Inserati se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
,, n ii n 2 n
n ii ii ii ^ n Kolek (štempelj) ruese vselej 80 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
—'o)®/—
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Politimi list za siorensKi narod.
Velja >lo konca tekočega po pošti iu v Ljubljani
mesec.....— 8(1
posamezne številke po —
Vredntetvo je na stolnem hiš. št. 284.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija v Blaznikovi tiskarnici na Bregu.
—G)©-—
Izhaja
po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboio-
Mladožeski poslanci.
ii.
Pa to so bila še le znamenja razkola, ki je kmalo potem prišel, ko je 28 mladočeliov odložilo mandate, ker niso zadovoljni s postopanjem pravnarskih staročehov, in nastopilo svojo pot. Vzrok je bil ta.
Vže v državni zbor so hoteli mladočehi, češ, da naj Čehi popuste pasivni upor in se poprimejo dela. Vsak pametni človek lahko ve, kaj bi Čehi pridelali na Dunaju. Za pravo češkega kraljestva ne bi mogli nič storiti; pač bi mladočehi nekoliko pripomogli podirati nadvlado jezuitovstva, — o kteri pa nihče nič ne ve. — „Česko pravo se naj povaljuje v kterem kotu koli; mi le pojdimo na Dunaj, ondi bomo praskali in česali, klofutali in brcali jezuite in druge brezdomovinske farje!'' Jezuitje delajo liberalnim Čehom skomine po Dunaju. Slovenski Narod" je to s svojimi (?) liberalnimi možgani sprevidel in obhajale so ga skušnjave voz češke opozicijo potiskati v državni zbor. Ali ni šlo. Pravnarska Palackv in Rieger, proti kterima so vže pred leti česki liberalci rovali (kakor pri nas zoper Blehveisa in Costo), sta rekla: ne! — in češka opozicija jc ostala doma.
Ker ndadočeski poslanci niso mogli na Dunaj, hoteli so vsaj v Prago na deželni zbor. Pa tudi tu so bili staročehi drugih misli. Prišlo je do glasovanja: ali naj se popusti .^tališče državnopravno", in sc poprime taktika prospešnosti (oportunitete), ali ne, to je: ali naj se gre v deželni zbor, ali ne. Izmed 81 poslancev jih je 49 glasovalo za nevstop, 35 pa za vstop. Mladočehi so bili preglasovani. Ker je bilo pred glasovanjem določeno, da se
mora manjšina podvreči večini, podvrgli so se liberalni poslanci s to izjavo, da se „zdaj še" podvržejo večini, v prihodnje pa — ne. Le 28 poslancev liberalnih je odložilo mandate, češ, čemu so nam mandati, če jih ne rabimo; v prihodnje jih pa bodemo rabili, če se „stariu tudi na glave postavijo. Po prerokovem nauku so se mladočehi odcepili od staročehov, in ta razkol hote v prihodnjosti še bolj razširiti in vendar naš ljubeznjivi „Slov. Narod" trdi, da pravnarski dnevnik ,,t'eh" k razponi ščuje. Čeh samo odkriva nameravanje in početja liberalnih Cehov, drugega nič, in to mu „Slov. Narod" jemlje v zlo.
Mladočehi so svoj odcep v „Narodnih Listih" oznanili s sledečim razglasom :
„Mi česki poslanci smo prejeli mandat iz rok svojih volilcev v ta namen, da bi vstopili v zbor in se zaresno delavnostjo pomagali svojemu narodu po svojih močeh, dokler ta de-lalnost ne bi bila na škodo pravom in samostojnosti češkega kraljestva. V ta namen smo v skupnem klubu zagovarjali to, da bi se vsi česki poslanci vdeležili dela na teh domačih tleh; ker smo bili preglasovani, podvrgli smo se tudi „za zdaj" kot klubovi členi večini. Vsled sklepa, da bi oziroma deželnega zbora ostali pri dosedanji pasivni opoziciji, izgubili so naši mandati svoj namen (?); da bi imeli mandate, pa jih nc rabili v prospeh naroda in zemlje, to ne nasprotuje le našemu političnemu prepričanju, ampak tudi mnogokrat in jasno izrečeni volji volilcev naših (?). Po skrbnem skupnem prevdarjanju smo torej sklenili, vrniti jih v roke volilcev svojih."
V Pragi, 25. nov. 1873.
Ta razglas hinavsko v obraz bije resnici. Vidi se, kako mladočehi vse presukavajo in
na svoj mlin obračajo tudi to, kar je zoper nje. Morebiti da so sprejeli mandate s to mislijo, da bi šli v zbor; česki narod jih je pa zato ni dal.
Volilce so res obdelavah za vstop, ali ni šlo. Občno mnenje se je zdaj obrnilo zoper te razkolnike, vzlasti ker obetajo, razkol ne le ohraniti, ampak še celo povekšati. — In dasiravno je ta razglas poln hinavskega presu-kavanja resnice, ga je „Slovenski Narod" še bolj presukal. Izvirnik pravi: My poslanci češti prijali jsme mandat z rukou voliču svvcli za tim učelem, abychom vstoupili do snčmu a činnosti skutečnou prospčli narodu svemu dle sil svych, pokud činnost tato nebyla by na likor pravfim a samostavnosti kralovstvi če-
skeho--" „S1. N." je pa to preložil tako:
Mi poslanci česki smo prejeli mandat iz rok svojih volilcev s to „dolžnostjo", da bi stopili v zbor in po svojih močeh s svojo delavnostjo koristi narodove pospeševali, „kakoršna" delavnost bi ne bila kvar pravom in samostal-nosti kraljestvu češkemu —". Itazkolniki pravijo, da so sprejeli mandate, da bi šli v zbor, in da bi v zboru delali dotle, dokler bi kazalo; po „S1. N." prestavi bi bili prejeli od volilcev ne le mandate, ampak tudi dolžnost vstopa v zbor, in v zboru bi delali in ta delavnost ne bi bila na kvar historičnemu pravu. Kakošen razloček med izvirkom in prestavo „S1. N."l — To pa še ni besede vredno, da še izvirnika ni znal „S1. N." prav prepisati. Izvirnik pravi: da bi imeli mandate, pa jih ne rabili . . . nasprotovalo bi to volji volilcev „n a š i h" — „S1. N." pa ni hotel ohraniti besede „naših", ampak del je napčno: svojih. Pa to tako nič ne de, kteri časnik pa piše pravilno!
(Konec prihodnjič.)
Fodlist e.k,
Nekaj o ,,omiki".
(Dalje.)
Pa prave omike omenjeni narodi niso dosegli. Temelj omiki v pravem pomenu besede je le krščanstvo. Modrijanstvo sedanjega časa sicer ne pripoznava, da bi krščanstvo istinito vpljivalo na nehanje in djanje človeško in le sebi pripisuje moč po svojih načelih izgojiti popolnega človeka, ki si je svest svojega poklica in namena. A ko bi vse to bilo gola resnica, bi se vendar moralo trditi, da brez milega vpljiva krščanstva bi tudi modrijanstvo iz lastne pameti ne imelo tacih moralnih načel. Zadnji desetletji preteklega veka ste pokazali, kam zaide modrijanstvo, če sc otrese vseh pravih krščanskih načel. Ako se človeško srce od njih odcepi, postane hudobno, surovo, nehvaležno. in prava omika od njega beži. Tak človek jc v svojem notranjem nesrečen, na-
vdaja ga neka vedna praznota, ktere izpolniti tudi vse burne trasti nemorejo. Primanjkuje mu prave nesebične ljubezni: saj išče le svoj „Jaz", le to časti in slavi, le njemu poklanja vse duševne in telesne moči in ako je to „Jaz", to je sebičnost, zadovoljno, za vse drugo razun tega mu je malo mar!
Mogočen pa je vpljiv krščanstva. Ljubezen krščanstva je oprostila sužnje težkih železnih okovov. V Rimski državi, ki je obsegala skoraj ves takrat zuani svet, so šteli 120 milijonov duš, in med temi je bila polovica nesrečnih sužnjev. Ko pa juterna zarija krščanstva zašije, bilo je po robstvu, bilo po živinskem ravnanji s pametjo in prosto voljo nadarjenim človekom. Krščanstvo je z nova pribojevalo sužnjim osebnost in domovino. Se ve, da ni hipoma razglasilo robske svobode, ker bi bilo oskrunilo zgodovinsko pravo posestnikov in v človeško družbo vpeljalo na stotine ljudi, kteri bi bili svobodo, iste še ne vajeni, zlorabili. Uzročilo bi bilo boje sužjnev proti gospodarjem, sebi pa pogin. A varneje je zdrobilo sužnost, ker jo jc polagoma odpravljalo, zbudivši pri gospodarjih ponižnost, pri sužnjih pa zvestobo.
Vže za časa Trajana izpusti rimski prefekt Ilermes 1250 robov na dan svojega krsta. Za časa Dioklecijana oprosti IIromacij 1400 v Rimu in Ovidij 5000 sužnjev v Galiji. To so izgledi v velikem, kteri niso osamljeni ostali. Ustavljalo se je krščanstvo krepko nesramnemu, nečloveškemu ubijanja pri slaboglasnih gladiatorskih igrah, pri kterih se je brat proti so-bratu boril na življenje in smrt ali pa tudi z besnimi zverinjami. A gledalci so raji z zverinjo usmiljenje imeli, kakor z v smrtnih bolestih se zvijajočim borilcem. Nježne gospe, mično z rokami mahaje, so odločevale osodo v pesku in krvi ležečemu, ima li še životariti, ali pa poginiti. Čim več je preteklo krvi, tim veče je bilo veselje in zadovoljnost drhali, ktera je bila kakor omočena po tolikem prelivanji krvi. ,,Dopoldne, piše Seneka, se nesrečneži levom in medvedom, popoldne gledalcem prepuščajo; konec vsem borilccm mora smrt biti; z mečem in ognjem se pokončujejo, dokler jirostor ni prazen." To jc rimska poezija, rimsko vc-likodušje. Istinito pravi Schlegel: „Prava rimska poezija ima svoj temelj v circenških praz-niških bojih, kjer je s smrtjo boreči se gladiator
Politični pregled
V Avstrijskih deželah.
—	Govori se, da so cesar že potrdili od dežavnega zbora sklenjeno postavo o posojilu 80 milijonov.
—	Andrassijevi listi, kakor „Pester Lloid" in „Fremdenblatt," čedalje očitneje pišejo, da ni ravno nemogoče, da sc bode poskusilo porazumeti se s Čehi in drugimi federalisti. Na tak način, kakor mislijo ti listi, se v<5, da ne bo šlo; ker je ustava vzrok vsega nasprotovanja, bode porazumljenjc le mogoče, ako se bode spremenila ustava, o čimur pa ti listi nočejo nič vediti. Ni pa čudno, da si zdaj ravno Andrassi prizadeva za spravo, ktero je za časa Hohenwartovega ministerstva ravno on podrl. Na Ogrskem Deakova stranka čedalje bolj peša in ž njo vred tudi Andrassi, ki bode gotovo padel, če konservativni baron Sennvev pride v ministerstvo. Ako se pa An-drassi-u posreči dognati porazumljenje cislaj-tanjskih narodov, misli se s tem zopet za nekoliko časa v trditi in ostati na svojem mestu.
—	V Moravske ni deželnem zboru dr. Pražakov predlog ni bil sprejet.
—	V Ogrskem zboru je 15. t. m. minister Pauler namesto bolnega Szlavva odgovoril na Tiszovo interpelacijo o ministerski krizi, da so cesar sprejeli odpoved denarnega in komunicijskega ministra, pa ob enem jih prosili, da ostaneta v ministerstvu, dokler nista imenovana njuna naslednika. Drugih sprememb v ministerstvu ne bo. T i s z a s tem odgovorom ni bil zadovoljen, in vpraša, ali se sme sklepati o budgetu, ker denarnega ministra ni. Pauler pravi, da se budgct nc dovoli ministru, ampak deželi in prosi, naj se danes prične z debato, kakor je bilo sklenjeno. Pri glasovanji vnelo se je hudo pričkanje med deakovci in 1 evičarji, ki so menili, da so v večini. Še le čez pol ure so se tolikanj pomirili, da se je vršilo novo glasovanje, pri kterem so deakovci dobili 171 glasov, levičarji pa 125; ž njimi je glasovalo tudi 5 Lonyay-ovih privržencev, nekteri levičarji pa so se glasovanja zdržali s klici, to je sila! trinoštvo! - Simony je potem zahteval, da sc budgetna debata toliko časa odloži, da bode imenovan denarni minister in opomni na to, da se je odpovedalo celo ministerstvo s Szlavyem vred. Pauler pravi, da bode ministerstvo toliko časa ostalo, dokler vživa zaupanje večine zborove. Pri gla-
sovanji je padel Simoyev predlog. — Ilonvedski minister zboru pove, da se je zavoljo pomanjkanja denarjev letos za honvede nastavilo manj stroškov, kar je zbornici jako vseč bilo.
Vnanjc države.
Pruska kraljica Elizabeta, vdova ranjega kralja, in sestra umrle Avstrijske nadvojvodine Zofije, je o pol noči med 14. in 15. decembr. v Draždanih umrla.
—	Breslavški knezoškof Forster je obsojen k 11.600 tolarjev globe ali pa v dveletno ječo, ker je brez privoljenja vlade prestavil 2!) duhovnov. Kako posilno pruska vlada ravna s katoliškimi duhovni vidi se tudi iz tega, da je tistih 5 duhovnov, kteri so bili priporočeni za škofijsko stolico v Fuldi, vprašala, bodo li pripravljeni vladi priseči z enako prisego, kakor staro katoliški škof Iteinkens? Pravoveren katoliški duhoven tega nikdar ne more storiti!
Francozjc, piše se „Vaterlandu" iz Pariza, so že od začetka sem v Bazaine-ovi pravdi videli nekako stranstvo in zadostitev, ter so si v tem do konca stanovitni ostali. Cela dežela iu celo armada je tedaj očividuo zadovoljna z obsojenjem maršalovim. Od zadnjega četrtka sem meščani in vojaki vse bolj ponosno hodijo; na obrazih se jim bere: „Glejte, saj vendar nismo bili premagani, ampak le izdani". Pa ravno tega sodnijska obravnava ni dokazala, ampak še celo ovrgla. Obsojenjc nič ne ve o izdaji ali nepripuščenih zvezah s sovražnikom, ampak se opira le na prav nedoločno trditev: Bazaine jc mesto izročil, predno je vse poskusil, kar ste mu velevale dolžnost in čast. Ni se pa poskusilo to vtrditi in tudi se ni povedalo, kako naj bi bil Bazaine drugače ravnal. Vojna postava ne pripušča nobenih polajšav. Če bi pa to postavo hoteli obrniti na vse vodje, ki so se v zadnji vojski vdali (kapitulirali), morali bi na ducente vstreliti maršalov, generalov in oficirjev, in Bazaine bi med njimi ne bil še najbolj krivičen. Vnanji listi hudo grajajo sodnike, češ, da niso dosledno ravnali, ker pri razsodbi niso nobenega ozira imeli na kake polajšavne vzroke, v prošnji za pouiiloščenje so se pa vendar sklicevali ua to, da jc Bazaine prevzel v odstvo v strašno ncvgodnih okolišinah. V Parizu upajo, da sc bode zdaj iz Berolina zvedilo kaj bolj natančnega o dogodkih pri Metzu.
—	Pri štirih volitvah za narodno skup-
ščino so 14. t. m. izvoljeni republikanski kan-didatje z zdatno večino. Bonapartist Ilaentjens je zato 15. t. m. interpeliral vlado o nevarnosti posameznih volitev ter je vprašal, če se hoče mar tudi za naprej nepristransko zadržati pri volitvah ?
Laški minister prava je izdal hudodelniško Statistiko, v kteri pravi, da se je 1. 1870 zgodilo 4981 hudodelstev samo zarad revščine in pomanjkanja. Dokler je bil Rim še papežev, bilo je v Rimskih deželah le 37,015 revežev, ki so se pa preživili po bolnišnicah, sirotišnicah, samostanih in dobrodelnih društvih, in se ni nikdar slišalo, da bi bil kdo doprinesel kako hudodelsvo iz siromaštva. Zdaj pa, ko so lalu odpravili samostane, in dobrodelne naprave, bolnišnice pa izročili posvetnim oskrboval-stvom, mora minister prava sam obstati, da sc je zgodilo skoraj 5000 hudodelstev samo zavoljo revšine. To je sad tolikanj hvalisanega laškega liberalizma!
Srbski „Vidovdan" poroča, dajenovoime-novani Akit-paša v Serajevcm neki boljši od svojega sprednika Assim-paše. Vendar pa od njega zahteva, da naj to djansko pokaže, naj odpravi vradnike, ki ljudstvo zatirajo, in podpira šolstvo. Potem bo zacelil rane, ktere je njegov prednik ljudstvu vsekal. Če bode pa posnemal Assim-pašo, bode to hudo za Bosno in hudo, prav hudo tudi za mir v evropski Turčiji.
Iz Amerike se poroča, da je naravoslovec profesor Agassiz v Nevv-Yorku umrl. — La-dijo „Virginius" in jetnike so prepeljali v Bahia Hondo, kjer se bodo izročili zaveznim državam.
Iz deželnih /borov.
Deželni zbor kranjski.
Peta seja 16. dec. sc je začela prav viharno. V nji je zlasti dr. Z a r n i k svoj strupeni srd do duhovščine pokazati prilike iskal in našel, dasiravno je stvar bila iz trte zvita in ni prav spodobna za zbornico ljudskih poslancev, ker se čas potrati in ne doseže prav nič. Ob enem sc je pokazalo, da med mladoslovenci — če namreč dr. Zarnik misli in govori, kakor oni — in nemčursko stranko ni prav nobenega razločka; pri obojih je isto sovraštvo do narodne duhovščine, stebra naše narodne stvari, od obojih nima narod toraj nič dobrega pričakovati.
ponosno pasti in umreti znal, da si pridobi pripozuanje drhali, v ovi ograji, kjer se jc pozneje večkrat razlegal glas proti sovražnim kristijanom: K levom, proč ž njimi k levom".
Po krščanstvu pa kakšen pokret, kakšna sprememba! Mogočneži so lc jetnike izpuščali, odkupovali, uboge podpirali, izsojevali; ne manjka izgledov, da so kristijani sužnji postali, svobodo drugim pridobivši. Krščanstvo je postalo čudna dušna moč, ki ni le razbila malikov bronastih in mramornastih, ampak tudi vladarje vesoljnega sveta ponižala, orožje jim iz rok izpulila, vence raz glave strgala in silila, da se viši volji podvržejo.
Uganjka lepote in resnice, s kterima se je Grk bojeval, jc v krščanstvu rešena. Pravo, ktero je Rimljan hotel ustanoviti, ktero se je pa pod njegovo roko spremenilo v največo krivo, je postalo najlepši temelj ljubezni, ktera ima biti izključljiva postava v prerojenem svetu.
Krščanstvo je z nova pridobilo čast delu, ktero je stari vek zaničeval. Delo ni sramota. Kristus je bil tesarski sin; sv. Pavel je šotorje pletel. Novo verstvo ne uči lc pravice, ampak dolžnost dela; lenoba se šteje med vzroke
? razpada in pogina posameznih kakor celih ] družb in držav. Posebno jo poskočila čast |dela pri misli na ljubezen, ker podaja sredstvo dobro delati, ker pripomaga drugih ne nadlegovati. Le ta duh delavnosti jc spreminjal puščave v razkošne pokrajine, je vtemelil države, in prav ima Herder govoreč: „Skoro vsi zavodi naših znanstev in umetnij se žive ob drobtinicah tistega, kar so možje legende s trudom pridelali, s ponižnostjo ustanovili, s svetostjo ohranili in s pobožnostjo potomcem izročili. Brez nabožnih mož in žen bi morda vse muze evropske sedaj beračile, ali bolje, še misliti ne bi bilo na nje brez njih."
Krščanstvo je priborilo ženi, kteri se je sprva vse pravo odrekalo, svobodo, spoštovanje, srečo. Postala je sorodna možu, zaveza med njima ni več dolžnost proti državi, da bi državljane izgojevaia, ni več zaveza le iz sebičnosti, dobičkarije, poželjive strasti, ampak od cerkve blagoslovljena zveza duše in telesa Boga hvaliti in onkraj tega življenja na veke živeti. Kako blaženo je vpljivalo krščanstvo na ženska srca, si lahko mislimo. Na stotine let zatrta čutstva se bliskoma zbude, in žena se sveti v
ovi dušni blagosti. plemenitosti, ktero ji le krščanstvo podeli. Ni čednosti, do ktere se žena nc bi povzdignila, od kar jc ponehala doba trpljenja. Da! še moža prekosi v ljubezni do Kristusa, v čistosti in blagih čutih do ne-srečnežev. Pogumno stopa na grmado, srčno stoji v areni med besno zverinjo, dobro vede, da na veke trpi resnica, kteri svoje življenje v dar poklada. In ko je možki svet hitel po svoji nezmernosti, po svojih vedah, koje boga nc pripoznavajo, v poprejšnjo tmino pogrezniti se, so žene ohranile vero iu njihovo navdušenje, zmernost, ljubeznjiva skrb ste vnele može z nova za dobra, s kterimi svet ne more postreči.
Vidi se iz tega, kako blaženo je vpljivalo krščanstvo na vse strani, kakošna mila čutstva je vzbujalo v oprsji posameznih kakor celih narodov; kako je postalo nepotckljiv vir, iz kterega so stoletja in stoletja zajemala pravo omiko, ktera takraj in onkraj osrečuje človeka: da je tedaj v istini temelj naobraženosti.
(Konec prihodnjič.)
Toda prestopimo na dnevni red pete seje.
Preden se začne obravnavanje toček dnevnega reda, prebere se interpelacija dr. Zamika in drugih, zarad pogreba v Vipavi umrlega dr. Spazzapana, kteri je bil brez zvonenja in cerkvenega sprevoda pokopan. V interpelaciji se ta stvar strašno preteza, trdi se, da je gospod dekan Grabrijan s tem, da ni pustil Spazzapana po katoliški šegi pokopati, vzbudil veliko nevoljo ter napravil velik hrup med prebivalci, da je bil umrli previden z zakrametom sv. olja, toraj bi se bil moral po katoliški šegi pokopati že zarad družine njegove, — da se je telegrafično prosilo škofa dovoljenja k temu, pa tudi deželno vlado, od koder pa še odgovora ni bilo itd. To interpelacijo so razen vsih nemškutarjev v zboru podpisali tudi dr. Zarnik, dr. Razlag in Zagorec.
Žc ko se je začela brati interpelacija, je Zarnik jako glasno in malo spodobno vpil: bravo! dobro! Ko se je prebrala, vstane deželni predsednik grof Auersperg in pove kot zastopnik vlade dr. Zamiku, da je pač došel mu telegram, v kterem se mu stvar naznani in ob enem zahteva, naj bi vlada od škofa dobila dovoljenje, — da pa je pogreb kakega človeka čisto cerkvena zadeva, v ktero se vlada nc more mešati. Zavoljo tega ni tudi ničesar storila.
Poslanec Kramarič se čudi, kako bi mogel gospod dr. Spazzapan po katoliški šegi pokopan biti, če se ni vdeleževal opravil katoliške vere, ni hodil ne v cerkev, ne k spovedi itd.
Za njim govori D e ž m a n o verini in vestni svobodi, po kteri bi bila dekanova dolžnost, pokopati dr. Spazzapana, naj bi umrl, kakor bi hotel; pri tem ni treba vladine zapovedi. On je tega mnenja, da gosp. dekan Grabrijan ni storil svoje dolžnosti, da seje pokazal jako nestrpljivega. (Dr. Zarnik: Da, da!)
Dr. Zarnik, ki je že ves čas bil jako nemiren in se obnašal tako, kakor da bi hotel vzročiti kak škandal, vstane in kriči: Ne sodite, da ne boste sojeni. Grabrijan bi sc bil moral tega nauka držati, pa je že on obsodil dr. Spazzapana s tem. da ga ni hotel po cerkveni šegi pokopati. Vrh tega je pa, če verujemo naukom vere, Spazzapan gotovo izveličan, ker je bil v sv. olje djan, izveličanemu se pa cerkveni pogreb nc more odrekati. Grabrijan pa jc s svojo prepovedjo politično demonstriral, maščevati se je hotel nad svojim političnim sovražnikom, kteri je zoper Hohenvvnrta delal. To pa ne sme biti dovoljeno, sicer bi doživeli, da bi škof v svoji neomejeni oblasti čez vso Vipavo interdikt izrekel (ugovori na narodni strani). Da, tako je, to bi sc lahko zgodilo. Zato jaz pravim, da spada ravnanje dekana pod 300 kazenske postave (kaljenje javnega miru).
Poslanec II o rak sc spominja pri ti priliki blizo enake interpelacije poslanca Seidlna v državnem zboru zarad izgnanja razvpitega Zimmermanna iz avstrijskih dežel. Ker je bil brezverec, sc jc brž našel zagovornik za-nj; ko bi se bilo pa kaj tacega škofu Rudigier-ju pripetilo, bi ne bil noben liberalec interpeliral. — O Spazzapanu je znano, da jc bil javen nasprotnik katoliške cerkve, toraj mora tudi ona imeti pravico zoper njega postopati po svojih zakonih, in to tim več, ker je jako tolerantna zoper vsakega, ne sili nikogar, da bi se vdeleževal njenih opravil; protestantovska pa zatoži take, ki nc hodijo k njenim opravilom, svojemu konzistoriju, kar se jc že tudi v Ljubljani zgodilo. Dekan Grabrijan je mož, pred kterim se mora vsak odkriti, kar jc on
storil, je gotovo prav, kaj krivega bi ne bil storil. (Dobro!)
Zarnik vstane zopet zburjen in trdi, da bi bila vlada škofa Rudigier-ja gotovo izgnala, čc bi ne bil Avstrijan, kar paZimmermann ni Jezi se še v nekterih stavkih čez Grabrijana in pravi slednjič: Meni jc vse eno, ali je kdo protestant ali katoličan; pretiranja pa na nobeni strani ne morem trpeti, v tem sem Ileinc-tovih misel: „Sie stinken beide".
Na to vstane dr. Bleiweis in pravi z mirnim glasom: „Wozu der Liirin?" Čemu hrup, gospoda moja? Saj ste .,konfesijonslos", saj nočete od cerkve, toraj gotovo tudi od pogrebov nič vediti! Vrh tega sam Spazzapan ni hotel po katoliški šegi pokopan biti, on bi se bil v trugi obrnil, če bi bil slišal zvonenje in cerkveno petje ter videl iti duhovne za pogrebom. Pokopali so ga, kakor je sam hotel, Grabrijan ga toraj ni sodil. Hrupa v Ipavi ta reč ni napravila nobenega, kajti razen petjli, šestih oseb se ni nihče poganjal za Spazzapanov pogreb. Ljudje so prišli gledat iz radovednosti, kakor bi tudi v Ljubljani prišli, ker jc to nekaj nenavadnega. Kako se dela hrup, ve govornik iz lastne skušnje, ko je šel nekdaj z gospodom učiteljem Praprotnikom v šolo; precej so zagnali časniki hrup, da nadzoruje šole, dasiravno nihče ni vedel o kaki nevolji. Trije telegrami, pa je hrup zunaj gotov. Pogreb je čisto cerkvena stvar in vsa današnja razprava ne gre v deželni zbor. Da bi ta stvar imela političen pomen, da bi bila politična demonstracija, o tem ni duha ne sluha. Toraj naj deželni zbor varuje svojo in svojega uda Grabrijana čast. Kar je dekan storil, je bilo gotovo prav, in dekan je tudi mož, ki bo vedel odgovor dajati od svojega ravnanja. (Dobro! Zarnik: Ne! Nikakor ne!)
Gospoda poslanca Kramar in dekan Toni a n pojasnita nekoliko to stvar in ugovarjata Zamiku. Poslednji pravi: Pri ljudeh, kakor je bil dr. Spazzapan, mora cerkev vedeti, so li pokoro storili ali ne, pri njem pa tega ni vedela. Jaz želim mu vse dobro. (Zarnik: Grabrijan je sodil sam!) Toman: Mi imamo svoje pravice in postave, teh sc moramo držati. Mi smo pošteni katoličani, a tudi drugi, ki niso nase vere, so pošteni, pa če bi sicer spoštovan protestant umrl, bi ga tudi ne smeli in ne mogli po katoliški šegi pokopati. Čc jc svoboda , naj bo za vsakega; vsak bi sc glede vere ravnal, kakor bi hotel, le duhovniki naj bi se silili h kaki reči, ktere ne smejo storiti, le duhovnom naj ne bo svobode! Spazzapan sam ni maral za duhovni sprevod, ker se je izustil: Jaz bi rajši videl, da me k pogrebu pelje konjcderec, kakor da bi farji za mano šli. —
Dež manu se v interpelaciji posebno to važno zdi. ker najde v vedenji Grabrijana na-sprotnost: Spazzapan je prejel eno funkcijo, sv. olje, a druga funkcija, katoliški pogreb, se mu je odrekal. (Zarnik: Bravo 1) Konečno svojega govora izreče pomena vredne besede: „Jaz hočem, da sc pravice katoliške cerkve branijo!"
Dr. Bleivveis: Gospod Dežman je zasukal besede tako, kakor da bi bilo vse res, kar interpelacija pripoveduje. Toda to ni res, jaz imam natančno poročilo iz Vipave. — Potem prebere nekoliko stavkov pisma, iz kterega je razvidno, da Spazzapan ni pustil duhovna k sebi, dokler je bil pri zavednosti; še le ko je umiral, je poslal njegov zdravnik po kaplana, kteri ga je pa umirajočega, toraj brez vse zavednosti našel.
Predlaga in sprejme se konec debate in prestopi na dnevni red. (Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Vipave, 15. dec. Ker se mnogo neresničnega govori in piše o ravnanju tukajšnjega dekana g. Grabrijana glede pogreba dr. Spazzapana, je treba, da se ta stvar iz gotovega vira pojasni. Po kratki bolezni je umrl omenjeni odvetnik. Kot očitnemu zasmehovalcu naše sv. vere so mu morali g. dekan — dasiravno neradi in v veliko žalost svojo — odreči častni pogreb po katoliški šegi. Da je bil ranjki v resnici očiten zaničevalec sv. cerkve in njenih obredov, to more pričati cela naša fara, kateri je bil z besedo in djanjem v veliko pohujšanje. Vsih blizo 20 let, kar se je naselil v Vipavi, ga ni bilo videti v cerkvi pri sv. maši in pri sv. zakramentih; velikonočno soboto pri slovesnem sprevodu sv. Rešnjega Telesa, ki se tu po stari navadi obhaja v mraku po razsvetljenih ulicah, on edini v občno nevoljo in pohujšanje svoje hiše ni dal razsvetliti ter je rekel nekemu g. učitelju, ki jc nosil podobo Zveličarjevo pri sprevodu: „so ein Unsinn im 10. Jahrhunderte"; Kristusa on ni imel za Boga, ampak le za dobro človeče; ko sc je neslo sv. R. Telo bolnikom memo njegove hiše, se je on s čapko na glavi z okna smejal; iz kmetov, ki so ob nedeljah svojo dolžnost kot katoliški kristijani spolnovali, se jc norčeval rekoč: „glejte, jaz ne bom šel k maši, pa bom vendar o poldne boljše jedel kot vi," in celo v zadnji bolezni je neki rekel: „ako umrjem, me boste pa ua vrtu pokopali" itd. On ni bil lc ,.konfesionslos", ampak kar je hujše: zaničevalec vsega verskega in cerkvenega. Kakoršen je bil on, taki so tudi v verskem oziru njegovi domači ljudje, ki niso skrbeli za to, da bi se bil o pravem času duhovnik poklical in ranjkega z Bogom spravil. Zarad pogreba je prišel k g. dekanu nek pisač ranjkega. Da toraj domači ljudje ranjkega s prepovedjo cerkvenega pogreba v svojem verskem čutilu niso bili nic žaljeni, o tem ni najmanjšega dvoma.
To vse je bilo vzrok, da g. dekan ni dovolil slovesnega pogreba po katoliški šegi, nikakor pa ne — kakor laže „Tagblatt" št. 284 — sovraštvo, češ. da ga je g. dekan gojil do umrlega iz osebnih in političnih vzrokov, nad kterim se je po smrti hotel zmaščevati. Da maščevalnost g. dekanu ni lastna, mora potrditi vsaki, ki ga pozna. V prvih časih ^ta bila z umrlim prav dobra prijatelja, prav po-gostoma, celo do sitnosti je g. dekana obiskoval, da sta se o srbskem jeziku in drugih rečeh pogovarjala. Ivo pa je bil g. dekan izvoljen za deželnega poslanca, kar si jc tudi ranjki menda želel, se ni več hotel pečati z g. dekanom, redkokrat sta prišla skupaj, a sovraštva nikdar ni bilo med njima. „Tagblatt" laže na vsa usta, da si je g. dekan v cerkvenem govoru 8. dec. izbral za predmet življenje in smrt dr. Spazzapana; lc po cerkvenem govoru, kader je navada brati oznanila, je zarad mnogega govorjenja med ljudmi omenil, da umrlemu dr. Spazzapanu nc sme dovoliti častnega cerkvenega pogreba, ker je bil on sv. cerkvi v nečastin sramoto, ker jc očitno zaničeval njene sv. zakramente in obrede, — da ga pa s tim nikakor ne obsodi in v pekel ne pogublja. Neresnično jc, kar ve „Tagblatt" povedati, da so se vipavski tržani pri g. dekanu za ranjkega zastran pogreba potegovali. Prišli so res k njemu 4 nižji vradniki, 2 trgovca, 1 rokodelec in 2 posestnika, tedaj skupaj O — „Narod" jih je naštel 15 — ter je šestorica prvih, v vrsti uazočih, ranjkemu popolnoma podobnih, pred g. dekanom zelo arogantno se vedla, kakor je večkrat navada nižjih vradni kov
in laži-omikancev, zadnja dva sta šla k g. dekanu bolj prisiljena, kakor iz lastnega nagiba. Prosto ljudstvo p.i je popolnoma pritrdilo g. dekanu, ker je ranjkega kot očitnega zaniče-valca božjih reči iz skušnje dobro poznalo; v svoji priprostosti je celo marsikaj na njegovo smrt navezovalo, tako n. pr. je silovito burjo, ki se je ravno tisto noč vnela, pripisovalo Spazzapanovi smrti itd. Da se je pa vendar ljudstvo v tolikem številu — kakor trobita „Tagblatt" in „Narod" — vdeležilo pogreba, je treba vzroka iskati v radovednosti, ne pa — sit venia verbo — v zvestem spoštovanji do ranjkega. O vsem tem bi se bilo molčalo, a ker so hoteli liberalni listi „intolerantnega" g. dekana kar zadušiti, je bilo potrebno razjasnilo. Ob enem naj izve častita duhovščina, kako ima v enakih primerljejili ravnati. Čas je, da cerkev odločno postopa nasproti zagrizenim svojim sovražnikom. — Čuditi se je le temu, da ljudje, ki prav nič ne marajo za cerkev in njene zapovedi, po smrti vendar le hočejo biti od nje počasteni in pokadeni kot najboljši katoličani; čez duhovnika pri vsaki priliki zabavljajo, kar se da, in ga ne morejo videti, pri pogrebu ga hočejo na vsak način imeti, kar v življenji zaničujejo, bi jih moralo častiti po smrti. Kje je doslednost? Cemu »Tagblatt" ropotaš zavoljo prepovedi cerkvenega pogreba, saj praviš samo, ,.da zavoljo njega nihče ne zgubi svoje časti, te oblasti črni davno več nimajo, da spoštovanje in čast omikanega ne odvisi od kake cerkvene ceremonije, da živimo hvala Bogu v 19. stoletji" itd. Čemu toliko krika zavoljo prazne reči, ki ni vredna, da bi človek jezik obrnil za njo? Ti in taki neprenehoma povdarjate besede Zveličarjeve, da moramo ljubiti svojega bližnjega, a sv. pismo je pisano v hebrejskem jeziku, ki se bere nazaj ne naprej, in tam je na prvem mestu zapoved „ljubi svojega Boga iz vsega svojega srca" itd., ktero pa vi čisto zabite in zanemarjate. — Za konec le še te besede, da duhovnika v cerkvenih opravilih nikdar ne bode strahoval kak «? It.-G.-B-ov, ampak ravnal se bode po božjih in cerkvenih pravilih.
Domače stvari.
(Liberalizem in lažiliberalizcm.) »N aro d" toži, da se vse hudo »liberalizmu" na hrbet vali in se nič več razloček ne dela med liberalizmom in laži-liberalizmom.
Menda »Narod" nima vzroka jeziti se zato, zakaj sam mora spoznati, ako ima le iskro spoznanja in dokazano mu je bilo že dostikrat, da njegovo pisanje je lažiliberalino. »Svoboda", ktero on podmika. da se po nji bije, pa ravno on sam kvari, ker mu je svoboda to, kar je „Tagblattu" in drugim lažilibe-raliznim listom: pobijati katoliško resnico in pravo cerkev, toraj zatirati pravo svobodo. On draži ljudstvo k sovraštvu zoper papeža, kat. cerkev in duhovstvo, smeši Slovencem naj bolj svete reči, hvalisa luteranstvo', povzdigoval je celo materijalizem, tedaj popolnoma in golo nejevero.
Ljudstvo k temu napeljavati, se pa pravi v sužnjost prekucevati ga, ne pa svobode mu priporočevati. „Narod" piše, kakor bi mi bili preganjavci, ko je preganjavec bil on sam te tri mesce. Dober mu je bil vsak pomoček, da bi le svoj namen dosegel; tudi zveze z nemčurji niso narodovci zaničevali, kakor kaže Celje in Brežice. Kar se tiče vere in »kršan-ske ljubezni," menimo, da mi to reč vsaj toliko umevamo, kakor „narodovci". Resnica se ne more nikoli z lažjo poljubiti in biti vne-
Izdajatclj in za vredništvo odgovoren: F. P e
mama do tega, če so ljudje v resnici ali ne; pravi Slovenec ne more leno gledati, ako pridejo volkovi in naš narod v nejevero zapeljujejo, češ, da ga „osvobodujejo!" Kako je Kristus vnemarne pastirje imenoval in kaj jim je zažugal, to je dobro znano. Prav čudno je, da ti ljudje govorč o ljubezni, ki imajo sami tako polna usta najgrših psovk in zasramo-vanja za vse tiste, ki niso njih misli. Katoliški časniki ne krhajo ljubezni, resnico pa so dolžni povedati tudi z resnobnimi besedami, dolžni so narod svariti pred tistimi, ki mu jamo kopljejo, in potem vale na nas katoličane to, kar sami delajo.
Ni res, pravi pri vsem tako jasnem stanji „Narod", — ni res, da je ,.liberalizem cerkvi sovražen". Da pravi liberalizem cerkvi ni sovražen, to tako dobro vemo, kakor to, da ji je ,,Narod" dozdaj bil sovražen. Če se bode čez noč spreobrnil ? Bog daj! Toda, dokler kdo samega sebe tako malo pozna, kakor se vi Ji pri „narodovcih", dotlej poboljšanja ni pričakovati. Ni bilo kmali kje tako ostudnega sovraštva zoper cerkev in duhovstvo, kakor ravno v ,,Narodu", to vsak ve, kdor ga bere, — in pri tem pa vedno lastno sovražljivost zvrača na katoliško časništvo ter govori o „nekrščanskem sovraštvu in maščevalnosti polnih cerkvenih časnikih!"
»Narod'* upanja še ni zgubil, „da potomci dožive čas, ko bosta liberalizem in krščanstvo složna in v spravi med seboj." Mi smo pa tega prepričanja, da pravi liberalizem in krščanstvo sta in sta bila vselej složna; s takim liberalizmom, kakor je v „Narodu", pa ni mogoča sloga, ker njegov liberalizem je laži-liberalizem, kakor smo dokazali, in toraj v škodo Slovencem.
(„Laib. Schulzeitungi'1) ali prav za prav njeni redakciji se mora kaj slabo goditi, ker se ji sline cede po tem, kar g. Močnik zasluži pri vredniku „Slovenčevem," kteremu, ker neki ni trden v gramatiki, g. Matej Močnik pomaga. Vrednik ,,Laib. Schulzcitunge" bi bil morebiti cenejši, zato ga vljudno prosimo, naj uam pove, za koliko bi nam on hotel dajati poduk v slovenski gramatiki in ktere slovnice bi se držal, da si jo o pravem času omislimo. Ker mu je nemščina posebno priljubljena, morda vganemo njegove misli, če proponiramo Levstikove ,.Slovenischen Kedetheile". V omenjenem sostavku „Laib. Schulzeitung" od 10. t. m. „Slovencu" tudi očita, da spodbija pri učiteljih zaupanje do šolskih postav, in misli, da je Bog ve, kako modro povedala, ker piše, da „Slovenca" ne izdajajo Slovenci, ampak duhovniki! Do zdaj je veljala duhovščina naša povsod za narodno, ustavovercem bila je še prenapeto narodna (ultranational), le modri Natan „Laib, Schulzeitunge" je prišel na to, da duhovniki kranjski niso Slovenci! Kaj pa so? aliKinezi? ali afrikanski Ilotentoti? Dalje pripoveduje ,.Laib. Schulztg.", da »Slovenec" je bil prisiljen sprejeti neko »Poslano" g. Sime, ktero je priobčil v številu 18. „Laib. Schlztg." bi bila prav storila, da bi bila povedala, kdo je »Slovenca" k temu primoral? G. Sima menda vsaj ne bo mislil, da smo se ustrašili njegovega imenitnega podpisa: c. kr. okrajni šolski nadzornik! Tega se bode prepričal, če v roke vzame številko 23. »Slovenca" in v listnici vredništva bere odgovor, kterega smo dali g. Karolu Dežmanu, ki je še nekaj več kakor c. kr. šolski nadzornik. Priobčili smo uno »Poslano", ker je v njem g. Sima sam obstal, da je res imel izdelan nek čuden načrt, kterega je nek učenik brez njegove vednosti seboj vzel. G. Sima sc izgovarja s tem, da ta načrt ve c.
ni „postavodaven." Tega tudi mi nismo trdili, ampak smo svetu hoteli razkriti le »interiora" g. Sime. Kaj moremo mi za to, da se g. Sima sam sebe pobija? »Laib. Schulzeitung" nam tudi to očita, da smo sovražni učiteljskemu stanu? Kdor naš list pazljivo bere, se lahko prepriča, da ni sovražen učiteljskemu stanu; več kakor enkrat smo že rekli, da naj se učitelji pošteno plačajo, opominjali smo le na to, da srenje ne bodo mogle napolniti toliko šol, kakor bi jih nekteri radi imeli, in toliko učiteljev zdrževati. Zlasti smo opominjali na. nevoljo, ki se razodeva zarad šolnine. »Laib Schulzeitung", ki nas zarad tega proglaša za sovražnike učiteljev, nekaj vrst poprej sama ravno to potrdi v nekem dopisu iz Dolenje-vasi, če »Slovencu" zarad tega podtikujc učiteljem sovražno prizadevanje, potem je tudi „Laib. Schulzeitung" huda sovražnica učiteljskega stanu!
(Mesečne seje) katoliško-političnega društva 14. t. m. se je vdeležilo okoli 40 udov. G. Drašler je poročal o meščanskih vstanovah, priporočal konečno zboru to-le resolucijo: Mestni odbor naj skliče zbor meščanov, kteremu naj predsedova župan ali eden mestnih svetovalcev, in ta zbor naj izmed sebe voli odbor, kteri naj sostavi nova sedanjemu času primerna meščanska pravila in jih potem v pretres predloži na novo sklicancmu zboru meščanov. Ker je reč silno važna, stavi g. Potočnik predlog, naj se izroči posebnemu odboru, kteri naj v dogovor stopi z mestnim odborom in meščani ter ž njimi potrebno določi in v prihodnji mesečni seji o tem v zboru poroča. Predlog je bil sprejet in volilo se je 7 udov. Potem je g. Močnik dal še kratek političen pregled, v kterem se jc zlasti spominjal petin-dvajsetletnicc cesarjeve in pa papeževe okrožnice. —
B{iizpi«>n9i»:
Služba vradnega služabnika pri ljubljanski deželni sodniji s 350 gld., ali pa služba pomaga-čeva s 300 gld. letne plače, če prvo dobi kteri dosedanjih služabnikov. Prošnje se vlože do 20. januarija 1874, pri predsedništvu deželne sodnije v Ljubljani.
Služba gozdarskega varuha II. reda (Forst-wart II. Classe) pri Kostanjeviški grajščini na Dolenjskem, s 500 gld. letne plače in 25 pereentno draginino doklado; če jo dobi kteri dosedanjih služabnikov, sc odda pa služba gozdarskega varuha III. reda s 400 gld., ali pa nestalnega gozdarja z 250 gld. letne plače. Prošnje se vloži; v 3 tednih pri gozdarski iu domenski direkciji v Gorici.
Eksekutivne dražbe.
19.	dec. Matevž Masel ovo iz Sevce ('.115 gl.) v Postojni. — 3. Franc \Vartbiichler-jevo (840gl.) v Postojni. — 3. Miha Sušteršič-evo (400 gl.) v Črnomlji. — 3. Am. Barbarič-evo (1050 gl.) v Novomestu. — 2. Fr. Glavič-cvo iz Klečet (419 gl.) v Žužemberku. — 2. Jan. Burghardovih dedov (2650 gl.) v Metliki. — 2. Mat. Žali-jevo (1439 gl.) v Novomestu. — 1. Val. Gregorač-evo (300 gj ) v Idriji. — 1. Jak. Cerar-jevo iz Pra-preč (1712 gl.) na Brdu.^— 1. Jurij Mušič-evo iz Dragatuša (470 gl.) v Črnomlji. — 1. Matevž Novak ovo iz Krtine (2103 gl.) v Brdu. — 1. Jan. Grad-ovo (891 gl.) na Brdu.
20.	dec. 3. Mat. Rahn-ovo (1713 gl.) v Kranji. — 2. Ant. Žnidaršiš-evo iz Zagorice (380 gl.) v Vel. Lašičah. — 1. Avg. Ferjančič-evo iz Zagolič ( ? gl.) v Ipavi. — 1. Fr. Eržen-ovo iz Kamnika (1220 gl.) v Kranji. — 1. Helene Ccrar-jevc iz Št. Andreja (1264 gl.) ua Brdu. — 1. Marije Sušnik-ovc (1805 gl.) na Brda. — Fr. Lavrič-evo iz Krtine (878 gl.) na Brdu.— l.Jan. Klcmen-ovo iz Glinic (6374 gl.) v Ljubljani. — 1. Jož. Kreutzberger-jevo (3200 gl.) v Kranji.— 3. Jož. Iločevar-jevo iz Pijave gorice (1032 in 2797 gl.) v Ljubljani. — Marije Jašovcc-eve iz Volčjega potoka, v Kamniku.