o p i s l. Sv. Trojica y Slov. gor. (Volitve.) Nočesn, da bi stevilke govorile, kako <.mo volili takaj, ker me je sram pred SIove-.,«. Zanimivo pa je to, da je trg aa aevoljo župaaa in njegovega izvrSovalo^ga organa (redarja) še volil v te| župniji pršmeroma na.bolj slovenski četudi \a večina za Bračka. Pokazalo pa se je zopet, ksr je »Slov. Gosp.« žo letoa eakrat v spomladi omeBjal, da tukaj kmetje ne misiijo sami, ampsk da raesto njib mislijo nemdkutaraki kramarji, katere misli pa najdejo kmetjo zabeležeae v malc ¦ pridnem listu »Štajerc«. A!i ni tako, Kozar, župan v Porfiiču in Družovec, župan v Senarski? Dr. Toplak pri Sv. Lenartu pa vas je 8e utrdil v sklepu, da volite Bračka. Vendar jedaa slučai, da ima »kmet« doktorja za zagovoraika! Sličnih gospcdov ima Bračko veliko žtevilo, da ga priporočajo ia to je ravao sumijivo zanj in za Bjegovo kmetsko iilo. — V Oseku pa župan ni hotal odgovarjati, 69 so ga vpraSevali za svet, koga nai volijo in je vsakemu zameril, kdor je predlagal dr. Ploja; agitacija je v njsgovih očeh nepostavaa. PG^ledica: mala udeležba, pa Se ti, ki so prisli, so skoro vsi po jedaem vzorcu na volisču napiaali Bračka. Častitamo. VerjaBe. če bi bile za-se volilni okraj, bi Se volile Sloveaca, pa so bile žalibog priklopljeBe k Seaarski. Sv. Aadraž v Slov. gor. TukajSaje novoustaaovljeno vojaško veteraasko drustvo ie obhsjhlo dne 9. t. m. svojo slavaost, ki je kljub iziedco slabtmu vremeau dobro uspela. Že na predveeer obhodili so čvrsti veteraBci pod poveljstvom druStvenega načelaika g. Gregorija Druzoviča v lopem vojaSkem reda oc zvokih dalekozaaae Kocmuicve godbe z lampiioai v rokah kraj ia bMnjo okolico. Streli iz t^pičev in visokc SvigajGče rakete oznanjevale so istočasno daljnim soscdom, da se vrSi pri Sv. Andraiu nekaj posebnega. Pred vsako hišo v kraju obstali so dvoredovi in godba je počastila staaovalce z živahno koračaico. NajIepSi je bil piizcr pred šolo, kjer se je g. aadučitelj Strelec aajprej spcmBii v primernih besedah dveh, že ururlih Clanov in ob jedriem ustaBovite5jev pred več leti obstoiečega vteraaskega zbors — gg. Zadravca in Cu3ka — potem pa je povdarjal pomen veteraneke slavnosti v osmini godu naSega presvitlega cessrja. Ob sklepa njegovega patrijotičnega Bagovora zaorili so vsi priaotni svitlemu cesarju trikraten navdu^en »Živijo!« — a gcdba je zaigrala ceaarsko pesem. S tem se je bakljada na predvečer zakliučiia. Zjutraj ob 4 uri je bila budaica. Naslednji dan so se zbrali veteraaci v Drbetincib, odkoder 80 ob Getrt na 10 uro odkorakali v dvoredovih v cerkev k službi božji. Ta dan so prvic aastopili v novih veteranskih jopičih (bluzah) in klobukih 8 perjanicami, kar ae jim je vse prav lepo podalo. Skoda le, da je ves čas deževalo, sicer bi bil ta nastop ae veličastnejsi. Pevci so v meSanem zboru zapeli pri sv. maSi 0. A. Hribarjevo »Missa in honorem s. Joseph« Iz cerkve so veteranci odali v ToSevo gostilno, kjer je g. Bačeloik Druzovič pozdravil dradtveaike in goste, do6im je g. Csh v spretnem govoru pojasnil navzočim namen veteranskega druStva. Ko so se 8e pregledali računi, je bil vzporsdni dal koučsri in začela m je pk-oata zabava. Gostov je privrelo cd bliza in dslec vzlic dežju toliko, da je bila prostoma dvorana ToSove gostilne Ratlačeno polaa. Slavnoznana Kocmutova godba je neutrudao svirala lepe koračoice, domači mešani pevaki zbor pa i<3 zapel nekaj lepih pesmic. Vmes so se vrstili, kolikor je to dopuSčala živahna zabava, navduSeni govori ia napitnice pozao y noc. — Dosedaj si je rmbavilo veteraasko obleko 48 čianov, upamo pa, da bo to stevilo do prihodnjelstB8 slavnosti znatno poskofiilo. Saj bi bil marsikateri že letos rad BBgtopil v veteranaki uniiormi, a si je 8e doslei ni mogel omialiti. Prijetna dolžaost nam je. končno 38 omeoiti moža, ki je takorekofi doSa druStva, ki je irtvoval dosedaj že mnogo skrbi, easa in denarja, da se }e druatvo sploh uatanoviio, da so si druStveni udje spioh omislili veteraasko obleko ter da se je ta dan vrSila slavnost. Za izvrSitev take slavnosti je v isti?3i troba pravega raoia, ieklene volje in vstrajnosti, kakorSen je druStyeni načelnik g Gregor DruzoviS. Za ves presfani trnd ma bodi izražeaa srčaa za~ hvala, zasluge pa, ki si jih je nabral kot Bačelnik dosedaj, m\ ga vzpodbujajo za na~ daljno vztrajno delovaaje! Sv. Dub. na Ostrem vrhu. V st. 117 »Marburger Zeitang« nap&da nekdo veieč. g. dekana v Lucanah, oašega gospoda žnpnika in nadučitelja gospoda Alojzija Majceaa. To aicer ni kaj nevarnega, ker ta mariborska »kuga« baje le »imenitne« Ijadi napada, a v dotičnem dopisu se Bahajajo neresničBosti, katere se morsjo pojasniti. Kaj ao storili imenovani gospodje? Ntvedimo jih po kakovosti ajih greha. Veleč. g. Kccik, iupnik pri Sv. Duhn, se je poslužšl pravice, ki jo ima vsak 241etni — Sel je vof.it. To je v očeh »Marb. Zeitung« seveda že »aejaaje prepira«. Veleč. g. dekaa ima že večje grehe na veati. On ni Sel samo volit, ampak je celo žapana opozoril m delovaaje občinskega tajnika. Ta občinski tajnik vam je had »later*. Iz same jeze, d.s ga je rodila slivenska mati, poSilja vse slovenske dopise v Gradec prestavljat. PiSe pa se ta gospod »Gatschnigg«. In ta »gospod« je v sredo pred voUtvijo — sejmski dan — zbiral Ijudi okoli ob&n. hiSt in iz biSnega praga zapovedova!, aaj volijo v«i Stigerja. Da pri tem m manjkalo psovk čez »črne«, ai treba omenjsti. Največji grešnik v oSeh »Marburgerce« pa je g. Majcen, ajemu je tudi posvečen najveeji del imenovanega dopisa. Ta ja bil že tako drzen, da je nekflterim volilcem, ki ne znajo piaati — takih sadov nemSke kulture na rneji je v lučaaski okolici dovolj — in so gs zato proaili, popisal volilai listek. »Marb. Zeiiuag« pa v svoji »resnicoljubnosti« piSe, da je g. Majcen volilcem volilne listke iz rok trgal, na Lopiča prepissl, da deluje proti napredku io kulturaemu razvoju celega okraja itd. Zdaj pa vemo! Od naSega g. nadučitelja je odvisna sreca celegs okraja. Gotovo ga podpira staroaemSka bogiaja Ostara. Od te je dobil naS strmi hrib baje svoje ine: Oatara— Oaterberg—Ostri vrh Kdor zna, pa zna! »Marb. Zeitung« piše, da je g. Majcena nek volilec opozoril na aekdaajo odvisaoat n^iteljev od duhovnikov. 0 tem je govoril anaai dacar Repa, ki pa v Schlossbergu nima ˇolilfle pravice. Ker je »miroljabnost« tega Repa že iz Ptuj3ke goro zcana, poslali so ga lu^anski »purgarii« kot »nadkomisarja« v Sehlc^aberg. Cutil se i> es\ kot takega, ker je vedno kričal: »Nicht ,kanditiern'!< Gotovo je bil tako jezen, ker nismo ajega volili. Primoran voliSče zapustiti, bodil je po cesti semintja, iz svoje pipice pabteč kot parni stroj ter se pOHtavljajoč kot petelin na gooii8(u. Ker pa tudi na cesti ni nebal z za* bavljaajem čez dubovnike in iste »neumneie«, ki dohovnike volijo, bi gotovo dobil svoje plaSilo, ako bi g. Majcen volilcem ne svetoval, aaj pustijo tako »pametnega« gospoda pamega. Večina volilcev se je nato tudi podala na dom z beseiio: »KatoiiSko smo kr8čeai ia katolisko hočerao voliti!« Na nadaljae opazke »Marb. Zeit.« ome- nim Ic: Repa sse naj skrbi, de bo po novem letu imel kaj pečKtiti, psdagogično delovanje BaSega g naduSitelja pa naj pusti pri miru. — Duhovčan. Ik st. Andraža nad Polzelo. (N a s e razmere.) Sklicevaje se na § 19 tisk. zak. prosimo, da se glede oa Stev. 37, 38 in 39 1.1. VaSega Msitt, pod naslovom: »Iz Št. Aadraža nad Polzelo (Na8e razmere) t objavi na istem msstu in p»d iatini aadpisom aledeci usradnš popravek: Ni res, da je sedaaji občinski odbor dobil od preSajega prav lepo zaluieno uboino biagajno. pač pa je res, da je prejei aarno 190 K g tovega deaarja, kakordaega akoro vsako leto izkazajo tuk. uboiaa blagajna. Ni res, da je imei novi odbor preeej deaarj^ na razpolago, pač pa je res, da je prevzel asmo 2 40 K reci dve kroni 40 vinarjev gotovega "deoarja. Ni r s. da eao izmed prvih del novegs cdbora jo bilo, da je hotel odtegaiti »zaklad za vzdri8vaaj8 domafiih občinskih re.vtiie? v Vofniku v proslavo 501etaega vladaaja Njh Veličanstva« svojemu plemenitemu namenu, pac pa je re8, da ga je hotel le plodonosnejsi (aego v hratiilnici) ualoi-ti. bodisi da bi kupžl kak svet itd. Ni res, ds je asdaaja občinska gospcda kriva, da so sa ob&riski stroSki z^iSali nepr^niorno viscko, paS pa je res, da so se ti, y primeri prej^ajega odbora, snižsli v šestšh letib povprečno 210 K na leto kar se l&hko vaak iz občinskih raeaaov prepri<5a. Ni res, da zaslnga sodanjega župaaa je, da 80 se redni Solski stroaki za njeao vzdrievanje tako poviSaii, pač pa je rea, da je to zasluga prejsniega aadučitelja in šolskega načelnika in res je tudi, da so se morali obč. procenti samo zaradi Sole oa 28% zvi3atf Ni res. da zasluga naSib občiaskih mož je, da Se pri aan nimamo poStae oddaje, pa6 pa ja res, da m ie tri ieta zato potegujejo in da js c. kr. poStno ravaatelistvo v Gradca z dopisom z dne 10. maja 1902 št. 16740 že doložilo račrt za daž. pismcnoSa, ki bi imel taaem priti trikrat v tedaa ic tudi pošini uabirainik, a je isto z dopisom % dae 4. aprila 1903 31 850 aasnaailo, da se projektiraaa reč ne da izvr&ti, k8r so se nekatere zaupanja vredne osebe izjavile, da oskrbe to brezpladnc (!) le proti proceBtom, od postnih zaaiak. Na zopetno tuk. dregaaje jo iato ravnafeljstvo z dopiscm z dne 9. aprila t. 1. št. 20341 aszaaniio, da se pravkar vrSi tozadevna obravaava pri trgoviaskem miniatrstvu in da se bo izid takoj uaznaail. Ni res, da zasiuga sedaajega občiaskega cdbora je, da roma »Štajerc« v toliko izrodih v tuk. občino, pač pa je res, da dohai^ samo sdea izvod žn da je občin^ki odbcr leta 1903 v seji scgiasao gkisHil, da se obč. slugi prepoee iemanje »Štajerca« na pošti. Končno ni res, ds sedaj aačsluie mokraSki cdbor in mokraSki župan, pač pa je rea. da beseda mokrač 8s tukaj sploh znana ni in se je Bajbrž izcimila na zelnika vaSega poročevalcs. V dokaz je to, da je izmed 177 volilcev doSlo 136, in volilo soglasao g. Ro§a. Tudi ni res, da se [e občiaska pisaras preHelila v ptecej odstraajeao vaa, pač pa je rest, da se .o samo za 8 minut straa cd preiSaje. Ni res, da ae je govorilo, da bodo le tisti dobili podporo vsled toee, ki bodo volili iupanove pristaSe, pač pa je res, da se to Bikd?r in proti nikomur ni govorilo. Kdor se je zglaail, je vsak sapisaa; kon6no pa ima zato od).očiino besedo c. kr. okr. glavarstvo in e. kr. orožniStvo. — Županatvo St. Andrai dne 15. oktobra 1904. Jansz Kranjc, iupan. Janez Melan8ek, Valeotin Verden, svetovaica. Anton BruSek, odbornik. — Opomba uredniStva. Sicer nismo bili primoirani, sprejeti ta popravek, a da se resnica prav sdozcs, treba je čuti oba ivoaa. Obcaai v Št. Aadražu bodo sedaj lahko presodili, na kateri straai je pravica in resnica, Sirne javaoati pa take lokalne razmere itak ne zanimajo in brigajo. Zato o teh stvareh ae bomo ve5 priobSevali dopiso?. Izjavijamo 3e samo prostovoijao, da s tem, ker stao imenovali prejSaje odbcrnike poStene, vestne, spoBtovanja in zaapanja vredne ljudi, nikakor niamo hoteli sumničiti 88daajih odborrikov v aobenem ozira. Žeiirao, da 88 v občino povrne mir in edmoat!