Kaj je novega? Duhovniške vesti. Č. g. Šoba Alojzij, župnik na Zdolah, je imenovan duhovnim svetnikom. — Monsignor prof. Ivan Vreže v Mariboru gre v pokoj. — Č. g. Pav&l Živortnik, podravnatelj Tiskarne sv. Cirila, je imenovan za profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru. Imenovanje okrajnih ekonomov. Za okrajnega ekonoma pri sreskem poglavarstvu Ljutomer je imenovan gosp. Vekoslav Štampar, za okrajnega ekonoma pri sreskem poglavarstvu v Prevaljah pa g. Emeran Stoklas. Radikalni shod v Mariboru. Srbska radikalna stranka je priredila shod v Mariboru, kamor je prišlo 10 govornikov iz Beograda, sedanji minister Miletič, podpresednik narodne skupščine Subotič, bivši minister Velizar Jankovvič, predsednik radikalnega kluba Živkovič in še drugi. Govorili so tako neokusno proti Slovencem, da se čudimo, kako se je moglo najti še teh par sto ljudi, ki so jih mirno poslušali. Ker je baje en Slovenec ukradel 200.000 din. v Srbiji, je norčevaje govoril Subotič, nocemo dolžiti celega slovenskega naroda, da krade. Očitalo se je nadalje Slovencem, da so še premalo zanesljivi, zato se jim ne pusti toliko pravice kot Srbom. Naši davki pa so zanesljivi, bolj kot srbski, tega gospodje niso povedali. Očitali so, da katoličani premalo molimo za kralja Petra, pa niso nic povedali, koliko kaj sami molijo v ta namen. Menda nič več kot nič. — Obljubljali so konečno vsemogoče, ali ne verjame jim nihče več, ker se še vsak spominja tistih brejih krav, ki so jih že enkrat pred volitvami pred leti obljubljali, pa jih še zdaj ni, niti telet. Še niso povrgle. Kolikor bo prišlo teh obljubljenih krav in telet, toliko bo pristomlo Slovencev v radikalno stranko. Lavantinski ordinariat razpošlje te dni VI. številko skofijskega »Oglasnika«, ki med drugim prinaša pastirski list o sedemstoletnici smrti sv. Frančiška Asiškega; potem važno sporocilo o Slomškovi bratovščini sv. Cirila in Metoda; nadalje odreditev evharističnih pobožnosti povodom kongresa v Chicago; tudi vabilo k misijonskenm dnevu za duhovnike v Celju 1. julija 1926. — Zavoljo važne vsebine bi bilo želeti, da bi gospodje dekani to številko brž po prejemu dostavili župnijskim uradom. Organisti in pevovodje! Ne pozabite se čiraprej priglasiti na tecaj v začetku julija! Tecaj se bo vršil od 5. julija (pondeljek opoldne) do 8. julija (cetrtek opoldne) v Mariboru. Za brezplačno stanovanje in prav poceni hrano je preskrbljeno. Domace župne urade prosimo, naj nam gredo na roko, da svoje organiste prijavijo in jira po možnosti iz cerkvenega fonda poravnajo potne stroške. Prijaviti se je na naslov: Prosvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I. Hišni posestniki! V nedeljo, dne 20. t. m., ob 9. uri predpoldne, se vrši v Gotzovi mali dvorani plenarno zborovanje Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru. Samostojni predlogi od članov se morajo najkasneje tri dni pred zborovanjcm predložiti odboru. Drava je dne 15. junija narastla skoro za 1 m nad normalo. Znaraenje, da je tudi na Koroškem in Tirolskem bilo zadnje dni veliko deževje. V Pobrežju, Zrkovcih, Loki in Šl. Janžu odnaša voda vsak dan cele kose rodovitnih njiv in travnikov. Minister Janez Pucelj bo prav kmalu začel regulirati Dravo . . . Večje in maniše nesreče. Pri Sv. Miklavžu blizu Maribora sta se v nede-jo težko ponesrečila soproga železniškega kurjača gospa Cecilija Sin in njen 2^1etni sinček Rajko. Vozila se je s soprogom v priklopnem vozu motornega kolesa, ki se je prevrnilo. Soprogu se ni zgodilo ničesar, žena in dete sta pa zadobila take poškodbe, da so ju moiali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. — Pred bolnico v Mariboru se je ponesrečila gospa Marija Soršak, ki se je peljala skupno s svojo bolno hcerko v rešilnem avtomobilu. Pri izstopu iz avtomobila je padla ter si izpahnila nogo ter je ostala kar s hčerko v bolnici. — Na cesti med Hočami in Slivnico se je težko ponesrecil Franc Kolman, vozeč se s kolesarske veselice na Pragerskem. Padel je ter si prebil lobanjo, skoro popolnoma si proč odgriznil jezik ter dobil tudi težke poškodbe na nogah. Neki avtomobilist je ranjenca opazil ter ga prepeljal v bolnico. — Iz Brezna so prepeljali v mariborsko bolnico delavca Antona Lešnik, katerega so v nekem pretepu težko ranili. Dobil je globoko rano v pljuča ter bo težKo okreval. Novi preroki v Jarenini. Liberalci, ali kakor se navadno imenujejo: »samostalni demokrati«, napovedujejo v »Taboru«, da bodo dne 27. ali 29. junija na občinskem trgu v Jarenini priredili javen shod. To je stTanka, katero komandirajo znani velesrb in svobodomislec Pribičevič, največji nasprotnik Slovencev in katoličanov, profesor in »hauptman« Pivko, advokati Žerjav, Koderman itd. To je stranka, ki je glasovala za velesrbsko ustavo in je tako glavni krivec, da se nas Slovence z groznimi davki uničuje. Jareninčani, takih prerokov in škodljivcev mi ne maramo! Nova cesta Sv. Miklavž—Hoče—Pohorje. Otvoritev in blagoslovitev nove okrajne ceste od Sv. Miklavža do Pohorja se vrši v nedeljo, dne 20. jimija ob prisotnosti gosp. velikega župana in g. nacelnika okrajnega zastopa dr. J. Leskovarja ter drugih odličnih gostov. Začetek slavnosti ob poldveh popoldne pri Sv. Miklavzu, odkoder se vrži pohod te ceste do Pohorja. Večkralni tat pod kljužem. Znani tat M. Otorepec, ki je pred nedavnim časom vkradel na meščanski deški šoli v Mariboru obleko, ki mu je ravno prijala, je bil te dni obsojen na 14 mesecev zapora in na tri leta prisilnega dela. Bil je že 17krat predkaznovan. Štiri leta bodo sedaj suknje in klobuki vsaj pred njim varni. Slovesnost pri otvoritvi novega postajališča t Oslušovcih. Možje, ki vedo, da resno delo vodi k uspehom, so tekom nekaj raesecev svoje precej veliko delo izvršili. Meseca marca t. I. se je vršil ogled, kje naij bi se uredila nova postaja med Moškanjci in Veliko Nedeljo, dne 13. junija pa je postajališče Oslušovci bilo otvorjeno za reden promet. Otvoritev se je izvršila s pravo ljudsko slovesnostjo. Ob pol dveh popoldne je prišel prvi vlak, ki se je \r Oslušovcih ustavil. V salonskem vozu se je pripeljal veliki župan dr. Pirkmajer, železniški ravnatelj dr. Borko in drugi. Dve deklici sta goste in uradne otvoritelje pozdravili. Nato jih je pozdravil še predsednik odbora za zgraditev postajališča g. Jože Lah in naprosil domačega župnika č. g. Zadravca, da je postajališče blagoslovil. Po končani otvoritvi je šla povorka navzočih, ki jih je bilo preko 2000, z godbo in zastavami na okrašenih vozovih in peš v Oslušovce, kjer se je vršil za goste obed v gostilni Ferdo Korparja, za ostale navzoče pa prava ljudska veselica, Na obsežnera vrtu Društvenega doma je bila predstava »Desetega brata«, kateri je ljudstvo pazljivo sledilo. V odmorib. je igrala godba iz Ormoža pod vodstvom g. Domicijana Serajnika. Ljudska veselica, ki je odboru prinesla tudi nekaj dobička, je potekla v najboljšem razpoloženju. — Železniško postajališče je poleg prostovoljnega dela, ki so ga posestniki in obrtniki izvršili, in poleg darovanega lesa, stalo še okrog 50.000 dinarjev. Ob otvoritvi je veliki župan obljubil, da bo država prispevala 10.000 dinarjev, torej petino. Postajališče je postalo v celoti last drž. železnice. Okrajni zastop v Ormožu je dal 5000 dinarjev, okrajni zastop v Ptuju pa 1000 dinarjev, ostalo pa interesentje sami. Država je prispevala k zgradbi samo 10.000 dinarjev. Posvetitev treh bronastih zvonov v Vojniku. Na binkoštni pondeljek je prevzvišeni škof dr. Andrej Karlin posvetil tri nove zvonove za podružnico Marije 7 žalosti na prijaznem gričku nad trgom ob asistenci mil. gg. arhidijakona iz Konjic in opata iz Celja, mgč. g. superiora od Sv. Jožefa nad Celjem in 12 55. gg. sosedov in domačih duhovnikov. Po posvetitvi je imel prevzvišeni zunaj cerkve prav lepo pridigo, po pridigi pa sv. mašo. Ljudstva je bila velika množica. Tudi sprejem zvonov je bil veličasten. Lepi šopki in venci so krasili zvonove, vozove in konje. Visoki mlaji in slavoloki, Orli v kroju na konjih in na kolesih, gasilci in dve godbi. Ob velikanski udeležbi župljanov in dobrih sosedov smo iz celjske postaje pripeljali sre5no nove zvonove po strmem gričku k cerkvi D. M. Zvonovi so lepi, imajo milo doneči glas in delajo čast mariborski zvonolivarna »Zvonoglas«. Vlom v Laškem. Zlikovec je vlomil kar pri belem dnevu v hišo Martina Deželaka na Trojnem ter odnesel večjo svoto denarja, ki si jo je bil gospodar pripravil za imjna popravila. Družina je bila na polju in to priliko je porabil hudobnež, ki je moral biti, po vsem soditi, dobro znan z razmerami, da je izvršil svojo hudobijo. Družina je hudo prizadeta. Strašen požar v Prigorici na Kranjskem. Lepo vas Pri gorico poleg Ribnice je zadela strašna nesreca. Celo vas je dne 11. junija unicil silovit požar. Zgorelo je 22 hiš, 30 skednjev in toliko kozolcev, skupaj približno 80 poslopij. Požar je izbruhnil okrog ene ure ponoči, ko se je zibala cela vas v sladkem spanju. Ker je bil vihar, je plamen takoj v nekaj minutah zajel celo vas, ki je izgledala ponoči kot goreco morje. Daleč naokrog je bilo videti švigajoče ognjene baklje, ki so razsvetljevali s svojim groznim sijajem temno noč. Na mesto nesreče so takoj prihitela bližnja gasilna društva, toda ogenj je bilo izključeno pogasiti. Zato so poskušali reševati le hiše, katerih še plamen ni objel. Iz gorečih plamenov je bil čuti jok in vpitje ljudi, tulienje živali, frčanje gorečih golobov, skratka: bila je to ¦strašna noč. Drugo jutro je imela prej tako ponosna vas žalostno sliko. Kamor se je oko obrnilo, povsod samo žalostno, očrnelo pogorišče. Proti nebu štrle zidovi, po tleh zogljenelo pohištvo, okvirji od vozov in strojev, med njimi selgane kokoši,zdivjana goveda, ki je ni mogoče ujeti, krog vsakega uničenega doma pa jokajoča družina, kateri je^ ogenj uničil vse imetje. — Zgorelo je vse do tal, strašna vročina je vse uničila, še kamenje v zidovju se je izpremenilo v žgano apno, trava na tratah med hišami je zgorela do tal. — Žalostna je usoda pridnih prebivalcev, težko jim bo, predno bodo imeli zopet svojo streho nad glavo. Poziv in vabilo. V noči dne 11. junija t. 1. je požar vpepelil vas Prigorico, občina Dolenjavas, srez Kočevje. Zgorelo je 30 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež itd. Brez strehe in brez premoženja je vsled tega 166 oseb. Po nesreči prizadeti prebivalci vasi Prigorica so torej v skrajni bedi in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, za kar jim je treba pomoči od drugod. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri velikem županu Ijubljanske oblasti. De'klico je razmesarilo kolo. V vasi Babska pri Šidu se je vračala 141etna deklica Eržika Ulian iz polja domov. Pri tem je padla na veliko mlinsko kolo ob stezi, ki je bilo v polnem teku. Malo deklico je kolo popolnoma razmesarjeno vrglo v vodo. Zadnji Čarugov pomagač pod ključem. Prosluli slavonski tolovaj Čaruga je že davno pod grudo, a njegov pomagač Prpič Mali se je spretno odtegoval roki pravice do pred kratkem. Zadnje dni se je posrečilo orožništvu, da je izsledilo Prpiea v osebi lesnega delavca in ga zaprla. Hudodelstva Prpiča Malega nič ne zaostajajo za onimi Čaruge. Roparski umor v Krapini. V noči na 9. junij so prišli k gostilničarju Adamu Doličkemu v Golnici pri Krapini 4 elegantno oblečeni možki, kjer so jedli in pili. Ko je hotel gostilničar Dolički zapreti gostilno, so ga napadli z noži in popolnoma razmesarili. Nato so odšli v prvo nadstropje, kjer so udarci po glavi onesvestili tudi gostilničarjevo ženo. Skupno so odnesli 8000 din. Storilce je izsledila zagrebška policija, ki je slučaj preiskovala. Bili so iz Zagreba ter so se podali v Krapino z namenom pridobiti si denarja na vsak način. Storilci so trije že večkrat predkaznovani poklicni tatovi in zločinci ter se nahajajo že v-ei pod ključem. Krvav pretep v občinski hiši. Te dni sta se srečala v občinski hiši v Dedincih Dušan Petrovič in Nikola Popovič, dva stara sovražnika. Srečanje je Popoviča tako razburilo, da je iztrgal v bližini Sioječemu občinskemu redarju sabljo ter jel udrihati ž njo po svojem nasprotniku. Petroviča so pripeljali težko ranjenega v novosadsko bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je malo verjetno, da bi pretepeni okreval. Tatvine otrok. V Bosni se je pojavila družba ciganov, ki si je nadela nalogo, da krade otroke. Oblasti to družbo pridno zasledujejo, toda dosedaj še brez uspeha. Na otroke, zlasti na deklice, je potreba sploh paziti, ker se povsod po državi dogajajo slučaji, da hudodelci ali hudodelke zapeljejo otroke z raznimi grdimi nameni. Veliko neurje v Avstriji. Celi zadnji pondeljek je divjalo po Mariboru in okolici silno neurje. Istočasno kakor po Slovenskem Štajerskem je divjala velika nevihta tudi v velikem delu Zgornje Avstrije. Nevihto je spremljal silo vit vihar. Na več krajih se je utrgal oblak, padala je debela toča, ki je napravila na poljih obilo škode. Vremenske nezgode po Švici, Franciji in na Čehoslovaškem. Slovensko Štajersko in Avstrijo je obiskalo silno nourje zadnji pondeljek. Po celi Srednji Evropi so divjale vremenske nezgode zadnjo nedeljo. V švici je v nedeljo nad francosko-švicarsko Juro divjalo strahovito neurje. V okolici Caux des Fonds je močen vihar tekom petih minut popolnoma uničil 18 kmetskih poslopij. Vihar je s koreninami vred izruval velikanska drevesa ter jeh vlekel 20 do 30 m dalec. Pri nevihti je bilo mnogo oseb ranjenih, ena pa je bila ubita. Uničeno je tudi mnogo glav živine. Nevihta je istočasno divjala od Basela do Ženeve. V okolici Chaux des Fond je bil v dolžini 500 do 1000 m uničen krasen smrekov gozd. Brez strehe je okoli 100 oseb. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno, ker je mnogo ljudi popoldne v gozdu nabiralo gobe. V mestu Chaux des Fond samem so siloviti zračni vrtinci odtrgali strehe raz hiš in jih odnašali po zraku. Izpod razvalin neke kmecke hiše so potegnili mrtvega sedemletnega dečka. V mestu je težko ranjenih osem oseb. Nesreča je tako velika, da jo v Juri ne pomnijo najstarejši Ijudje. — Tudi nad Parizom je v nedeljo divjalo silno neurje, ki je tako v mestu, kakor v okolici povzročilo ogromno škodo. Vihar je zajel tudi Sred njo in Vzhodno Francijo in napravil tudi tam precej škode. — Skoro istočasno se je v nedeljo popoldne nad Monakovim utrgal oblak. V mestu je nastala velika poplava, vecina podzemnih stanovanj je bila pod vodo. V mnogih slučajih je morala na pomoč požarna bramba. — Nalivi so bili v nedeljo tudi nad vso Nemčijo, Češko in Madžarsko. Izredno huda nevihta je divjala v Pragi. Samomor radi »bubikopfa«. Neki sprevodnik cestne železnice v Lyonu na Francoskem se je vrgel nedavno pod tramvaj ter obležal na mestu mrtev. V njegovem stanovanju so našli listek, na katerem sporoca, da gre v smrt, ker si je dala njegova žena po modi ostriči lase. — Kako so ljudje neumni! Kaj ni imel nobene palice, da bi »ozdravil« tak bubikopf?! Velika železniška nesreča v Avstraliji. Te dni je skočil brzovlak Sidney—Brisbane v Avstraliji s tira ter padel z mosta v globočino 12 m. Z vlakora se je vozila neka operetna družba iz Londona. Pet oseb je bilo ubitih, nad 40 pa težje ali lažje poškodovanih. Prostovoljno gasilno društvo v Studenclh pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 11. julija 1926 veliko gozdno veselico na začetku studeniškega gozda povodom II. župnega sestanka mariborske gasilske župe. Svira priljubljena godba. Začetek ob 15. uri. Slavno občinstvo in dobrotniki ter gasilna društva se opozarjajo, da se druga vabila ne bodo razpošiljala radi prevelikih stroškov. Cisti dobiček se bo uporabil za nakup turbine. JVa gostiji Janeza Murko in Elizabete Muršec v Bišu se je nabralo D 50.— za nove knjige za našo društveno knjižnico. Tem potom se tukajšnjo katoliško Prosvetno društvo iskreno zahvaljuje vsem blagim darovalcem! Na gostiji našega somišljenika Leop. Krojzl z Marijo Lorenčič se je nabralo 35 D za sklad SLS in 35 D za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Ob blagoslovljenju Nedogovega križa v Krabonošu se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 28 D. Prisrčna hvala.