18. MARCA 1976 — STF.VTLKA 11 — LETO XXX — CFNA 2 DINARIA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Težko pričakovani dan je končno napočil. Jutri dopoldne odrine 100 iensk na morje. Upam, da jim bo vreme naklonjeno. Zabelimo jim še srečno »rajžo« in čim manj besed, zato pa razvlečeno harmoniko. Med pošto sem prejel tudi kartico NADE KNEZ iz Laškega, ki »že dolgo zasle- duje v NT to zoprno rubriko na zadnji strani, kjer ni nič kaj domačih nasvetov in novic«. Na pol poti sva se z bralko srečala: v uredništvu smo že opredelili okvirni koncept za zadnjo stran, katere delovni naziv je »poglejmo naokrog ali zanimivosti doma in po svetu«. Zdaj se pripravljmo na to, da čimpreje zajadramo v te vode. Ni pa to tako enostavno, saj moramo najprej videti J^ko priti do gradiva. Ne bi se pa docela strinjal z bralko, da si mladina želi le primernih šal in križank. Pa saj najbrž tudi sama ne prebira le tako branje. Samo za naju: naj ti oprostim »preveliko kritiko«, če ti pa sploh nisem zameril. Si ti meni? No, vidiš! VAŠ UREDNIK Stran 4: TRGOVINIIIA L V BOJU ZA KRUH Naš posnetek prikazuje tečajnice gospodinjskega tečaja, ki je trajal mesec dni v novi osnovni šoli na Vinskem vrhu pod vodstvom Rezike Kenetove. Šola na Vinskem vrhu je prinesla živahnejši utrip življenja v kraj in odprla svoja vrata tudi za izobraževanje odraslih. Več o tem in o zaključku tečaja berite na 7. strani. Foto: D. MEDVED Beseda je tokrat spet o zakonu o Ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela in o zakonu o zavarovanju pačil med uporabniki družbenih sredstev, 'a dva zakona, ki smo ju dobili v de- cembru lanskega leta vnašata na področ- ij ugotavljanja celotnega dohodka in med- sebojnih odnosov med uporabniki družbe- [i'h sredstev globoke vsebinske spremem- be. Teh pa se še ne zavedamo dovolj. Zakona sta pomembna, ker bodo delovni 'judje v temeljnih organizacijah združe- ^ega dela na njihovih temeljih resnično Razpolagati z dohodkom, ki jim pripada Po njihovem in skupnem družbenem delu. Za nove predpise bi na kratko lahko Rekii. da prinašajo tri bistvene novosti, •^•^o, uporabniki družbenih sredstev mo- ".^jo v dolžniško-upniških razmerjih pri- ?pbiti dokazna sredstva o resničnem pla- druga uvaja solidarno odgovornost ['seh udeležencev v reprodukciji za li- "^'dnost plačevanja in tretja, splošna in ^ijpna poraba se bo napajala le iz do- ^dka plačane realizacije (in tistega dela "ohodka iz fakturirane realizacije, ki bo ^ane§|jivo plačana v zakonskem roku). Te novosti bodo prispevale k odstranjevanju ^i^eljnih vzrokov nelikvidnosti. Izvajanje stabilizacijskih gibanj v zad- mesecih so pričela usmerjati družbe- na razmišljanja in vedenje k najbolj pere- čim problemom trenutnega gospodarske- ga položaja. Prav ta postopnost uvajanja novosti v gospodarski sistem omogoča lažji prehod na dokaj zaostrene pogoje gospodarjenja. Zdi pa se da šanse, ki nam jo je dala postopnost, nismo dovolj razumno izkoristili. Do konca tega meseca bodo na dlani orgar>izacije združenega dela, ki imajo težave v poslovanju in ki bodo morale izdelati sanacijske načrte. Večstransko pobotanje, o stanju na našem območju smo pisali v zadnjih dveh številkah, bo bistveno vplivalo na nadaljnji potek uve- ljavljanja spremenjenih odnosov. Prav bo, če odkrito in konkretno opozorimo na pri- mere, ki bodo nujno terjali večjo družbeno politično aktivnost in nujne ter domiselne samoupravne in strokovne odločitve. V krog organizacij, kjer bodo potrebrvi po- sebni napori za'<^'sanacijo stanja vsekakor sodijo: EMO Celje, Tovarna lesne galan- terije Rimske Toplice, Industrija volnenih izdelkov Volna Laško, Kovaška industrija Zreče, Alpos Šentjur, Opekarna Ljubečna- Celje, Bohor Šentjur in še kakih 20 de- lovnih organizacij. Povsod na območju pa nakopičeni problemi opozarjajo, da bo pre- hod na uravnoteženi sistem delitve do- hodka, ki ga terjata nova zakona, občut- ljiva in odgovorna naloga. Ublažitev po- sledic, ponekod tudi negativnih, terja vi- soko stopnjo organiziranosti in usklaje- nega delovanja vseh odgovornih in zainte- resiranih organov in organizacij v vseh sredinah in na vseh ravneh. Ne da bi zmanjševali dosedanjo uspešnost akcije za učinkovito izvajanje politike gospodar- ske stabilizacije, se vendarle skozi seda- njo aktivnost- nakazujejo nekatere slabo- sti pa tudi znaki tendenc, ki utegnejo povzročiti hujše negativne posledice, gmotno prizadetost delovnih ljudi in nerazpoloženje ob posledicah. To tem- bolj, ker delovni ljudje in občani niso dovolj seznanjeni z novostmi, ki jih vna- šata zakona v gospodarjenje. Prav zavo- ljo tega bodo v teh sredinah največje težave, če organizacije poslujejo z izgubo. Omejitve, ki bodo spremljale sanacijske programe zanesljivo ne bodo ugodno spre- jete med delavci, če ti doslej niso bili poučeni kaj se v organizacijah združenega dela dogaja. Pomanjkljiva poučenost de- lovnih ljudi z družbenoekonomskim pome- nom teh ukrepov in posledicami, ki bodo na tej podlagi nastopile, bodisi v njihovi delovni sredini, bodisi v samoupravnih interesnih skupnostih, bo kaj hitro prišla na plan že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov. Tam, kjer so novosti v gospo- darskem sistemu pojmovali le kot spre- membe knjigovodskega značaja se bo to zdaj maščevalo. Sedanje stanje terja odločno družbeno političfK) akcijo, ki mora zagotoviti široko aktivnost vseh odgovornih in zainteresi- ranih organov in organizacij, povsod. Ak- tivnost hkrati v dveh smereh: usmeritev tako na trenutne probleme kakor na na- loge nadaljnje aktivnosti za trajno uve- ljavljanje sprejetih načel o dohodku. To velja za združeno delo kot celoto, tako za upnike kot dolžnike. Tudi upniki lahko ob ustrezni akciji poslovnih bank in z ustrezno usmeritvijo sredstev pripomo- rejo k popolnejšemu zavarovanju obvez- nosti. Le tako bo mogoče zmanjšati odpise na minimum in z njimi pogojene posledice, ki so lahko boleče in neprijetne. Čeprav že v časovni stiski, konec me- seca je pred durmi, se je potrebno z vso resnostjo takoj lotiti, vsak v svojem de- lokrogu, ukrepov, da se primerno zava- rujejo obveznosti in preprečijo posledice odpisov dolgovanj, ki bi ob površnem delu lahko nastale. Hkrati pa pospešeno nadaljevati s pripravami tistih elementov v poslovni politiki, ki bodo v praksi čim dosledneje in uspešneje uresničili vsebi- no novh predpisov in jih vnesli v našo družbeno prakso. Le tak pristop zagotavlja rešitev pe- reče problematike. Nobena prekinitev de- la, iskanje krivcev in iskanje rešitev iz- ven tega okvira ne more nadomestiti re- šitve — lahko le poslabša stanje! BOJAN VOLK 2. stran — NOVI TEDNIK ^ 18. marec 1976 — St. It ODMEV IZ LAŠKEGA \f v Minuli četrtek in petek so se v Laškem zvrstile seje skupščin temeljnih interesnih skupnosti v občini. Osred'nje točke dnevnega reda so bile ra^rava m sprejem stopenj za financiranje interesnih skupnosti ter sprejem finanč- nih načrtov. Na nobeni od skupščin de- legati niso žareli od zadovolj- stva nad dolžino odeje, ki bo pokrivala njihovo interesno dejavnost v tem letu. Tudi na skupščini izobraževalne sku- pnosti ni bilo optimizana, če- ravno so lahko povedali, da so se v občini dogovorili, da bodo dali prednost nalogam na področju izobraževanja, vključno s sredstvi za iiive- sticije, pri čemer je v prvi vrsti mišljena dograditev pri- zidka v Radečah. Solidarnost je sicer lepa stvar, toda ko so sprejemali stopnjo na skupščini temeljne izobraže- valne skupnosti, so že napo- vedovali nevarnost, da neka- t-ere delovne organizacije, ki poslujejo z izgubo, ne bodo prispevale za SIS, oziroma jim bo treba vplačane pri- spevke vrniti. Ko so se delegati ozirali po možnostih nada.lonjega preli- TOnja sredstev med interesni, mi skupnostmi, jim je oko obtičalo na »kulturnem dinar- ju«, češ, ali se ne ponuja rezerva v izredno visokem prispevku za republiško kul- turno skupnost, ki je več kot enkrat višji od sredstev, ki bodo zbrana za financiranje kulture v regiji in občini. Ta kos pogače, ki si ga je s tako velikim zamahom za- gotovila republiška skupnost, je bila predmet več kot uro trajajoče razprave na seji skupščine kulturne skupnosti. Z novo dajatvijo za RTV cen- ter je republiška kulturna skupnost prišla pred skupšči- no z enakim odstotkom, kot je bil v lanskem letu celotni prispevek za kulturo. V za- četku leta so ravno »z vrha« obljubljala za vse interesne skupnosti prej nižjo stopnjo kot 20 odstotkov. Ce bi bilo tako, potem bi bilo treba v laški občini prepovedati ka- kršnokoli kulturno dejav- nost, kajti s postavitvijo re- publiškega zaht^^vka so bile možnosti za občinsko skup- nost izčrpane in bi zavestno delovali inflacijsko. Podobno se je dogajalo pri vseh osta- lih interesnih skupnostih. Ce naj bi sploh kaj ostalo v ob- čini, potem je bila mogoča sa- mo ena pot, pomikanje stop- nje navzgor. Na skupščini kulturne sku- pnosti v občini so takšno sa- moupravno odločanje ocenili kot nesprejemljdvo, kot farso. Delegati so seveda vsi prepri- čani, da obstajajo potrebe za občeslovensko kulturo, na katero znamo biti tudi zelo ponosni, vendar se s tem ne odrekajo pravici, da jim re- publiška kulturna skupnost nalije čistega vina o tem, kaj vse šteje med porabnike kul- turnega diftarja, kaj je neizo- gibno treba financirati in kje je mogoče tudi na republiški ravni začeti zategovati pas pravočasno in ne šele takrat, ko so večji del vse občinske kulturne skupnosti že pre- ščipnjene .. . V Laškem bi bdli zelo radi glasovali proti stopiiji, ki si jo je tako avtoriativno zago- tovila republiška skupnost, če bi s tem ne ogrozili svojega deleža iz programa, ki ga bo treba v kulturi pokriti z 0,22 odstotka. V SIS, tako menijo delega- ti, se bolj gremo samouprav- ljanje, kot da bi odločali. Toda tudi v t©j »igri« je šola, ki je pripeljala do spozna- nja, da bodo temeljni samo- upravni organizmi tako dolgo predmet manipuliranja, do- kler ne bo samoupravna plo- šča obrnjena in bo dejansko prva odločitev padla tam, kjer nova vrednost nastaja — v proizvodnji. JURE KRAŠOVEC ŽALEC: SKRB ZA BORCE Družbeni skrbi za bor- ce NOV, predvojnim re- volucionarjem in šptm- skim borcem ter borcem za severno mejo v letih 1918/19, posvečajo v žal- ski občina vse večjo po- zornost. V zadnjem ob- dobju so bila sprejeta razna zakonska določila, na podlagi katerih so se bistveno izboljšali mate- rialno stanje, zdravstveno varstvo in stanovanjske razmere borcev NOV in njihovih družin. Za reševanje materialne- ga stanja borcev NOV in njihovih dnižtn obstaja pri Izvršnem svetu skup- ščine občine Žalec poseb- na komisija za zadeve in- validov in borcev NOV. Ta, na podlagi občinske- ga odloka o priznavalni- nah rešuje materialno sta- nje. Trenutno prejema stalno priznavalnino 289 upravičencev. Število ostareUh borcev se seveda iz leta v leto veča in s tem se pojav- ljajo novi problemi, ki so predvsem materialnega m socialnega značaja. Ved- no več je tudi primerov ostarelih kmetov-borcev, ki jiim ni priznan status borca pred 9. septembrom 1943. Tem bodo v žalski občinti v naislednjem ob- dobju posvetili v^jo skrb in pozornost. M. P. FRANC ŠETINC MED SLOŠATELJI V ponedeljek se je Franc Šetinc, sekretar izvršnega ko- miteja predsedstva Centralnega komiteja ZKS sestal v Ce- lju s slušatelji srednje politične šole. Sekretarka osnovne organizacije ZK na šoli Lea Hribermk ja gosta seznanila z delom slušateljev na šoli in z njihovo praktično poveza- nostjo z občani v krajevni skupnosti Dobrna. Mimo učenja so se slušatelji skupaj s krajani Dobrne lotili akcij in dela v kraju šolanja, med drugim tudi urejanja cestišč. V odgovoru na poročilo o delu srednje politične šole je Franc Šetinc izrekel priznanja slušateljem in usmerjenosti šole na Dobrni, ki zadovoljuje potrebe družbenopolitičnega izobraževanja prepotrebnega v našem samoupravnem siste- mu. Na sestanku je nato Franc Šetinc odgovarjal na mnoga aktualna vprašanja, ki so mu jih zastavili slušatelji. B. V. ZIBIKA Na osnovni šoli v Ziitaiki so se izkazali. In še več. Ude- leženci diioige seje sveta men- torjev pionirskih hranilnic pri celjski podružnici Ljub- ljanske banke so biili pnjet- no presenečeni nad topkin sprejemom, ki so ga pripra- vili vodstvo šole in učenci. Zato ob pesrm in piujetnem razpoložmju tudi delovne vneme ni manjkalo. In svet mentorjev je obravna\'al po- membne zadeve, ki se nana- šajo na delo in uspehe pio- nirskega varčevanja. Le-to ni omejeno samo na delo pionir- skah hraniOnic v osno-vnih šo- lah, maiveč se začenja že z rojstTOm otroka, ki ga celj- ska podružnica Ljubljanske banke počasti z izročitvijo hranilne knjižice in začetnim zneskom 30 dinarjev. Do kon- ca 1975. leta je celjska po- družnica Ljubljanske banke zajela že 6.058 novorojenčkov, samo lam pa je bilo teh po- zomostnih knjižic 2.231 ozi- roma za 22 odstoitkov več kot v letu 1974. Akcija varčeva- nja novorojenčkov poteka na podlagi prijav matičnih ura- dov občinskih skupščin. NasletJnja obLika je varče- vanje predšolskih otrok s hranilniki. Vsi ti so vključe- ni v igro pikapc.lonice. Delo poteka pri okencih in pri ot- roških kotičkih poslOTOih enot, -VTh tega pa si že uiti- ra pota tudi v otroške vrt- ce. Prva primera na tej po- ta sta na Vranskem in Te- harju. Zdaj so na vrsti Ce- ljani. Najbolj množična oblika pa je varčevanje v okviru pio- niiirskih hraniLnic na šolah. Na območju sedmih občin, kjer deluje celjska podiružni- ca Ljubljanske banke, je 72 pionirskih hranilnic, ki so do konca lanskega leta pri- varčevale skoraj 150 milijo- nov starih dinarjev, število varčevalcev i>a je bilo 12.773, kar je 51 odst. vseh šoloob- veznih otrok. Na posvetu v Zibdki so se tudi dogx>voriilii o vrstnem re- du posvetovanj in občinskih srečanj pioniirjev-varčevalcev. Beseda je tekla še o pri- zadevanjih za razširiitev mla- dinskega varčevanja na sred- njih šolah. Vse kaže, da se bodo kot prvi za to odločili na pedagoškem šolskem cen- tru. Sicer pa bo imel svet mentorjev pdoniirskih hranil- aic pri tem polno oporo tudi pri občinski konferenci Zve- ze socialistične mladine v Celju. GovoiriiM pa so še o letoš- njem tekmovanju. Tokratno bo zajelo izreke in karikatu- ro, obe pa bosta potekali na temo varčevanja. Pomemben je še sklep, da bo naslednja seja sveta v Kompoiah nad štoramd. Ra- čimajo, da bo najpozneje v prvi polovici junija. M. B. CELJE Pn'a pniznanija, plakete in nagrade incvatiocrjem so po- deljena. Prva, ne pa zadnja. Kaijiti po besedah predsednika občinske konference SZDL v Celju, Jožeta Volfanda, torej organizacije, ki je v skladu s sta.b:lliizacijskim načrtom in gesilom »vsaka TOZD ena ino- vacija« razpisala nagradni na- tečaj »Inovator 75«, naj bi podeljevanje takšnih priznanj v občini ostalo tradicionalno. Prav pa bi bilo, če bi to ali podobno obliko spodbujanja inventirme dejavnosti osvoji^li tudi v delo^miih koilelktiv-h. Gre za spoiznanje, da brez tehničnih izboljšav, inovacij, iizumov ne bomo dosegli za- želenih rezultatov v stabili- zaoijiiskah naporih. Naš na- daljmji gospodarski razvoj je v nemajihni meri odvisen od znanstveno razisla>valnega dela in ukrepov, ki dobivajo svoj odmev v sami proiiz- vO'dnjd ali kje drugje. In še to: prva podelitev priznanj za inovacije pomeni tudi pivo večjo in javno afirmacijo ob- činske razdiskovalne skupno- sti, o kateri je na slavnosti, v ponedieiljek zvečer, v polni dvoi-and Naro^dnega doma, go- vorili tuidii predsedn^ik njene skupščine, dipl. inž. Zvone Pe- likan. Rezultate javnega natečaja »Inovator 75« je ocenjevala posebna devetčlanska komi- siija, ki jo je imenovalo pred- sedstvo občinske konference SZDL in ki jo je vodil Ma- rijan Turičnik. Komisija je imela ix>lne ro- ke dela, čeprav bd/lahko bil odziv na prvi razpis številnej- ši. Navzlic temu pa že pet- na jist predilogov s sedemnaj- stimi imeni inovatorjev iz še- stih delovnih organizacij s skuipno 33. inovacajami in enajstimi tehnični-mil izboljša- vami potrjaiije odmevnost ak- cije in začetek poti, od kate- re sd veliko obetamo. Vsi ti predlogi, ki jih je obravnava- la komisija, so prinesli de- lovnim organizacijam, iz ka- terih so pobude prišle 1.6 mi- hjarde stairih dinarjev pri- hrankov oziroma novega do- hodka! Po odločdtvi komisije so prva priznanja dobili: VIN- KO ROBIč, elektro delovod- ska šola, zaposlen v žični, FERDO ŠIBANC, visokok'va!d- ficiirani delavec v EMO, JO- ŽE PLIBERŠEK,- poklicna šo la, zaposlen v oinkami, ZVONKO RUDEL, visokokva- lificirani elektrikar v Kovino- tehni, ERIH WEISSENBACH, poklicna šola, zaposilen v Kli- mi, MARTIN ROJC, visoko- kvalificirani delavec in IVAN ROZMAN, prav tako visoko- kvalifiicnjrani delavec (skupno priiznanje) iz železarne što- re, MARTIN CREPINŠEK, elektrotehnik iz cinkarne, VINKO MOŠKON, strojni te- hnik iz štorske železarne, PA- VEL PETKOVie, kvalificira- ni žerjavovodja na elektro- plavžu v žalezami štore ter STANKO ROJNIK, kvalifici- rani delavec iz EMO. Nagrade s 5.000 din, prizna- nja in plakete pa so prejeli: dipl. elektroinženir v cinkar- ni ANTON ŽERJAV, strojni tehnik v EMO MARJAN PE- TELINšEK, strojni tehnik v EMO KAREL PODPECAN, visokokvalificdTani delavec STANKO ZUPANC in kovino- trugair IVAN HRASTNIK (skupno priznanje) iz železar- ne štore ter diplomirani in- ženir elektronike PETER (DiMERSEL iz cinkarne. Lepo svečanost ob prvi po- deaiitvi priznanj »Inovator 75« je izpolnil še mladinski pev- ski zbor pediaigO'škega šolske- ga centra pod vodstvom Vi- da Marcena. M. B. MLADI O IZOBRAŽEVANJU s sejo predsedistva občin- ske konference ZSMS, ki je bila v ponedeljek v Ctelju, se je pričela v občini tudi javna razprava o preohrazbi sred- njega šolstva v usmerjeno izobraževanje. JaiiTno razpra- vo bo vodila občinska konfe- renca, potekala pa bo v vseh o.snovnih organizaoij^ah ZSMS. Poleg konkretnih razprav o usmerjenem izobraževanju se bodo mladi v javni razpra- vi dotaiknnllii tudi vrsto dru- gih vprašanj, med njimi šti- pendijske politike, študent- slcih domOT, učinkiovitosti študija in drugih. Javna raz- prava bo potelDala do 15. ap- rila. D. S. KONJICE: O PORABI v torek bo v Slovenskih Ko- njicah seja vseh treh zborov ob- činske skupščine. Delegati bodo razpravljali in skleijali o pristo- pu k družbt^nc-mu dogovoril o vlo- gi razvojnega centra v Celju, ime. novali iniciativni odbor za usta- novitev informacijsko dokumenta- ci.iskega centra v občini, v os- rednjem delu seje pa bodo raz- pravljali o dohodkih in razpore- ditvi dohodkov občin.skega prora- čuna ter o družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976. D. S. MARTA ŠMALC Vedno nasmejana, pri- jazna in pripravljena za razgovor je Marta šmalc, sekretarka občinskega od- bora Rdečega križa v Slo- venskih Konjicah. Rada pripoveduje o delu te hu- manitarne organizacije, ki poteka v konjiški občini zares uspešno. »Delo naše organizacije je zares široko zastavlje- no in se deli na vrsto raz- ličnih področij,« pripove- duje Marta. »Najprej je tu področju zdravstvene vzgoje, ki pomeni prav- zaprav preventivno dejav- nost naše organizacije. Po- tem je še področje prve pomoči, ki terja od nas organiziranje najrazličnej- ših tečajev. Velika naloga naše organizacije je tudi krvodajalstvo, saj vsi ve- mo, kako pomembna je človeška kri v dananšnji medicini. Ob tem moram povedati, da v naši obči- ni letno planiramo od- vzem krvi v današnji me- dicini. Ob tem moram po- vedati, da v naši občini letno planiramo odvzem krvi 870 krvodajalcem, vendar pa ta plan vedno visoko presegamo. Veliko delu nas čaka tudi z mla- dimi člani Rdečega križa, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, ko organiziramo kakršnekoli akcije, pa naj bo to zbi- ranje oblačil, obutve ali pa starega papirja. Trudi- mo se, da bi bilo ravno delo g mladimi člani naj- bolj uspešno, saj se za- vedamo, da so to tisti čla- ni, ki v največjem številu ostajajo zvesti naši orga- nizaciji. hi ob koncu ne smemo pozabiti tudi na socialno dejavnost naše organizacije, v okviru ka- tere organiziramo sosed- sko pomoč in pa pomoč ostarelim občanom. Tudi pri tej dejavnosti nam r>o- maaajo mladi člani Rdeče- ga križa« Med konjiškimi občani je vedno zelo velik odziv na vse akciie. ki jih oraa- niztra občinski odbor Rdečega križa. Marta šmalceva je povedala, da gre za to vsa zasluga mla- ■ dim članom in pa seveda krajevnim organizacijam Rdečega križa, preko ka- terih akcije pravzaprav stečejo. »Vse delo opravljajo na- ši aktivisti v popoldan- skem času. a v vsakem času so kljub temu pri- pravljeni pomagati v vsa- ki akciji.« Marta šmalceva oprav- lja poleg svojega rednega dela, ki mimogrede pove- dano zahteva tudi pogosto obiskovanje ostarelih ob- čanov in socialnih dru- žin na terenu, še vrsto drugih funkcij. Je člani- ca krajevne organizacije SZDL, pa članica Gasil- skega društva, predsedni- ca koordinacijskega od- bora za družbene organi- zacije in društva pri ob- činski konferenci SZDL, delegat zbora združenega dela in delegat zbora uporabnikov v skupščini skupnosti socialnega skrb- stva. Pravi, da ji to delo vzame veliko časa, še po- sebej glede na to, da ima tudi malo družinico, ki jo še kako potrebuje. A z dobro voljo in z nasme- hom na ustih premaguje Marta šmalceva vse teža- ve. »Bo že bolje«, pravi nasmejana. DAMJANA STAMEJČIČ jt, 11 — 18. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 vlak bratstva in enotnosti pred dnevi se je sestal v ^Iju v okviru Občinske konference socialistične zve- 'j delovnega ljudstva na jvoji prvi seji koordinacij- ijUi odbor za pripravo spre- jema letošnjega vlaka brat- 'jjva in enotnosti, ki bo pri- peljal iz različnih srbskih jbcin v slovenske 5. junija letos. S tem se bodo nada- ljevale prijateljske vezi stka- pe med drugo svetovno voj- „0, ko so srbski bratje na liroko odprli svoja srca in IjiŠe ter pod okrilje spreje- U od nemškega okupatorja Ižgnane slovenskei družine. prvi vlak, ki nosi simbo- ličen naslov bratstva in enot- nosti, je odpeljal slovenske izgnance k svojim prijate. Ijem leta 1961, nato pa so tj vlaki začeli redno vofiziti T obe smeri, seveda izme- nično, Pri tem je razveselji- vo zlasti to, da ni ostalo sa- mo pri nadaljevanju tkanja vezi med slovenskimi izgnan- ci in tistimi, ki so jih v Srbiji sprejeli, ampak da se širi in dobiva mogočnejše okvirje, tako značilne za na- šo Jugoslavijo. Ti vlaki pre- važajo tudi kulturne skupi- ne pa predstavnike družbe- nopolitičnih organizacij, de- lovnih organizacij in druge. Področje sodelovanja se ši- ri, kar je seveda edino pra- vilno. Skoraj ni občine v celjski regiji ali nekega kraja v njej, ki že ne bi podpisala bratsko listino medsebojne- ga sodelovanja, vse to pa pomeni, da je vlak samo srce, kajti žile se razpleta- jo okoli njega stalno. Letošnji vlak bo pripeljal iz srbskih občin 5. junija in prvi sprejem mu bodo pri. pravili v Krškem. Nekateri se bodo potem ločili v Zi- danem mostu in odpotovali proti Gorenjski, medtem ko bo. večina nadaljevala poti proti Celju in Mariboru, od koder je tudi bilo največ ljudi izgnanih. V celjski re- giji bodo izstopili gostje iz Srbije v lašiki, celjski, šent- jurski in šmarski pa konji- ški, mozirski, žalski in ve- lenjski občini. Povsod so že ustanovili odbore, ki se pri- pravljajo na ponovno sreča- nje z dragimi gosti, ki bodo ostali pri nas do 8. junija. V tem času si bodo ogle- dali več delovnih organizacij, kulturno-turističnih znameni- tosti in seveda sedli za mi- zo s tistimi, katerim so pred 35-timi leti nudili za- točišče. V tem sestavku lah- ko povemo, da celjski ko. ordinacijski odbor, ki ga vo- di sekretar Občinske konfe- rence SZDL Celje Tone Roz- man, sestavlja 18 članov, ka- terim so zaupali glavne na- loge, da bo do prihoda res- nično vse pripravljeno tako, kot je treba. Seveda pa je treba, da pri tej organizaci- ji sodelujemo vsi in tako še enkrat izkažemo vso zahva- lo za gostoljubje, ki so nam ga ponudili v najhujših dneh življenja ■ med vojno. Me- sto naj bi bilo v tistih dneh še posebej slovesno okraše- no, na vsakem koraku pa moramo dokazati, da ljube- zen v srcih vedno ostaja. Ne ostaja pa na istem me- stu, temveč se poglablja in utrjuje. Izrabljamo to priložnost in prosimo vse, ki so potovali z vlaki bratstva in enotnosti v Srbijo - zlasti še tiste, ki so potovali s prvim leta 1961 . da nam v naslednjih dneh pošljejo v redkacijo Novega tednika in Radia Ce- Ije fotografije s teh vlakov s kratkimi pripisi ali more- bitnimi zgodbicami. Slikovni material bomo potrebovali za izložbe in objavo, seve- da pa bomo vse kasneje vrnili. In še to: sproti vas bomo o letošnjem vlaku ob- veščali preko NT in RC in to iz vseh občin v celjski regiji. TONE VRABL žalec: zakaj tako? Na predzadnji seji Iz- vršnega sveta skupščine občine 2alec so med dru- gim obravnavali tudi pro- bleme občinske kulturne skupnosti, ki je bila usta- novljena približno pred letom dni. V njej delov- ni ljudje in občani ena- kopravno in sporazumno oblikujejo kulturno politi- ko v občini. Pri občinski kulturni skupnosti delujejo: odbor za spomeniško varstvo, odbor 253 muzealstvo, od- bor za Savinov razstavni salon, odbor za mladino, odbor za izgradnjo antič- nega parka, odbor za ki- nematografijo in filmsko vzgojo, odbor za podelje- vanje Savinovih nagrad in priznanj, odbor za tisk in založništvo in komisija za izgradnjo in obnovo kul- turnih domov. Zal pa je treba reči, da udeležba delegatov na se- jah skupščine ni zadovo- ljiva in postavlja se vpra- š^e, ali delegatski si- stem na področju SIS še ni zaživel tako, kot je že- leti in kot je zapisano v ustavnih dokumentih. Sej se zelo slabo udeležujejo delegati uporabniki. Iz na- tančnejše analize pa je moč razbrati, da se sej slabo udeležujejo delegati združenja obrtnikov obči- ne 2alec in da je prisot- nost delegatov iz organi- zacij združenega dela iz- redno slaba. Sej se redno Udeležujejo le delegati iz Itrajevnih skupnosti. Takšno stanje p>a res- nično ni zadovoljivo in čimprej mu bo treba po- iskati vzrok, za kar pa bo verjetno potrebna šir- ^ politična akcija. M. P. borci laške občine Minuli petek je bila v La- škem seja Občinskega odbo- ra ZB NOV, ki je sledila os- mim skupščinam v krajev- nih organizacijah in je bila v marsdčem njihov odmev. Predsednik občinske organi- zacije ZB Leopold OŽEK je v svojem poročilu najprej analiziral dejavnost borcev in njiih nadaljnje naloge v sa- moupravnem sdstemu in raz- vijanju pristnih delegatskih odnosov. Poudarili je, da je prisotnost borcev v politič- nem življenju nepogrešljiva, zlasti pa njihova borbenost, ki veže revolucionamosit pre- teklosti z današnjo. Tuda razprava je pozneje, ko so pregledali tudi finanč- no poslovanje, poročalo o le- tovalna sezoni, bdila v prvi vr- sti namenjena sočasnim dru- žbenim problemom in šele nato specifičnim problemom borcev NOV, Delegati v občinskem odbo- ru so ugodno oceirLli lanska prizadevanja za zdravstveno in rekreativno letovanje čla- nov ZB NOV in vojaških voj- nih invalidov. Brezplačni od- dih je lana koristilo 83 bor- cev, 23 borcev i>a je letova- lo z regresom. Občinska organizacija ZB NOV in krajevne organizacije so vse leto zelo aktivno so- delovale pri najrazličnejših akciijah 0!življanja tradicij NOV, od kiuiriirčkove pošte pa do pohoda mladine po poteh XIV. divizije. Na seji so da- li tudi pobudo, da bd koz- janske občane družno uredile na Henim, kjer je bil orga- niziran prvi NOO na štajer- skem ,spominski dom, v ka- terem bd urediiai spominsko razstavo NOV na Kozjan- skem. S seje so poslala republiš- kemu odboru in sekretariatu za zimanje zadeve pismo, v katerem so obsodili uboj na- seka konzula v Prankfurtu Edvina Zdovca, protestirali proti počasnemu odkrivanju zločincev in proti preslabot- ni dejavnosti, da bd v bodoče preprečil pK>dobne zločine skrajne emigracije na zaho- du. Na seji občinskega odT^ocra ZB NOV v Laškem so spreje- li tudi proračun za leto 1976. J. KR. skupna poraba v konjašiki občini se je pn- čei proces dogovarjanja o skupni poraba pravzaprav že junija lansko leto, ko so sa- moupravne interesne skupno- sti pripravile prve osnutke programov dejavnosti za le- to 1976. Ti programi so bili seveda izdelani na podlagi potreb posameznih skupnosti in niso tameljoild na dogovor- jenih izhodiščih za skupno porabo enostavno zaradi te- ga, ker ta izhodišča še niso billa znar^. O osnutkih pro- gramov samoupravnih inte- resnih skupno^ so v me- secu oktobru že razpravlja- li delovni Ijtultje in občani na svojih zborih m čeprav so vsa programi predvidevah precejšnjo razrešitev dejavno- sti vseh skupnosti, so jih de- lavci in občani brez bistve- nih pripomb sprejeli. Decem- bra so bila prvič znana tudi izhodišča za skupno pK>rabo v letošnjem letu, ki so ome jiila siredstva za skupno pora- bo z indeksom 111,1 nato pa se je pričeOo vertikalno in ho- rizontalno usklajevanje pro- gramov interesnih skupnosti. Vse skupnosti so sev«da ta- koj skirčile svoje prvotne pro- grame in jaih oskladide s pi- člimi sredstvi. In o tako pri- pravljenih pirogramih so po- tem razpravljali delavci in občani konjiške občine, v naslednjih dneh pa se bodo o njih izrekli tudi delegati na sejah skupščin interesnih skupnosti. Proces družbenega dogovar- janja o skupni porabi terja nedvomno veliko časa in na- porov, zato bi morali razmi- šljati tudi o boljši organizi- ranosti in izvedbi postopka dogovarjanja. In ne gre za- nemarita tUidi raciionalizacijo sredstev, ki jih v tem po- stopku po nepotrebnem tro- šimo. Naj navedem le pi-1- mer. V Slovenskih Konjicah so na primer porabili za iz- delavo enajstmesečnih poro- čil o delu samoupravnih in- teresnih skupnosti v letu 1975 okrog tri stare mailijone di- narjev, poročili pa potem ni- so poslali delegatom, ker je bila javna razprava podaljša- na v prve mesece letošnjega leta in so moral zato izde- lati nova, dvanajstmesečna poročila. Pa pustimo to, saj velja govoriti o racionalizad- jtt postopka diružbenega do- govarjanja na področju. In je za delavca in občana še veliko bolj važen. Gre nam- reč za to, da samoupravne interesne skupnosti vsako leto zmova v programe vklju- čujejo tiste dejavnosti, ki so jih delavci in občani leto ali dve nazaj že dogovorili, če je v konjiški občini toliko in toldko šol, ki potrebujejo za svojo dejavnost toliko in to- liko sredstev in če so se de- lavci in občani že dogovorili, da bodo zagotavljala sredstva iz svojih bruto osebnih do- hodkov za pokrivanje dejav- nosti šol, potem ni potrebno, da bi se o tem dogovarjali spet vsako leto znova. Mor- da bi bdlo velko bolj racio- nalno, če bi samoupravne in- teresne skupnosti pripravile programe samo novih dejav- nosti, o katerih pa bd mora- li delavci in občani seveda najšire razpravljati. In tudi lažje bd se odločali o posa- meznih predlogih, saj bd se zavedali, da vsi predlogi v bistvu pomenijo novost v de- javn^osti posamezne skupno- sitL DAMJANA STAMEJCIC direktorju tozd elektro celje Krajani iz krajevnih skupnosti štore in Sve- tine so se obrnili na naš časnik, da postavimo vpra- šanje: že šesti mesec teče, od- kar so zadnjič popisoval stanje števcev porabe električne energije po do- movih oziroma pobirali tokovino. Krajani so ob taki nerednosti vsekakor prizadeti, kajti marsikate- remu bo težko dati denar za toliko mesecev nazaj. Vsekakor ni prav, da le v mestu in drugih str- njenih naseljih popisujejo stanje porabe električne energije in pobirajo toko- vino mesečno, na podeže- lju pa ne. Ne moremo razumeti zakaj ne bi tudi v mestu, če ni inkasan- tov, na primer vsaka dva meseca, da bi prišlo po- deželje tudi na vrsto vsa- ka dva meseca. Ljudje so prizadeti! Pra- vijo, da po dveh mesecih, če niso pobirali denar na tokovino ni potrebno pla- čati. Ne vem, če je res! Vsekakor pa je to zani- mivo vprašanje. (Mimo- grede: ni res — op. re- dakcije). Zanima nas, ali bo lah- ko Elektro Celje upravi- čeno zahtevalo takojšnje plačilo tokovine za toliko mesecev nazaj? Prav tako nas zanima, kako bo s popisom in plačilom, ker se govori, da se bo tokovina podra- žila? PRIZADETI KRAJANI KOMPOLL, ŠENTJANŽA, SVETINE, PODGORJA in RIPNIKA PRI ŠENTJURJU dr.srecku saverniku, direktorju tozd zobozdravstvo celje Čeprav še ni tako dol- go, kar vam je bilo na tem mestu zastavljeno vprašanje — za hiter od- govor hvala — menim, da moram v imenu številn-:h staršev zastaviti še enega. Pozornost do zdravja zob, posebej pri mladeži, raste hkrati s standardom, saj se vsi zavedamo, kaj pomeni imeti zdrave zobe. Zato so na osnovni šoli na Otoku lahko srečni, da imajo za šolske otro- ke lastno ambulanto. Kot mnogim drugim, je tudi učenki 2. razreda zobo- zdravnica ugotovila, da bo potrebno »naravnavanje zob« in jo napotila v Zdravstveni dom. Tu so jo sprejeli 14. oktobra la- ni, pregledali in ji naro- čil, da pride zopet šele 17. februarja letos. Že to je bilo staršem zelo čud- no, vendar so predvideva- 1, da je pač kakšen vzrok medicinske narave. 17. 2. je deklica opravila odtis zobovja in bila naročena za teden dni pozneje, 24. februarja. Prijazni zobo- zdravnik je pregledal od- tis, ga primerjal, skratka, naredil z velko dozo ob- čutka do otroka vse, kar je bilo potrebno. Toda, ta prijeten občutek, da se nekdo zanima za tvo- jega otroka, je splahnel ob ugotovitvi, da je otrok naročen za protezico — šele 1. junija. Zobo- zdravnik za takšno obdob- je ni kriv, verjetno tudi medicina ne zahteva, da mora otrok čakati tako dolgo, da mu izpade še kakšen zob ali kaj podob- nega. Povedano je bilo, da je takšna čakalna do- ba potrebna zato, ker »la- boratorij« ne more izde- lovati pravočasno protez. Več kot tri mesece! Za- kaj, kdo je kriv? Milan SENICAR Skupnost socialnega skrbstva občine Laško Na podlagi Skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Laško razpisujemo prosto delovno mesto SOCIALNEGA DELAVCA POGOJ: dokončana višja šola za socialne delavce z ustrezno diplomo. Osebni dohodki po sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Razpisano delovno mesto je delo za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Skupnost socialnega skrbstva občine Laško CESTNO PODJETJE CELJE, n. sol. o. CELJE, Jurčičeva 1 Svet delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI: — ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj — ekonomski tehnik, 5 let delovnih izkušenj — programiranje za stroje P — 203 Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite kadrovski službi Cestnega podjetja Celje, Jurčičeva 1, Rok za zbiranje prijav je 15 dni od dneva objave. 4. stran — NOVI TEDNIK ^ 18. marec 1976 — St. It TRGOVINA PO 1. APRILU CISTI RAČUNI, DOBRI ODNOSI Medtem ko smo pred štirinajstimi dnevi ocenili splošni gospodarski položaj na našem območju po večnamenskem pobotanju in času, ko bo začel veljati zakon o zavarovanju plačil ter v tej zvezi tudi stanje v nekaterih industrijskih kolektivih celjskega območja, veljajo da- našnji zapisi trgovini. Tudi ta panoga terciarnega sektorja gospodarstva je pred novimi nalogami. V mnogih primerih tudi pred neznankami. Sicer pa je njen položaju po 1. aprilu pomemben toliko bolj, ker ga bo najbolj občutil potrošnik. Bodo trgovine dovolj založene? Kako bo z izbiro? Kako s cenami? Sicer pa novi pogoji gospodarjenja, lahko bi rekli normalni, vsiljujejo tudi mnenje, da bodo prav v tem času rešena nekatera vprašanja, ki doslej nik^or niso prišla do svojega konca. Gre predvsem za odnose med proizvodnjo in trgovino in v tej zvezi tudi za druž- beno dogovarjanje o cenah in drugih poteh skupnega reševanja aktualnih vprašanj. In še to: zapise o teh vprašanjih sta za današnjo številko našega tednika napisala in uredila Milan Božič in Milan Seničar. DOBRINA CELJE: ŠE VELIKO NEREŠENEGA »Uveljavitev zakona ocenjujem ze- lo pozitivno, vendar z veliko zaskrb- ljenostjo zaradi številnih nerešenih vprašanj. Visok primanjkljaj na traj- nih obratnih sredstvih, ki znaša v trgovski dejavnosti Dobrine več kot 60 milijonov dinarjev, hromi trgovsko aktivnost. Tudi skrajno zaostreni plačilni po- goji, ki jih uveljavlja novi zakon, so diametralno nasprotni sedanjemu sta- nju na področju plačevanja obvezno- sti. Nerešeno vprašanje obratnih sred- stev v trgovini se bo negativno odra- žalo v obdobju uveljavitve novega za- kona. Ta in še druga dejstva se bodo kazala v poslovanju trgovine pred- vsem v naslednjem: — uskladitev blagovnih zalog z raz- položljivimi obratnimi sredstvi, — zmanjšanje zalog bo vplivalo na založenost, na sortiment blaga in prav tako na ponudbo, — pogostejša naročila manjših ko- ličin blaga bodo povzročila porast ma- terialnih stroškov, — glede na to, da je trgovina na debelo v veliko težjem položaju tako zaradi obratnih sredstev, pričakujem, da se bodo mnogi blagovni tokovi od proizvodnje do končne potrošnje spre- menili. Vrh tega moramo vedeti, da ti tokovi niso vedno najbolj racional- ni,« je na vprašanje, v kakšnem po- ložaju se bo znašla trgovska dejav- nost Dobrine po prvem aprilu, de- jal predsednik kolegijskega poslovod- nega organa Dobrine, Franc Petauer. KOVINOTEHNA - ZMANJŠANJE PROMETA »Položaj naše delovne organizacije po uveljavitvi zakona o zaščiti plačil med uporabniki družbenih sredstev bo brez dvoma povzročil, da bomo zmanjšali obseg poslovanja na tisti nivo, na katerem bomo zagotovili lik- vidnost. Danes je težko oceniti, kak- šen bo dejanski položaj, zato, ker ne vemo, kako bodo pLačali naši kupci obveznosti iz preteklega leta, ki dol- gujejo še približno deset starih mi- lijard dinarjev. Prav tako ne vemo, kako bodo kupci poravnali terjatve iz letošnjega prvega tromesečja. če bi te podatke že imeli, bi lahko iz- delali bilanco, na podlagi katere bi videli, s kakšnimi likvidnimi sredstvi razpolagamo. Težko se bo pogovarjati z dobavi- telji, saj bodo želeli, da jim hitro plačujemo. Ce bi pristali na plačilo do 90 dni, bi bil položaj za nas laž- ji. Mi se bomo skušali z njimi po- govoriti, da pretežni del obveznosti poravnamo z menicami, ker računa- mo, da nam tudi kupci ne bodo ta- koj plačali obveznosti. Znižanje prometa se je pravzaprav že pričelo. Iz meseca v mesec pro- met pada. Razumljivo je, da bo na- stal največji problem pri kupcih za- radi zmanjšanja naročil, ker bodo morali uskladiti svoje poslovanje z likvidnimi sredstvi,« je med drugim dejal glavni direktor Kovinotehne, Bemad Krivec, in še poudaril, da se bo v prihodnje potrošnja omejila v realne okvire na nivo likvidnih sred- stev. TRENUTNO BREZ TEŽAV ZVONKO MIRT, direktor TOZD Maloprodaja Tkanina Celje: Naša TOZD je investicijsko spo- sobna, problemov z zalogami nimamo in tako ne pričakujemo večjih težav pri zagotavljanju in zavarovanju pla- čil našim dobaviteljem. V težavah ni- smo predvsem zato, ker naša TOZD ni vihala sredstev v razširjeno re- produkcijo, vsaj v zadnjem obdobju. To pa bo nujno potrebno v prihod- nje, kar smo predvideli tudi v sred- njeročnem programu. K uresničevanju zakona o zavarovanju plačil smo pri- stopili z zavestjo, da morajo biti o tem informirani vsi delavci, predvsem zaradi poudarjanja odgovornosti in dolžnosti glede dobrega gospodarjenja. To informiranje opravljamo zadnje ča- se vsak večer preko samoupravnih de- lovnih skupin. Strokovni delavci v TOZD že imajo popolna navodila za operativno delo. Izbiro blaga nameravamo obdržati na takšnem nivoju, kot je bila do- slej, s tem, da ne bomo mogli več zaključevati poslov na daljši rok, tem- več bomo kupovali večkrat in to manjše količine. MERX — NIČ NOVEGA »Zakon o zavarovanju plačil ni za nas praktično nič novega, je pa se- veda vprašanje, kako se bodo do nas obnašali drugi, zlasti kupci. Za kaj gre? Mi smo že doslej morali veči- no prehrambenih proizvodov plačati vnaprej ali v zelo kratkih rokih po sprejemu blaga. Zdaj postaja to na- čelo zakon. In če se vprašujem, ka- ko se bodo obnašali naši kupci, mis- lim na to, da bo tudi zanje moralo veljati načelo pravočasnega plačila blaga. Sicer bodo nastopile težave. Zlasti za nas,« je dejal glavni direk- tor Menca, Vitomir Dolinšek. Sicer pa je pomenek z njim opo- zoril še na vrsto neznank in tudi na dejstvo, da ni pravočasnih tolmačenj zakona. Cas pa hiti in do prvega aprila ni daleč. Po mnenju direktor- ja Dolinška bi morala v tej zvezi več napraviti tudi gospodarska zbornica, v kolektivu Menca pa se lotevajo semi- narjev, da bodo delavci seznanjeni s potjo, ki se odpira. »Zakon je tu, in prav je, da je prišel. Novi čas bo prinesel tudi dru- gačna povezovanja trgovine s proiz- vodnjo. Prvi koraki na tem področju so napravljeni. To predvsem za sku- pino »hrana-pijača«, sicer pa se vpra- šujem, kako bo z meničnim poslova- njem, kako z avaliranjem še zlasti, če bodo bančna sredstva ostala na istem nivoju kot so sedanja.« TEMELJITE PRIPRAVE ZVONKO PERLIC, direktor TOZD Veleprodaja, Tehnomercator, Celje: Kako bo naša TOZD stopila v no- vo obdobje? Kot vrsta drugih OZD se tudi mi že več let soočamo z akut- nim pomanjkanjem trajnih obratnih sredstev. Doslej smo te težave prema- govali tako, da smo najemali kratko- ročne kredite, se različno uspešno do- govarjali s proizvodnjo o podaljševa- nju rokov plačil, v glavnem pa so zaradi pomanjkanja obratnih sredstev prekomerno naraščale obveznosti do dobaviteljev. S prehodom na nov način zagotav- ljanja plačil bodo za našo TOZD na- stopile precejšnje težave. Zaradi tega smo se že v mesecu februarju lotili temeljitih priprav na sam prehod. Iz- delali smo program poravnave naših obveznosti, istočasno pa se je cela vrsta sodelavcev spoprijela z izterja- vo terjatev. Namreč, tudi v naši TOZD, kot v večini slovenskih OZD, so terjatve do kupcev znatno večje od obveznosti do dobaviteljev. Zato v tej situaciji nujno potrebujemo do- datna sredstva za pokritje zalog, ven- dar so v Ljubljanski banki — podruž- nici v Celju, kaj slabi obeti. Izhod iz te situacije je občutno zmanjšanje zalog, sicer bi se lahko znašli v ne- ugodni finančni situaciji, iz katere bi se težko rešili. Zmanjševanje zalog blaga v grosistični trgovini pa ima za posledico kopičenje gotovih izdelkov v proizvodnji, ki se tudi otepa s po- manjkanjem obratnih sredstev in prav tako z relativno skromnimi skladišč- nimi prostori. Zmanjšanje zalc^ v gro- sistični trgovini neposredno vpliva tu- di na slabo izbiro blaga v trgovini na drobno, torej na slabo založenost oziroma ponudbo. In tako se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega vidim izhod v usi>osobitvi trgovine za nor- malen nakup, oziroma distribucijo bla- ga proizvodnje in s tem v večjem ter hitrejšem pretoku blaga iz sfere proizvodnje v sfero potrošnje. Menim, da je v tem primeru potrebna si- stemska rešitev — preusmeritev dela obratnega kapitala v trgovino. Ce te- ga ne bomo zmogli, sicer 1. aprila še ne bo težav, naslednji dan pa prav gotovo bodo. JAMČENJE MENIC KAREL BRAJLIH, direktor TOZD Ve- leprodaja, Tkanina, Celje: Naša TOZD je letos prvič investi- cijsko nesposobna, ker smo leta 1974 dogradili 2000 m^ novih skladiščnih prostorov, kar je bilo nujno potreb- no. S tem smo tudi povečali zaloge. Lani smo kupili lokal v Zagorju in ga dali v najem naši novi TOZD — Potrošnja Zagorje, ki je od pi-vega dne tega leta v sklopu naše OZD. Sofinancirali smo tudi izgradnjo Mar- keta v Sevnici. Povečanja zalog pa z ostankom dohodka v letu 1975 nismo uspeli po- kriti. Ce upoštevamo, da naša TOZD posluje s 65 do 70 odstotkov lastnih sredstev in da pri banki nismo nale- teli na razumevguije glede kreditov za kritje povečanih zalog, je stanje pač takšno, kot sem omenil na začetku. Ker novi način plačevanja predvide- va rok osem dni, oziroma s čekom ali avalirano menico, naša TOZD ni v stanju plačevati svojih obveznosti pod prvim in drugim pogojem. Za nas pride v poštev samo avalinana menica, vendar nastaja vprašanje, kdo bo v stanje te menice avaliral. Po informaciji našega generalnega direk- torja — z aktiva direktorjev — Ljub- ljanska banka, enota Celje, tega ne bo v stanju. Vodstvo naše TOZD je ukrenilo vse potrebno. To pomeni, da smo na- vezali stike z dobavitelji glede nove- ga načina plačevanja s posebnim ozi- rom na skupen nastop trgovine in in- dustrije na tržišču. Tako bomo z do- ločenimi dobavitelji, ki predstavljajo v naši ponudbi največji delež, skle- nili sporazum o konsignacijskem skla- dišču in s tem približali asortiment proizvajalca končnemu i>otrošniku. Ob- lika, ki bi bila za trgovino najbolj sprejemljiva je, da dobi dodatne kre- dite, saj bi s tem lahko resnično izpolnjevala svojo vlogo. še vedno smo v dilemi glede ti- stih kupcev, ki z nobenim instrumen- tom plačanja ne bodo mogli pokriti svojih obveznosti. Nekdo bi lahko de- jal, takšne kupce pustimo in ne de- lajmo z njimi. Ostane pa vprašanje. kdo bo založil tržišče, ker potrošnik ne sme in ne more ostati brez blaga. POMOČ BANK? VINKO PECNIK, direktor TOZD Ma- loprodaja, Tehnomercator, Celje Pozdravljam ukrepe kot sta zakon o ugotavljanju dohodka in zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Rekel bi celo, da sta oba že nekoliko pozna, saj bi bi- la sicer stiabilizacija že dlje kot je. Tako je vse to našlo trgovino ne- pripravljeno zaradi akutnega pomanj- kanja obratnih sredstev, ker ugotav- Ijamo, da manjši del zalog trgovina pokriva s trajnimi viri obratnih sred- stev, večji del zalog pa gre na račun dobaviteljev. To pa je z novim zako- nom onemogočeno. Zato je morala trgovina v tej prehodni fazi ukrepa- ti. Na pomoč bank ne moremo zago- tovo računati. Med ukrepi je gotovo analiziranje obstoječih zalog, zmanjša- nje nekurantnega blaga ter tako del- na sprostitev obratnih sredstev. V odnosu do dobaviteljev moramo zmanjšati nabave, zagotoviti dobave s krajšim rokom, hkrati pa zagotovi- ti enako ponudbo potrošnikom, žal pa nismo povsem prepričani, da nam bo to v celoti uspelo. Naša TOZD nima obveznosti iz lanskega leta, odprto pa je \'praša- nje pokrivanja zalog iz nakupa v prvem tromesečju tega leba. Zato je povsem razumljivo, da pričakujemo pomoč družbe oziroma bank, ker trgo- vina ni v stanju, da v krajšem času zagotovi trajne vire pokrivanja zalog z lastnimi obratnimi sredstvi. V pre- teklosti je bilo investiranje nujnost in pretežni del akumulacije je bil plasiran v investicije, le manjši del pa v poslovni sklad za obratna sred- stva. Ce bi se naša TOZD hotela uokviriti v razpoložljiva obratna sred. stva, da postane likvidna v smislu za- kona, bi morala znižati zaloge za 50 odstotkov in temu adekvatno zmanjša- ti obseg poslovanja. To pa pomeni nazadovanje in tudi zmanjševanje šte- vila zaposlenih. Napravili bomo vse, da tega ne bo. Dogovarjamo se z do- bavitelji in skupno iščemo rešitve za normalno poslovanje v skladu z no- vim zakonom. MODA CELJE — POTROŠNIK NE BO PRIZADET Kolekitv trgovskega podjetja Moda v Celju se loteva novih nalog z ve- liko odgovornostjo. To mnenje je v odsotnosti bolnega direktorja potrdi- la tudi računovodkinja Mira Kolar, ki je dejala, da jih čas ne bo prehitel in da bodo štorih vse, da bodo tudi v prihodnje zadržali ime solidnega ko- lektiva. »Zavedamo se, kaj bi pome- nilo za potrošnika, če bi se odločili za zmanjšanje asortimana. To ni naš interes. Na vsak način pa bomo se- lekcionirali naše nakupe in bolj pa- zili na tisto blago, ki ga potrošnik išče. V teh prizadevanjih so tudi po- godbe za letošnjo spomladansko se- zono ostale na ravni lanskega leta. Ne glede na to pa smo zmanjšali krog dobaviteljev. Skratka, naš po- trošnik ne bo prizadet v izbiri blaga.« V Modi še pričakujejo, da bo pri- šlo do novih odnosov med proizva- jalci in trgovino in da bodo imeli trgovci poslej večji vpliv nad proiz- vajalci. Ce so doslej kupovali tudi ti- sto, kar je proizvajalec imel, se bo- do poslej odločevali le za blago, ki ga bo trg iskal. Razen tega je napo- čil tudi čas za drugačno sporazume- vanje o cenah! jt, 11 — 18. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 prebold 2 gradnjo novega hotela gpiva turizem v Preboldu ^ temelje in pogoje za razmah. In to v kraju, ^ so kmalu po vojna spo- prednosti te gospodar- ji vaje. Zgradili so lično ^eekend naselje, bazen ... in ustvarili prve pogoje za jiristično življenje. Zanimi- ja je, da semkaj radi pri- liajajo tudi tuji gosti. Mno- jj med njimi že dolgo vrsto Ijt zaEK>red. Mir, dober zrak, jjpžnosti za kopanje, spre- Ijode so vsekakor tiste ugod- nosti, ki so jih mnogi zna- li s pridom izkoristiti. In tako turizem v Prebol- du že dolgo ni več le po- jem. Postal je razgibana pspodarska dejavnost. Z graditvijo novega hotela, ki ^ v pretežni meri financi- rata gostinska dejavnost žal- skega Hmezada, z delom pa sodeluje tudi tekstilna tovar- na v Preboldu, bodo ustvar- jeni novi pogoji in nove možnosti za turizem. če je bila doslej za turi- zem v Preboldu značilna močno nihajoča krivulja, bo novi hotel vsekakor odprl drugačne vidike, ki bi mo- rali poznati le pcit navzgor in naprej. To pa je tudi na men vseh, ki so se lotili zahtevne naložbe. Novi hotel v Preboldu, ki naj bi bil zgrajen že letos do septembra, pa ne odpi- ra novih perspektiv samo na turističnem področju. Zelo veliko bo pomenil tudi kra- janom. Zakaj? V hotelu bo namreč organizirana družbe- na prehrana. Tu bodo kuha- li toplo malico za okoli 1.300 članski kolektiv tekstilne to- varne in za člane drugih de- lovnih organizacij na pre- boldskem območju. In še nekaj, s postavitvi- jo hotela ter po zaslugi no- ve smučarske vlečnice, bo to območje zanimivo in pri- vlačno tudi v zimskem ča- su. Torej, tudi lepe možno- sti za zimski turizem, ki ga doslej v tem kraju Savinjske doline niso poznali. Z novo pridobitvijo pa se bo razširil tudi delokrog do- mačega turističnega društva. Tako so člani te družbene organizacije že na zadnjem občnem zboru sklenili, da bodo p>osvetili vso skrb olep- šavi kraja. To pa naj bi ne bila samo dolžnost članov turističnega društva, marveč vseh prebivalcev Prebolda in zlasti še mladih. DARKO NARAGLAV DVAJSET POGRINJKOV Priprave na tradicional- ne gostinsko-turistične pri- reditve, kd so v Celju vsar ko drugo leto, so v pol- nem teku. Letošnje bodo 2. in 3. aprila. Olavne razstave bodo v Narod- nem diomu, sicer pa bodo v tem času še nekatera predavanja, posvetovanja in demonstracije. Organizatorji predvide- vajo, da bodo gostinci celjskega območja prika- zali okoli dvajset pogrinj- kov, najmanj sto kulina- ričnih eksponatov, blissu trideset cvetličnih aranž- majev ter številne cenike, prospekte in drugo. Z. V. ŽALEC LEPOTE SO V panogi turizma sodi žal- ska občina, žal, med turistič- no nerazvite občine. Program razjvoja turizma v Spodnji Sa- vinjski dolini je neposredno odvisen od raisvoja gostin- stva, trgovine, kmetijstva, gio- Zidarstva, industrije, prometa in celotne infrastniktuire. V občini obstajajo številne atrakcije, ki jdh je moč raz- deliti v: atrakcije skupne vsej dolini in lokalne atrakci- je. Tu gFe za hmeljake nasa- de, Savinjo, savinjsko pot po hribovitem obrobju, arheolo- ške izkopanine, lovstvo, ribi- štvo, zimski in kmečki, turi- zem. številne in privlačne so tudi lokalne za/nimivosfci, ki predstavljajo lepo osnovo za raavoj turističnega gospodar- stva. Najnujnejše za razvoj turizma je realizacija progra- ma izgradnje gostinskih ka- pacitet v Žakju, Preboldu, Šempetru, Polzeli in na Bra- slovčah. Več poiaotmostii bo treba v prihodnje posvetiti zimskemu turizmai ter čimr prej urediti kompleks kmeč- kega tuTiiama na Dobrovfljaih. Program raavoja turiiama jo resda obširen in hkraiti nuj- no potreben, primanjikujejo pa nosilci za reaUzacdjo teih številnih obOekitov. M. P. GRIŽE: ZA 8. MAREC Pionirji na Otsnovni Soffl Nada Cilenšek Gaiže vsako leto ob 8. marou obiščejo predvojne alktivistike, medvoj- ne borke ia partizamiske ma- mice. Tako so letos obisIkaH 16 žena in jim podarUi lonift« niče. Pov23>eld so se visoko pod Mrzlico, kjer so obiskaill ostarelo partizansko mamico, ki je že leta 1942 dala zavetje I. štajerskemu bataljonu, bo FRANC JE20VNIK VESELA SMUKA Smučišče »Na gričku« v Liscah je bilo tudi te dni vsak dan lepo obiskano. Tu je delala tudi manjša vlečnica. In tako je zapoznela smučarska sezona opozorila, da gre za priljub- ljeno celjsko točko, ki ni zaslovela samo zaradi športne rekreacije, TRIM in strelišča, marveč ima dosti obiskovalcev tudi v zimskem času. Zato se nehote vsiljuje vprašanje, Mkaj ne dobi ta točka še druge objekte, ki bi bili prav tako privlačni za obiskovalce. To velja tudi za večji ali manjši gostinski obrat. Če doslej gostilne na tej postojanki niso mogle .»živeti«, je zdajšnja slika povsem drugačna. Skupna akcija celjskih gostincev ali Pa samo združenega gostinskega podjetja bi prav gotovo naletela na ustrezen odmev. To tudi zaradi tega, ker je zdaj cesta do Grička modernizirana in je tako postojanka dosti bliže svojemu zaledju kot je bila nekoč. CELJE v Redki so investitorji, ki ta- ko malo prekoračijo predvi- dene računske zneske, kot to velja za referendumske ob- jekte, je bilo rečeno na zad- nji seji skupščine sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov v Celju, člani skupščine sklada, ki so se setali na osnovni šoli v Polulah so obravnavali pos- lovanje sklada v preteklem letu in sprejeli zaključni ra- čun za lansko leto. Pred se- jo so si ogledali izgradnjo prizidka na polulski šoli v Celju, ki ga gradijo iz sred- stev samoprispevkov občanov. Na seji so temeljito pretehta- li dosedanje poslovanje skla- da. Ugotovili so, da so si vsi njeni organi izjemno prizade- vali kar najbolje naložiti sredstva občanov za izvršitev referendumskega programa. Iz tega programa so bili do- slej že zgrajeni objekti: os- novna šola Slavko šlander, telovadnica pri dobrnski šoli, prizidek k vojniški šoU, zdaj je v gradnji prizidek k polul- ski šoh, za letošnji občinski praznik i>a bodo pričeli gradi- ti zadnji objekt, osnovno šolo Veljko Vlahovič na Lavi — Ostrožno. Na seji skupščine so poudarili, da so zgrajeni že tudi vsi vzgojno-varstveni zavodi, ki so bili dogovorjeni na referendumu. Dosedanje delo pri uresničevanju refe- rendumskega programa je po- tekalo več kot dobro, saj dela predčasno potekajo, v glav- nem brez težav, pa čeprav za izgradnjo teh objektov ni bi- lo mogoče dobiti bančnih kre- ditov, tako kot so ob razpisu referenduma še predvidevali. Tudi polulska šola, kjer je plazovito zemljišče povzroča- lo precej preglavic, že dobiva svojo podobo, saj dela zdaj potekajo brez zastojev. Zaslu- ge za to ima delovni kolektiv Obnove Celje, ki gradbena dela izvaja. Potem ko je skup- ščina še ugotovila, da pro- gram uresničujejo po natanč- no določenih rokih in še ved- no v okviru sredstev, zbranih s samoprispevkom, so opozo- rili tudi na to, da je malo in- vestitorjev, ki tako preudarno gradijo. Podražitve, ki so lan- sko leto dosežene v gradbe- ništvu, so zaiašale v povpreč- ju 32 odstotkov, dočim so znašale podražitve pri zad- njem dokončnem referen- dumskem objektu, osnovni šoli Slavko Šlander letno ko- maij 4 odstotke. Tako čvrste medsebojne obveznosti skla- da in gradbene operative so omogočile, da z enakimi aH skoraj enakimi sredstvi gra- dijo zahtevnejše objekte, ki upoštevajo vse najnovejše standarde in normative, pri tem pa upoštevajo tudi te- meljne možnosti prehoda na celodnevno osnovno šolo. Gradijo torej za desetletja naprej in ne le za prihodnje leto. Na seji skupAčine sklada so se delegati ogrevali za refe- rendumski program, sami pa so se ponudili, da bodo z iz- kušnjami, ki so si jih prido- bili z večletnim delom pri gradnji referendumskih ob- jektov, radi sodelovali pri ob- likovanju novega programa, če se bodo v občini Celje od- ločiU za razpis samoprispev- ka. B. V. CELJE: POSTOPOMA v ponedeljek Je bila v Ce- •Ju 5. seja Občinske izobraže- valne skupnosti, na kateri so ®>eolitične organizacije v občini. Ze kratek povzetek vsebine osnutka nam lahko osvetli namen, pomen in funkcijo tako organizirane in- mormacijske komunikacijske dejavnosti v družbenopolitič- ni skupnosti, kot je občina. Temeljna izhodišča so jas- na: informiranje in komimi- ciranje predstavljata bistve- na elementa v uveljavljanju celotnega samoupravnega de- lovanja družbe in podružblja- nja politike. V procesu uve- ljavljanja delegatskega siste- ma nam je zato potreben takšen informacijski sistem, ki bo zajemal najširše ust- varjalne pobude delovnih lju- di in občanov, njihove potre- be in interese tako, da bo de- lo skupščine in drugih orga- nov v procesu samoupravlja- nja in vodenja resnično od- raz interesov in potreb vseh delovnih ljudi in občanov. Cilo predstavlja hitre, točne, celovite, jasne in razumljive informacije na vseh področ- zih družbenopolitičnega in družbeno-ekonomskega živ- ljenja, še zlasti pa zagotov- ljena pot posredovanja pred- logov, mnenj in stališč. Druž- beni »informacijski« dogovor zavezuje vse podpisnike in vsakega posebej na aktivni pristop k informacijski dejav- nosti na svojem delovnem oziroma interesnem področ- ju. Za poenoteno in usklajeno delovanje informacijske de- javnosti se v občini Celje ustanovi mformacijsko-doku- mentacijski center (INDOK). Dobra polovica »informacij- skega« družbenega dogovora je p>osvečena prav INDOK centru. Javnost nasploh, posebej še delavci v združenem delu, so premalo seznanjeni s »poslan- stvom« INDOK centrov, če- prav so se za njihovo usta- novitev že v lanskem aprilu izrekli vsi zbori Skupščine SR Slovenije. Na kratko torej o INDOK centru: Nedvomno gre pri teh centrih za dejavnost po- sebnega družbenega pomena v smislu 92. člena ustave SR Slovenije, deloval pa bo tak center v občini kot poseben organ z »domicilom« v okvi- ru celjskega raavojnega cen- tra (RGC). Povzetek predvi- denih nalog pa je bil takle: INDOK center zbira doku- mentacijo o vseh informaci- jah, ki se pojavljajo v siste- mu dogovarjanja in odloča- nja. Dokumentira in spremlja delo vseh (subjektov) na pod- ročju, ki ga center ix>kriva, zla-sti spremlja razprave v te- meljnih samoupravnih skup- nostih (TOZD in KS), v dele- gacijah, konferencah delega- cij, odmeve iz sredstev jav- nega obveščanja, spremlja gradiva skupščin, SIS in dru- žbenopolitičnih organizacij, zbira podatke statastike, SDK ni drugih specializiranih in- stitucij na območju občine C^lje (in širše), spremlja in- formacije o problemih na vseh področjih samoupravne- ga in družbenoekonomskega življenja v občini. Spremlja informacije o poslovnih re- zultatih organizacij združene- ga dela ter o dejavnostih kra- jevnih skupnosti. Organizira operativno hranjenje doku- mentacije tako, da je le-ta na razpolago vsak trenutek vsem interesentom oziroma nosil- cern procesa dogovarjanja, sporazumevanja in odloča- nja. Dodatno obdeluje infor- macije, ki jih prejema, zbira dopolnilne informacije ter podatke in oblikuje celovite informacije. Povezuje se s sredstvi javnega obveščanja in z glasili organizacij združe- nega dela ter jim ix)sreduje informacije, pomembne za vse delovne ljudi in občane. Taka bi bila vsebina meha- nizma pretoka obveščenosti v samoupravnem delegatskem sistemu in odgovor, kaj IN- DOK sploh je. MITJA UMNIK USTAVNI POLOŽAJ V KS Preteku četrtek je bila v Celju prva problemska kon- ferenca o poiložaju delovnih ljudi in občanov v samoup- ravno organizirani krajevni skupnosti, ki jo je organizi- rala občinska konferenca SZDL. Gradivo za problem- sko konferenco je izdelala po- sebna delovna skupiria na podla^gi ankete med občani treh krajeamih »kupnosti in razgovorov s predstavniki sa- moupravnih organov in dru- žbenopolitičnih offganizaoij v krajevnih skupnostih cel'j:ske občine, obsega pa vrsto ugo- tovitev, ki sildkajo splošen po- ložaj krajevnih skupnosti da- nes. Dejstvo namreč je, da so delovnim ljudem itn obča- nom z ustavo dane vse mož- nosti, da v krajevnih skup- nostih na samoupraven način uresničujejo svoje skupne po- trebe na mnogo več področ- jih dela in življenja kot pa v preteklosti. Analize pa kljub temu kažejo, da v krajevnih skupnostih še vedno v veliki večini urejajo le kom^malna vprašanja, delno tudi vpra- šanja socialnega varstva, kar pa zadeva druga področja de- javnosti je delo krajevnih skupnosti še zelo omejeno. Šibko je tudi sodelovanje krajevnih skupnosti s tozdi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnosti- mi. V svete krajevnih skup- nosti pošiljajo delegate dele- gacije sitalnih območij in ti- stih temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo se- dež na oibmočju krajevne skupnosti, oeiirOma tisti tozdl, v katerih dela večje število delavcev, ki prebivajo na ob- močju krajevne skupnosti. Ob tem pa je treba poveda- ti, da ima le 11 krajevnih skupnosti v svetu delegatska mesta za delegate tozdov, pri tem pa ni dovolj upoštevana možnost, da bi delegate po- šiljali v svet tudi tozdi, ka- terih večje število delavcev prebiva na območju krajevne skupnosti. Iz izdelane oce- ne o ustavnem položaju kra- jevnih skupnosti je nadalje razvidno, da je delo delega- cij za občinsko iskupščino v krajevnih skupnostih dokaj zadovoljiijvo, da pa se z vrsto težav še vedno otepajo dele- gati splošnih delegacaij. V ve- čini krajevnih skupnoisti ugo- tavljajo, da splošne delegaci- je ne dobivajo ustreznih po- vratnih informacij iz posame- znih interesnih skupnosti in so zato delegati slabo sezna- njeni o sprejetih zaključkih, še mano pa so informirani or- gani krajevnih skupnosti, de- lovni ljudje in občani. Poileg omenjenih vprašanj je razprava na problemski konferenci opozorila še na vr- sto drugih stvari, ki vplivajo na položaj delovnih ljudi in občanov v krajevni skupno- sti. Tako na p^rimer na dej- stvo, da obravnavajo delavci v tozdih programe krajevnih skupnosti kot nekakšno »dav- ščino«, ki jo morajo plačati, ne pa kot programe, ki izra- žajo njii:ho\'« potrebe in nji- hove interese. Nadalje so de- legati na problemski ksrednega dogovar- janja med zidruženim delom in krajevnimi skupnostmi. Ker problematika terja te- meljitejše preučevanje uve- ljavljena ustavnega položaja krajevnih skupnosti, so pred- lagali medobčinskemu svetu SZDL, da bi le-ta oblikoval delovno skupino, ki bi na ra- vni širšega območja pripravi- la predlog izhodišč za obliko- vanje družbenega dogovora v prihodnjem letu. Delovno skupino čaka predvsem nalo ga, izdelati primemo metodo- logijo načrtovanja razvoja, oblikovanje prioritet, načiu usklajevanja programov kra- jevnih skupnosti za večletno obdobje in izdelati predlog si- stema financiranja. Vsekakor je dobro, da so k razreševanju te problema- tike, ki je v začetku letošnje ga leta povzročila na širšem območju precej burnih raz- prav, pristopili že zdaj, ko je še dovolj časa, da do jeseni pripravijo financiranje kra- jevnih skupnosti na nonh, ustavnih temeljih. B. V, LAŠKO: FAROVŠKI HLEV SE JE ZRUŠIL že doligo so potekale v LS' škem razprave o tem, da t* bilo treba razpadajoče gospo- darsko poslopje ob Dom" upokojencev, ki je bilo last župnišča, porušiti. Niso s« mogOa odločiti, kdo naj W to storil in kdo naj bi stro- ške rušitve paačal. Zdaj se je za »rušitvend poseg« odlO' čila narava. Ko je neda^n" zapadel sneg, je zrušil ceilot' no ostrešje tega nelepega o^' jekta in tako izpositavil staV' bo hitrejšemu propadanju, ^ ne bo človekška roka pripo; mogla k dokončni odstranitvi ruševine. Le-ta utegne tudJ vnaprej, kot je bila dosl^J' nevarna okolici, zlasti ^ ujpokojencem, ki niso ta^ hitrih nog za pobeg, če bd začelo spet kaj rušiti. KONJICE: DOBRODO- ŠLICA GOSTOM Na seji izvršnega odbo- ra občinske konference SZDL v Slovenskih Konji- cah so se člani že pogo- varjali o pripravah na sprejem letošnjega vlaka bratstva in enotnosti. Pri- čakujejo, da bo prišlo v konjiško občino okrog trideset gostov iz Srbije, med katerimi bodo poleg tistih, ki so med narodno- osvobodilno borbo nudili vso gostoljubnost konji- škim izseljencem, tudi go- stje iz pobratene občine Kosjerič. Prisrčno dobro- došlico bodo izrekli tudi v nekaterih konjiških ko- lektivih, kjer bodo pri- pravili posebna srečanja a dragimi gosti. D. S. CELJE: OD BESED K DEJANJEM Osnovna organizacija Zveze socialistične mladi- ne »Karel Destovnik-Ka- j'Uh« na Otoku je prešla od besed k dejanjem, če- tudi je mladina na tem terenu organizirana šele nekaj mesecev, je vendar- le veliko napravila in ta- ko odt^nila mlade z uli- ce in jih zainteresirala za delo v družbenopolitičnem življenju. Svojo prvo skrb so na- menili stanovalcem v do- mu upokojencev in jih s primernimi programi obi- skali ne samo za lanski dan republike, marveč tu- di za novo leto. Mladi pa so pripravili tudi priredi- tev v počastitev osmega marca. Mladina se je odzvala tudi klicu občinske kon- ference SZDL po izobra- ževanju in se naprej odločila za predavanje o Socialistični zvezd kot frontni organizaciji. Pre- davanje, ki ga je vodil Viki Krajnc, je lepo uspelo. V delu so uveljavili de- legatski sistem kadrova- nja. Zato so izvolili po- verjenika, ki na terenu, kjer živijo in delajo, pri- dobivajo nove člane za organizacijo. Poleg tega so ustanovili aktiv mladih komiuiistov, ki bo med drugim organi- ziral marksistični krožek, ki bo mlade pripravljal na sprejem v zvezo ko- munistov. Nove mlade člane v zvezo komunistov bodo sprejeli za dan mla- dosti. Vrh tega tudi sicer skr- bijo za usposabljanje svo- jih članov. Tako dva čla- na obiskujeta politično šolo. VLADO SIVEC JAVNA TRIBUNA V CELJU Občinska konferenca SZDL Celj« bo v torek, 23. marca 1976 ob 17. uri v veliki dvo- rani Narodnega doma v Ce- lju organizirala javno tribu- no o varstvu okolja v celjski občini. Več razlogov govori v prid organizacije javne tribune. Celijiska občioia sodi med naj- bolj onesnažene kraje v Slo- veniji. Kljub temu da v zad- njem času ugotavljajo manj- šo onesnaženost ozračja, pa sodi problematika onesna- ženih voda, pa tudi celotna ekološka polli'tika med tista vprašanja, ki celjske občane najbolj vznemirjajo. Občinska konferenca SZDL je prdprara- la posebno gradivo za jaivno tribuno. Udeleženci na tribu- ni naj ne bi samo kritično pretresli onesnaženosti zra- ka in vod. Predvsem bd se naj dO'g)ovori!li za enoten na- stop in za poti, kako v ob- čini združiti vse napoire go- spodarskih, samoupravnih in družbenih organizmov, da po samoupravni poti dosledno izpolnijo usitavna načela o človekovi pravici do zdrave- ga okolja. V teh dneh v celjski obči- ni razpravljajo tudi o osnuit- ku samoupravnega sporazu- ma o ustanovitvi samouprav- ne interesne skupnosti za varstvo zraka. Zakonska do- ločilla o učinkovitejša družbe- ni skrbi za zdravo okolje so že dolgo znana. Vendar pa se jih zlasti v delovndh or- ganizaciijah premalo zaveda- jo, zato je doslej nemalokrat prihajalo do precejšnjih kri- tik in nesporazumov zaradi prehude onesnažitve zraka in vod v Ctelju. Javna tribuna bo nedvomno odgovorila, da ni djHeane, da ali ne gospodar- ski, industrijski razvoj ali čist zrak, čisto okolje. S ta- kimi dilemami so se v celj- ski občini srečevali, čeprav so resnično umetne in ne dajejo osnov za preudarno ekološko in gospodarsko po- litiko. Dinamičen gospodarski razvoj je nujen. Ob njem pa morajo urbanisti in načrto- valci mnogo bolj kot dosilej upoštevati o.dnos do okolja in zahtevaii boljše varovalne, čistilne naprave in takšne teh- nološke postopke, ki bodo preprečevali onesnažitev zra- ka, voda in okolja. Zato bodo morale na tej tribimi tudi delovne organizacije povedati, kako so se doslej organizi- rale in kako se mislijo v dol- goročnem razvoju usposobditi za ohranitev zdravih ekolo- ških ra23ner. Odgovoriti bi morali tudi na vprašanje, kje so že vse sprejeli sana- cffijiske programe za ozdravi- tev, zraka in vod.. Celjska javna tribuna naj bd pomenila tudi dogovor, kako bodo vsi delavci in ob- čani, pa tudi vse neposredno zadolžene delovne in družbe- ne organizacije sodelovale v izvedbi akcdjiskega načrta »Očistimo, uredimo in polep- šajmo Celje«. Kajti proble- matika varstva ozračja in onesnaženosti vod neposred- no zadeva naš celotni odnos do okolja in naše kulture živ- ljenja v vsaiki sredini — na delovnem mestu, na cesti, v stanovanju, na dvorišču, vse- povsod. Občinska ko.nferenca SZDL Celje vabi vse občane, še zla- sti pa neposredno zainteresi- rane delovne in druge orga- nazaciije, pa tudi vse glavne onesnaževalce, da se javne tribune udeležijo v torek, 23. marca 1976, ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma. j^t. — marec 1976 NOVI TEDNIK — stran T PREBOLD DELEGATI NA DOBRI POTI Kako je zaživel delegatski jistem v krajevni skupnosti Prebold? Kako dela delega- cija za občinsko skupščino, ^kšno je izobraževanje ... jn še in še. Vprašanja, ki srno jih zastavili vodji de- legacije krajevne skupnosti, Rudiju Hermanu: »V naši krajevni skupno- sti se delegatski odnosi raz- vijajo preko organov krajev- ne skupnosti, to je konfe- rence delegatov, sveta kra- jevne skupnosti in zbora občanov. Prav tako preko Tseh krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij in še pre- ko delegacije za samouprav- ne interesne skupnosti. Delegati v krajevni skup- nosti temeljito proučijo ma- terial, ki je določen za ob- ravnavanje na seji občinske skupščine. Ob tej priložno- sti zavzemajo svoja stališča, dajejo pripombe in seveda izvolijo delegate za zaseda- nje skupščine. Povsem ra- zumljivo je, da se za tem na skupščinskih sejah zavze- majo za sprejem stališč, ki jih je sprejela njihova dele- gacija.« »Kaj bi lahko rekli o de- legatih in ali se zavedajo svoje vloge in nalog?« »Delegati so tesno poveza- ni s krajevno samoupravo in občani, zaradi česar se tudi vključujejo v tok dogajanj in reševanj vseh problemov v krajevni skupnosti. Lahko rečem, da se delegati po- vsem zavedajo svoje vloge.« »Delavska univerza Žalec je že lani začela s seminar- ji za delegate. Kako so se delegati krajevne skupnosti Prebold vključili v to obli- ko izobraževanja in kakšne rezultate pričakujejo od te- ga dela?« »Večina naših ' delegatov se je teh predavanj že udele- žila. Sicer pa je to izobra- ževanje še vedno v teku. Za- to bodo prišli tudi vsi dele- gati na vrsto. Sicer pa sem prepričan, da bo vse to ugod- no vplivalo na nadaljnje de- lo delegatov.« »Kako bi ocenili doseda- nje delo delegacije krajevne skupnosti Prebold?« »Z vsem še ne moremo biti zadovoljni. Pričakujemo pa, da se bo stanje sčaso- ma izboljšalo. K temu bo tudi izobraževanje delegatov, prav gotovo dalo svoj delež ki ga vodi žalska Delavska univerza.« DARKO NARAGLAV VINSKI VRH NOVA ŠOLA ŽIVLJENJA Ko se je lansko leto Vin- ski vrh odel v zastave v čast občinskega praznika, predvsem pa izgradnje nove šole, je bilo rečeno, da bo- do v novih prostorih našli prostor vsi krajani za svo- je dejavnosti. To se je zdaj zgodilo, ko je potekal v no- vi šoli enomesečni gospo- dinjski tečaj za kmečke že- ne in dekleta z Vinskega vrha. Tečaj je organizirala šmarska delavska univerza in prijavilo se je toliko kandi- datk, da so morali nekate- re celo odkloniti. Delali so v skupinah in ob zaključku v nedeljo dopoldne pripravi- i lično kulinarično razsta- ro v novi šoli. Ob tem sve- čanem zaključku gospodinj- skega tečaja, kjer so se ženske naučile kuhanja, hra- noslovja, poslušale predava- nja o die talni prehrani in zdravstveni zaščiti ter ure- janju stanovanj, so pripravi- li tudi lep kulturni program. Najprej je zbranim sprego- voril predsednik krajevne skupnosti Ivan Artiček, za- tem pa še direktor delavske univerze Šmarje pri Jelšah Marjan Ungar, ki je tečajni- cam tudi podelil potrdila o opravljenem tečaju, števil- nim zbranim gostom je za- pel pevski zbor osnovne šo- le pod vodstvom Dragice Še- ga, nastopila je folklorna skupina in 'skupina »Samo- rastniki« iz Šmarja z reci- talom »Oj vesele j a krčmari- ca«. Nedeljske slovesnosti na Vinskem vrhu so se udele- žili tudi predstavniki občin- ske skupščine in družbeno političnih organizacij Šmarje pri Jelšah ter predstavniki občin Zasavja (Trbovlje, Za- gorje, Hrastnik). Pogovarja- li so se o nadaljnjem sode- lovanju z Vinskim vrhom. saj je ostala še neurejena okolica šole, pa tudi staro šolo želijo domačini preure- diti v kakšen manjši obrat. Predstavniki zasavskih občin so obljubili pomoč in traj- no sodelovanje, saj je bilo tudi govora o pobratenju med krajevnimi skupnostmi Zasavja in Vinskim vrhom. Življenje je na Vinskem vrhu živahnejše odkar stoji nova šola, ki je odprla vra- ta tudi odraslim za njihovo izobraževanje. Tako z njo ži- vi ves kraj in tega so bili predstavniki zasavskih občin v nedeljo najbolj veseli, saj je to najboljše potrdilo v dobro naložena sredstva, ki so jih v Zasavju rudarski revirji z veliko požrtvoval- nostjo, predvsem pa hitro, zbrali! DRAGO MEDVED Pevski zbor Oš Vinski vrh pod vodstvom učiteljice Dragice še.ga ŠOŠTANJ: KAKŠNE KINOPRED- STAVE! Odkai je kinopodjetje iz Velenja prevzelo tudi po- štanjski kino, so iKim v no- '■em domu kulture najprej povišali ceno za vstopnice, •si smo jih pol leta plačeva- li dražje kot v Velenju. Zdaj So uvedli tudi obvezno gar- fterobo, kar velja poleg Vstopnic« še dodatnih dva dinarja. To bi pa ne bilo tako hu- če bi bila dvorana bolj Primerna za gledanje filmov, '^a vsega štirinaj.st vrst, ^loli so brez naslonjal za ro- poleg te.£;a pa so vsi v 'sti ravnini. In tako se lah- zgodi, da ne vidiš na Platno, če pred teboj sedi ^^čji gledalec. ^zen tega so ukinili pred- ''ave ob četrtkih in name- njih uvedli predstave ob ''^dah popoldan, ki pa so obiskane. Zato bi bilo "•■av, če bi znova uvedli •"■eUstave tudi ob četrtkih. Viktor Kojc VELENJE: VISOKO PRIZNANJE Dan pred odhodom zvezne štafete mladosti iz Brčke- ga, prvega aprila, bo v tem kraju sprejela brigada elektro elektronske industrije Jugoslavije, ki je sodelo- vala v delovnih akcijah »Kozjansko 75«, najvišje priz- nanje — plaketo »Veljko Vlahovič«. Takšen sklep so sprejeli na zadnji seji koordinacijskega odbora mladin- skih delovnih akcij v Beogradu in zveznega odbora za proslavo 30-letnice mladinskih delovnih brigad v Brčkem. Tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine Gorenje, Velenje, ki je bila organizator zadnje izme- ne delovne akcije »Kozjansko 76«, bo tako sprejela še eno priznanje — pred tem že priznanje republiške kon- ference Zveze socialistične mladine za prvo mesto —, ki pomeni nagrado in obveznost za nadaljevanje pri- zadevanj pri organizaciji mladinskih delovnih akcij. JOŽE MIKLAVC ZK MOZIRJE: NAČRTI DELA Takoj po redni seji članov konference občinske or- ganizacije Zveze komunistov v Mozirju, na kateri so ocenili družbeno uveljavljanje Zveze komunistov v ob- čini, zlasti pa njeno delo po obeh kongresih in še vpra- šanja okoli družbene samozaščite v občini, so se sestali tudi člani komiteja in na seji sprejeli delovni načrt ne le za komite, marveč tudi za vse njegove komisije. MOZIRJE: ZA SPREJEM GOSTOV IZ SRBIJE Priprave na letošnji sprejem udeležencev vlaka brat- sl-va in enotnosti so zajele tudi mozirsko občino. Tako so v Mozirju že imenovali poseben odbor, ki bo pri- pravil vse potrebno za topel sprejem nekdanjih gostite- ljev slovenskih pregnancev. V Mozirju bodo v ta namen pripravili bogat spored, vse z namenom, da bi se gostje iz Srbije počutili med njimi kar najbolje. MB LAŠKO: VLAK PRIHAJA Na seji predsedstva občinske organizacije SZDL v Laškem so minuli teden razpravljali o letošnjem pri- hodu vlaka bratstva in enotnosti. O obisku nekdanjih gostiteljev slovenskih izseljencev so pred časom že razpravljali pregnanci na svojem sestanku in določiU dva svoja tovariša za odbor, ki naj pripravi vse po- trebno za dostojen sprejem in počutje gostov v Slove- niji. Na seji predsedstva so izvolili še 11 članov pri- pravljalnega odbora. V glavnem so v odbor prišli naj- vidnejši družbenopolitični delavci v občini. Seja predsedstva je nadalje sprejela pomemben sklep o tem, kateri prazniki naj bi v okviru občine imeJi občinski pomen in bodo zahtevali angažiranost vseh organizacij in 'društev v občini. Na področju kulture sta kar dva takšna praznika, Ln sicer 100-letnica rojstva Iva,na Canka.rja in 120-letnica rojstva pesnika Antona Aškerca. Na seji so še predvideli, da bo seja konference SZDL pi-ve dni aprila, na njej pa bodo razpravljali o obramb- nih nalogah in družbeni samozaščiti, imenovali pa naj bi tudi izdajateljski svet in uredništvo za »Zbornik« občine Laško. -ec. POLZELA Hortikultumo društvo Pol- zela je še zelo mlado, kljub temu pa precej številno. Na nedavnem občnem zboru so med drugim tudi pregledali uspehe svojega dela in si po- stavili nov plan. Prav o tem mi je Franc Derča, predsed- nik društva, povedal tole: »V naše društvo je včlanjenih več kot 360 članov, ki dela- jo predvsem na področju kra- jevne skupnosti Polzela. V bodoče bi radi svoje delova- nje razširiU še na KS Bra- slovče in Andraž. Seveda pa želimo v svoje vrate vključi- ti tudi kar največ mladih. Program dela, ki smo ga sprejeli na zadnjem občnem zboru je zelo obsežen. Uredi- li bomo zelenice v Tovarni nogavic in Garantu, okolico novega vrtca, ki ga gradijo, ter zelenice v centru Polzele. Nabavili pa bomo semena in sadike okrasnih rastlin po znižani ceni. Tako kot drugod, je tudi med nami nujno izobraževa- nje. V ta namen smo v zim- skem času organizirali več strokovnih predavanj. Doslej smo jih imeli sedem. Poseb- no nas veseli, da ta predava- nja hodijo poslušat tudi ne- člani, kar je dokaz, da si na- ši delovni ljudje želijo ureje- nih domov in okolice. Zelo smo si želeli, da bi park šenek dobila v uprav- ljanje krajevna skupnost Pol- zela, mi pa bi ga z veseljem negovali in širih. Znano je namreč, da je to eden naj- lepših in najbogatejših par- kov v Sloveniji. V njem ra- stejo številna eksotična dreve- sa, stara nad 400 let. Naša želja se žal ni uresničila iz baje »objektivnih« vzrokov. Kljub temu pa smo sklenili, da bomo park varovali in ču- vali za prihodnje rodove. Zdaj zanemarjen, potem pa urejen, bo številnim Polzela- nom izredna priložnost za ne- deljski sprehod. S tem pa bo naš cilj dosežen. To so naše glavne naloge, ki pa so povezane še s števil- nimi drugimi.« T. TAVČAR Hotel CELEIA Celje obvešča, da je delovni čas CELJSKE KOČE naslednji: — ob ponedeljkih zaprto — ob torkih, sredah, četrtkih in petkih odprto od 13. do 21. ure — ob sobotah in nedeljah je koča odprta od 9. do 21. ure. V primeru ugodne smuke ali predhodno naročenih skupin pa je koča odprta vsak dan od 9. do 21. ure. 8. stran — NOVI TEDNIK ^ 18. marec 1976 — St. It JUMOR" NA STERIJI- NO POZORJE v mesecu aprilu bo v No- vem Sadu osrednja jugo- slovanska gledališka prire- ditev Sterijino pozorje, imenovana po znanem srbskem komediografu Jovanu Popoviču Sleriji. Pred leti so celjski gleda- liščniki že navdušili tam- kajšnje občinstvo in kriti- ko s Cankarjem, letos pa bodo odrinili v Novi Sad z Jovanovičevim delom »Igrajte tumor v glavi 'in onesnaženje zraka« v reži- .fi beograjskega režiserja Ljubiše Rističa. Celjani bodo nastopili na novo- sadskem odru 21. aprila, verjetno pa bodo morali igrati omenjeno delo še v kakšnem drugem kraju v Srbiji, najverjetneje v enem od mest, ki je po- brateno s Celjem. D. M. MARKSISTIČNA KNJIŽNICA Poročali smo že o prizade- vanjih Osrednje knjižnice v Celju, občinskega komiteja ZK in drugih družbeno poli- tičnih organizacij Celja za ustanovitev oddelka marksi- stične knjižnice v Celju. Da- nes so storjeni že prvi vidni koraki k dejanski uresničitvi zastavljenega načrta, ki je še kako važen za celotno celjsko območje. Vedno večje potre- be so narekovale ustanovitev marksistične knjižnice, ki naj bi predstavljala koncentraci- jo marksistične literature, raz- deljene na štiri osnovna pod- ročja in sicer: na klasike marksizma, sodobne pisce, delavsko gibanje Ln samoup- ravljanje. Vedno več je semi- narjev, v srednjih šolah je uveden pouk, ki zajema mark- sistično misel, zlasti pa osno- ve samoupravljanja, Celje po- staja visokošolsko mesto, ve- dno več je zanimanja za dru- žboslovje. Ob takšnem delu in študiju pa je nepogrešljiva marksistična literatura. 15. marca so zaprli čitalnico od- delka za odrasle na Slandro- vem trgu, kjer bodo preure- dili oddelek. V njem bo zbra. na vsa marksistična literatu- ra iz oddelka za odrasle in tista, ki je že doslej bila v več izvodih na oddelku za študij. V novem oddelku bo tudi katalog, iz njega pa bo razvidno, kakšne knjige so v novem oddelku in -kakšne knjige lahko dobi bralec na oddelku za študij. Tako bo katalog popoln, pregled pa bo nedvomno boljši kot do- slej. Novost marksistične knjiž- nice, ki ima doslej po grobi oceni okoh 5000 knjig, bo po besedah ravnatelja Osrednje knjižnice Ivana Seničarja tu- di v tem, ker bo možno do- biti v njej tudi revije. Naro- čali bodo več izvodov, tako da bodo določeni izvodi ve- dno v knjižnici, ostali pa bo- do lahko krožili med bralci doma. Naredili bodo temeljit pregled že obstoječe marksi- stične litera.ture in na lej os- novi in na osnovi potreb na- bavili še nove knjige. Izposo- ja knjig v marksistični knjiž- nici bo brezplačna za vse red- ne člane Osrednje knjižnice. Kaj pomeni pridobitev ome- njene knjižnice za celotno celjsko območje res ni treba posebej poudarjati. Da je te- mu tako, potrjujejo tudi od- zivi posameznih organizacij združenega dela, ki s finanč- nimi podporami pospešujejo ureditev oddelka, ki naj bi bil svečano odprt ob prvem maju. Istočasno bi s tem proslavili tudi tridesetletnico Osrednje knjižnice v Celju. Naj izkoristim to pisanje tudi za poziv vsem temeljnim organizacijam združenega de- la celjskega območja, da čim- prej uresničijo svojo nalogo in dolžnost do kulturne us- tanove, ki bo vračala vnovče- na sredstva vsem v obliki ve- čje možnosti za pridobivanje znanja. Danes pa je to velik kapital. DRAGO MEDVED ŠENTJUR ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ jjj^^i^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ Ob dnevu žena so v Šent- jurju odprli razstavo gravur na steklu Danice Kočice, li- kovne pedagoginje iz Rogaš- ke Slatine. Doslej je že raz- stavljala v Velenju, Slovenj Gradcu, v Gradcu, Ljubljani, Kranju, Domžalah in seveda v Rogaški Slatini. Glavna motivika del Dane Kočice je figura z močno ču- stveno tendenco. Njeni liki izražajo žalost, strah, ljube- zen, skratka vse, kar doživ- ljamo, zato so nam še bolj razumljive in blizai. Figure ponekod prehajajo v močno stilizacijo, poudarje- ne so s čisto konturo, kom- pozicijsko usklajene in barv- no poenostavljene. Barva kon- tur, s katero se prepleta kompozicija figure, se tonsko navezuje na ozadje in zaklju- či v barvno celoto. Barvna paleta je enotna kljub različnim rešitvam. Po- nekod prehaja v močne ton- ske razpone, ne da bi pri tem prešla v prehud kontrast,* le toliko, da čustveni motos do- bi svojo vrednost. V akvarelih, ki se motivič- no ne ločijo od olj, je barva bolj nežna, laziuma kot pač zahteva tehnika akvarela. Gravura —- graviranje stek- la je eden izmed najbolj za- htevnih meha?aičnih postop- kov v steklarski tehnologiji obdelave. Prva gravura na steklu se pojavi že leta 1609 po naročilu češkega dvora. Na teh trdih kremenčevih ste- klenih izdelkih, lahko še da- nes občudujemo takratno po- vršinsko graviranje. Na mehkejšem svinčeno-kri- stalnem steklu lahko ob raz- stavljenih eksponatih vidimo še bolj izpopolnjeno tehniko graviranja, ki nima skoraj nič skupnega s takratnim povr- šinskim rezbarjenjem — gra- viranjem. Globoko, plastič- no, reliefno izgravirana mo- tivika zahteva od graverja po- leg ostalega 2!nanja tudi pose- ben občutek, ki je lasten ki- parjem. Svinčeni kristal kot prozo- ren material dopušča relief- ni prikaz. V bistvu je to reli- ef negativa, ki zahteva od ob- likovalca še posebno močno predstavno koncentracijo, gle- de na končni rezultat. Tudi motiv je vezan obenem na ob- liko stekla. To zvrst dejavnosti uspešno rešujeta skupaj avtorica slik Dana in njen mož Remi Ko- čica. Razstava je urejena v avli doma kulture. To ni prva razstava v tem prostoru, ki bi lahko dobro služil kot stalni razstavni prostor. Bo- do v Šentjurju to osvojili? GOCE AKLAJDŽIJSKI MUZEJSKA POTRPEŽLJIVOST Obljuba dela dolg in tudi glavni urednik je bil za to, da bi še kaj napi- sali o celjskem Pokrajin- skem muzeju.. Tako sem se odločil, da ga obiščem v soboto, 6. marca do- poldne. Da bi združil dve koristi, sem k ogledu na- šega muzeja povabil tudi hčerko in njeno prijate- ljico (učenki 2. razreda osemletke), saj sem jima ta ogled obljubljal že dalj časa. Obe sta bili veseli in polni pričakovanja. Ura je bila točno devet, ko smo »potrkali« na vra- ta muzeja. Zakljenjeno. Pojasnil sem jima, da bo- mo pač malo počakali, saj na tabli piše ODPR TO VSAK DAN od 9. do 12. URE RAZEN PONE- DELJKA. Stopicali smo okoli muzeja v peklensko hladnem vremenu in ča- kali. 9.10. Nič. Ob 9.15 sem že nekoliko jezen odgovoril na vprašanje obeh deklic, da danes resnično ni ponedeljek ter jima predlagal, da stopita s hladnega vetra v vežo, kjer je Uprava muzeja. Sam sem čakal pred vhodom. 9.25. Nič. Ko je prišel mimo mo žakar v temnem delovnem plašču, sem ga povprašal, če dela v 'muzeju. Negati- ven odgovor. Vseeno pa mi je skušal pomagati in odšel iskat nekoga, ki bi lahko odprl »grada trdna vrata«. Nič. Tako smo čakali do 9.40 in odšli. Opravičil sem se deklicama, jima pojasnil, da ne smeta za- mujati v šolo, saj to res ni lepo. Zamujali bosta potem, ko bosta v službi. Pravzaprav pa nisem odšel, ampak pobegnil, ker me je bilo strah, če bo prišel kakšen turist in bi mu moral kot Celjan pojasnjevati. Kot pra\'ijo poznavalci, primer ni osamljen. XXX V uredništvu sem o tem pobaral kolega. Tako mi je dejal: »Milan, Milan, kaj pa je 40 minut proti muzej- ski večnosti!« Milan SENICAR VOJNIK šomžN/r To je naslov drame nem- škega avtorja Paula Hiihner- felda, ki so jo v režiji Cve- ta Vernika igrali v nedeljo zvečer igralci amaterskega gledališča Železar Celje—Sto- re v Vojniku. Izbor glasbe je opravila Marija Ramšako- va, scena je bila delo Toneta Zorka, predstavo pa je vo- dil Maksimiljan Korošec. Igrali so Štefan Volf, Ange- la Maučeva, Ika Jurakova, Milena Ramšak, Cveto Ver- nik, Mira Furlanova, Marija Ramšakova, Ivo Ramšak, Polde Oserban in Miko Ju- rak. Ob sorazmerno dobri igri pa igralci niso mogli ogre ti maloštevilnega avditorija. Poudarjam - ne zaradi igre, ampak zaradi mraza, saj po njem slovi vojniška dvora- na že lep čas. Zeblo je igralce in zeblo je gledalce. Konec dvajsetega stoletja, v nedeljo zvečer v kulturnem domu, ki ne zasluži tega imena. Dvorana je grda, ne- urejena. Tla so betonska, ste- ne gole, umazane, še vrata škripajo in stokajo, pa bi bilo dovolj dvakrat z obli- čem potegniti po njih. Iro- nija je tudi v tem, ker je bilo na plakatih napisano, da bo dvorana ogrevana. Pra- vilno! Ogrevana, ne pa ogre- ta. Problem ogrevanja vojni, ške dvorane ni nov. Vleče se že več let, stanje se pa ne spremeni. Kaj delajo vojniški kulturniki, kaj de- la krajevna skupnost, kaj de lajo krajani. V nedeljo je bila dvorana na pol prazna tudi zato, ker se ljudje bo- jijo hladne dvorane. Nobe- no opravičilo ni sprejemlji- vo. Nobeni specifični pogo- ji in objektivne težave, ki izvirajo verjetno iz subjek- tivnih vzrokov niso opravi- čilo, To je sramota, ki jo je treba nemudoma izbrisa- ti. Takšno stanje je sramot- no zaradi tega, ker to po- meni omalovaževanje dela tistih, ki so vedno priprav- ljeni po svojih močeh, volji in znanju dati nekaj kultu- ri, torej ljudem, V takih ne- kulturnih pogojih ne bodo hoteli več delati. Ko smo zapuščali dvorano, je nekdo rekel; Sam sebi sovražnik, si, če greš v zimskem ča- su v vojniško dvorano! D. MEDVED LIKOVNI SALON PREDSTAVLJA som v sredo, 17. marca, so v Likovnem salonu v Celju odprli razstavo akademskega slikarja Sava Sovreta. O njegovem delu je na otvoritvi spregovoril likovni kritik Franc Zalar, v programskem delu pa je nastopil sam umetnik, ki je zaigral nekaj skladb na violino. Savo Sovre sodi v srednjo generacijo slovenskih umetnikov. Rodil se je leta 1928 v Ormožu. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljub- ljani pri profesorju Gabrielu Stupici, leta 1952 pa je končal tudi slikarsko specialko. Istočasno je študiral violino in končal srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Mnogo se ukvarja z ilustracijo, knjižno opremo, gra- fiko in seveda slikarstvom. Savo Sovre je eden tistih redkih sodobnih sloven- skih slikarjev, ki je velik del svojega ustvarjanja po- svetil klasičnemu realističnemu portretu, v katerem sicer ne išče nič novega, vendar ga do potankosti ob- vlada. Otroška obličja oblikuje deloma po naravi in deloma po fotografiji kot pomožnem sredstvu in vedno znova dokazuje, kako mojstrsko zna zunanji realistični svet dopolniti z notranjim življenjem otroš- kih obrazov, zna zajeti komaj bežno zaznavne zametke kasnejšega značaja. Istočasno je Sovre na razstavi pokazal tudi nekaj svojih zimskih vedut, krajin, oblikovanih z jasnimi, ostro začrtanimi oblikami in utišanimi, tonsko členje- nimi barvami, ki skupaj ustvarjajo svojo umirjeno razpoloženje. Slika: Savo Sovre — Otroški portret Slovenske železarne ŽIČNA Tovarna žičnih izdelkov Celje, Ipavčeva ulica 20 Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA POGOJI: administrativni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj, Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela ter dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Ko- misiji za medsebojna razmerja pri Slovenske že- lezarne — ŽIČNA — Tovarna žičnih izdelkov, Ce- lje, Ipavčeva ulica 20 v 8 dneh po dnevu objave. jt, 11 — 18. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 CANKAR IN GLEDALIŠČE KoordAiacijski odbor za proslavljanje 100-letnice Can- karjevega rojstva je v začet- ku leta zastavil obširne na- loge pri svojem delu. V načr- tu je bila tudi razstava »Can- kar in gledališče«, ki so jo pripravili Slovenski gledali- ški muzej. Slovensko ljudsko gledališče v Celju in Muzej revolucije v Celju. Razstava je zanimiv prikaz Cankarjeve poti po slovenskih in drugih gledaliških odrih. Njegovih se- dem dramskih del so igrali v 1613 predstavah. Režiralo jih je 50 režiserjev, med njimi največkrat Milan Skrbinšek, kar osemnajstkrat. Ob slo- venskem narodnem gledali- šču v Ljubljani je bilo celj- sko gledališče tisto, ki je igra- lo vseh sedem Cankarjevih del, s tem, da je bila 1073 krstna in edina uprizoritev Cankarjevih Romantičnih duš tudi v Celju. V Celju smo dobiU prvič Cankarjevo delo leta 1908 in to Pohujšanje v dolini šent- florjanski — ravno jutri bo premiera v režiji Mileta Ko- runa. Toda to je bilo gosto- va-iije Ljubljančanov. Celjani so siuni prvič igrali Cankarja šele leta 1920. Spomnimo se nekaterih mien, ki so ob gle- dališkem življenju najbolj ve- zana na uprizoritve Ctuikarje- vih del v celjskem gledaUšču: to so Herbert Griin, Lojze Pi- lipič. Juro KisUnger, brata Gradišnik in Janez Zmavc. Ob tem ne smemo pozabiti tudi številnih nastopov igralca Marjana Dolinarja, ki je v sa- mostojnih umetniških večerih v ciklusih predstavljal Can- karjeve opuse (Podobe iz sanj. Iz tujega življenja. Ob svetem grobu, Spomini in sa- tire). Iz teh nekaj skopih podat- kov, ki jih je med drugim v svojem izredno dobro pri- pravljenem govoru podal na otvoritvi razstave lektor slo- venskega gledališkega muzeja profesor Mirko Mahnič, je razvidno, kako tesno je bilo celjsko kulturno ži;Vljenje p>o- vezano s Cankarjevim gledah. škim delom. V teh podatkih so zajeta zgolj poklicna gle- dališča, vsi pa vemo, da ga skoraj ni amaterskega odra, kjer ne bi igrali vsaj eno Cankarjevo delo. Razstava v Muzeju revo- lucije je tudi zanimiv prikaz, kako so uprizarjali Cankarje- va dela zunaj meja takratne naše domovine. Zato bi kaza- lo, da si razstavo ogledajo vse šole celjskega območja, saj se da v prijetnem vzduš- ju in razstavnem ambientu pripraviti urico kramljanja o Cankarjevi dramatiki. Razsta- va bo iz Celija krenila še v druga slovenska mesta, Ce- lje pa je bilo prvo, ki jo je sprejelo. Povsem upravičeno, s tem pa smo zopet zabe- ležili pomemben prispevek k praznovanju lOO-letnice Can- karjevega rojstva. Naj nam bo ena izpolnjena naloga sa- mo opozorilo, da nas čaka še mnogo drugih D. MEDVESD SEMINARJI V KONUSU 2e v preteklem letu so v Konusu v Slovenskih Konji- cah organizirali seminar za vse predsednike in namestni- ke odborov za medsebojna razmerja, v teh dneh pa bodo pričeli še s sem,inarjd za vse predsednike in namestnike samoupravnih organov ter vodje TOZD. Seminarji po- tekajo v obliki delovnih raz- govorov, na katerih udeležen, ci govorijo tudi o konkretnih problemih iz svojega delo- nega področja. D. S. Prof. Mirko Mahnič otvarja razstavo MIROSLAV KRLEŽA Petkov nastop Radeta Serbedžije v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju pomeni velik kulturni dogodek. Tak, ki ostane zapisan v spominu. Igralec zagrebškega gledališča ITD nam je predstavil Miroslava Krležo, tega nekdanjega gojenca madžarske bon vedske kadetske šole, književnika in misleca, ki je zrl v nas z odra preko Serbedžije in plastik zagrebške kiparke Marije Ujevič Galetovičeve. Z rokami v žepih, rahlo nagnjen, pri- pravljen za korak, besedo ali misel. Klobuk na glavi spominja rua barvo sozvočja zagorskega Petrice. Rade šerbedžija nas je navdušil za- radi tega, ker je pripravil izredno do- ber izbor Krleževih študij ter esejev o Krleži. Zato se nam ničkolikokrat zastavlja vprašanje o pisanju, o smis- lih in nesmislih sveta, ki ga živimo, igralec nas spravlja v neposredne dia- loge s Krležo, pa v dialoge z njim, kot igralcem. Obvladati prostor v besedi enour- nega nastopa, doživeti desetino aplav- zov med umetniškim večerom — vse to dokazuje, kako resno se je lotil Rade Šerbedžija svojega dela. Ce smo odkriti, smo ga bolje poznali s film- skih platen. Dva filma je posnel tu- di v Sloveniji. Manj smo ga pozna- li kot gledališčnika. In petkov večer nam je razkril gledališkega igralca, ki je domala brez igre potrdil dobro igro. Dosegel je to, da smo doživlja- li tisto znamenito gledališko in več- no skrivnost, kjer se nič ne dogaja, pa se dogaja, da je avditorij obmolk- nil, miš bi slišali, če bi stekla čez dvorano. V desnem kotu veliki Krleža gleda v oder, v temno zaveso. Kaže nam hrbet in če strnemo vse misli izreče- ne tistega večera, vendar ne moremo mimo Khevenhillerja, kjer pravi, da »nikdar ni tak bilo, da ni nekak bi- lo, pak ni vezda nebu da nam nekak nebu. Kajti: kak bi bilo, da ne bi nekak bilo, ne bi bilo nikak, ni tak, kak je bilo. Tudi pogovori z dunajskimi gospo- di o hrvaškem in srbskem vprašanju, o tezi in antitezi ter o sintetični Ju- goslaviji, neprilikah — kakšne so — naše so, itd. nam razbistrujejo tisto plat človeškega duha, ki nas vodi v življenjsko močan optimizem, v poigra- vanje iz človeške moči in ne nemoči ter zlobe. Vrednost besede, posrednice duhovne stvaritve med piscem in bralcem, med izvajalcem in poslušal- cem, med človekom in človeštvom, med osebo in osebnostjo — vse to je bil petkov večer v Krleževem obraču-. nu z nami. Gledališki oder je tokrat razgrnil tisto zanj značilno žlahtnost, ki ni- ma nikakršne poceni in vulgarne zve- ze s klasičnim in snobovskim premi- erskim mil je jem. Razgrnil nam je ti- ste skrivnosti, ki spe v neizrečenih besedah, stavkih, povezavah med odr- sko besedno poslanico in tistim, ki v dvorani, v mehkem sedežu čemi in čaka kulturniško uslugo. Če je to bi- lo prebujenje, če je ta večer v Celju naredil tisto parolo: dogaja se nekaj, je naredil veliko. In brez dvoma je to naredil. Zato gre hvala gledališču, ki nam je tak večer omogočilo in gre zahvala šerbedžiji, za njegovo de- lo, TA njegovo izvrstno sodelovanje z nami, za obračunavanje. Upajmo, da ne zadnjikrat! DRAGO MEDVED OB 30-LETNICI ^MLADINSKE PROGE" BRČKO-BANOVICI ^ Prvega ipnla^^j^^ Jethi^ zaeetkiif^^ itelovhe ^^ (čelo Vr^to drugih, rd^i^nja /giBiierii&l^? ki o$ravijai^po^ oživlj^e so tisfe^ČMe "^mina^ nanje utegne prinesti^ spodbu^^ vut^^ ; o|#6piti pon^^h^Mive^ o^^^ ?-njfu' ter^iiežiuh y ^sih^ ko ^te mladnBiil. Tabel, ki so M^Jecnosna do- roljeval! Icole^ui .i katere smeri, ni veŽ ali 60 jih zamenjale druge. Ker pa je kolesarjem do- ločen le skrajno desni pas cestišča, jim vožnjo lajšajo poglobljene mreže kanalskih jaškov, nagr- bančene plasti asfaltne mase i^. Ob taki vožnji ima človek občutek, da jezdi na konju, ki v ne- enakem zaporedju šepa na vse štiri noge. Tudi Stanetova ulica je za vožnjo s kolesom pra- va muka. Tudi pešci so iz dneva v dan bolj potisnjeni ob zid. Prehodi zanje nima- jo tiste vrednosti, ki bi jo morali imeti. Pločniki so postali parkirišča brez parkirnih taks. Kdor te- ga ne verjame, naj se v nedeljo med 13. in 15. uro sprehodi do bolnice in Oblakove ulice. Tudi ploč- nik ob banki v Vodniko- vi ulici je večkrat parki- rišče. V Celju je edino Lju- bljanska cesta vama in udobna za kolesarje. Zato bi bil čas, da se tudi za kolesarje, v mejah mož- nosti, kaj izboljša, saj bo kolo kmalu tisto promet- no sredstvo v mestnem prometu, ki bo v krajšem času pripeljalo uporabni- ka na cilj kot pa moč- nejši jekleni konjiček — avto. FERDO SIRCA PRIJETNO PRESENE- ČENJE Dne 8. marca zvečer, na dan žena, »o nas v do- mu upokojencev v Celju obiskali člani mladinske- ga aktiva z Otoka v Ce- lju. Nisem bila na pro- slavi. Nisem se počutila najbolje pa sem zato ostala v svoji sobi. Na tako prisrčen sprejem s krasnim šopkom in še bolj prisrčnimi čestitkami za dan žena nisem bila pripravljena. In zato sem bila toliko bolj prijetno presenečena. Seveda, zahvalila sem se, a to je bilo premalo. Rada bi se oddolžila i skromnim darilom pa ni- sem imela nič pri roki. Delam namreč manjša ročna dela, ker večjih za- radi paraliziranih rok ne morem. Zato vabim mla- dinko, ki je bila v skupi- ni, da me obišče v domu in moji sobi številka 602. Tudi jaz bi rada izkazala p>ozomost. Sicer pa žel mi mladim na Otoku veliko uspeha pri njihovem humanem delu in vse prisrčno po- zdravljam! FANIKA HABJAN- BURNDORFER, upokojenka VSEBINSKA PRAZNOVANJA Odločili smo se, da bo letošnje leto prelomno ? načinu praznovanja DNE> VA ŽENA, zato smo pri- pravili kulturni program, s katerim želimo resničn« izpostaviti pravo vsebino praznika. želimo, da bi ta praz- nik pripomogel k medse- bojnemu spoznavanju, za- to toplo vabimo tudi de- lavke iz zunanjih obratov. V času od 8. do 21.3. 1976 bo ob sodelovanju študentskega kultumo- umetniškega centra iz Ljubljane, v proizvodni hali razstava likovnih del mladega umetni ka Slavec Darka, dobitnika Prešer- nove nagrade za leto 1974. Program bo vseboval poleg likovne razstave še uvodni nagovor, program skupine osnovne šole I. celjske Čete in gledališko predstavo SLG »Anderse- nove pravljice za odrasle«. Pričetek programa bo ob 10.45, na katerega vab-mo tudi vašega predstavnika. AVGUST KRAŠOVEC, organizator kulturnih dejavnosti TOPER N.4Š PRIPIS: Žal je pis- mo prepozno prišlo v ured- ništvo — bili pa smo ga veseli. Zato, ker vaša odločitev o načinu praz- novanja dneva žensk ka- že, da je pretežno ženski kolektiv najprej spoznal, da je do.sertanje »prazno- vanje« bilo prej kaj dru- gega kot to. Zanimivo bi bilo vedeti, kako ravnajo v pretežno moških kolek- tivih, se je pri njih kaj premaknilo? Morda pa bodo sindikati postr^li s tako analizo. OTROŠKO VARSTVO: ŠE VEČ NALOŽB Na ponedeljkovi seji skup- ščine skupnosti otroškega var- stva v Celju so delegati med drugim razpravljali in skle- pali tudi o predlogu progra- ma skupnosti v letošnjem le- tu. Le-ta za letos ne predvi- deva novih vzgojno varstve- nih ustanov na področju ot- roškega varstva, ampak raz- širja nekatere druge oblike dejavnosti kot so potujoči otroški vrtci, izobraževanje varuhinj, varstvo dojenčkov v družinah in drugo. Delega- ti so menili, da je razvija- nje takšnih oblik dejavnosti dobro, da pa mora ostati vendarle prioritetna naloga otem računajo, da so pridelovalne stroške precej zmanjšali — nič niso izdali za gnojila, ne za seme — pa jim pridelki vzlic temu ne poplačajo njihovega dela ob setvi in žetvi ter negi posevkov. Seveda jim ga ne morejo niti tako, kot če bi izdali precej denarja za gnojila. Ce bi za nakup gnojil dali 500 kg pšenice ali koruze, bi po približni oceni pride- lali lOOO ali vsaj 800 kg več zrnja. Nekaj presežka bi torej ostalo za plačilo dela. Kdor ne verjame, naj pogleda k tistim sosedom, ki so lansko jesen pridelali po 60 do 80 stotov koruz- nega zrnja na hektar. Nekateri kmetje še več. A koliko so jo obrali oni? Ne le 10 stotov manj, ampak morda celo za polovico. Seveda je treba upoštevati naravno kakovost zemljišč, ki pa se z delom lahko močno iz- boljša. Mnogi kmetje so se že prepričali, da so pridelki s slabo obdelanih polj najdražji. Kdor veliko pridela, ima po enem hektarju sicer precej več stroškov, toda na 1 kg pridelka navadno najmanj. .Zato nekateri kmet- je kupijo veliko gnojil in ne ker jim ne bi bilo žal denarja, če bi ga metali proč po nepotrebnem. JOŽE PETEK SLOM NA PONIKVI Posestvo Slom bo končno le dobilo podobo, kot bi jo naj glede na želje in predvidevanja imelo že pred desetimi leti Na Slomu pri Ponikvi je vedno kaj novega. Ne samo zaradi stalnih sadjarskih op- ravil, temveč predvsem zara- di delovnih rok zaposlenih. Kot kaže, bo v prihodnjem obdobju le uresničena »sanj- ska {>^oba« o tem posestvu, podoba, ki naj bi bila dokon- čana že pred desetimi leti. Podiranje starih barak, ki je trenutno v teku, pomeni pripravo zemljišča za g^radnjo manipulantskega skladišča za sadje, orodje, stroje, zaboje itd. Namreč, takšnega skladi- šča do sedaj na Slomu niso imeli in so problem shranje- vanja, nalaganja in odvoza sa- dja reševali le s skrajnimi napori. S površino 900 kva- dratnih metrov bo v skladi- šču prostora za približno 70 vagonov sadja. Skladišče bo narejeno tako, da bodo lahko kamioni vozili skozenj. Zgra- dili ga bodo do konca julija. 600.000 dinarjev bodo vlo- žili v melioracijo 20 hektarov travnatih ix>vršin. S tem bo- do povečali koristne površine in okrepili lastno krmno bazo, kar predstavlja tudi določeno zmanjšanje stroškov. Jeseni so posadili 4.000 no- vih dreves, zdaj pa jih bodo še 3..500, za to so usposobili izredno primeren t«ren. sku- pna površina sadnih plantaž je tako narasla na 86 hek- tarjev. Opravih so tudi že z obre- zovanjem sadnega drevja, saj je že od novembra sem dela- lo na tem vsak dan kar dva- najst rezačev. Za Slom, kjer se ukvarjajo tudi z živinorejo, je izrednega pomena izdelava projektov za gradnjo novega živinskega hleva. Ce povemo samo to, da dajejo letno iz sedanjega hle- va na plantaže 1.500 ton gno- ja in da je to delo ročno, brez kakršnekoli avtomatiza- cije, potem si lahko predstav- ljate, kolikšno delo je to. Skratka, sedanji hlevi so po- vsem zastareli, medtem ko imajo v okolici zasebni kme- tijski proizvajalci že zdavnaj moderno urejene. Gradnja hleva bo zahtevala lastno udeležbo v višini mili- jon 200.000 dinarjev, celotno vlaganje pa je zastavljeno v 6 milijonih. V hlevu bo 350 glav živine (zdaj 3(X)), delo pa bosta lahko opravljala dva de- lavca (zdaj šest). Italijanski kupci dobro poznajo živino 3 sloma, saj pri ogledu ne pre- morejo dovolj pohvalnih be- sed. To F>a pomeni, da ima Slom ob novi podobi zago- tovljeno bodočnost. 5ENICAR ALPINIZEM SE O OPREMI Pisali smo že o nekaterih delih planinske in plezalske opreme, ki je potrebna za zimski vzpon. Danes poglej- mo, kako je z derezami in cepinom. Kovane dereze kla- sične izdelave so še vedno v upKjrabi, predvsem pri sta, rejših planincih. To so de- seterke (10 zob), ki so pre- cej težke in kjer svsi zobje stojijo navpično. Manjkata torej dve prednji konici, ki sta rahlo ukrivljeni navzdol in predstavljata v veliki, predvsem ledeni strmini, skoraj edino oporo za na predovanje brez sekanja stopinj. Vse novejše izvedbe imajo 12 zob. Dobre doma- če izdelave ni, trgovina nam nudi avstrijske, francoske in švicarske, žal brez trakov za vezavo. Ker navaden trak (gurta) in usnje zmrzneta in stisneta čevelj, zaradi če sar je oteženo normalno prekrvavljenje stopal in prstov, je najboljši najlonski trak širine 10 do 12 mm, ki je močan in se v mrazu ne krči in otrdi. Na koncu naj bo zaponka in ne vozel j, ki ga jK) daljši hoji ne more- mo odvezati. V zadnjem ča- su so na tujem v prodaji zatezni patenti s peresom in .lekleno vrvjo, ki pa so ne- zanesljivi ob velikih obreme- nitvah in lahko pri slabo ši- vanem čevlju celo odtrgajo podplat. Vsaka dereza semo ra točno prilegati na čevelj in prednja zoba morata v celoti gledati čez podplat. Cepin ni palica za spre- hod, temveč nujen pripomo ček za napredovanje v str mini, varovanje. sekanje stopinj in zaviranje v pri- meru padca. Domača izde- lava ne pride v poštev, za- to so vsi cepini uvoženi. Za snežne vzpone je najprimer- ! nejši cepin z lopatico in I oklom, za kombinirano ple- i zanje (skala, led) pa cepin- kladivo, ki ima kladivo in oklo s krajšim ročajem kot cepin. Pri vsaki izvedbi je nujen drsni obroč z jerme- nom za roko. (Francoske iz- vedbe ga nimajo.) Cepin in cepin-kladiva (bajle) so iz specialnih jekel, ki obdržijo prožnost in trdnost pri vseh temperaturah. Vsak amater ski izdelek celo najboljših kovačev je nezanesljiv. Dol- žina ročaja je odvisna od višine planinca in namena uporabe. Za normalne pri- stope na vrhove od stisnje- ne pesti do tal, za stensko uporabo in pri bajlah so ro- čaji precej krajši. Oiiozorilo: V gorah je za- padel pršič na zmrznjeno podlago. Velika nevarnost plazov, predvsem na vzhod- nih in severnih straneh. Na južnih pobočjih nevarnost kložastih plazov, predvsem ob sončnih dneh po 10. uri. CIC V prostorih doma upokojencev je društvo invalidov Laško pripi-avilo skromno j)ro- slavo v počastitev o.smega marca, na katero so bile povabljene predvson /ene — invalidi. Udeleženke je najprej pozdravil podpredsednik društva Evstahij Krašovoc, zatem pa je o liku žene hi matere v naši družbi, posebej še žene-invalida, govoril predsednik Franc igajner. Zapel je še moški pevski zbor upokojencev, nato pa je društveni predsednik podelil skromno priznanje Heleni Dovečar za nesebično delo in pomoč pri zavodu za .socialno var- stvo. Posebne pozornosti je bila deležna tudi Angelina Vicar, tajnica društva invalidov v /,alcu, s katerim laško društvo invalidov že dolgo časa sodeluje. Tudi družabni del srečanja je minil v prijetnem razpoloženju, za kar jo še posebej poskrbela najstarejša članica društva, Ko/alija Ferenčak. Društvo invalidov v Laškem se še zduj pripravlja na drugo letošnjo prircdilev, in si- cer 27. marca v počastitev mednarodnega dneva invalidov pod geslom »delo invalidu«. KK>ll KNEZ 1 — cepin z obročkom, gajko in zatičem, 2 — dve obliki ce- pina in ledna bajla, 3 — dereze dvanajsterke s prestavljivo sredino — model Stubei IZLET KMEČKIH ŽENSK Več kot dva meseca smo v Novem tedniku in Ua- diu Celje opozarjali na naš letošnji izlet za kmečke ženske. Dolgo pričakovani dan je tako pred nami in ju- tri se bomo za dva dni odpeljali iz zadnjih zimskih dni proti morju iskat sonca in toplote, saj smo vendar že na pragu pomladi. V redakciji je zadnje dni vse v znamenju tega izleta, ki ga želimo piipraviti tako, da bi bile vse udeleženke resnično zadovoljne. »Naročili« smo tudi lepo vreme, pa vse kaže, da našega pisma niso prejeli! Bomo pa nekoliko hliUno in turobno vre- me zamenjali s humorjem, dobro voljo in pesmijo in upamo, da bo vse to odtehtalo vremenske pogoje. Na hitro preletimo še enkrat vse, kar se tiče izleta. Startali bomo jutri, v petek (19. marca) ob 10. uri (točno!) na parkirišču v Gregorčičevi 5 v Celju, torej tam, kjer imamo svo.je redakcijske prostore. Celjski Izletnik je obljubil, da bo oba avtobusa pravočasno postavil na zbirno mesto, tako da bomo točno odpoto- vali. .Avtobusa bosta udobna, kurjena in ozvočena; Zbir- no mesto ne bo težko najti, kajti za to bodo poskrbeli muzikantje! Odpeljali se bomo skozi Ljubljano in po hitri cesti do Pirana, kjer si bomo ogledali pomorski muzej. Po kratkem postanku bomo nadalje^ali vožnjo mimo novega turističnega naselja Bernardin, skozi sodobno obnovljen Portorož in Lucijo ter pristali v Rovinjn, kjer nas bodo v popoldanskih urah sprejeli hotel viso- ke .A kategorije EDEN (ali po domače raj!). Skdila bo namestitev v sobah in če bo čas še pred večerjo kratek ogled okoli hotela. Po večerji spanje ali klepet, kakor bo pač kateri ugajalo. Naslednji dan se bomo popeljali z ladjico po zalivu okoli Ilovinja in do bliž- njega otoka, če pa bo vreme slabo, si bomo ogledali kulturno-turistične znamenitosti Rovinja, siarega istr- skega mesteca. Po kosilu odhod proti^ Celju, kjer mo- ramo zaradi kasnejših prevozov naših udeleženk biti pravočasno. Za izlet se glede na vreme primerno oblecite in s seboj ne pozabite vzeti osebnih legitimacij. Jutri torej na svidenje na četrtem izletu kmečkih žensk v organiza- ciji Novega tednika in Radia Celje! jt, 11 — 18. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 PABERKI S POTI PO TUNIZIJI (4) Vsake stvari je enkrat konec Ln tako je tudi ti- stih osem dni (prijetnih) kaj kmalu minilo. Ni kar tako sredi zLme preživeti nekaj prijetnih sončnih dni na robu Afrike in si nekoliko ogreti drugače prezeble kosti. Res je, da pred našo potjo v Tunizi- jo, pri nas ni bilo kaj po- sebno mrzlo, vendar smo bolj zadovoljni zdaj, ko pri nas vlada prava zima, ostra tako, kot da bi se hotela oddolžiti za vse tri zadnje skupaj. 2e v enem prejšnjih zapisov sem na- pisal, da je prednost na- ialjnega razvoja tunizij- skega turizma prav v tem^ da lahko sprejme turiste v zimskih mesecih in da jim za pravzaprav majh- ne denarje mnogo nudi in da videti Tako so me mnogi v teh dneh spraševali, ka- Ico je res s temi potova- nji v Tunizijo. Tudi o tem sem že pisal. Treba se je samo pozanimati pri celj- skem Izletniku, kjer vam ponudijo podrobne infor- macije za dva osemdnev- na paketa, ki jih organizi- ra JAT. Kdor le ima mož- nosti in željo spoznati del Afrike, si pač takšno po- tovanje lahko privošči. In če si ga bo, mu verjetno to nikoli ne bo žal. Spra- ševali so tudi glede de narja. Z našim denarjem v Tuniziji ne opraviš nič. Velja samo tuja valuta še zamenjati ga ne moreš ln kaj se splača kupiti' Tudi ne kaj posebnega, ra- zen njihovih dobro izde- lanih Ln številčnih usnje nih izdelkov (torbice vseh vrst in velikosti, natikačj klobuki, denarnice itd.) pa seveda preprog, ki jih lah ko porabite za dekoracijo v stanovanju, morda ne- katerih oblačil (ženske bluze) in spominke, da z . bižuteriji ne govorimo, ki jo je več, kot pri nas po leti ob vsej Jadranski oba li. Tu je treba biti previ- den, saj ti hočejo vse pro dati kot srebro, kar pa seveda ni. Razen izdelkov, ki imajo zaščitni znak prve vrste, lahko vse dru- ?o kupite z obilico »baran- tanja«, seveda, če vam je to všeč in če ste' k temu nagnjeni. Kar pa imajo Tunizijci dobro urejeno je to, da imajo v vseh me- stih v vseh trgovinah iste cene za določene art.ikle tako da si zastonj misli te, da boste kje drugje do bili ceneje. Seveda razer. če ne boste »glihali« Mo rate pa vedeti, da so tudi pri njih že pogruntali ta trgovski trik in ti pač za uvod povedo nekoliko viš- jo ceno, ker so pač pri- pravljeni zniževati. Potem pač nižajo do tiste stop- nje, ko se jim še vedno izolača. Oba pa sta zado- voljna — trgovec (ki te mimogrede »obere« še za nekaj cigaret, saj ti je irendar artikel »ceneje« proda.l!) in kupec Fonzi na lakšno trgovi- no ni nasedel, saj je hitro zračunal, da bi ob tem, če bi dal še nekaj cigaret (te so v Tuniziji izredno drage — recimo Kent ali Vlarlboro tudi po 25 na- ših din!), vse skupaj p>o steno preplačal! Za posku- siti pa vseeno je! Posebne poglavje pred- stavljajo tudi njihove re- stavracije s kulina.ričnimj specialitetami in narodno glasbo pa nekaj trebušni- mi plesi. Resnično ne smeš imeti razvajenega že. lodca, da lahko prebaviš vse tiste njihove speoiali- tete. še najlažje smo pre- bavili trebušni ples pri- kupne plesalke, medtem ko je nekaj podobnega te stu za omleto, v katere sredino položijo rumenjak jajca in to zaprejo ter rahlo opečejo v olju, os- talo v glavnem na krožni kih. Pečeno testo še ne- kako gre, ko pa prideš dc tekočega rumenjaka, ki pa sploh ni topel, je pa mal- ce hudo... In tudi olje je nekaj posebnega, kate remu dodajo še raznovrst- ne začimbe. V tisti narod- ni kulinarični restavraciji smo še najraje jedli po- maranče ... Vračanje s prikupnega turističnega naselja Ham- rnamet biizu Tuiusa je bi- lo hitro. Iz hotela E1 Bou- sten smo odpotovali ob 10,15 dopoldne m po 1500 kilometrih vožnje sem bil zvečer ob 18,30 v Žalcu. Vmes smo še čakali dve ari na izredno lepo ureje- nem timiškem letališču, za štirideset minut pa smo si vsaj z letališča ogledali tudi otok Malto. Vračali smo se namreč preko Mal- te, kjer so nas iz aviona odpeljali v letališko stav- bo, da so pripravili avion za nadaljnji pKjlet. Tudi Malta se vse bolj razvija kot turistična državica in lani so jo v OZN celo pro- glasili za najboljšo turi- stično državo na svetu. Malta ima nekaj več kot 300 tisoč prebivalcev in samo lani je sprejela že 30 ti^oč turistov več, kot ima prebivalcev. Zabeleži- li so štiri in pol milijone nočitev, kar je vsekakoj vsega spoštovanja vi-edna številka. Za Malto je zna čilno blago podnebje, saj pravzaprav ni dneva v le- tu, da bi bilo treba oble či plašč. Med turisti pre vladujejo Angleži, Italija- ni, Francozi, Nemci in Skandinavci, vedno več pa je tudi Jugoslovanov. Mnogi hodijo na Malto ž^ car za osem dni, še več pa je takšnih, ki si ta oto. ček sredi Sredozemskega morja ogledajo v dvo ali tro dnevnih izletih. Ponovno smo sedli v DC 9 in ha j d proti domu. Iz sonca in toplote smo prileteli v goste oblake, ki so napovedovali, da v Ju- goslaviji ne more biti nič dobrega. Seveda, kar se vremena tiče, da ne bo po- mote. In res, ko smo se začeli spuščati proti brni- škemu letališču in ko smo prodrli skozi sivka sto ob lačno zaveso, smo zagle- dali sneg. Letališka steza je sicer bila očiščena, vendar so se vrhovi smrek kitili z snežno belino. Pri- stanek in po slabih dveh urah vožnje smo p0n0'vn0 morali zlesti v plašče. Kakšna sprememba! Samo zaradi vremena bi se naj- raje vrnili. še carinske formalnosti in ogledovanje drugih potnikov, ki so gledali v nas. Skoraj ni bilo člana ekspedicije, ki si ne bi za spomin prine- sel iz Tunizije veliko ka- melo (tudi meter veliko!) pa bobna tam-tam, med tem ko si je Miha Boje- vič polee: oboiesa nataknil na pleča še veliko sedlo za konja. Bili smo doma in to je ne glede na vse ostalo najbolj pomembno. TONE VRABL Zadnji iz naše afriške posadke se je na .Malti oziroma tamkajšnjem letališču vkrcat v avion dr. Stojanovič, ki je dobršen del poti skrbel, da nam nikoli ni oilo dolgčas pa tudi prijateljske vezi je koval med narodi. Veleblagovnica in prodajalne T premorejo vse Nemudoma so krenili tudi drugi oddelki po cesti, ki se je bočila kakor lok proti severu, proti Ljubljani. Vitki Omar je jahal na svojem iskrem belem Safiru med Osman pašo in Uzeir ago. Oborožen je bil kakor irugi, le kopja ni imel nobenega. Od Safirovega rdečega iermenja so visele zelene resice, od vratu pa rdeč trak z zvezdo in polmesecem. Naenkrat se je Omar zganil. Voda potoka Malinice, ticer tako bistra, je tekla kalna, rdeča, polna krvavih pen prekc ceste t barje. Spodbodel je svojega konja, da je tkočil čez potok Plameneče oči konjenikov so sumljivo gledale na desno, na strme obronke Dolgega hriba. Nikjer niso videli žive duše, ne bajte. »Ta kraj je kakor ustvarjen za napad,« je dejal Osman paša, obrnjen proti Uzeir agi. »Tisoč, dva tisoč mož bi utegnilo uničiti našo vojsko. Zagradili bi nam pot spredaj in zadaj, izgubljeni bi bili vsi, kar nas je. Kam na desno D hrib? Kam na levo v močvirje? Pobili bi nas zlahka s skalami in težkimi hlodi ali nas postreljali ko stekle pse pa nas rajši čakajo za svojimi zidovi.« Isa paša je dal poklicati krivoustega Huseina, najspret- nejšega lokostrelca, in mu velel, naj naveže župnikovo ^tinsko pismo na brezosto puščico. Nato je poslal golo- bradega Huseina in barjaktarja z belo zastavo proti Pisa- nim vratom. Pred njim je moralo hoditi pet ujetih de- klet. Ko so se dovolj približali mestnemu jarku, je sprožil flusein puščico s pismom preko obzidja. Kmalu je poslal ljubljanski sodnik odgovor po enaki pošti. Stari župnik je raztolmačil njih pismo, ki je slovelo ^kole: »Krivoverci! Po starodavni šegi ne sprejemamo no- benih oboroženih nepovabljenih gostov. Vaši topovi so ^enda na luni. Svetujem vam, da se neutegoma izgubite od koder ste se priklatili, sicer boste morali peš in ^rez glave v peklenski ogenj. Amen.« Divje so zatulili Turki, ko so slišali ta žaljivi odgovor. ^si besni so planili posamezni oddelki v nerednih skupi- ^h proti jarku. Bliskoma so dirjali ob obzidju in spro- zevali goreče puščice, ovite z ožvepljanim in osmojenim predivom Strelice so se tresoč zabadale v krove, toda vnele se niso, ker so bile strehe pokrite z mokrimi ko- žami in namočenimi cunjami. še preden so mogli vsi sprožiti svoje loke, je zašumel iz mesta po zraku oblak strelic; iz puškaric je ši7iil ogenj in dim, počile so težke puške in več konj in jezdecev se je valjalo po tleh. Naglo so pobrali mrliče in ranjence in se umaknili. Isa Paša je prisegel pri svoji bradi in pri svoji sablji Ljubljančanom strašno maščevanje. Isa paša se je utaboril s tretjino konjenikov na Polja- nah za vasjo in za velikanskimi kupi gramoza. Drugi dve tretjini sta v presledkih prebrodili in pre- plavali Ljubljanico, ki je bila zunaj mesta zelo široka. Iz reke sta molela blizu šempeterske cerkve dva podolgasta »gosja« otoka; nekoliko višje gori je bil tretji. Ti otoki so Turkom znatno olajšali prehod čez Ljubljanico. Na gradu so jeli grmeti topovi, ali prepozno; krogle so padale v valove, na otoke in na bregova, da so škropili pesek prst in vodo daleč naokoli. Ljubljančani se niso prav upali streljati zaradi jetnikov. Kakor povodenj so se razlili Turki po Ljubljanskem polju. Kamniške planine je ogrinjala na pol prozorna me- gla. že od daleč so uzrli na Friškovcu ograjen prostor z visokimi trinožnimi vešali in odrom. »Kaj je to?« je vprašal Osman paša viteza Frauenstei- nerja »Morišče za hudodelnike, ki jih tukaj obešajo in ob glavljajo. Ponoči straši tod okoli. Velika bela žena z raz- beljenim srpom šviga tiho ko sova okoli vešal. Spremlja jo ogromen črn pes z ognjenimi očmi in gorečim gobcem. Od enajstih zvečer do ene po polnoči se ne upa nihče tod mimo.« n Nad širokim Ljtibljanskim poljem je lesketal v pone- deljek po Telovem, 3. junija 1492. leta, izredno krasen dan. Sicer tako mirno in tiho ravan je oživljalo neprestano vrvenje in gibanje. V jami pri Svetem Krištofu in daleč naokoli za njo je belel šotor do šotora in povsod so švi- gali urni mohamedanski jahači križem po pomendranih njivah in tratah, že cel teden so taborili Turki pred Ljub- ljano. Vsak dan so se shajali paše in Uzeir aga v taboru za Poljansko vasjo. Načelniki so primerjali Isa pašo lju- temu risu, Osmana ponosnemu levu, Jusufa lenemu me- dvedu, Uzeir ago pa nenasitnemu volku. Ko so oplenili in opustošili mestno okolico, so morili in ropali ob Savi do Kranja, do Radovljice in po Savinjski dolini do pred Celja. Ogibali so se utrjenih mest in gradov. Iztaknili so pa vsako še tako skrito vasico na visokem hribu ali v samotni dragi. Ujetniki ,privezani na stremena ali za konj- ske repe, so jim morli kazati skrivališča znancev po rupah, duplinah in tokavah. Povsod so upepelili hiše, hleve, ko- zolce, ulnjake, cerkve, kapelice, znamenja, zasidi korita in vodnjake, posekali sadno drevje. Neznosno je trpel Omar, kadar je moral biti priča silno gnusnim in ostudnim orgijam. Tedaj se je bal Osman paše, ki je bil ob takih prilikah ves spremenjen. Trla ga je obupna žalost in mučile so ga strašne misli: »Zakaj morajo ubogi kristjani trpeti tako silno, huje nego živina? Zakaj jim ne pomaga vsemogočni, preusmiljeni bog? Ali sta vendar dva stvarnika in je Alah močnejši? Zakaj dovo- ljuje bog. da moram take hude trpeti tudi jaz, ki nisem storil nikomur nikdar nič žalega? Zakaj je na svetu morje žalosti in komaj studenček veselja?« »Ali si bolan, dragi moj Omar?« je vprašal Osman pa- ša, ki je včasih od strani pogledal svojega miljenca. »Nisem, hvala bodi Alahu!« se je odzval Omar, pokimal po turški šegi v znak zanikanja in prožno skočil na noge. Njegove kretnje so bile docela fantovske. Dolga ježa, na- pori četovanja so mu vzeli vso dekliško nežnost. Sluga je oplaknil in obrisal paši gladko obrito glavo in mu pomagal omotati turban. »Dobro, Ilmihale! Zdaj pa le k Savi! Ne mudita se mi dolgo! V kratkem dospe Isa paša.a 14. stran — NOVI TEDNIK ^ 18. marec 1976 — St. It CELJE — DRUŽBENE DEJAVNOSTI v preteklem tednu je bil v Celju sklican razgovor na pobudo Zvezne- ga odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Živahen razgovor je tekel o problematiki usklajevanja delovnega časa delavcev družbenih dejavnosti z delovnim časom delavcev v združenem delu in po- trebami občanov. Seje so se udeležili predstavniki uprave, pravosodja, zdravstva, vzgo- je in izobraževanja, kulture in banke ter vsi predsedniki petih občinskih odborov sindikata. Slaižbe v upravi in v dru- žbenih dejavnostih morajo bi- ti na razpolago delavcem iz združenega dela tako in v ta- kem času, da le ti ne bodo odhajalii po opravkih med svo- jim rednim delovnim časom, kot se to skoraj praviloma dogaja sedaj, ampak bodo poiskali usluge v svojem pro- stem delovnem času. Pa naj gre za pot v banko, občino aild k 2x>bozdirav!niiik!U. Sedanja praksa kaže ravno obratno: zaradii neusklajeno sta delov- nega časa orgaoTipv uprave in nekaterih družbenh deja-vno- sti z delovnim časom delav- cev* v združenem delu, oziro- ma zato, ker imajo vsi enak dedovhii čas, morajo delavci v svojem delomem času od- hajati z dela. Zaradii tega trpi proizvodnja in produktiv- nost dela. Nekaj korakov je že sicer narejenih, ven^datr so še bolj nezanesljivi. Tako so nekate- re ustanove uvedle gibljiv de- lovni čas s tem, da so upo- števale takO'imenovane »koni- ce«, ko je iskanje storitev največje. Seveda pa je tudi s takim delovnim časom p>o-' vezanih več nevšečnosti, še zlasti tam,' ker so dela\"cd Ln uslužbenca vozijo v službo z ja\"nim prometom. Obstojajo pa tudi druge ovire, ki pa so predvsem miselnega značaja. Toda če govorimo in pišemo o stabilizaciji, jo moramo tu- di izvajati, povsod kjer je le mogoče in prav usklajevanje delo\Tiega časa predstavlja eno izmed oblik stabilizacije. Ponekod, v nekaterih službah imajo že uvedeno dežurno službo ob sredah popoldne, vendar je praksa pokazala, da se je ljudje ne poslužuje- jo. Obiisik popoldne je izred- no slab, morda tudi zaradi neinf ormiranosti. Potrebam zaposlenih ljudi se v veliiiki meri prilagajajo vzgojno varstvene ustanove, saj vse enotno odpirajo že ob .5. uri zjutraj, tako, da vsak delavec lahko pride pra- vočasno na svoje delovno me- sto. Zvečer pa nekateri otro- ci ostanejo v vrtcu vse do 20. ure. Mnoge matere pa bd celo želele, da bi njdhov ot- rok ostal v vrtcu do 22. ure. Ob sobot^ali, ko je otrok manj, so zdn^eni v eni sami ustanovi, kar lahko tudii šte- jemo kot stahiliizaoijski uk- rep. Če pa bi se vsa p>odjet- ja in ustanove odločile za is- te delovne sobote, bi bilo delo v vzgojno varstvenih us- tanovah še bolj racionalizara- no. In tudi ta korak bo tre- ba čimprej narediti. Potrebam zaposlenih star- šev se pK) svojih močeh in materialnih zmožnostih prila- gajajo tudii celjske osnovne šole. šole so zjutraj odprte že ob sedmih, niiso pa še po- vsod rešeni problemi, kam z otro'kii popoldne. V velika me- ri imajo šole za popoldne organizirano podaljšano bi- vanje. Celotne rešitev pa je treba iskati le v prehodu na celodne\-no šolo. Zlasti ob sobotah pa so šolski otroci največkrat prepuščena ulici. Še posebej zato je uskladi- tev delovnega časa izredno pomembna tudi za naše šol- stvo. MATEJA PODJED Te razbitine so posledica neprevidnosti voznika tovor- njaka avstrijske registracije Rudolfa šmidia. V" Goniilskeni je namreč dohitel tovornjak, ki je zaviral, ker pa je Aozil Smidt za njim v prekratki varnostni razdalji, ne bi uspel pravočasno ustaviti. Nameraval ga je prehiteti in je zape- ljal v levo, tu pa trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Franc Lavrišek iz Radovljice. Za Lavriškoni je vozil tudi tovornjak mariborske registracije in tako je Avstrijec trčil še vanj. Več kot dve uri je trajalo, da so tovornjake odstranili s ceste, tako da je bil tudi promet nekaj časa zaprt, škoda, ki so jo ocenili, znaša okoli 700.000 dinarjev. Voznik Smidt ima zlomljeni obe koleni, lažje pa se je ranil voznik La- vrišek. NAČRTI MLADIH v krajevni skupnosti Cen- ter že od konca lanskega le- ta deluje osnovna organiza- cija Zveze socialistične mla- dine. Program, ki so ga mla- di sprejeli ob ustanovitvi or- ganizacije, je bogat. Pri vsem tem ne gre samo za izpolnje- vanje nalog, ki jih nakazuje konferenca občinske mladin- ske organizacije, dalje za vključevanje v delo družbe- no političnih organizacij kra- jevne skupnosti, marveč tudi za . ustanavljanji e aktivov v podružnicah, za stalno eviden- tiranje mladih, vključevanje v SLO in družbene samoza- ščite, za sodelovanje v pro- gramu mladinskega kluba, ustanovitev aktiva mladih ko- munistov in še in še. Naloge so zahtevne in od- govorne, vendar so mladi pre- pričani, da jih bodo uresni- čili. Aktivnost mladih v tej krajevni skupnosti pa je us- merjena tudi na kulturno, za- bavno in športno področje. Tako so pred kratkim izvedli šahovski turnir. Več kot dvajset mladih je pomagalo pri raznašanju va- bil za javno razpravo o skup- ni in splošni porabi. Zdaj po- teka evidentiranje mladih, ki živijo v tej krajevni skupno- sti. Zatem se bodo lotili us- tanavljanja mladinskih akti- vov, pa tudi aktiva mladih komunistov. Takšna organizi- ranost mladih v krajevni sku- pnosti Center je nujnost, saj jih je več kot tisoč. DANIEL MAJCEN Stašd Goiiehselc če se boste navdušile za tako aktualne več ali manj moderne hlače, jih boste gotovo dopolnile s kakšnim športnim in udobnim oblačilom. To pa so bluzoni, letos še posebno priljubljeni. Bluzoni so tista oblačila, ki niso niti bluza niti jopič, ampak nekaj vmes. Moški se od ženskih bluzonov prav nič ne razlikujejo, vsi so krojeni enako udobno, vsi so praktični in še posebno mladi jih v prehodnem času zelo radi nosijo. Novi bluzoni so ali čisto kratki in segajo do pasu ali dolgi in pokrijejo boke. Tisti dolgi so ob koncu stisnjeni z vrvico, napihnjeni. Kratki pa so zaključeni z visokim rebrastim vzorcem. Ovratniki so manjši, ve liko pa jih zamenjajo kapuce, ki so spet zelo priljub- ljene. Všiti žepi se zapenjajo z zadrgami, veliki našiti žepi pa so 7ia prsnem delu. Takšen spomladanski bluzon bo praktičen in udoben, moderen bo pa sploh. Šolski center za blagovni promet Celje objavlja vpis v naslednje šole in oddelke: Poslovodska šola Komercialna šola Šola za priučene trgovske delavce Oddelek za prekvalifikacijo Prijavi naj kandidati priložijo kolek za din 2,— po- trdilo delovne organizacije o delovnem stažu v bla- govnem prometu, izjavo o plačilu šolnine, dopisnico s kandidatovim naslovom. Kandidati za Poslovodsko in Komercialno šolo še predložijo zaključno spriče- valo šole za prodajalce, kandidati za šolo za pri- učene trgovske delavce, spričevalo o končani osnov- ni šoli, kandidati za Oddelek za prekvalifikacijo pa zaključno spričevalo poklicne šole. Rok za prijave do 10. aprila 1976. Informacije ▼ tajništvu Šolskega centra, telefon 21-9.30, Za vpis v Šolo za prodajalce bo v rednem junij- skem roku na razpolago 360 mest. jvuiiiisija za meuseuujria razmerja kjatU INTEGRAL Velenje objavlja prosti delovni mesti za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1. VODJA KOMERCIALE POGOJ: — visoka izobrazba ekonomske ali ustrezne smeri in 3 leta del. izkušenj — višja izobrazba ekonomske ali ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj — srednja izobrazba ekonomske ali ustrezne imeri in 10 let delovnih izkušenj v komercialni službi — družbenopolitične vrline 2. SAMOSTOJNI REFERENT v komerciali POGOJ: ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj na sorodnem delovnem mestu Ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite komisiji za medsebojna razmerja podjetja v 15 dneh od dneva objave LIBELA CELJE razpisuje oz. objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. pomočnik glavnega direktorja za komercialo 2. vodja prodaje serijskih izdelkov 3. vodja elektroproizvodnje Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da imajo visoko ali višješolsko izo- brazbo ekonomske ali tehnične smeri, da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu, da ima organizacijske sposobnosti na po- dročju komerciale, aktivno znanje enega tujega jezika, da je družbenopolitično aktiven; pod 2.: da ima višješolsko izobrazbo eko- nomske smeri, da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, pasivno znanje enega tujega jezika; pod 3.: da ima višješolsko izobrazbo elektro smeri, da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, pasivno znanje enega tujega jezika. Za delovno mesto-pod številko 1 naj kandidati poš- ljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« in navedbo šte Vilke, pod katero je delovno mesto razpisano. Poleg ostalih dokazil naj kandidat opiše še svoje osebno gledanje na delovno mesto pomočnika glav- nega direktorja za komercialo. Rok prijave je 15 dni od objave v časopisu. jt, 11 — 18. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 ŠE 92 DNI M Kljub lemu, da se začetek balkanskih atletskih iger pri- 'bUžuje z neverjetno naglico, pa so žal dela na celjskem Stadionu oziroma pri njego- frem obnavljanju delno zasta- la. To pa zaradi kasno zapad- lega snega in sploh slabega, ffiokrega vremena. Kljub te- mu pri Kladivarju upajo, da se takšno vreme ne bo pre- dolgo vleklo in da bodo kljub temu lahko vse pripravili ta- Ico, kot je treba. Kdo so trenutno kandidati iz Celja za nastop v državni reprezentanci, ki bo nastopi- la v Celju in poskušala os- vojiti prvo mesto? Sekretar 'kluba Štefan Jug optimistič- no izjavlja, da bo v državni reprezentanci vsaj pet, če ne že sedem Celjanov. To bi bi- lo vsekakor odlično in vab- ljivo za gledalce, kljub te- mu pa mislimo, da je števil- ka le nekoliko prevelika. Po- glejmo, koga je »določil« ali predvidel: Sveta in Lisca pa Ukiča (lanski državni prvak v maratonu), enega višinaša (tu je trojica odličnih bra- tov Prežel j pa čop in stari Vivod, verjetno pa ima naj- več realnih možnosti IXišan Prezelj), enega diskača (Pe čar ali Mijač, lahko pa tudi oba), Rozman Lešek pa pri- pravlja za deseteroboj mlade- ga Renerja. Ta disciplina je naša najšibkejša točka, saj ponavadi sploh rumamo pred- stavnika Ln tako izgubljamo dragocene točke, ki pa bodo v Celju za prvo mesto še ka- ko potrebne. Ob teh lahko preseneti še kdo od mlajših (morda Kopitar), pri atleti- njah pa je samo ena resna kandidatka in to metalka ko- pja Alijana Kovač. Treba bo resno trenirati in če ne bo poškodb, lahko precej priča- kujemo. Naša državna repre- zentanca se bo zbrala na sku- pnih pripravah v Celju (to je že tradicija) koticem maja in ostala. pri nas do začetka BAI 76, ki ga vsi komaj pri- čakujemo. To bo praanik, vre- den ogleda, še lepši pa bo, če bo v dresih z državnim grbom na prsih tudi večja skupina celjskih atletov. TONE VRABL STRELJANJE v novi osnovni šoli »Bra- tov Dobrotinšek« v Vojniku je bilo tretje kolo občinske lige z zračno puško. Ponovno se je* proslavil Marjan Dobo- vičnik, ki je z odličnim rezul- tatom 283 krogov od 300 mo- žnih za en krog izbolj^l svoj prejšnji celjski rekord. Ekip- ni rezultati tretjega kola: SD »Celje — 1361 — (Dobovičnik 383 kr.), SD »Kovinar« — 1325 — (Kočevar 276), SD iTempo« 1265 — (Petrič 167), SD »Bratov Dobrotinšek« — 1191 — (Ledinek 252), SD »Miličnik« — 1179 (Pečjak 257), SD »Bratov Dobrotin- šek« — II. ekipa — l!l71 — (Petek 251), SD »Cinkarna« - l!ll5 (Luzer 249), SD »Met- ka — 1116 — (Goirenšek 246), SD »Avto« — 1115 — (Gačnik 252), SD »Celje« — mlada eki- pa — 1143 — (Krajnc 242), SD »Ingrad« — 1110 — (To- dorovič 253), SD »Dobrna« — 880 — (Planko 193). Najbolj- ši posamezniki v tretjem ko- lu: Dobovičruk 283, Kočevar 276, Jeram 276, Dečman 273 krogov itd. Po treh kolih vo- di v ekipni konkurenci SD »Celje« s tolikšno prednostjo, da si je praktično že zagoto- vila zmago. Naslednja mesta zasedajo: Kovinar, Tempo, Bratov Dobrotuišek, Avto, Miličnik, Cinkarna, Ingrad, mlada ekipa Celja, Metka, druga ekipa Bratov Dobrotin- šek, zadnji pa sO strelci Do- brne. Tudi med posamezniki je vrstni red pred zadnjim kolom več ali manj znan. Vodi Marjan Dobovičnik, ki mu slede Jože Jeram, Vili Dečman, Tone Jager, Ivan Kočevar, Drago Stritar itd. Strelca so nadaljevali tudi z hgo prijateljstva. To pot so se zbrali v Celju na tekmova- nju tretjega kola. Celjski strelci so izkoristih prednost domačega strelišča in pre- pričljivo premagali svoje na- sprotnike. Med posamezniki pa se je zelo izkazal Jože Je- ram, ki je z izvrstnim rezul- tatom 377 krogov od 400 mo- žnih dosegel nov celjski re- kord. To je že njegov drugi rekord, prejšnjega je dosegel le teden dni prej na tekmo- vanju za »zlato puščico«, o katerem smo že poročali. Po treh kolih so med ekLpami v trdnem vodstvu Celjani, dru- go mesto zasedajo strelci Slo. venj Gradca, tretji so Velenj- čani in četrti tekmovalci iz Raven. Pri posameznikih pre- pričljivo vodi Jože Jeram, ki je zmagal tudi v zadnjem ko- lu, saj bi bila zmaga v vseh štirih kolih res izjemen dose žek. Drugo mesto zaseda Franc Kušter — Slovenj Gra- dec, sledita Marjan Dobovič- nik in To'ne Jager (oha Ce- lje), Pranjo 2učko — Velenje itd. Zadnje kolo lige prijatelj- stva bo v Velenju. TONE JAGER V okviru republiške akcije »iščemo najboljšega skakalca-ko« v .skoku v višino med pionirji in pionirkami v Sloveniji je bilo preteklo soboto (inale v Novem mestu. Iz celjskega po- dročja je nastopil le 15.1etni pionir ALEŠ 1'R.\7A1K iz SSD Kerdo Skok, I. OŠ iz Celja. V konkurenci izbranih skakalcev je dosegel prodoren uspeh — drugo mesto in srebrno kolajno. Premagal je višino 170 cm, kar 10 cm več kot teden dni prej na področnem prvenstvu v Ck-lju. Svoj luustop je pričel na vi- šini 155 cm. Vse višine do l'J5 cm je premagoval v prvem po- ■skusu in je s svojim dobrim slogom, ki ga je izoblikoval sam (Klob), že zbujal pozornost številnih mliidih gledalcev. Na 175 cm trikrat ni uspel. Zmagovalec domačin Gačeša je preskočil kar 183 cm! .\leš Praznik spad. med mlado ekipo športnikov v ŠŠD Fer- do Skok, ki presenečajo s svojimi uspehi. Osnovni šport mu je rokomet, pa košarka in hokej na ledu. Z atletiko se ukvarja le priložnostno, kjer vadi in na.stopa le za šolsko ekipo. V No- vem mestu pa je presenetil svojim slogom in izrednim odri- vom vse strokovnjake, šc predvsem pa prof. Marjana špilarja, odličnega pedagoga za telesno vzgojo in atletskega trenerja. Ob tem uspehu se nehote vrinja vprašanje — ali je vsestranski 15- letni športnik Aleš Praznik izbral sebi tisti šport,, v katerem bo lahko pokazal največ? Ne glede na to razmišljanje velja podčrtati, da je pionir Aleš Praznik pri svojih 15-tih letih že izbral svoj bodoči poklic. Po končani gimnaziji, v katero bo vstopil je.seni tega leta, bo študiral telesno vzgojo na VŠTK v Ljubljani. Tako se je že v svoji rosni mladosti odločil, da bo telesni vzgoji in športu zvest vse svoje življenje — v pri- hodnjih letih kot aktiven tekmovalec, v zrelih letih pa kot pe- dagog za telesno vzgojo. K. JUG SPREJETA PRIORITETA Na izredno pomembni torkovi seji skupščine Te- lesnokultume skupnosti Celje so najprej potrdili in ugodno ocenili lansko- letno delovanje skupno- sti, sprejeli letošnji pro- gram in potrdili predlog prioritetne lisite športnih nog. Tako so zaenkrat v prvi prioriteti atletika in košarka (isto v republiki), v drugi pa pod »a« smuča- nje (alpske discipline in skoki) ter pod »b« roko- met, nogomet in hokej na ledu. V naslednjih priori- tetah so tiste športne pa- noge, ki dajejo največ možnosti rasivoja posamez- nikom. Kljub sprejeti priori- teti posameznih športnih panog pa bodo še nadalje največjo skrb posvečali množičnosti in še večjemu vključevanju vseh v teles- no kulturo. Prioriteta je samo zato, da se določe- nim vrhunskim športni- kom in ekipam zagotovi boljše uveljavljanje. Podrobneje bomo o skupščini TKS Celje in TKS Laško (tudi ta je bila pred dnevi in je ob- ravnavala ipodobne prob- leme) še spregovorili. T. VRABL DVE STOTICI Mladinci KK Celje so v na- daljevanju republiške mladinske lige dosegli dve visoki zmagi. Najprej so sredi Nove Gorice premagali Fructal s 114:69, zad- njo soboto pa sredi Ljubljane še Ilirijo s 1(M:57. Visoki zmagi pri- čala o izredni učinkovitosti ter prodornosti mladih celjskih ko- šarkarjev. V nedeljo bodo doma gostili ljubljansko Olinipijo, v za- ostanku pa imajo še srečanje z Mariborom, prav tako na doma- čem igrišču. Celjani so tesno za petami Rudarju iz Trbovelj. Z zbirom točk pa so sf Celjani že zagotovili nastop na državnem mladinskem prvenstvu. V nedeljo bodo igrali doma proti Olimpiji iz Ljubljane. Članska eikipa Celja bi morala nastopiti v Novem me- stu proti Novoteksu. Domačini pa so srečanje nenadoma odpovedali zaradi okvare telovadnice na osnov, ni šoli Bršlin. V soboto bodo Ce- ljani igrali doma s Triglavom Iz Kranja. Na spomladanskih krosih sta se oba vodilna celjska atleta na srednje in dolge proge Peter Svet in Stanko Lisec dobro odrezala ter se uvrsti- la tudi v državno reprezentan- co za balkanski kro«, ki bo v Romuniji. Od obeh upravi- čeno pričakujemo, da bosta nastopila tudi v državni re- prezentanci na BAI 76 v Ce- lju. Foto: L. OJSTERŠEK KARATE: ZANIMIVE BORBE Po daljšem obdobju so se nam ponovne predstavili tekmovalci karati-ja. Tokrat v Celju ob VII. Jubilejnem jugokaj turnirju. Pre- ko trideset tekmovalcev iz šestih klubov je nastopilo v dveh ka- kovostnih skupinah. Zlasti v prvi »kupini smo videli lepe borbe in žiste poteze borcev. Mla.jši tekmo, valci pa so bili nekoliko preveč brzopleti in celo nevarni. Toda 4o poškotlb ni prišlo. Odlično »odenje tekmovanja s strani dr. Rudija Jaklila je opravilo svoje ln tekmovanje je bHo tako TOor- 1» pripravljeno. Oba zmagovalca sta domačina, člana Jugokaj karate kluba C.elje. V prvi kakovostni skupini je v 'Inalu zmagal TR.AMŠEK proti klubskim borccijn ŠPIIJAKOM. Polfinalne borbe pa so bile: Ma- ric (Žalec) : Tramšek (Celje) 0:1, Spiljak (Celje) : Biderman (Rim- «ke Toplice) 1:0. Pri mlajših tekmovalcih pa Je » finalu zmagal ZALOŽNIK (Ce- ki je premagal KV.A.SA iz Rimskih Toplic. Polfinalne borbe Pa so bile: Marič (Žalec) : Kvas Založnik : Strnad (Lj) 1:0. J. KITZMA SMUČANJE: RAZGIBANA AKTIVNOST Prizatlevno T\'D Partizan v Ro- gaški Slatini je v zadnjem ob- ""liju razvilo med svojim član- Mvoin veliko .smučarsko aktivnost. 1^'nnčarska vlečnica na Pemeku I^sd Rogaško Slatino je obratova- ^ polnih 10 dni. Na dveh šport- ih dnevih osnovTiih šol iz Roga- ^ Slatine in Rogatca se Je na ^učišču na Pemeku zbralo nad J^ smučarjev, ki so uživali v vi- ^Sanju po snegu. Partizan Je or- ganiziral tudi smučarski tečaj za pripadnike ŠSD, za katerega se je ^ijavilo kar 90 pionirjev in pionirk. Žal je zaradi odjuge te- čaj trajal le eji sam dan. Da bi nudili kar največ smučarskega razvedrila svojemu članstvu je društvo organiziralo smučarski iz- let na Pohorje k »Trem kraljem«. Izleta se je udeležilo aS pred.šoI- skih otrok. Ob zaključku tega me- seca bodo izvedli še en izlet na Kopo za 50 udeležencev. Partizan je bil tudi pobudnik trim smučarske akcije pod ge- slom »vsi na sneg«. V tekmova- nju v veleslalomu je nastopilo nad 30 članov Partizana. Pri čla- nih do 30 let so bili na.iboljši Ivanuš, Zdolc in F. Krklec, do 40 let Lesjak, M. Krklec in B^r- talanič, nad 40 let Bračun, Kri- vec in Križman. Pri članicah je bila zmagovalka Magda Bertala- nič. Pri mladinkah so bile naj- boljše — Kogovšek, Mandič ln Korbar, pri mladincih pa Aleksič, Škorjanc in Plavčak. Po smučar- skih aktivnostih v Bistrici ob Sotll, Kozjem. Lesičnem, Podče- trtku in Šmar.jii pri Jelšah, je se- daj tudi Rogaška .Slatina pokaza- la dobre prijeme za napredek te- ga športa. Zato lahko prizadev- nim društvenim delavcem v Par- tizanu le čestitamo. K. JUG SEMINAR ZA NOGOMETNE SODNIKE v .sobot«, 20. marca, se bodo zbrali na seminarju nogometni sodniki celjske regije. Po besedah Pavleta Bukovca, pred.sednika nji. hove organizacije, bo navzočih okoli 50 sodnikov, ki bodo naj- prej predelali novitete v pravilih nogometne igre in seseda sojenja. O tem bo predaval zvezni sodnik Marjan (iloleš. Zatem bodo opra- vili še vsi test fizične pripravlje- nostl za so.jenje tekem, kajti brez tega sodnik ne more voditi tek- me. Seminar bo v prostorih atle4. skefia društva Kladivar ln bo ne- dvomno prispeval k nadaljnji stro. kovni u.si)osobljenostl celjskih no. gometnih sodnikov. PODROČNO V ŠAHU: ŽALEC ZA PETAMI CELJU že dolgo ni bilo medobčinsko moštveno prvenstvo celjske ša- hovske regije tako zanimivo kot letošnje. Zbralo .se je osem šti- ričlan.skih ekip, vsi najboljši z na- šega območja. Celjani so bili s svojimi prvokategomiki in moj- strskim kandidatom Bervarjem si- gurni favoriti. Toda samo tekmo- vanje je pokazalo, da se v Žalcu šah hitro razvija. Vse do medse- bojnega dvoboja, katerega so Ce- ljani odločili v svojo korist z re- zultatom 5,5:2,5, »o Žalčani vo- dili. Končni vrstni red: Celje 44,5, Žalec 42,5, Velenje .'54,5. Šemi>eter 31,5, Nazarje 25. Invalid Žalec 20,5, Prebold 1« In Laško 9,5. V ekipi Cc^lja sta najboljši re- zultat dosegla MILAN OJSTRE2 na tretji plošči, kjer je zbral 14 tdčk ali 100 »o. I^ pol točke je oddal FRANC PEŠEC na drugi plošči — 13,5, JANO BERV.AR je na prvi plošči zbral 7,5 in ED- VARD PLAN INC pa na četrti 9,5 točke. Pri Žalcu so zelo uspešno igra- li BRINOVEC, URISEK, G.AZVO- DA, PIPEl. in TORKO. GORŠEK je bil nosilec i|^e pri Velenju, medtem ko sta bila pri Šempetru najboljša SKOK in ŠTORMAN. Ekipno pneiLstvo je zaključeno, prikazane igre pa so bile izvrstne. V petek bo na sporedu medob- činsko prvenstvo posameznikov. Tu bo borba še bolj zanimiva in ogorčena. Bervar, Ceglar, Ojstrež, Pišec, Jazbec in Planine iz Celja, Brinovec iz ŽJilca, Goršelt iz Ve- lenja in Skok ter Storman (Šem- peter) se bodo borili za naziv najboljše«;a brzopoteznega igralca Celja v letu 1976. J. KUZ.MA VABILO K TELOVADBI Pri TVD Partizan Ga- berje v C^lju so sestavili umik vadbe za letošnje leto in ga nam posredo- vali z željo, da ga obja- vimo ter tako pripomo- remo, če bi še kdo začel zahajati v njihovo telova.d- nico. PONEDELJEK: od 18. do 19,30 je vadba za mla- dince in potem do 21. ure za mlajše članice. TOREK: od 15,30 do 1830 za cicibane, od 18,30 do 20,00 za pionirke in od 20,00 do 22,00 za mlajše Člane. SREDA: od 18,30 'dO 20,00 za pionirje. ČETRTEK: od 18,30 do 20,00 za si^^arejše članice in od 30,00 do 22,00 za mladinke. PETEK: ©d 17,00 do 18,30 za člane, od 18,30 do 20,00 za pionirke. SOBOTA: od 10,00 do 11,30 za pionirje in NEDELJA: od 10,00 do 12.00 za ljubitelje gimna- stike. Torej izkoristit« ponuje- no priložnost! Končano je sindikalno občinsko prvenstvo v šahu. Tudi letos je tekmovalo preko 500 šahistov, razdeljenih po dejav- nosti. Le v drugi skupini tekmovanja »družbene dejavnosti« morajo favoriti I. osnovna šola. Novi tednik in radio Celje, Bolnišnica in zveza slepih odigrati odločilne tekme za na- slov najboljše ekipe, pri vseh ostalih pa so že znani zmago- valci. Skupina — promet: železnica <3elje, prometna sekcija 34, PTT 38, Izletnik I. £»,5; Gradbeništvo — Gradiš 6, Geodeti 3, Obnova 3; Storitve — I. liga: Kovinotehna 20,5, Merx 18,5, Avtomotor 16,5, Avto Celje 8,5; IL liga — Finomehanika 21, Kovinotehna B. 20, Tehnomercator;^ 16, Kovinotehna C. 16, Ključavničar 12; Industrija — 2ična TOZD Hudinja 15,4, Klima 14, Libela 13, Zlatarna 13, Elektro lil,5; II. liga — Gozdno gospodarstvo 9,5, Aero grafika 9,5, žična tozd Ipav- čeva 2. Družbene dejavnosti — I. liga: škimc 18, PM 16,5, sodi- šče 15, Občina 14,5, UJV lil,5; II. liga •— I. osnovna šola 19, Novi tednik 18,5, Zveza slepih 14,5, Bolnica 13,5. Sindikalno prvenstvo v smučanju — veleslalom — je bilo več dni na Golteh in tudi to ob dobri udeležbi, žal je bila proga izredno težka, ledena in sploh takšna, da bi lahko sprejela prave smučarje, ne pa rekreatorje. Zato je bilo tudi veliko odstopov in diskvalifikacij. Vsekakor je nujno, da bodo te proge v bodoče lažje in za posamezne starostne skupine, saj ni vseeno stlačiti v en koš tistega, ki v zimski sezoni stopi dvakrat ali trikrat na smuči s tistim, ki je sko- raj pravi smučar. <2e bomo nadaljevali tako, kot letos, bo vedno manj smučarjev, kar pa ni cilj sindikalnih športnih iger. Zveza za športno rekreacijo je lahko letos prvič dobro glede na ugodne snežne razmere organizirala tek na smu- čeh v naravi ali »Vsi veselo na poljano belo«. Do zdaj je na Golteh, Svetini in Gričku nastopilo okoli 800 posamez- nikov in družin. Preteči je treba namreč dva kilometra dolgo položno progo. Zadnja takšna akcija bo v soboto in nedeljo (20. in 21. marca) od 10. do 14. ure prav tako na Golteh. Za uspešno prevoženo pot dobite značko trimčka srnučarja in nalepko, družine pa diplome. Zlasti tisti, ki želite ob koncu imeti vseh pet značk trim akcij in smučarske še nimate, potem se pripravite za soboto ali nedeljo, kajti drugače bo vaša akci,}a nepopolna. Zveza za športno rekreacijo bo v ponedeljek, 22. marca, pripravila (če bo dovolj prijav) že peti tečaj v letošnjem letu za odrasle neplavalce. Tečaj traja deset dni brez sobot in nedelj, vpisnina je 330 din, plavali pa boste oziroma se tega učiU v bazenu posebne šole. Vsekakor izrabite to pri- ložnost, saj vam bo potem na dopustu na morju prijetne- je, ker boste znali plavati! Strokovni tajnik Zveze zb športno rekreacijo Bogdan Povalej pa je o naslednjih akcijah povedal: »Zdaj bo na vrsti sindikahio tekmovanje v kegljanju, kjer bo problem prevelikega števila udeležencev in premajhnega števila stez. Aprila bo tudi trim akcija hodi in maja trim akcija kolesar- jenje okoli Celja.« TV 16. stran — NOVI TEDNIK ^ 18. marec 1976 — St. It 4t.1'* — 18. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 18. stran — NOVI TEDNIK ^ 18. marec 1976 — St. It „ — 18. marec 1976 f>-- NOVI TEDNIK — stran 19 POTEPANJE PO ANGLIJI (3) Drugi dan našega biva- nja v Londonu, sva si z Janezom privoščila malce daljši ix>6'te'k. Kaj ne bi? Za sabo sem imel napo- ren in dolg dan, pa še z novimi čevlji povrhu. Sklenila sva, da bova pre spane dopoldneve nado- knadila z »ekskurzijami« PIŠE: VOJKO RIZMAL po Londonu, dolgo v noč. In res, ta dan je bil na- jin. V hotel sva se vm^ila šele 2godaj zjutraj nasled- njega dne. Srečo v nesre- či sem imel, da sva si opremila sobo z nekaj steklenicami whiskya, s katerim sem vso noč na- makal moje nesrečne no- ve čevlje. Dober recept, kajne? Na srečo se je obnesel in v veliki meri zmanjšal moje muke na pohodu po Londonu. Najprej sva se napotila v lokal, kjer naj bi si na- brala moči za pot, ki. sva si jo zadala. Ne bi bila Štajerca, če si po obil- nem obroku ne bi zaže- lela dobre kapljice. No, ta nedolžna, vendar l^a želja se nama ni uresni- čila, ker po angleškem zakonu v restavracijah in morda še kje drugje ne smejo točita alkoholnih pijač. Kolikor sva razu- mela, velja ta prepoved z J ure, ko so vrh Angleži v službah, to je pa tako skoraj ves dan. Zaradi te pomanjkljivosti, oziroma vrzeU v-njihovem zakonu, sem prepričan, da se bo število štajerskih turistov v Angliji občutno zmanj- šalo. Sicer pa, to je pro- blem Angležev! Zadovolji- la sva se s sokom, misli I>a so nama uhajale k cvičku. Pot naju je »slučajno« pripeljala v muzej mano- sti, ki naju je s svojimi .zanimivostmi pogoltnil za tri ure. Muzeja so odprti ves dan, vstop je prost, na vsakem koraku pa so redarji, ki strogo reagi- rajo na neprimerno vede- nje. Že prt vhodu so usta- vili dva mlada fanta, ker sta hotela v muzej s sla- doledom. Muzej je resnič- no zelo bogat. Vidiš lah- ko modele ali izvirne pri- merke najstarejših stro- jev in naprav vseh vej znanosti. Prikazan je raz- voj telefonije, avtomobi- lizma, železnice, raketar- stva, aviacije, pomorstva itd. Vse male makete so verna kopija originalov in s pritiskom na giunb oži- vijo ter nazorno prikaže- jo delovanje. Vidiš lahko zloglasni izvirni primerek nemške V-2 iz druge sve- tovne vojne in na drugi strani kapsulo Apola 10. Iz miizeja sva se napotila mimo Buckinghamske pa- lače. Ker je bila izobešes na zastava, sva za vsak slučaj pogledovala, če na- ju bo s kakšnega okna pozdravila kraljica. No, verjetno nisva gledala na pravo okno, vsekakor pa je bila kraljica doma, kar p>otrjuje izobešena zasta- va. Ker naju kraljica ni pozdravila, sva pustila ostale turiste, ki so čaka- li na menjavo straže pred njeno palačo in jo mah- nila proti Westministerski katedrali. Za temeljit ogled nisva imela časa, saj je pet dni tudi za površen obisk Londona premalo. Ko sva si ogledovala te najznamenitejše spomeni- ke Londona, sva se ne- hote vprašala, kaj počno najini sopotniki. Nasled- nji dan sva izvedela, da so ves dan primerjali lon- donske trgovine z ljubljan- skimi in seveda tudi cene. Stric Dejvija Hrušovarja je kupoval obleko. Ker tiste po 35 funtov niso bile niti podobne dobri naši obleki, je povprašal po malce dražjih. Ob za- čudenih obrazih strica, Dejvija in ostalih, ki so na obleki našli znamko naš^a Varteksa, jih je trgovec prav vljudno spra- ševal, zakaj ne kupujejo oblek v Jugoslaviji, ko pa imamo tako dobre obleke — Varteks. Midva z Janezjom pa sva jo počasi mahala proti Sohu, kjer sem hotel Ja- nezu razkazati nočno živ- ljenje, ki ga je prejšnji večer prespal. Ker v So- hu nisi vsak dan, in ker v Celju ni na vsakem vo- galu sex film, sva se se- veda napotila najprej v takšen kinematograf. Za vstopnici sva plačala 12 naših starih tisočakov in ko sva ugotovila, da film ni nič bolj razgaljen, kot veliko naših, ki jih gleda- mo v normalnih kinema- tografih, sva bila prepri- čana, da tu nekaj ni v redu. Ta dilema pa naju je »koštala« še nadaljnjih 24 tisočakov in ko sva že na začetku filma v tret- jem kinematografu vstaja- la in hitela na ulico, je bil pred nama podoben »koncert smeha«, kot v Brežicah. Ker pravijo, da vsaka šola nekaj stane, sva bila prepričana, da je tudi najina bila že dovolj draga. Zaradi tega sva imela sexa več kot čez vrh glave. Sreča hajina, da je bilo to prepričanje tako trdno, kajti na uli- cah so naju ustavljala ne- verjetno lepa in prikupna dekleta vseh ras in nama ponujala ljubezni za 6 do 10 funtov. Počutila sva se kot Bva pred kačo, ven- dar verjemite ali ne — vzdržala sva. (Se nadaljuje) Temza je vsak dan bolj čista reka. Na njenem desnem bregu so nove zgradbe, ki jih po starem mestu ni veliko videti. Foto: Vojko Rizmal SPOMINI SOLČAVSKEGA LESNEGA DELAVCA: NAPISAL ANTON IKOVIC V ^IIJU ZA KKUH IN SIBUDO Ustanovitev prve sindi- kalne organizacije lesnih delavcev v Solčavi Pred dnevi je Uix)kojeni lesni delavec Ignac štebe obudil spomine na svoja mlada leta. Med ostalim tudi na dogajanje v ob- dobju predvojnih let in potem na čas, ko je oku- pator s svojim policijskim aparatom preganjal, zapi- ral in mučil zavedne Slo- vence. Spomine smo zapi- sali ne le radi težkega živ- ljenja samega Ignaca šte- be j a, temveč predvsem za- to, da se spomnimo teda- njih razmer, v katerih so živeli gozdni in žagarski delavci v tem predelu Sa- vinjske doline. V teh krajih dajeta gozd, les in njegova pre- delava že nekaj sto let kruh številnemu prebival- stvu. Občasni zastoji v trgovini z lesom so pov- zročali težave, ki so jih občutili lastniki gozdov, trgovca z lesom, a najbolj delavstvo v tej gospodar- ski panogi in njihove dru- žine. Nekaj let pred pričet- kom druge svetovne voj- ne je pričela pojenjevati splošna gospodarska kri- za in tudi les je pričel znatno pridobivati na svo- ji tržni vrednosti. Vse veje gospodarstva so pri- čele oživljati, toda z njimi je prišlo kmalu do skoko- vitega porasta cen življenj- skim potrebščinam. Tako so ostali delavci v slabem položaju vkljub izboljšani tržni konjurdcturi lesa. V slabih letih, ko les ni šel v prodajo, so trpeli, mol- čali in stiskali pasove. Ko so se razmere spremenile na bolje, so sprevideli, da si bodo le s skupnimi močmi in enotnim nasto- pom napram delodajalcem popravili svoj težak polo- žaj. Kmalu bo poteklo 37 let — bilo je 27. marca 1939 — ko so se sestali najodločnejši lesni delav- ci v Solčavi in izbrali iz svoje sredine pripravljal- ni odbor za sklicanje ustavnega zbora sindikal- ne organizacije, že mesec dni nato so položili solčav- ski delavci v povezavi s sindikalno organizacijo Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani temelje tamkajšnjemu sindikalne- mu gibanju. Za predsedni- ka odbora so izvolili Gre- gorja Krumpačnika, za tajnika Kristjana Prodni- ka, za blagajnika Vinka Prepotnika. Člani odbora so bili Lovro Prek, Franc Komar in Ignac Štabe. Danes se Ignac štabe — med redkimi preživelimi iz tistih dni — spominja, da je bilo delovanje od- bora sind. organizacije uspešno. Kmalu so priteg- niU večino delavcev v or- ganizacijo. V posameznih večjih podjetjih so imeli tudi svoje delavske zaup- nike in njihove nadestni- ke. Iz podatkov o takratnem stanju zaposlenosti v Sol- čavi in njeni okolici je razvidno, da je bilo zapo- slenih v lesni panogi pre- ko 300 delavcev. V naj- močnejšem podjetju teda- njega lesnega obrata — v lasti ljubljanske škofije — z upravo v Nazarju, je bilo zap>oslenih na solčav- skem področju 246 delav- cev, pri Filipu Ikovcu 60 in pri Jožetu Klemenšeku 19 delavcev. Skoraj dve tretjini jih je bilo sindi- kalno organiziranih. Ce pregledujemo poro- čila tedanjega odbora JSZ v Solčavi, lahko povzame- mo, da se je njen odbor možato zavzel za izbolj- šanje gmotnih koristi de- lavcev in njihovih družin. Podvzemal je tudi prvo akcijo za izboljšanje sta- novanjskih razmer delav- cev in njih družin, saj je večina prebivala v skrajno slabih pogojih. V akciji za povišanje -mezd konec le- ta 1939 je sindikalna or- ganizacija dosegla poviša- nje v lesnem obratu Na- zarje in pri podjetju Kle- men.šek za 10"'», pri Ikov- cu za 15 ®/o. Solčava iz leta 1941 Ignac štefe NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči raHm 50120-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana — Telefon: uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi in naročnine 22-800.