141
Ozir po svetu.
Italija ali Laško.
Našim bravcom morebiti ustrežemo, ako jim podamo čertice o I tali i sploh, zlasti pa o sardin skem kraljestvu, ki je prederzno ravno zdaj vojsko napravilo našemu cesarstvu.
Italija je od treh strani od morja obdana, namreč na izhodni strani od jadranskega, na zahodni od sred-zemeljskega in na južni tudi od sred zemelj skega morja. Samo proti severju jo ločijo snežniki in planine od druzih dežela, kakor ima tudi na zahodni strani francozko cesarstvo za svojega soseda. Cela Italija je tedaj polotok; podobna je škorni po celi svoji legi.
Razdeljena je v naslednje dežele:
1.  v lornbardo-beneško kraljestvo z 826 ? milj. in 52/10 milijoni ljudi; to je našega cesarja;
2.  sardinsko kraljestvo s 373 L milj. in 52/10 milijoni ljudi;
3.  knežijo Monako z 2l/2 L] miljami   in 7000 ljudi;
4.  vojvodstvo Parma s 113        milj. in 500,000 ljudi;
5.   vojvodstvo Mode na s 110 ? miljami in 600,000 ljudi;
6.   veliko vojvodstvo Toskana s 402 ? miljami in 1.800,000 ljudi;
7.  papeževo deržavo s 753 ? miljami in 3.130,000 ljudi;
8.   republiko San-Marino s l12/ioo C miljami in 8000 ljudi; je v sredi papeževih deržav;
9.  napolitansko kraljestvo z 2033 Q miljami in 93/lu milijoni ljudi.
Verh tega se šteje tudi mnogo večjih in manjih otokov k Italii, kterih poglavitneji so: Korsika v francozki, Sardinija v sardinski, Sicilija v napolitanski oblasti; tudi Angleži imajo troje italijanskih otokdv, namreč Malto, Gozzo in Kom i no z 18 Q    miljami in 150,000 ljudi.
Kar se tiče s a r d i n s k e g a kraljestva posebej, meji tajisto proti severju na Svajco, v jugu na sredze-meljsko morje, na izhodni strani na lombardo-beneško kraljestvo in Parmo; v jugo-izhodu naModeno; na zahodu pa na Francozko. Od Svajce in Francozkega ga ločijo silno visoki snežniki, čez ktere so umetne ceste napeljane, kakor čez Belo goro (Montblanc), mali sv. Bernard, Ceniš in več drugih; potem cesta iz doline Scrivia iz Genove v Novi, cesta čez Col d i T e n d a iz Nizze v Piemont; potem pelje več tovornih cest iz Francozkega v sardinsko kraljestvo.
Cvetero rek teče skozi kraljestvo, toda samo Pad (Po) je pripraven za ladije. Ti čin, kteri izvira v Svajci, potem skozi veliko jezero (Lago maggiore) teče in se pod P a vi o v Pad izlije, dela mejo med Lombardijo in Sardinijo. Važneje mesta v Lombardii ob njem ali blizo njega so: Varese, Milan, Pavia, na Sardinskem pa Novara, Vigevano, Mortara.
Sardinsko kraljestvo je razdeljeno v več dežel ; te so: vojvodstvo savojsko, knežija Piemont, grofija Ni z za, vojvodstvo Genova in otok Sardinija, po kterem se imenuje celo kraljestvo.
Najpoglavitneje terdnjave sardinske so: Alesandria, Novara, Kasale, Genova, Tur in in še nektere manje. Razun Savojcov, ki so Francozi po rodu in po jeziku, so vsi Sardinci Italijani; vsi sploh so katoliške vere. Sedanji kralj Viktor Emanuel II. je rojen 1820 in kraljuje od leta 1849, in ima v miru 50,000, v vojski pa 100,000 vojakov, kterih si je pa za sedanjo vojsko blizo do 200,000 nabral; na morju ima 28 ladij s 436 kanpnami.
142