ANTON POLENEC PAJKI S SLEMENA NAD SORIŠKO PLANINO V lanskem prispevku o pajkih s hribovja nad Sorico smo se le bežno do taknili tudi pajkov, ki živijo na pašniških površinah na slemenu nad Soriško planino v višini 1550 m. Ker imamo iz takih gorskih, subalpskih (1500—2000 m) življenjskih prostorov le malo, zlasti pa ne celotnih podatkov, smo prav na slemenu izbrali kakih 200 m2 travnate površine, kamor smo jih k že delujočima pastema (kozarci s formalinom) zakopali še osem (si. 1). Tako je od 12. avgusta 1980 dalje pa vse do 14. avgusta 1981 delovalo deset pasti. 2e na začetku naših raziskovanj smo navedli prednosti lova s pastmi, ki love noč in dan, ob vsakem vremenu in letnem času — tudi pozimi. Iz ujetega gradiva ne zvemo samo, kateri pajki žive v nekem življenjskem prostoru, temveč razberemo tudi, kako žive. Pogoj za ta vpogled v njihovo življenje pa je redno, vsaj enkrat mesečno pregledovanje nastavljenih kozarcev. Moram reči, da sem se veselil te mesečne poti oziroma vožnje po Selški dolini mimo Selc, Železnikov, Zalega Loga do Podrošta in odtod do prelepe Groharjeve Sorice. Tudi naslednjih nekaj kilometrov peš poti do Bohinjskega ali Soriškega sedla, ko se ti odpre pogled na Triglavsko pogorje s samim Triglavom, kaj hitro mine. Odtod te pa čaka še hoja po Soriški planini; steza te vodi med prelepim gorskim cvetjem, in sam ne veš, kdaj si na vrhu. V letu 1980 so bile pasti pregledane le dvakrat, 12. 9. in 22. 10. nakar je 2. novembra zapadel sneg; v letu 1981 sem prišel do pasti šele 13. 4., potem pa še 21. 5., 20. 6., 17. 7. in 14. 8. Ujetih je bilo 594 pajkov in med njimi 49 vrst: Alopecosa pulverulenta C. L. Koch, 1833 Pardosa saltuaria L. Koch, 1870 Trochosa terricola Thorell, 1856 Bolvphantes luteolus Blackwall, 1833 Harpactea grisea Canestrini, 1868 Centromerus pabulator Cambridge, 1875 Centromerus silvicola Kulczynski, 1887 1980 142m' + 30ž- 16m + 66ž 45m + 15ž 24m + 16ž 23m + 7ž 20m + lž 8m+9ž IX, IX X IX, X X X X X IV. IV, IV, IV IV, IV IV, v, VI v. v v 1981 VI3, VII, VIII VII, VIII VI, VII, VIII %> 29,2 13,9 10,2 6,8 5,1 3,6 2,9 1. m =» samci (Mannchen). — 2. ž = samice (Weibchen). — 3. Krepko tiskan mesec pomeni, da se je tedaj ujelo največ samcev, kar je za ugotavljanje razmnoževalnih dob zelo važno. 276 Amaurobius obustiLs L. Koch, 1868 Cybaeus minor Chyzer, 1897 Pardosa blanda Clerck, 1758 Lepthijphantes mansuetus Thorell, 1875 Bolyphantes alticeps Sundevall, 1832 Cybaeus tetricus C. L. Koch, 1839 Drassodes pubescens Thorell, 1856 Harpactea lepida C. L. Koch, 1839 Lepthyphantes mengei Kulczynski, 1887 Meioneta, sp. Gonatium corallipes Cambridge, 1875 Drassodes lapidosus Walckenaer, 1802 Tegenaria silvestris L. Koch, 1872 Oxyptila atomaria Panzer, 1802 Evophrys jrontalis Walckenaer, 1802 Robertus truncorum L. Koch, 1872 Centromerus incilius L. Koch, 1881 Centromerita bicolor Blackvvall, 1883 V/ideria antica Wider, 1834 Troglohyphantes trispinosus Miller & Polenec, 1975 Gonatium rubens Blackvvall, 1833 Cnephalocotes obscurus Blackvvall, 1834 Erigonella subelevata L. Koch, 1869 Coelotes inermts L. Koch, 1855 Alopecosa trabalis Clerck, 1757 Xysticus gallicus Simon, 1875 Oxyptila trux Blackvvall, 1846 Eurijopis flavomaculata C. L. Koch, 1836 16m 12m + 2ž 6m + 5ž 7m + 3ž 5m + 4ž 7m+lž 4m + 4ž 4m + 3ž 4m + 3ž 5m+2ž 5m+2ž 5m + 2ž 5m + lž 4m+2ž 3m + 3ž 2m+lž 3m 3m 2ž + lm lm + lž 2ž 2m 2m 2m 2m lm + lž 2m lm IX IX, X X IX, X X X X IX, X X IX X IV, V, VI VII VI, VII, VIII IV, V, VI IV VIII VI, VII, VIII IV, V IV, VIII VI, VII IV, VIII VI, VII, VIII V, VI V, VIII V, VI, VII, VIII rv IV, V IV V, VII VII, VIII v V, VI V, VI IV VII VII, VIII VI VII 2,7 2A 1,9 1.7 1.5 1.4 1.4 1,2 1,2 1,2 1.2 1.2 M) 1.1) 1,0 0,5 0,5 0,5 0.5 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,2 277 Tapinopa longidens Wider, 1834 Tetrillus arietinus Thorell, 1881 Xerolycosa nemoralis Westring, 1861 Pardosa riparia C. L. Koch, 1833 Zelotes petrensis C. L. Koch, 1839 Micaria fulgens Walckenaer, 1802 Scotina paitlardi L. Koch, 1881 Zora spinimana Sundevall, 1833 Xysticus bifasciatus C. L. Koch, 1837 Xysticus cristatus Clerck, 1757 Xysticus erraticus Blackwall, 1834 Xysticus kochi Thorell, 1872 Xysticus lineatus Westring, 1851 lm lm lm lm lž lm LET! lm lm lž lm lm lm IX IX IX IX vin VIII VIII VIII VII V VI VIII 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Odkar nastavljamo pasti v Loškem pogorju, se nam ni v nobenem gozdu in na nobeni senožeti ali pašniku ujelo toliko pajkov in toliko vrst kot prav na tem slemenu. Upoštevati pa moramo pri tem še težke življenjske pogoje, saj je ta subalpinski predel z višino 1550 m že pod močnim vplivom tršega gorskega podnebja. Ko so bile pasti po skoraj šestih mesecih (13. aprila) spet pregledane, je bilo sleme res že kopno, toda planina sama je bila še vsa v snegu, le tu in tam so se kazale že prve prekopnje. Toda kljub tako dolgi in hudi zimi se je ujelo kar 117 pajkov ob 17 vrstah. Človek skoraj osupne ob takem številu in ob takem času. Naj navedemo ta zimski prikaz (aspekt). Med 22. 10. 1980 in 13. 4. 1981 so bili ujeti naslednji pajki: + +Bolyphantes luteolus llm + llž + Centromerus pabidator 20m+lž + +Harpactea grisea 15m + 5ž + Centromerus siluicola 8m + 7ž "BoUjphantes alticeps 4m + 3ž Amaurobius obustus 5m "Lepthyphantes mengei 4m-f2ž ~Leptyphantes mansuetus 3m + lž 'Centromerita bicolor 3m Theridium impressum lm L. Koch, 1881 -Gonatium corallipes 2m + lž Pardosa saltuaria 3ž t-Robertus truncorum lm+lž *"Harpactea lepida lm +Centromerus incilius lm Alopecosa pulverulenta lž Trochosa terricola lm Evophrys frontalis lž VII 0.2 278 SI. 1. Situacija raziskovalnega območja na slemenu nad Soriško planino (1550 m) Ob pregledu vrst vidimo, da to zimsko združbo sestavljajo v prvi vrsti tako imenovane zimske vrste (označene s +), to so pajki, ki se razmnožujejo v zimskem času (XI—III); tedaj torej svatujejo, kar nam pričajo številni ujeti samci, ki so padli v pasti pri iskanju samic. (O svatovanju pajkov pozimi smo že govorili v devetem letniku Loških razgledov). Z dvema ++ pa so označene vrste, ki se v tem subalpinskem pasu razmnožujejo jeseni in jih je zatekla prezgodnja zima. Nekaterim posamičnim primerkom še iz drugih vrst pa so omogočili gibanje še zadnji lepi oktobrski in prvi letošnji že kopni aprilski dnevi. Tako nam je vpogled v to zimsko pajčjo združbo razumljivejši. Sedaj si pa oglejmo našo celoletno pajčjo združbo. Kot smo že pouda rili: take združbe s tolikim številom primerkov in s tolikimi vrstami v našem 279 pogorju še nismo srečali. Kot v vseh združbah, ki smo jih doslej srečevali v naših gozdovih in izven njih, so tudi v naši združbi na slemenu nad So riško planino pajki značilno številčno (hierarhično) razvrščeni: na prvih petih mestih so vodilni ali dominantni, ki zavzemajo kar 384 ali 65,2 °/o vseh ujetih pajkov; med naslednjimi 44 vrstami pa je največ takih, ki so zastopane le z nekaj, dvema ali z enim samim primerkom. Oglejmo si najprej vodilne vrste. S prvimi tremi: z velikim sivim volkcem (Alopecosa pulverulenta), gozdnim stražarjem (Pardosa saltuaria) in dvoproga- stim volkcem (Trochosa terricola) smo se že lani srečali na Ratitovcu (Pole- nec, 1980). celo v istem zaporedju. Prva dva volkca sta oba doma v gorah, na sončnih tratah, dočim se tretji, dvoprogasti volkec praviloma drži v svetlih, suhih gozdovih, vendar zaide tudi iz njih na proste pašniške površine. Celo v gorah se je »povzpel« do 1800 m (D a h 1, 1937). Gosta travnata ruša na vrhu slemena mora vsekakor ustrezati njegovim življenjskim pogojem. Ta vrsta se, kot vemo SI. 2. Leva druga pipalka sivega šesterookca (Harpactea grlsea) z značilno pogačico, patelo (p). — SI. 3. Glavoprsje rumenkastega baldahinarja (Bolyphantes luteolus) 280 že iz crngrobskih gozdov ( P o 1 e n e c , 1959). dvakrat letno razmnožuje, največ jih svatuje pomladi, manj jeseni. Take podatke imamo iz nižin. Vprašanje je torej, ali se ponaša tako tudi v pogojih gorskega podnebja, kjer ima ta volkec pri tako dolgi zimi za življenje in tudi za svatovanje na voljo le pol leta? Kot je razvidno iz pregleda, je bila večina samcev ujeta spomladi maja (31) in junija (10), toda tudi jeseni, res šele v oktobru, se je ujel en samec in sedem samic. Torej kljub hudim razmeram dvoprogasti volkec tudi v subalpinskem pasu dva krat svatuje. čeprav je od jesenske razmnoževalne dobe ostala le še sled. Nasled nji, še vodilni, je le dobre 3 milimetre velik rumenkasti baldahinar (Bolyphantes luteolus). Pravi gorski prebivalec, ki smo ga srečali že na Blegošu in tudi drugod, npr. na Krvavcu, toda še nikjer v takem številu. Majhne vodoravne pajčevinice spreda pri tleh nad jamicami in vdolbinicami. Od svojega bolj razširjenega so rodnika stožčastoglavega baldahinarja (Bolyphantes alticeps) se loči po nižji, bolj zaokroženi glavi (si. 3). Med petimi vodilnimi vrstami je tudi okoli 7 mm velik sivi sesterookec (Harpactea grisea), ki smo ga lansko leto prav nad Soriško planino prvič ugoto vili ne le na slovenskem, temveč celo na jugoslovanskem ozemlju. Pri nas, v na ših gozdovih je splošno razširjen za kak milimeter manjši mični sesterookec (Harpactea lepida). Toda že ob malo večji povečavi lahko že na prvi pogled loči mo ti dve sorodni vrsti — zlasti samce: sivi ima na enem izmed členkov drugih pipalk, na pogačici (patella) značilno vzboklino (si. 2 ). Ko smo pa potem pre verjali ustrezno literaturo o njegovi dosedanji razširjenosti (A 1 i c a t a , 1966; Thaler, 1976), se je izkazalo, da je sivi sesterookec doma v Južnih Apneniških Alpah od Južne Tirolske, preko Dolomitov vse do skrajnih zapadnih predelov Julijskih Alp; med podatki pa je iz leta 1915 naveden tudi kraj Kamno na Tol minskem (cit.: Alto Isonzo), torej že na našem ozemlju. Ker so bile v letu 1961 nekaj mesecev nastavljene pasti tudi v Posočju, na pobočjih Pelca (2109 m), in tudi kasneje sem še večkrat zašel v ta prelepi gorski svet v Posočju, sem ponovno pregledal še neobjavljeno tovrstno gradivo. In res, v gradivu iz pasti 1. 9. 1961 sta bili dve samici; 7. 10. 1967 pa je bil v istem bukovem gozdu ujet »ne znan« samec s »svojsko pogačico« (tako je zapisano v beležki), torej sivi sestero okec. — Z novim nahajališčem nad Soriško planino pa se je razprostranjenost tega šesterookca pomaknila še bolj na vzhod, preko Bohinjskih gora vse do Lo škega hribovja. Seveda se zastavlja vprašanje, ali res živi tudi v Bohinjskih gorah, od Lepega Spičja pa do Črne prsti in ali ni mogoče »šel« še dalje proti vzhodu na Ratitovec? Upajmo, da nam bo v naslednjih letih mogoče vsaj delno odgovoriti na zastavljena vprašanja. Naslednji pajek, ki smo ga tudi prvič našli na loškem ozemlju, je droben, komaj dva milimetra velik ErigoneUa subelevata. Njegovo nahajališče na sleme nu nad Soriško planino je drugo v jugoslovanskem merilu. Prvič smo ga našli 29. 7. 1970 v Karavankah na Zelenici (1535 m). Pozornost je zbudila višina 1550 m, pravzaprav »nižina«, saj je bil doslej najden takorekoč izključno v viso kogorskem svetu (alpinskem in celo v subnivalnem pasu) od 2000 do 2780 m (Thaler, 1971); najnižje nahajališče je bilo dosedaj 1970 m na Južnem Tirol skem v Zillertalskih Alpah. — Skupaj z omenjenim pajkcem pa je bil ujet še za kako desetinko milimetra manjši temačni pajkec (Cnephalocotes obscurus), ki je bil doslej znan samo iz Srbije. Po podatkih (W i e h 1 e , 1960) živi ta pred stavnik majhnih pajkcev mikrofantidov najraje na sončnih in vlažnih barjanskih področjih. Iz takih in tako visokih življenjskih prostorov doslej še ni bil znan. 281 SI. 4. Zapredkar (.Scotina paillardi). — SI. 5. Sprednja (I) leva noga zapredkarja (Scotina paillardi). — SI. 6. Planinski ščipalec, škorpijon (Euscorpius germanus; nar. vel. 3 cm) 1. m = samci (Mannchen) — 2. ž = samice (Weibchen) — 3. Krepko tiskan mesec pomeni, da se je tedaj ujelo največ samcev, kar je za ugotavljanje razmnoževalnih dob zelo važno. Tudi predstavnik zapredkarjev (Clubionidae) paillardov zapredkar (Scotina pail lardi), doslej znan le iz Hrvatskega Primorja, je tudi prvič ujet na loškem ozemlju, poznamo ga le še s pašniških površin nad Koritnicami pri Knežaku. S svojimi komaj 2,5 mm sodi med najmanjše zapredkar je: rjavkasto temno obrobljeno glavoprsje in črnorjav zadek s svetlimi progami na koncu (si. 4) ter s svojsko obarvanimi in s trni opremljenimi členki 1. in 2. para nog (si. 5), so njegove značilnosti (R e i m o s e r , 1937). Na pašniških površinah na slemenu nad Soriško planino pa smo poleg že omenjenega dvoprogastega volkca (Trochosa terricola) našli še druge vrste, ki smo jih doslej poznali le iz gozdov. Taka sta na primer lijakarja Cybaeus minor in Cybaeus tetricus ali kodrač Amaurobius obustus: ustreza jim torej tudi bolj svetlo in tudi bolj suho okolje, kakor jim ga nudijo gozdovi. Med takimi sicer v gozdovih živečimi vrstami najdemo tudi izven jam živečega jamskega trna- stega pajka (Troglohyphantes trispinosus), znanca s Pasje ravni, Porezna in bližnjega Dravha. Na slemenu najbrž ne živi v opuščenih rovih drobnih glo dalcev miši, voluharjev, temveč globlje pod skalami, v špranjah in votlinicah pod njimi. Pod skalami, manjšimi ali večjimi, ki jih na slemenu ne manjka, pa žive tudi ščipalci, škorpijoni, starinski sorodniki pajkov. Kar osem jih je v poletnih mesecih zašlo v pasti. V Sloveniji so znane tri vrste teh svojskih osme- ronožcev, med njimi je najmanjši 2,5—3 cm velik gozdni ali gorski ščipalec 282 (Euscorpius germanus, C. L. Koch) in ta živi tudi na slemenu nad Soriško pla nino v višini 1550 m (si. 6). Najdemo ga v gozdovih, rad ima vlago, še raje pa se povzpne nad gozdno mejo celo do 2000 m. Znan je iz Triglavskega pogorja, Kamniških planin, Pohorja in še od drugod (H a d ž i , 1930; Čurčič, 1971). iz Loškega pogorja in njegovih vrhov in slemen nad Sorico pa doslej še ni bil znan. Literatura Alicata, P. (1966): Le Harpactea (Araneae, Dysderidae) della fauna italiana e con- siderazioni sulla loro origine. Atti della Academia di Scienze Naturali in Catania 18, 190—221. Catania. — Dani, F. (1927): Lycosidae s. lat. Wolfspinnen. Tierwelt Deutsch- lands 5, Jena. — Miller, Fr. (1971): Pavouci-Araneida. Klic zvireny CSSR IV. Praha. — Curčič, P. M. (1971): The new finding places of scorpions in Yugoslavia. Vest. Čs. spol. zool. 35. 92—102. Praha. — Hadži, J. (1930): Geografski razmeštaj skorpija u Jugoslaviji. Zbornik radova lil kongr. slov. geograf, etnogr. Jugoslaviji 1930 (1931), 126—129. Beograd. — Polenec, A. (1959): Pajki iz okolice Crngroba. Loški razgledi 8, 76—82. Skofja Loka. — Polenec, A. (1962): Svatovanje pajkov pozimi. Loški razgledi 9, 66—70. Skofja Loka. — Polenec, A. (1962): Arahnidska favna in asociacije pozimi. Biol. vest. 9, 71—83. Ljubljana. — Polenec, A. (1971): Ein Beitrag zur Okologie der hochaipinen Spinnen Sloweniens. Arach. Congr. Internat. 5, 207—212. Brno. — Pole nec, A. (1980): Pajki s hribovja nad Sorico. Loški razgledi 27, 199—207. Skofja Loka. — Reimoser, E. (1937): Clubionidae oder Rohrenspinnen. Tierivelt Deutschlands 33. Jena. — Thaler, K. (1966): Zur Arachnidenfauna der mittleren Ostalpen. Senck. biol. 47, 77—80. Frankfurt/Main. — Thaler, K. (1971): Uber drei wenig bekannte hochalpine Zvvergspinnen. Mitt. Schioeiz. Entom. Ges. 44, 309—322. Lausanne. — Thaler, K. (1976): Endemiten und arktoalpine Arten in der Spinnenfauna der Ostalpen (Arachnida: Araneae). Enf. Germ. 3, 135—141. Stuttgart. — Tretzel, E. (1953): Reife- und Fort- pflanzungzeit bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol. Tiere. 42, 634—691. — Tretzel, E. (1954). Intragenerische Isolation und Interspezifische Konkurenz bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol. Tiere. 44, 43—162. — Wiehle, H. (1960): XI Micryphantidae — Z\vergspinnen. Tierivelt Deutschlands 47. Jena. Zusammenfassung DIE SPINNEN AM BERGROCKEN (JBER DER SORICAALM Im vorjahrigen Beitrag iiber die Spinnen des Berggebietes tiber Sorica (Loški razgledi 27) haben wir nur vorubergehend auch d'e Spinnen er\vahnt, welche auf den \Veidegriinden iiber der Soricaalm in der Hohe von 1550 m leben. Weil wir aus sol- chen subalpinen, 1500 bis 2000 m hohen Lebensraumen nur wenige, besonders auch keine ganzjahrigen Daten haben, haben wir auf dem Bergriicken eine etwa 200 m2 groBe Grasflache ausgesucht, auf der wir den beiden schon wirkenden Fallen (Glaser mit Formalin) noch weitere acht zugesellten. So waren hier vom 12. August 1980 bis zum 14. August 1981 zehn Fallen tatig. Um alle Vorteile der Methode mit den Barberfallen ausnutzen zu konnen, s:nd sie mindestens einmal monatlich zu iiberpriifen. Im Jahre 1980 \vurden die Fallen nur zweimal kontrolliert: am 12. 9. und am 22. 10., worauf es am 2. November schneite; wegen des Schnees kam ich im Jahre 1981 zu den Fallen zum ersten Mal erst am 13. 4., danach jedoch noch am 21. 5., 20. 6., 17. 7. und 14. 8. 1981. Es wurden 594 Spinnen gefangen, darunter 49 Arten, die im Text angefuhrt sind. Die er\vahnte Assoziation ist die bisher sowohl qualitats- als auch quantitatsmaBig reichste, seitdem derart'ge Untersuchungen im Gebiet von Skofja Loka durchgefiihrt werden (seit 1959). Wir mtissen auch die harteren Bedingungen des hier schon herr- schenden Gebirgsklimas berucksichtigen. Trotz des strengen und langen Winters 283 wurden zwischen dem 22. 10. 1980 und dem 13. 4. 1981 nicht vveniger als 117 Exem- plare aus 17 Arten gefangen. Dieser Winteraspekt ist auf Seite 278 ersichtlich. Aus der Obersicht ist zu entnehmen, daO sich diese Assoziation in erster Linie aus sogenannten Winterarten zusammensetzt (mit ~; bezeiehnet), das sind Spinnen, welche sich wahrend der Winterzeit vermehren (Tretzel, 1954), oder zu dieser Zeit ihre Kopulationszeit haben, es sind dies diplochrone Arten (Harpactea lepida, Lepthyphantes mengei). Uber die winterliche Vermehrung der Spinnen haben wir schon fruher berichtet (P o 1 e n e c , 1962). Mit ++ sind aber jene Arten bezeiehnet, welche sich in dieser subalpinen Zone wahrend des Herbstes vermehren und welche dann vom zu fruh eingebroehenen Winter iiberrascht werden. Einigen einzelnen Exemplaren auch aus anderen Arten ermoglichten noch die letzten schonen Oktober - tage und die heurigen schon schneefreien Apriltage Be\vegung. Den ersten dreien: der Aiopecosa pulverulenta, der Pardosa saltuaria und der Trochosa terricola sind wir schon voriges Jahr auf dem Ratitovec begegnet (Pole- n e c, 1980), sogar in derselben Reihenfolge. Interessant ist die Wolfspinne Trochosa terricola. Obwohl sie normaler VVeise in lichten, trockenen Waldern lebt (D a h 1, 1937), nimmt sie auf den Weidegrunden in der Hohe von 1550 m eine dominante Stelle ein und behauptet sich, wie auch aus dem Verzeichnis hervorgeht, auch in der sub alpinen Zone als diplochrone Art mit Hauptkopulationszeit im Friihling und Neben- kopulationszeit im Herbst (im Oktober 1 Mannchen und 7 Weibchen). Bohjphantes luteolus (Abb. 3) und auch sein Vervvandter sind eehte subalpine Bewohner, doch ist B. luteolus bisher nirgends als dominante Art aufgetreten. Unter den fiinf dominanten Arten tritt sogar zum ersten Mal im ganzen jugo- slawischen Gebiet auch die schon im vorigen Jahre erwahnte Harpactea grisea (Abb. 2) auf. Bei Durchsicht der einschlagigen Literatur (Alicata, 1966; Thaler, 1976) hat sich ervviesen, dafi diese Art in den Sudlichen Kalkalpen von Siidtirol bis zu den vvestlichen Regionen der Julischen Alpen beheimatet ist. Aus noch nicht veroffentlichtem Material aus der Trenta wurden zvvei Weibchen (1. 9. 1961, Barber- fallen) und am 7. 10. 1967 ein Mannchen (mit der Hand) festgestellt. Mit dem Fundort uber der Soricaalm hat sich nun die Verbreitung der Harpactea grisea weiter nach Osten versehoben. Erstmals im Gebiet von Skofja Loka wurde die Zvvergspinne Erigonella subele- vata festgestellt, erstmals in jugoslawischem MaBstab auf der Alm Zelenica (1535 m) in den Karavvanken am 29. 7. 1970. Bis jetzt wurde diese Spinne nur in der hochal- pinen Zone zvvischen 2000 und 2700 m konstatiert (Thaler, 1971). Mit ihr zusammen \vurde die Zvvergspinne Cnephalocotes obscurus gefangen, welche bisher nur aus Serbien bekannt war. Erstmals im Gebiet von Skofja Loka wurde auch eine Sack- spinne festgestellt (Scotina paillardi, Abb. 4, 5). Sie vvurde auch schon am 28. 3. 1978 auf Karstweideflachen oberhalb der Koritnice (westlicher Fufi des Snežnik. 1794 m) erbeutet. AuCer der schon ervvahnten Wolfspinne Trochosa terricola fanden \vir in offe- nem Gelande noch andere, sonst aus Waldern bekannte Arten, z. B.: Cubaeus minor, Cvbaeus tetricus, Amaurobius obustus; hierher gehort auch der mikrokavernikol lebende Troglohvphantes trispinosus, der uns schon von der Pasja ravan, dem Pore- zen, der Črna prst und auch vom naher gelegenen Dravh bekannt ist (Polenec, 1960). Auf dem Bergriicken uber der Soricaalm wurde auch der Skorpion Euscorpius germanus C. L. Koch gefangen, der vor allem aus unserer Bergwelt bekannt ist, so aus dem Triglavgebirge, den Kamniker Alpen und dem Pohorje. 284