Pogovor s kmetijsko družbo.
Slavno družtvo! blagovoli sledeče moje mnenje vzeti v pretres, in ga razglasiti, ako ga po-terdis.
Gotovo je, kakor „amen" v očenašu, da naj veči pripomoček za zboljšanje kmetijstev je gnoj. Po tem takem nam je poglavitna potreba pridelovati veliko klaje, da zamoremo rediti dosto govedine. Pridelati veliko klaje, je pa treba veliko se-nožet. Če pa senožet nimamo, in jih tudi na svetu več biti ne more, kakor jih je, brez da bi opustili oranje, nam je resno premisliti in posvetovati se: kako bi se zamoglo pridobiti več živinske piče, da bi redili lahko veliko živine in da bi nam kerme ne zmanjkovalo.   Jez mislim takole:
Naj se pokosi sena, detelje ali pa otave toliko centov kolikor kdo misli in more; naj se potem po pr/meri precej spod kose zvaga, samo da ni rosna, in naj se ta kerma v kak ograjen kot na hlevu, ali pa v primerno kad ali badin poredoma vklada in po primeri o soli in stlači. Kadar ta kerma osoljena svoj čas doseže, da se zmedi, naj se potem po pametni primeri poklada (futra) živini; saj osoljena kerma sognjila ne bo. Sedaj naj se prevdari: koliko bo taka klajazdalamemo druge ravno te mere precej spod kose zvagane, ne oso-Ijene, ampak lepo navadi posušene.
Pokazalo se bode, da s soljo se bo dala vsaka reč v dobro klajo oberniti, namreč vsaktero perje, to je, tertje, topolovo, lipovo, kostanjevo, morebiti celo hrastovo itd., kakor tudi tursična sirova slama, ječmenova, ovsena itd.; zamore se tudi suha slama med sirovo otavo versta za versto zmešati in osoliti; taka slama zadobi otavini tek in prav dober duh od nje.
Ljubo kmetijsko družtvo! prosim Te, to reč pretresti natanko; dobro scer vem^ da ste v teh rečeh bolj zvedeni od mene, vendar poskusite tudi to, ker potreba je velika, sej skor vsako leto kme-tovavcipovsod tožijo, da jim kerme zmanjkuje. Jez sim prepričan, da v soli je zakopana naj večja po-vzdiga kmetijstva. Ni treba takim umnim možakom daljne razlage; zadosti je Vam sammigljej, da pridete vsaki reči do konca.
V hvali soli pa le še to opomnem, da bi mogla sol biti po taki ceni, po kteri bi se zamogel tudi reven kmetic take dobrote vdeležiti, zakaj on ne more centa soli po 6 fl. plačevati, da bi klajo solil. Naj bi si si. kmetijska družba prizadjala na vso moč pri vis. ministerstvu, da bi se kmetijska sol, kakor tabak, dobivala povsod v cesarskih ma-gazinih po enako nizki ceni.                  F. Licen.
Odgovor. Odbor kmetijske družbe je prejel dopis Vaš, častiti gospod! že zdavnej in s serčnim veseljem, ker vidi, da Vam je mar za povzdigo kmetijstva in da marljivo iščete poti, kako bi se mu pomagalo na noge. Ko je odbor pretresel po željah Vaših Vaše mnenje od soli, je izročil meni tajniku kmetijske družbe in vredniku „Novic": naj pismeno sostavim prevdark odbora in ga razglasim vsled želje Vaše po „Novicah".
Vredništvo „Novic" rado vstreže temu sporočilu in pove, kar povedati ima, v sledečem:
Resnično besedo ste izgovorili, gospod Ličen, ko ste rekli, da v soli je zakopan velik zaklad kmetijstva. Res je sol tudi za živino neprecenljiv dar božji, česar se naj očitniši prepričati zamoremo v tem, da želodčni sok, ki preku-huje vse povžito, ima veliko solne kisline v sebi. Edino to nam je že spričba zadostna in očitna, da modri Stvarnik ni brez namena ne nam ljudem ne živini dal soli v želodec. Gotovo je po takem, da živini soli dajati je ravno toliko kot želodcu pomagati, da vsako povžito stvar do zadnjega cem-pera prekuha, da tedaj celo nič od tega v zgubo ne gre, kar je pripravno za rejo človeškega ali živinskega života. Če.dajemo sol živini, dajemo na dalje želodcu tako rekoč priprego, da zamore kakor pri pitanju prekuhati tudi obilnišo mero piče, ali da prekuha tudi težje prebavljivo ali celo s prid eno klajo brez škode. Tako tudi sol, nadomestovaje deloma želodčni sok, poravnuje mnogotere nadloge želodca in stori, da se pičakarnaj bolj more povžije in živini v prid spravi.
V tem in edino v tem obstoji velika moč in dobrota soli. Sama po sebi pa nima sol nič redi vnega v sebi, marveč še le život slabi, ako bi je preveč in celo samo pokladali živini.
Iz te^a obzira se mora tudi presojevati: ktera pot je naj bolj pripravna živini dajati sol: ali da jo s klajo vred povživa, ali da jo liže samo na sebi. Opomnimo pa tukaj berž, da ne govorimo sedaj od zboljšanja mokrega in scer spri-denega sena, ki se da, kakor je bilo v „Novi-cah" že večkrat razloženo, dosto dobro popraviti s soljo, — naše govorjenje zadeva le dobro klajo, o kteri ste Vi nasvetovali, naj se osoli berž spod kose.
Rekli smo gori, da sol živini vsaki dan dajati je dobro, tudi potrebno je za boljšo rejo, — ali skušnje so zoper to, da bi se kup celega sena, cele detelje ali cele otave potresal s soljo, ker po ti poti gre dosto soli v zgubo, in teško je misliti, da bi naši hlapci scer to delo brez potrate opravljali kadaj.   Sol pa je draga.
List 105.
Tako ne ravnajo kmetovavci nikjer, ako-ravno po drugi poti dosegujejo to, kar steVina-svetovali. Ljubo nam je, da ste sprožili to reč iz-novega, ker zares! če pogledamo kmetovavce dru-zih dežel, moramo našim večidel očitati veliko nemarnost o pokladanju piče. Umni kmetovavci drobijo oves, ječmen, koruzo itd. preden jo dajo zobati konjem, ker na to vižo si prihranijo dobro desetino piče, — goveji živini pa parijo s kropom zre za no klajo ali jo samo na sebi ali oso-Ijeno namakovajo v vodi.
V „Novicah" leta 1847 je bilo že svetovano: naj bi naši kmetovavci ravnali tako, kakor vsi umni živinorejci ravnajo na Salcburškem, na Austrian-skem itd., ker imajo po številu živine eno ali več k a di v hlevu, v kteri namakovajo r e z a n c o kakoršne si bodi slame (detelje ali sena). Kad je napolnjena blizo do verha z rezanco. Na rezanco vlivajo toliko vode, da se vsa dobro namoči; potem pride-nejo nekoliko domače soli (na 1 vedro 8 lotov), ter vse skup premešajo s kakim kolom; za pobolj-šek pridevajo tudi mervico otrobov. Vsak dan napravlJHJo na,sprot tako pičo, osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. Rezanca se v taki namaki toliko skisa, da ima vinski duh in okus, in taka namočena in skisana klaja tekne živini neizrečeno dobro. Vsak dober gospodar ravna po teh deželah tako.
Tudi brez soli se (po vinsko) skisa na drobno zrezana in namočena klaja, inje kaj dobra piča za govejo živino, ker 1) zdrobljena klaja se lože prežveči in zmeša z želodčnim sokom, 2) sirova terda klaja se po namaki naj bolj približa opresni, 3) klaja razpade v močic, sladkor in vse drugo, kar je tečnega v nji, ter se lože izvleče iz nje, 4) skisana klaja ima kislato stvar v sebi. Ki je močno podobna želodčnemu soku.
Škoda res, da večina kmetovavcov pri nas vsega tega ne porajta, ali prav za prav, da od vsega tega nobenega zapopadka nimajo in da dobičkov ali „forteljnov'' ne vejo, kako obračati klajo v veči prid!
Hvale vredno je, da ste, častiti gospod, sprožili to reč: kako bi se dala piča pokladati živini.
Kar željo utiče, da bi se cena živinske soli ponižala, so kmetijske družbe storile kar so mogle. Ker se bo vprihodnje živinska sol delala tudi iz morske, tedaj blizo nas, seje nadjati, da za-tega voljo jo bojo kmetovavci niorebiti dobivaU po nižji ceni. Kmetijska družba je prosila zato, odgovora pa še nima. Naznanili ga bodemo, kadar ji doide.
Zdaj pa še nekaj. Gori ste rekli, da senožet ne more biti več na svetu. Mi pa mislimo da! Naj se razdele občinski pašniki (gmajne), — naj se pridno gleštajo senožeti, potem bo ena za dve zdala, — naj se za setev živinske klaje odloči kakošna njiva. Tako se bo pomnožil pridelk klaje, ž njo se bo moglo rediti več živine in po živini bo več gnoja, kakor ste lepo dokazali gori. Z Bogom!                                          Vredništvo.
—    418    —