ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 55 RAZVIJANJE VIZUALNE PISMENOSTI V MUZEJSKO-GALERIJSKEM OKOLJU V RAZMERJU DO ŠOL Lili Šturm, muzejska svetovalka, MGLC – Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana Visual Literacy Development in Museums and Galleries in Relation to Schools IZVLEČEK Muzeji, galerije in druge organizacije s področja vizualne umetnosti izjemno močno vplivajo na oblikovanje kompe- tenc za vizualno pismenost otrok, mladostnikov, učiteljev in mentorjev. Kako se to razmerje lahko udejanja znotraj muzejsko-galerijskega okolja, bo v članku prikazano ob izbranih primerih ustanove, v kateri avtorica prispevka deluje kot kustodinja pedagoginja. Le-ti opisujejo, kako so za razvoj vizualne pismenosti znotraj ustanove pomembni izku- šnja doživetja v živo, izvajanje rednih srečanj otrok in mladostnikov z umetninami, vključevanje umetnikov v izobra- ževalne procese, v neposredni nagovor in prostor za mlade, v partnerstva ter v ozaveščanje širše javnosti o pomenu vizualne pismenosti. Ključne besede: umetnost/umetniki, živa izkušnja, kokreacija, partnerstva, odgovorna javnost ABSTRACT Museums, galleries, and other visual arts organisations have an enormous impact on the development of visual literacy skills in children, adolescents, teachers, and mentors. This article illustrates how this relationship can be realised in mu- seums and galleries using selected examples from the institution where the author works as a curator and educator. They demonstrate the relevance of live experiences, regular encounters of children and young people with art, the involvement of artists in educational processes, direct address and space for young people, partnerships, and raising public awareness of the importance of visual literacy. Keywords: art/artists, live experience, co-creation, partnerships, social responsibility M uzeji, galerije in druge organizacije s podro čja vizualne umetnosti in kulture imajo izjemen vpliv pri oblikovanju kompetenc za vizualno pisme- nost otrok, mladostnikov, u čiteljev in mentorjev. Zato je izhodiščno vprašanje tega prispevka razmišljanje o sode- lovanju šol z muzeji in galerijami znotraj polja vizualne pismenosti; kakšna je vloga ustanov v odnosu do šolskega procesa in v katerih primerih naj šola zaupa ustanovi. Kar se ti če razvijanja vizualne pismenosti v šolskem in muzejsko-galerijskem okolju, je vsekakor najpomembnejša izkušnja doživetja v živo. Peljati otroke v galerijo, ni isto kot pogledati posnetek na YouTubu doma ali v šoli. Zato na prvem mestu velja zagotoviti in izvajati redna srečanja otrok in mladostnikov z umetninami, torej ogled razstave, udeležbo v programih v živo. Nujen bi moral biti ogled vsaj ene ve čje razstave sodobne umetnosti, saj je brez poznavanja hibridnih tehnik, izrazov in medijev nemogo če razvijati kompetence za razumevanje vizualne izraznosti danes. Izvajalci programov se zavedamo omejitev v šolah in tu in tam tudi teže sledimo šolskemu kurikulu; je pa kul- turna ustanova, galerija/muzej/organizacija lahko nepre- cenljiva pri u čenju senzibilnosti, opolnomo čenju in razu- mevanju umetnosti in s tem pomemben partner u čitelju. Za ve čjo u činkovitost tega pristopa bi bilo treba ustrezno sistemizirati redne obiske razstav v u čnih na črtih in šolskih kurikulih; pedagoškim dejavnostim pa dati ve čjo vlogo v programskih prijavah ustanov, zavodov in organizacij. Tako za šole kot ustanove je klju čen pojem partnerstvo. Le-to se že nekaj let poglablja na nacionalnem nivoju skozi platformo Kulturni bazar, mesečne okrožnice, ra- zna strokovna izobraževanja in sre čanja, a nujno je, da se partnerstva ustvarjajo in nadgrajujejo tudi z rednimi stiki zunaj formalnih skupinskih oblik združevanj. Ustanove lahko šolam z rednim in pravočasnim obveščanjem o svo- jih letnih pedagoških programih zagotovijo ve čji dostop do svojih vsebin, priložnost za brezpla čne oglede, podporo pri izobraževanju u čiteljev, otvoritvena vodstva za u čitelje in koordinatorje KUV, dostopno vstopnino itd. Naslednji poudarek velja vklju čevanju umetnikov. Snovalci izobraževanih programov v ustanovah umetnike vključujejo v pripravo delavnic, vodnikov, slikanic; medij ko- munikacije je najve čkrat uporaba ilustracije in stripa. Zlasti slednji se kot didakti čni pripomo ček čedalje bolj uveljavlja v pedagoških aktivnostih. Smiselno bi bilo tudi bolj intenziv- no vključevanje gostujo čih umetnikov in/ali kustosov v u čni šolski proces, kar se ponekod že uspešno izvaja. Tak na čin lahko opolnomo či vrednost podro čja/predmeta in zmanjša občutek morebitne »osamljenosti« pedagoga/u čitelja. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Lili Šturm | Razvijanje vizualne pismenosti v muzejsko-galerijskem okolju v razmerju do šol | str. 55 - 60 | 56 Izjemno pomembno je tudi podro čje ozaveš čanja širše javnosti. Le-to ne more biti le stvar šol in kulturnih usta- nov, pač pa je skupna odgovornost tudi drugih javnih pro- tagonistov, financerjev, ustanoviteljev, gospodarstva idr. Pomemben element ozaveš čanja javnosti je udejanjeno skupnostno razmišljanje in partnersko povezovanje. Likov- ni nate čaji so denimo priljubljeni medij javnega nagovar- janja, ki ga uporablja široka paleta družbeno odgovornih organizacij in ne samo vizualno usmerjene ustanove. Prav polpreteklo obdobje karanten je lepo pokazalo, kako lahko tovrstni nate čaji svetijo kot lu čka v vsakršnih časih in op- ravljajo vlogo kolektivnega duha skupnosti. Na področju slovenskega muzejstva je ve č iniciativ, ki jih organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Sekcija za izobraževanje in komuniciranje/SMS ter imajo velik izobraževalni potencial in vplivajo na oblikovanje družbe- nega mnenja (mednarodni dan muzejev, Poletna muzejska noč, Z igro do dediš čine, knjižni čno-muzejski MEGA kviz, Naprej v preteklost itd.). Tudi prizadevanja in akcije v smeri opozarjanja na kakovost vizualnega v javnem prostoru so dobrodošla in potrebna. Plakatno podjetje Tam-Tam že vrsto let v sodelovanju z galerijami, akademijami in dru- gimi organizacijami izvaja projekt Ulično galerijo. Ne gre spregledati tudi drugih javnih manifestacij, kot je festival vizualne umetnosti Svetlobna gverila, in številne druge pla- katne akcije umetnikov v javnem prostoru. Širjenje javnih manifestacij vizualne kulture, organizacija skupnostnih dogodkov, vzpostavljanje skupnih portalov, platform in iniciativ bi pomenilo premik v pravo smer. Dobrodošli bi bili tudi razmisleki o subvencionirani »košarici umetno- stnih storitev«, vzpostavitvi agenciji, ki bi lahko omogo čila ve čjo dostopnost in popularizacijo vizualne pismenosti, in še o kakem zgledu iz mednarodnega okolja.  SLIKA 1: Raziš čimo MGLC je brezplačni vodnik po ustanovi, njenih dejavnostih in programih. Govori skozi stripovski lik najstniške- ga Veveri ča, ki ga je v podobo prelil ilustrator Jure Engelsberger. (Foto: Urška Boljkovac; Fotoarhiv MGLC) Kako se razvijanje vizualne pismenosti v muzejsko-gale- rijskem okolju v razmerju do šol udejanja v neki kulturni ustanovi/muzeju, galeriji, bom prikazala na izbranih primerih ustanove, v kateri delujem kot kustodinja peda- goginja. MGLC v Ljubljani je muzej sodobne umetnosti z identiteto, ki temelji na dediš čini najstarejšega grafičnega bienala na svetu in na umetnosti tiska 20. stoletja. Eno od svojih vlog uresni čuje z zagotavljanjem pogojev za to, da umetnost spozna in soustvarja čim širši krog ljudi, zato del svoje izobraževalne strategije namenja raziskovanju alter- nativnih pristopov pri transformaciji umetnosti skozi polje izobraževanja. Sodobna umetnost je vezana na tesnejše vstopanje v procese ustvarjanja, ko poskušamo umetniška dela na razstavi razumeti ne le kot celoto, definirano s strani kustosa razstave, temve č kot izhodišče, kako je mo- goče videti/razumeti ta svet (Kreft, 2019). Predstavila bom primere vključevanj umetnikov in širjenje razstavnega prostora v izobraževalne procese, partnerstva in poskuse razvijanja interdisciplinarnosti ter neposredno vklju čeva- nje mladih v življenje in delo ustanove. UČENJE SKOZI UMETNOST: VKLJUČEVANJE UMETNIKOV Leta 2015 je umetnik Asad Raza za 31. grafični bienale Ljubljana razvil projekt, ki ga je poimenoval Shema za šolo. V sodelovanju s teoretiki in predavatelji D. Graha- mom Burnettom in Jeffom Dolvenom (Univerza Princeton) ter Mitjo Velikonjo (FDV Ljubljana) je ustvaril za časno eksperimentalno šolo v pritli čju MGLC, v kateri je sodelo- vala skupina mladih od 17 do 24 let. Shema za šolo je bila radikalen prenosen na črt za preučevanje izkustva skozi izkustvo. Za čela se je z delom mislecev, ki raziskujejo in oblikujejo izkustvo v živem svetu mišljenja in delovanja; šola pa je v nadaljevanju aktivirala ta besedila s pomo čjo vaj v izdelovanju stvari, gibanju, pesmi in koreografiji – pri čemer je ustvarjala centripetalno, pedagoško ekologijo (Lees in Bottai, 2015). Projekt je obsegal ve č predhodnih delavnic, ki se jih je udeležilo približno šestdeset mladih – dijakov in študen- tov z različnih smeri. Od sodelujo čih je Asad izbral skupino sedemnajstih mladih, ki so najprej sodelovali v 14-dnevni šoli pred bienalom, nato pa tudi na 31. grafičnem bienalu Ljubljana. Mladi so sodelovali pri raziskovanju niza vaj, privzetih iz zgodovine eksperimentalnega pou čevanja, in nato za čas bienala pripravili posebne intervencije in vaje, h katerim so bili povabljeni obiskovalci bienala. Le-ti so skupaj s sodelujo čimi v šoli izvajali vajo »telefon« – razu- mevanje in prenos sporočila; »cut up« – razstavljanje bese- dil in iz besed sestavljanje novih, iskanje novih pomenov; igra s kamen čki – iskanje kontekstov in pomenov s pomo č- jo premikanja neobi čajnih in primarnih materialov; igra »memo« – iskanje smisla in pomena v besedah; nizanje besed in stavkov na pomen ene besede brez možnosti po- navljanja besed; zid asociacij. Udeleženci projekta so tesno sodelovali tudi s kustodinjo pedagoginjo in se vklju čevali  SLIKA 2: Asad Raza, Shema za šolo, 31. grafi čni bienale Ljubljana, 2015. (Foto: Urška Boljkovac; Fotoarhiv MGLC) ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 57 v izobraževalne aktivnosti 31. grafičnega bienala, soobli- kovali in izvajali so tudi razne javne dogodke. Pomemben del urnika šole je bila vsakodnevna kuha juhe, ki so jo po želji podelili tudi z obiskovalci in je sooblikovala komuni- kacijo, ki se je s časoma vzpostavila kot ena najmo čnejših osi projekta. Šolo je v povpre čju obiskalo več deset obiskovalcev na dan, ve čino obiskovalcev so koncept šole in vaje pritegnili, bolje so se odzivali mlajši. Projekt je vplival na formiranje nadaljnjih izobraževalnih strategij MGLC-ja, saj je ve č udeležencev šole ostalo v mediatorski skupini in pridoblje- ne kompetence s pridom uporabljajo znotraj nadaljnjega izvajanja izobraževalnih dejavnosti ustanove. Shema je bila prilagodljiv protokol, odziven scenarij, njena oblika je predstavljala možen model za pedagoške she- me, ki bi ga lahko uporabljala šola. Uporabljeni rituali so sledili transformativnim formam vsakdanjega življenja v sodobni družbi. Šola je delovala kot prostor za socializi- ranje in umeščanje delovanja mladih pred o čmi javnosti, predstavljala je mo čno identifikacijsko zbirališ če, mladim smo omogočili prostor za ustvarjalnost, ki so ga upravljali in nadzirali sami (NLÉ 2022). PARTNERSTVA IN POSKUSI INTERDISCIPLINARNIH POVEZAV V preteklih letih smo v MGLC v sklopu prosto časnih dejav- nosti za otroke od 5 do 12 let redno organizirali brezpla č- ne sobotne delavnice (Sobotnice). Interdisciplinarne delavnice so idejno in konceptualno izhajale iz umetni- ških del na razstavah; povezane so bile s 3D-pristopom v ustvarjanju, senzibilnostjo telesa in čutov, gibanjem, filmom, lutkami, pripovedovanjem zgodb in igro vlog. Del delavnic se je osredoto čil na povezavo s svetom matema- tike in v sodelovanju z Mathemo – Zavodom za populari- zacijo matematike skozi dela na razstavi otroke usmerjal v opazovanje vzorcev, zaporedij, odnosov in mrež ter jih vzporejal z matemati čnimi zakoni in pravili. Te delavni- ce so bile dobro obiskane in sprejete, zato smo z njimi nadaljevali. Ker so ve čkrat potekale v naravnem okolju parka Tivoli, ki se izkazuje kot odli čen prostor ustvarjal- nosti, smo septembra 2016 organizirali ve čplastno eno- dnevno prireditev Matematika – Umetnost – Park Tivoli. Prireditev je bila plod partnerstva in spremlje- valni program 3. mednarodne konference matematike in umetnosti Evropske zveze za matematiko in umetnost (ESMA), ki sta jo v tem letu organizirala Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani in Mathema – Zavod za popularizacijo matematike. Obsegala je delavnice, ki jih je izvajala skupina Reciklarji (kipar Primož Seliškar in krajinska arhitektka Urša Steiner) in so skozi prostorsko geometrijo, ra čunalniško grafiko, labirinte, 3D-prostore in objekte, anamorfoze, perspektive, poliedre in mreže, vzorce, optične efekte in vizualne igre raziskovale pove- zave med vizualno umetnostjo in matematiko. So časno pa je pod Gradom Tivoli potekal umetniški dogodek, ki ga je izvajal nizozemski kipar in matematik Rinus Roe- lofs. Umetnik na podlagi matemati čnih predpostavk in algoritmov ustvarja umetniške objekte, poliedri čne, spi- ralne in fraktalne strukture. Tudi ta dan je ob navzo čnosti mimoidočega ob činstva, ki se je zvedavo, ob časno tudi aktivno vklju čevalo v komunikacijo z avtorjem, postavil (in kasneje tudi razdrl) eno do svojih skulptur – objektov. Povezovanje matematike in umetnosti je skušalo pove- zati obe polji kot ustvarjalni in hkrati u čni metodi; bolj je sprožalo vprašanja na podro čju matematike – kako matematiko dojemati skozi prostor, naravo, umetnost. Primer nas je opozoril, da so za vstop v u čno snov možni različni učni stili. Če je vizualna pismenost opredeljena kot razumevanje, kako ljudje zaznavajo predmete, razla- gajo, kaj vidijo in kaj se od njih nau čijo, je učni proces, v katerem pride do integracije zaznavanja, čustvovanja, delovanja in razmišljanja, eden od primernejših. Sanja č ali mislec, preizkuševalec, dejavnež? – Fizi čna izkušnja vodi v analiti čno opazovanje, reševanje problemov, sledi abstraktna konceptualizacija, ter na koncu aktivno eks- perimentiranje; u čimo se iz svoje refleksije na izkušnjo (Hoogstraat in Vels Heijn 2015).  SLIKA 3: Matematika – Umetnost – Park Tivoli: delavnice in ume- tniški dogodek (Fotoarhiv MGLC) Primer uspešnejšega partnerstva predstavlja sodelovanje s Pedagoško fakulteto Univerze Ljubljana na podro čju izo- braževalnih dejavnosti, predvsem delavnic. Delavnice so vedno na čin, kako razumeti umetniško ustvarjanje, umetnika. Pri umetniškem ustvarjanju pride do sovpadanja med zavednim in nezavednim; umetnik s tem, da dopuš ča svojo roko nadzoru o či, svoje telo deli s svetom; spoznanja, pridobljena skozi te geste, pa pretvarja v svoja dela. Dela tako postajajo nekakšen integracijski prostor, odprt za slehernika (Butina 1980). Izvajanje ka- ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Lili Šturm | Razvijanje vizualne pismenosti v muzejsko-galerijskem okolju v razmerju do šol | str. 55 - 60 | 58 kovostnih in premišljeno strokovno zasnovanih delavnic je torej korak k temu, da obiskovalce vzgojimo za vstop v razumevanje prostorov umetnosti. V akademskem letu 2019–2020 smo sklenili dogovor o sodelovanju pri razvoju grafičnih delavnic za predšolske in šolske skupine otrok in mladostnikov. Študentke podiplomskega študija na Oddelku za likovno pedagogiko so pod naslovom Alterna- tivni tiski za mlade razvile programske enote, ki so časovno obsegale do tri šolske ure in zajele alternativne grafične delavnice, ki omogo čajo grafično likovno izražanje brez specialne opreme, s priročnimi, dostopnimi in neškodlji- vimi materiali in postopki. Program je obsegal delavnico chine-collé (drugo in tretje vzgojno-izobraževalno ob- dobje OŠ, SŠ; 90 minut), monotipijo (predšolski in prvo vzgojno-izobraževalno obdobje OŠ; 45 minut), tehniko valjček kot matrica (OŠ; 90 minut), tehniko s pirografom in kapo ploščo (tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OŠ, srednje tehni čne šole; 120 minut), industrijsko grafiko z intervencijo umetniške grafike (tretje vzgojno-izobraže- valno obdobje OŠ, SŠ; 90–150 minut), kuhinjsko litogra- fijo (drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OŠ; 90–150 minut), monotipijo z voš čenkami (predšolski; 120 minut), tisk z glineno ploš čo (OŠ; 140 minut) in delavnico »podtaknjene« grafike (za razli čne starosti in generacije primerna delavnica, ki temelji na igri, skupinskem delu in nezavednem likovnem izražanju). Delavnice smo premierno izvedli v času ljubljanskega fe- stivala BOBRI. Izkazalo se je, da kljub omejitvam z materi- alom in časom dosegajo kakovostne likovne rezultate; pri- merne pa so tudi za izvedbo v šoli. Program smo ocenili kot uspešen z možnostjo dobre implementacije ter ga umestiti v redno izobraževalno programsko shemo eksperimental- nega grafičnega programa za šolske skupine v MGLC.  SLIKA 4: Eksperimentalna grafi čna delavnica (Foto: Jaka Babnik; Fotoarhiv MGLC) ŠIRJENJE RAZSTAVNEGA PROSTORA V IZOBRAŽEVALNO POLJE Razstava je najve čkrat razumljena kot medij, ki temelji na jasni ideji in v(r)ednostni vsebini, ki jo želimo sporo čiti občinstvu. Izobraževalna praksa pa vsebine po navadi ob- likuje skozi proces dela in ve čglasje vklju čenih deležnikov. Kakšen je lahko potemtakem vpliv soustvarjalnega peda- goškega pristopa na razstavo in kako razstava vzdržuje intelektualno in čustveno radovednost obiskovalcev/ude- ležencev (Villeneuve, 2021). Predstavila bom dva sorodna primera, ki ju ozna čuje iska- nje uravnoteženega pristopa med definiranim pomenom umetniškega dela in pomenom, ki ga s svojo vednostjo in interpretacijo vnašajo obiskovalci. Tàpiesov pedagoški laboratorij je bil del razstave Antoni Tàpies, Grafike 1959–1987 (2016). To je bil prostor, ki je združeval dnevno sobo oziroma knjižnico in atelje (dva prostora, ki ju je umetnik tudi sam najbolj cenil) in je ponazarjal za časno umetnikovo intimno domovanje v MGLC. Antoni Tàpies spada med vodilne predstavnike abstraktne smeri informela. Umetnik je pri delu črpal iz številnih knjig, klasi čne glasbe, vere v preplet umetnosti in znanosti, misticizma in naukov vzhodnjaške filozofije. Vstop v te vire, ki razkrivajo njegov ustvarjalni pristop, smo želeli omogo čiti vsem obiskovalcem, še posebno mladim. S Tàpiesovim pedagoškim laboratorijem smo jih povabili, naj prisluhnejo glasbi, ki je navdihovala umetnika, prelistajo ali preberejo katero od knjig, ki jih je bral tudi on, sprostijo svojo domišljijo v igri ali ustvarjalnost v izdelavi kolaža v ateljeju. Umetnika in njegovo mo č je še posebno doživeto približala slika Tàpies, izvedena na galerijsko steno (tàpi- es v španskem jeziku pomeni zid!), ki je na ustvarjalen način predstavila zgodbo njegovega življenja. Dialog z umetnikom v laboratoriju je bil vstop v vizualni laboratorij nekega časa in idej, ki so še vedno aktualne in živijo naprej. Mlade je u čil o moči umet niškega dela, ki je kot predmet s posredovanim umetnikovim spoznanjem za gledalca pred- vsem predlog, kako je mogo če videti ta svet (Šturm, 2016).  SLIKA 5: Tàpiesov pedagoški laboratorij kot del razstave Antoni Tàpies, Grafi ke 1959–1987, 2016. (Fotoarhiv MGLC) Leta 2018 smo organizirali razstavo David Lynch: Ogenj na odru. To je bila prva predstavitev kultnega ameriškega rež- iserja v Sloveniji, za katerega je manj znano, da je tudi odli- čen likovnik in grafik. Razstavili smo sedemdeset njegovih litografij in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 59 prepletanjem ekspresivnega, grotesknega in neposrednega nagovora se je vzpostavljalo zna čilno lynchevsko vzdušje. V zadnji sobi galerije se je izteklo v Lynch Lab, začasen galerijski studio, prostor, v katerem so lahko obiskovalci poustvarili svoje vtise z razstave. Lynch Lab je predsta- vljal simbolno prazen prostor, ki so ga polnili obiskovalci prek svojega spontanega perfomativnega in vizualnega izražanja. Še posebno smo k odzivu vabili mlade. Imeli so možnost spontanega risanja na stene (stene so bile pralne in smo jih morali zaradi množi čnega odziva v času razstave ve čkrat oprati!) ali risanja s prstom po krzneni tkanini, ki je omogočala odtis, s tem pa ustvarjanja čiste jasne risbe ali sporočila. Možnost nenadzorovanega ludisti čnega dotikanja/risanja je mladostnike nepri čakovano sprostila, razbremenila. Intuitivno se je navezovala na sugestivno moč razstave in težo Lynchevih del ter jim skozi vizualno izražanje omogočila intimno podoživljanje in dialog s sabo (Lynch 2008).  SLIKA 6: Lynch Lab kot del razstave David Lynch: Ogenj na odru, 2018. (Foto: Urška Boljkovac; Fotoarhiv MGLC) V SREDIŠČU UMETNOSTI JE PROSTOR ZA MLADE V okviru 33. in 34. grafičnega bienala Ljubljana (2019 in 2021) smo mlade povabili k »sebi domov« in jim omogo čili prostor ter razmere za razmislek, udejstvovanje in javno akcijo. V »bienalski avanturi«, kot smo poimenovali mini rezidenčni program za dijake, smo ob mo čni podpori uči- teljic 1 povabili srednješolce iz Gimnazije Poljane, društva Novi dijak, Gimnazije Celje - Center, Gimnazije Jožeta Plečnika, Srednje medijske in grafične šole Ljubljana in Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, da doživijo tridnevno rezidenco raziskovanja, ustvarjanja, bivanja in druženja v MGLC v srcu parka Tivoli. Dijakom smo omogočili bivanje v prostorih ustanove, spanje, prehrano, ogled bienalske razstave, vzpostavitev stika z umetniki, produkcijske razmere za delo. Mladi so se na izziv ustanove odzvali odgovorno. Skrbno so pripravili izhodišča ter temeljito, tudi kriti čno razmislili o vsebinah bienalske razstave in koncepta, čutiti je bilo željo po slede- nju kuratorski ravni razmišljanja in izražanja. Skupnostno delo je spodbujalo ideje in rešitve (NEMO – LEM Working Group, 2015). Leta 2019 so pripravili vodstvo po bienalu in ga odli čno izvedli za sošolce, leta 2021 pa so izdelali bienalski (fan) zin 2 . Zanimivo je opažanje strokovne delavke, ki je 2019 te dni preživela z njimi in skrbela za formalno in logisti čno plat izvajanja. Pogovor (delim izseke) lepo analizira razvoj položaja in izrisuje sliko obeh strani. V petek je bilo vse malce čudno, saj nismo vedeli, kako bo. Jaz sem se bala, da bodo naredili »rastur«, oni pa verjetno, da jim bom visela za vratom. Na zajtrku smo se dogovorili, da si sami ogledajo bienale. Ogled so vzeli resno in nato smo se prav dobro pomenili. So me presenetili, saj so bili res z glavo pri stvari. Koncept zina smo malce pretresli in bodo po mojem naredili res nekaj finega. Dotaknili smo se tudi kritike in sem jim povedala, kako se je lahko lotijo, da ne bodo izpadli preve č kritično. Ob 12. uri smo se dobili z Alicjo Rogalsko (rezi- denčno umetnico), ki nas je vse navdušila! Krasne projekte ima. Tudi mladina jo je pohvalila, se jih je močno dotaknilo. Na evalvaciji so povedali, da so bili zelo zadovoljni s svobodo in da so se po čutili, kot da so cenjeni. Se pravi, da jih ne obravnavamo kot otroke, in to jih je res veselilo, mene pa tudi.  SLIKA 7: Rezidenčna KUL avantura na 34. grafi čnem bienalu Lju- bljana: ISKRA DELTA, 2021. (Foto: Urška Boljkovac. Fotoarhiv MGLC) S programom bienalske rezidence smo mladim omogočili kokreacijski pristop – vodenje procesa oblikovanja progra- mov ter prostor za ustvarjalnost, ki so ga sami nadzorovali. Bolj kot končni izdelek so bili pomembni prostor in proces dela, parcipatorni model delovanja, prilagodljivo reševanje problemov in možnost (kriti čnega) samoocenjevanja, kar je generiralo kreativne ideje in rešitve ter ob čutek zado- voljstva v kon čni fazi (Rusu, 2017). 1 Sodelovale so u čiteljice likovne umetnosti in umetnostne zgodovine: Nina Ostan, Andreja Džakuši č, Anamarija Šmajdek. 2 Zin ni naklju čno izbrana oblika ustvarjalnega izražanja. Je medij, a je poleg vsebine tudi nosilec sporo čila in oblika komunikacije. Avtorji z zini ve čkrat izražajo svojo individualno in kolektivno identiteto. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Lili Šturm | Razvijanje vizualne pismenosti v muzejsko-galerijskem okolju v razmerju do šol | str. 55 - 60 | 60 VIRI IN LITERATURA Berger, J. (2008). Načini gledanja. Ljubljana: Zavod Emanat. Butina, M. (1980). Vloga telesa in fizičnega dela v likovni umetnosti. Sodobnost (1963) l. 28. št. 8/9. Hoogstraat, E., Vels Heijn, A. (2015). Kolblova učna teorija v muzeju. Skupnost muzejev Slovenije (ele- ktronski vir). Kreft, L. (2019). Aktualnost sodobne umetnosti: pa- radoksi in kvadratura kroga, plenarno predavanje. Kulturni bazar 2019. http://www.kulturnibazar.si/ domov/ (dostopno 14. 2. 2022). Learning in Museums and Young People. A NEMO – LEM Working Group study (2015). Https://www. ne-mo.org/fileadmin/Dateien/public/topics/Audi- ence_Development/Museums_and_Young_Pe- ople_NEMO_LEMWG_study_2015.pdf (10. 12. 2021). Lees, N., Bottai, S. (ur.) 2015. Mednarodni grafični bi- enale (31; 2015; Ljubljana) Kratki vodič = Short guide. Ljubljana: Mednarodni grafični likovni center. Lynch, D. (2008). Kako ujeti veliko ribo: meditacija, zavest in ustvarjalnost. Ljubljana: Založba TOZD. NLÉ (20 22). A Prelude to the Shed. July 18. https:// www.nleworks.com/case/a-prelude-to-the-shed/ (dostopno 18. 7. 2022). Rusu, M. (2017). Empathy and Communication Through Art. Review of Artistic Education 14 (1): 139–146. Sodobna umetnost – zakaj je ne razumemo? Kulturni bazar 2019. Http://www.kulturnibazar.si/ domov/ (dostopno 14. 2. 2020). Šturm, L. (2016). Izobraževalno gradivo ob razstavi Antoni Tàpies, Grafika 1959–1987. Https://www. mglc-lj.si/za_solske_skupine/za_solske_skupine (dostopno 10. 12. 2021). Villeneuve, P. Considering Competing Values in Art Museum Exhibition Curation. Stedelijk Studies 8. Https://stedelijkstudies.com/journal/considerin- g-competing-values-in-art-museum-exhibition- curation/ (dostopno 10. 12. 2021). SKLEP Vizualna pismenost je ključna na področju umetnosti, z njo povezanih praks in pou čevanja o njej. Zato obravna- vani primeri v prispevku želijo opozoriti na izzive, ki jih sodobna umetnost s svojim vizualnim »vesoljem« prinaša v sodobnem času. Ta je pravzaprav odraz vsakdanjega življenja, ki terja druga čen način razumevanja, kot smo ga navajeni. Ob obisku umetnostnega muzeja ali galerije se izobraževanje o umetnosti/z umetnostjo/skozi umetnost ne navezuje le na teorije oblikovanja, estetske zakonitosti, koncepte, zgodovino itd., pa č pa predstavi vizualno umet- nost kot miselno, komunikacijsko orodje, kot ve čmodalno izraznost, opozarja na potrebe interakcije v dialogu, po- membnost lastne identitetne izkušnje, mo č skupnostnega ustvarjanja itd. Šolske ustanove zagotovo ne zmorejo biti same kos tem izzivom, zato je nesodelovanje z ustano- vami, ki izvajajo didakti čne vsebine na podro čju vizualne umetnosti, skoraj nepredstavljivo. Žal ni enega najboljšega možnega modela sodelovanja, pa č pa le ve č perspektiv. Načini gledanja so v jezikih, ki se razvijejo pred jeziki besed. In bistvo ustvarjanja leži v specifičnem načinu gledanja, je zapisal umetnostni kritik, umetnik in erudit John Berger na za četku sedemdesetih let 20. stoletja. Bolj kot sama produkcija umetnosti je pomembna konstrukcija načinov gledanja umetnosti in njen u činek na ob činstvo (Berger, 2008).