Razne stvari. Iz domačih krajev. Najvišje potrjenje. Ptujskega okraj. zastopa načelnik J. Zelnik in njega namestnik S. Ožgan sta dobila najvišje potrjenje. Abrahamiada jungovca Pfibila. Do- zdaj so bile znane le Jeremiade, v prvi številki preosnovanega učiteljskega lista «Popotnika> pa \e zapel jungovec Pfibil prvo Abrahamiado, kakor jo sam imenuje. To je namreč prikrit in neosnovan napad na katoliške zahteve in katoliško misleče može, okraSen a la rococo s frazami, tujkaini in citati. No, gospod Pfibil je še mlad in ne čudimo se, da ie bojevit, a da g. urednik «Popotnika» pripuSča v strokovnem listu in v strokovnera spisu o «Važnosti zemljepisnega pouka» take napade, tega nismo pričakovali. Ali je res treba tega vednega in neprestanega izzivanja ? »Narodni Gospodar.» Prvo številko tega novega lista so dobili tudi vsi naši naročniki. Nam vsled tega ni treba opozarjati, kako izborna je prva številka. Pač ne bi smela sedaj nobena zadruga in nobeno bralno društvo zamuditi, da si naroči list, a tudi posamezniki naj, ako le možno, stopijo med njegove naročnike. Z ozirom na vsebino opozarjamo posebno na Clanke, ki priporočajo, da se naj pridelovanje žita skrči, a glavna pozornost obrne pridelovanju krme in živinoreii. Za naše trgovce in za one, ki so pristaši konsumnih društev, pa bo jako zanimiv članek v prilogi «Zadruga»: Zadruga in trgovci. Tudi nam ugaja misel zadružnih trgovcev. Mi srao lani priporočali neko nadzorstvo trgovcev po državi. A mi sedaj opuščamo to birokratično misel ter jo zamenjamo z demokratično, naj stopijo trgovci in zadruge med seboj v prijateljske razmere. Za mariborsko šolo so zložili mladi rodoljubi prvi dar 5 kron. Slovenci. posebno Mariborčani, naj ne bo sestanka, pri kojem bi se ne pobiralo za mariborsko šolo. Le ako napnemo vse sile, dobili bomo slovensko šolo. Živeli prvi darovalci in njih prvi posnemovalci! Slovenski učitelji pozor! Razpisana je učiteljska služba na dvorazrednici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu p. Lučane. Šola je v drugem plačilnem razredu. Ker leži šola na narodni raeji, naj se oglasiio za mesto narodno zavedni slovenski učitelji. Uvod v narodno gospodarstvo, se imenuje nova knjiga, ki jo je uredil Vekoslav Kukovec. Cena 1 K. Knjiga se naroča pri M. J. Nerat-u, uredniku «Popotnik>-ovem v Mariboru in se dobi tudi v vseh knjigotržnicah po Slovenskera. Zgorela je v Studenicah pri Mariboru šestletna hčerka gostilničarja Karola Zavodnika. Šla je h kotlu, v katerem so kuhali krompir za prešiče, a je prišla preblizu ognja. Zopet nesreča na mariborskem kolodvoru. V petek dopoludne se je na kolodvoru južne železnice v Mariboru dogodila zopet nesreča, ki priča, da na južni železnici sedaj človek vsak hip ni varen življenja. Premikali so dva vlaka. Stroja vlakov sta trčila s toliko silo skupaj, da je jeden voz popolnoma zdrobljen in jednemu uslužbencu odtrgana čeljust. Slovenski zdravnik v Gornji Radgoni. S 1. februvarom se naseli v Gornji Radgoni slovenski zdravnik dr. Leo Kreft. Kot Slovenec se bo lahko sporazumel s slovenskim ljudstvom, kot spreten zdravnik pa bo mu tudi lahko pomagal, za-to se ga oklenite Slovenci gornjeradgonskega okraja! Smrt. Dne 22. januvarja t. I. je umrl v Ptuju v 84 letu po dolgotrajni bolezni starosta spodnještajarskih učiteljev, gosp. Karol Schweigl, nadučitelj v pok, odlikovan z zlatim križeem. Celih 51 let je posveCeval vse svoje dušne in telesne moči vzgoii in pouku slovenske mladine. — Naj v miru počiva! Uvrščenje šol v plač. razrede. V I. razred pride samo (!) šola okolica Celje; v II. plačilni razred: Dobrna, Sv. Jurij na juž. žel., Voinik, Kalobje, Vransko, Polzela, Rečica, Konjice, Judok, Kunigunda, Rakovice, Skomre, Vitanje, Šmarje, Sv. Ema, Luče, Mihael,Gornjigrad, Bočna, Ksaveri, Jurklošter, Hrastnik, Loka, Lokavce, Marjeta, Trbovlje, Vode, Laško, Malanedelja, dekliška šola Ljutomer, Gornja Radgona, Sv. Lenart pri Mariboru, Studenci. Št. Ilj, Kamnica, Lembah, Št. Lovrenc, Rušej Sv. Peter, Razvanje, Rotvajn, Pekre, Tinjsko, Ormož, Sv. Duh pri Ptuju, okolica Ptuj, Sv. Križ tik Slatine, Sv. Rok, Rogatec, Kozje, Preborje, Podčetrtek, Sevnica, Planina, Globoko, Orehova vas, Brežice, Muta, Marnberg, Vuzeniea, Sobota, Šuštanj, Velenje, Št. Uj, Razbold, Sv. Vid, Kaplja. Odhodnica. Dne 18. t. m. zvečer poslavljalo se je v Nar. domu celjsko pevsko društvo od svojega večletnega marljivega tajnika gosp. Hinko ?Saxa, odhajajočega po svojem stanovskem poklicu kot tiskar na Dunaj. Mnogobrojna vdeležba na tej odhodnici pričala je, da eeijski Slovenci vedo ceniti zasluge moža, ki, akoravno delavec brez donečega naslova, je raorebiti več koristil narodu, kakor oni, ki se ponaSa s svojim imenom in obeša vsako neznatno delo na veliki zvon. Med — veselim petjem našega mešanega zbora potekal je hitro čas in bilo je že čez polnoč, ko smo se poslovili konečno od priljubljenega tajnika. Čeravno je sel daleč proti severu, vendar bode našel tudi tam če ne slovensko, pa slovansko družbo, saj: »Slovan povsod brate ima«. Mi Celjani mu želirao vso srečo in mu kličemo: Na veselo svidenje! Spomini na celjske izgrede. Zopet so bili stirje celjski Nemci zaradi svojega obnašanja dne 8. avg. 1. 1. povodom čeSkega obiska obsojeni na denarne kazni, in sicer ker so Zimniakove gospice izročevali javnemu zaničevanju. Obsoieni so Peresich, Koser, Golitsch ip sin celjskega župana Gustav Stiger. Veletržec Supanc iz Pristave. Naš narodni nasprotnik, čeprav živi od našega naroda, razposlal je pred kratkim sledeče nemške (!) oglase spodnještajarskim trgovcem, tudi slovenskim: Še enkrat se sklicujem na VaSe tovarištvo, ter Vas prosim, da nas (nemškega Suppanca!) podpirate v boju proti klerikalnim konsumnim društvom in da tvrdke, katere s takimi društvi tržijo, brezobzirno odklanjate. Pri klerikalnem zborovanju v Mariboru (ki ga pa ni bilo!) tekom tega leta se je sklenilo, ustanoviti po celem Spodnjem Štajarju kakor na Kranjskem konsumna in druga (kaka druga ?) društa in nas trgovce pregnati z naše domače zemlie (ki je pa slovenska, Vi pa ste posili Nemec) in z naših ognjisč (kjer si kuhate pridelke slovenske zemlje.) .... Spodaj Vam naznanjam tvrdke, ki tržijo s konsumnimi društvi ...» In kdo je med njimi imenovan? Tudi gosp. Peter Majdič, veletržec z moko v Celju, odločen Slovenec. Tudi nemški spodnještaiarski trgovci so prodajali in še prodajaio konsumom, a niso imenovani, ker so Nemci. Tukaj vidimo, kam celi boj meri. To je le boj proti Šlovencem. Slovenski kmet vstaja in nemških in nemčurskih trgovcev je postalo — strah. Častnim občanom občine Sedlašek pri Sv. Trojici v Halozah je izvoljen gsp. Anton Sakelšek, logar minoriški. Breška nemška »šparkasa". Gospod dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah in načelnik okrajnemu zastopu, izstopil je iz načelništva nemške «šparkase;» pri tej priliki odnesel je pa tudi ves denar, ki ga je imel naloženega v tera zavodu. Kaj pa to pomeni? Naše ljudstvo \e razumno dovelj, da bo znalo takoj prav tolmačiti moški ta korak prvega odličnjaka v breškem okraju. Podpirajmo domače zavode! Konjiske novice Konjiški Slovenci so že začeli misliti na občinske volitve, ki se bodo vršile drugo leto. Svojo posebno pozornost obračajo na drugi razred. V Konjicah se ugiba, kaj bo neki storil gospod Zoff, ako pride trg v slovenske roke. — Koniiške Slovenke in Slovenci so priredili s pomočjo posojilnice v Konjicah revnim otrokom božičnico, ki se je vršila brez vsakega hrupa in govora. Udeležila sta se božičnice samoumevno tudi ondotni slovenski učitelj in učiteliica. Toda to je bila v očeh nemškega okrajnega šol. odb. velikanska pregreha. Dne 16. t. m. je sklenil odbor, da prideta učitelj in učiteljica v disciplinarno preiskavo, ker se v šoli ne sme tirati — politika. Preiskavo bo vodil okrajni nadzornik, in upamo, da bo vedel varovati prostost rn čast učiteljstva ter pošteno zavrnil okrajni Solski svet, naj ne nadleguje njega in učiteljstva več s takitni sklepi. — Gospod Ivan Šepic, je izvoljen 6astnim občanom okolice Konjice, kjer \e več let županoval. Iz Malenedelje. Tukaj iraajo otroci zelo hud, tako imenovani oslovski kašelj, vsled česar je šola do 15. febr. zaprta. Ljudje tudi zelo bolehajo vsled prehlada, kar je najbrž kriva pretekla huda zima, tudi umrlo njih je veliko; prve dni tega meseca bil ie vsak dan rarlič, še celo po dva. — Vsled hudega mraza in velikega snega, naredili so to zimo zaici na drevescih občutno velike škode, samo g. Šeku, tukajšnjemu trgovcu ogulili so več stotin lepih drevesc. Nek posestnik Čirič iz Radislavec ceni škodo po dolgouhcih pouzročeno čez 100 K, a vendar še ima ta dolgouhec toliko zagovora. Drevje se nam vedno priporoča saditi, toda za dolgouhca kali? Razdeljena Slatina. V deželnem zboru štajerskein sklenjeni zakon, da se občina Slatina razdeli v občini Kopališče Slatina in Okolica Slatina, je dobil najvišje potrjenje. Nemški listi so od saraega veselja kakor brez paraeti. Slovenci pa vemo, da je imel tukaj svojo roko zraven naS namestnik, bivši minister grof Clary. Clovek, kateremu je Spodnji Štajar neznan kakor deveta dežela, upa si posegati s svoio nesrečno roko tudi v naSe spodnještajarske razmere in sicer slovenski večini na škodo, a nemčurskim hujskačem na korist. Grof Clary si naj zapomni, da na ta način ne bo potlačil Slovencev, atnpak jih vzbudil samo k večjem odporu. Štrajka v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku ne bo. Delavci so dosegli zvišanje plače za 5 odstotkov, stanarino za tiste delavce, ki nimajo rudniških stanovanj in nekaj druzih ugodnostij. Iz Zdol pri Kozjem nam pišejo, da se bodo ondi kmalu vršile občinske volitve. Med volilci se že pridno agitira, posebno za župansko mesto. Naša želja je, da pridejo v občinski zastop in na županski stol možie, ki v resnici skrbijo za korist in čast v skrb jim izročene občine. Od Sv. Barbare v Halozah natn poročajo, da se je ustrelil ondi dne 22. t. m. 17-letni Friderik Bračič. Vzrok samomora Je baje strah pred kaznijo. Zaloga soli. Finančno ministerstvo je odredilo, da se osnujeta v Celju in Ljubljani novi zalogi soli. Edini slovenski svečar Da Spodnjem Štajarskem je Lovro Pokorn v Celju. Zato ga toplo priporočamo slovenskim krogom, posebno prečastiti duhovščini, ker slišimo od verodostojne strani, da je vsega priporočanja vreden. NaSi slovenski obrtniki nam morajo biti najbližji, podpirajmo jih! Duhovniške vesti. Umrl je zadnji petek v Kandiji pri Novem mestu Franc Horvat, bivši kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. N. v m. p.! Upravitelj videmske dekanije je postal župnik koprivniški, Ivan Prešern; upravitelj v Tinjah ljutomerski kapelan, Fr. Brglez; upravitelj v Vidmu, ondotni kapelan, Jož. Šriber, upravitelj v Dolu ondotni kapelan, Anton Lanjšič. Prestavljeni so kapelani: Ferd. Ciuha v Ljutomer, Alojzij Kramaršič v Dol. Iz drugih krajev. Nova molitvena knjiga za dijake je izšla v Ljubljani v katoliški tiskarni. Imenuje se Flos juvenilis ali mladeniški cvet, pisana je v latinskem in slovenskem jeziku ter stane v usnje vezana z rdečo obrezo K 260, v platno vezana z rdečo obrezo K 220. Dijakom bo gotovo dobro došla. V ljubljanskem uršulinskem samostanu je utnrla č. M. Frančiška Kos, rojena v Koprivniku na Štajarskem dne 12. oktobra 1862. Umrla je za sušico. Velik štrajk premogarjev na Ceškem, kjer štrajka že približno 65.000 raož, je na Dunaju in v Pragi provzročil veliko pomanj kanje premoga. V Pragi so morali zapreti že šole, ker nimajo prerooga. Kako se dobi jetika. Nekateri jetični bolniki se zdravijo z mlekom izpod krave. Veliko ga spijejo vsak dan. Vendar je mleko piti večkrat še zdravim ljudem nevarno. Po raleku se lahko dobi jetika. Krave so večkrat ietične in imajo kal bolezni v mlekn. Človek, ki pije nekuhano mleko od jetične krave, dobi v život jetične glivice in loti se ga jetika. To so dokazali zadnji 6as zdravniki. Ako pa mleko zavreš, glivice pokrepajo. Vživaj tedaj le kuhano mleko. Društvene zadeve. Slovanska čitalnlca v Mariborn priredi dne 1. febr. t. 1. v krasnih prostorih «Narodnega doma» mariborskega veliki ples. Kdor po pomoti ni dobil vabila ter ga želi, naj se oglasi v »Narodnein domu» ali pa pri društvenem predsedniku g. dr. Firbas-u, c. kr. notarju v Mariboru. Odbor. Pevsko in bralno društvo ,Maribor' ima v svojih društvenih prostorih v nedeljo 28. t. ra. tretji večer za predavanje. Začetek ob 8 uri zvečer. — Igra «RevCek Andrej6ek» bo v nedeljo 4. februvarija zvečer ob polu osmi uri, po predstavi bo ples, pri katerem bo svirala mariborska veteranska godba. Hoče. Pri občnem zboru »Katoliškega gospodarskega in bralnega društva* v Hočah so v odbor izvoljeni gg.: L. Schlamberger, predsednik; S. Šunko, podpredsednik; Rad. Preindl, tajnik; A. Postružnik, blagajnik; J. Gselman, knjižničar; V. Jug, J. Pivec, Lovr. Visočnik in J. Frangež, odborniki. Za <Našo stražo* je dal čast. gospod Ivan Topolnik 10 K. Za šolo na Muti je daroval g. Anton Kolar. kaplan pri Novi cerkvi 7 K. Kmetijsko bralno društvo v Majšpergu bode imelo svoje zborovanje v nedelp dne 28. jan. po večernicah, pri kojem se bode volil novi odbor. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno druStvo je v svojem glavnem zborovanju dne 21. t. ra. jednoglasno izrazilo zahvalo veleč. g dr. Iv. Križaniču, kan. v Mariboru, g. Lud. Lederhas, profesorju v Ljubljani, č. g. Mat. Štrakl, vikarju v Mariboru in č. g. Jos. Weixl, beneficijatu v Ptuju, ki ga velikoduSno podpirajo, odkar obstoji. Bog plati! — Volilo si je ta-le !odbor: č. g. Jos. Mihalič, kaplan, predsednik, g. M. Slavič, posestnik, podpredsednik; gosp. Ant. Herzog, nadučitelj, tajnik: gosp. Iv. Bernot, učitelj, blagajnik; g. Karol Mavrič, učitelj, knjižnicar; preč. g. Anton Lacko, župnik in duh. svet. ter g. Jos. Rožman, posestnik, odbornika. — Društvo bo posebno s pristopora mladine tem uspešneje delovalo. Živeli mladi udje! Vranska narodna Citalnica priredi v nedeljo 4. febr. ob 7. uri zvečer veselico s petjem (s prijaznim sodelovanjem »Vranske Vile,») prosto zabavo in plesom. K mnogi udeležbi vabi uljudno odbor. Ormož. Vabilo k občnemu zboru ormoške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode dne 2. februvarja 1900 ob 3 uri popoldne v sobi okrajnega zastopa. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. Križ na Murskem polju Dne 4. febr. bode na tukajšnji šoli potovalni učitelj g. M. Jelovšek predaval o govedoreji in ralekarstvu. Za napredek uneti gospodarji udeležite se predavanja! Odbor kmetijskega bralnega društva na Hajdini se je za leto 1900 takole sestavil: gg. Andrej Šlamberger, predsednik, M. Horvat, podpredsednik, Ivan Grahar, blagajnik,v A. Pogrujc, tajnik in Fr. Podobnik in Miha Štolc, odbornika. Bralno društvo na Ljubnem ima redno zborovanje s predavanjem o sadjereji dne 2. februvarja ob 3. uri popoldne v Solskem poslopji. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. Bralno drnštvo pri Mariji Snežni na Velki ima na Svečnico 2. febr. v stari šoli svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Začetek ob 3. uri. K obilni udeležbi in pristopu vabi odbor. Bralno društvo na Frankolovem priredi v nedeljo dne 28. januvarja po večernicah v Solskih prostorih poučno predavanje. Govoril bu potovalni učitelj g. Ivan Bele o sadjarstvu in vinarstvu. Najuljudneje, posebno društvenike vabi k mnogobrojni udeležbi — predsednik. Emetijska zadrnga za Radence in okolico priredi 2. fnbr. ob 3 uri popoludne pri g. J. Zemljiču podučni shod, na katerera bode predaval g. učitelj M. Jelovšek o živinoreji. Gospodarji, ki vam je na srcu napredek gospodarstva, pridite poslušat! Zadružni pozdrav! Ptnj. Slov. kat. polit. društvo v Ptuju je pri glavnem zborovanju dne 23. januvarja izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Josip Zelenik posestnik, pri Sv. Urbanu. Podpredsednik: dr. Anton Brumen, odvetnik v Ptuju. Blagajnik; dr. Tomaž Hovat, odvet. v Ptuju. Tajnik: Miran Lorber, odvet. solic. v Ptuju. Odborniki: Vincenc Bezjak, krojaški mojster; Marko Pavlinič, posestnik, oba v Ptuju; Alojz Šuta, župnik pri Sv. Marjeti. Namestniki: Jože Sinko, župnik pri Sv. Bolfenku; M Brencič, veleposest. v Žabjeku; Aleksander Pinterič, odvet. solic.'v Ptuju. Čitalnica v Brežicah priredi dne 10. februvarja koncert in plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabi uljudno odbor. Bralno društvo pri Sv. Marjeti ima svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne. Ob enem pa priredi s sodelovanjem pevskega zbora Slomšekovo slavnost s petjem in predavanjem. Slavnostni govor v proslavo lOOletnice velikega škofa ima veleč. g. dr. Ant. Medved. K obilni vdeležbi vabi odbor. Sv. Lenart nad Laškim. Pri zadnjem zborovanju kmetijskega bralnega društva so bili izvoljeni Vincenc Lapornik za predsednika, Ignac Sajtl za podpredsednika, Franc Časl za tajnika. Odborniki so kmečki verni in narodni možje, zato pa bo tudi naše bralno druStvo gotovo prešinjal pravi duh, ki bo nam blažil dneve burnega življenja. t Kanonik Karol G-ajšek. nKateri pa so bili učeni, se bodo svetili kakor nebesna svetloba, in kateri jih veliko podučujejo v pravici, kakor zvezde na večne čase." Dan. 12, 3. Devetnajsto stoletje se je nagnilo v svoj večni grob in z njim ogromno število ljudij, učenih in slavnih, priprostih in ubožcev. Marsikatera solza je že za temi potekla, pozabilo se je že več ali manj na nje, le njih dela so šla za njiini. Tudi župnija dobernska se zbira ob koncu tega stoletja krog groba nepozabnega mu ljubljenca in — plaka ... V grobu spava sedaj; življenja burni valovi ne segajo več v grob, tje prihaja le žalujočega ljudstva odmev: rBlagor mu, ki se spočije, V črni zemlji v Bogu spi; Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumem". Na minulega starega leta dan ob 1 uri popoldne je naznanil na Doberni veliki zvon tužno vest, da je nehal živeti visokočastiti gospod častni kanonik Karol Gajšek, vpokojeni župnik. Srce, ki je trideset let v ljubezni utripalo za dobernske župljane, |e nehalo biti; glas, ki je tolikokrat zadonel v čast božjo in jih toliko poučeval v praviei, je umolknil; oči vedno iskrene in do zadnjega časa bistre, so zaprte; telo nekdaj tako živo in delavno, se ne giblje več, znamenje, da je kruta smrt neizprosno zahtevala svojo žrtev, Bog pa k sebi poklical svojega služabnika, da ga venča s krono zveličanja. Toda poglejmo malo v življenje tega zaslužnega gospoda. Rodil se je v Vojniku dne 26. okt. 1824. od ne toliko premožnih, pa vrlih starišev. Študije je dokončal v Celju, Gradcu in Celovcu s prav dobrim vspehom in bil dne 6. julija 1848 od rajnega Slomšeka posvečen v mašnika. Od te dobe se je začelo za našega pokojnika delo, trplienje, žalost in veselje, kakor je to delež več ali manj vsakega duhovnika. Ker Je bil krepak in čil, so ga pošiljali v težavne hribovite kraje. Kaplanoval je blizu 12 let in sicer v Galiciii, na Vranskem, v Laškein trgu, v Šmartinu pri Slov. Gradcu, v Škalah, v Grižah in Vidmu. Od tod je prišel kot župnik k Sv. Florijanu na Boču, kjer je pastiroval osem let. Ko je bila 1. 1869. po smrti preč. gosp. Frančiška S. Otorepeca župnija na Doberni izpraznjena, je raini gospod Gajšek prosil za njo in jo tudi dobil. Tu se je prav za prav žačela njegova vsestranska delavnost. Posebno pozornost je obračal na hišo božjo. Prej je bila cerkvica Matere božje le neznatna, sedaj pa jo občuduje vsakdo in tujci se ji divijo meneč, da bi čast delala celo kakerau večjemu rnestu. Po sinrti velč. gosp. Juvančiča, kanonika in dekana v Novicerkvi, je raini g. Gajšek bil iraenovan kanonikom štrasburškega kapitola in tudi prezentiran za novocerkovško župnijo, pa ie odklonil. Pač pa je bil 1. 1885 postavljen za dekanijskega administratorja in pozneje za dekana, katero službo je opravljal 11 let, dokler se ni liuda bolezen oglasila. V teh letih se je tudi postavila «duhovska hiSa», ki se je 1. 1887 izročila svojemu namenu. Leta 1893. je postal častni kanonik lavant. škofije in knezo-škof. konzistorijalni svetovalec. To leto je moral prestati bridko preskušnjo, vsled česar se mu je rodila bolezen, ki ga je končno spravila v grob. L. 1896. se je bolezen shujšala, zato je odložil dekanijsko službo in poleg kaplana je moral imeti Se enega poraočnika. Vkljub bolezni je leta 1897. ponovil in povišal zvonik, tako, da je eerkev zdaj dovršena. Za službo božjo je priredil veliko lepih paramentov. Med takim delovaniem so tekli dnevi in leta. Petdeset let vspešnega delovanja v vinogradu Gospodovem za cerkev in mnogo let tudi za šolo je imel za seboj; tedaj je pač čutil v sebi opomin: Jubilemus Deo salutari nostro! — hvalimo Boga, svojega rešenika. Mil. knez in škof so jih sami obiskali ter jim častitali in tudi v posebnem krasnem pismu cenili njihove zasluge. Dne 6. julija 1898 se je zbralo okoli sivega starčeka-jubilanta 21 čč. gg. duhovnikov iz raznih krajev, da ga spremliajo v cerkev k redki svečanosti. Še več. Tudi cesar je odlikoval jubilanta z zlatim križcem s krono za zasluge in s kolajno za 401etno ozir. 501etno zvesto službovanje. Zares, tako se časti vzoren duhovnik in zvest avstrijski državljan! Prišel je pa tudi čas zasluženega pokoja. S 1. maiem 1899 je odložil pastirsko palico in se naselil v svoji hišici nasproti cerkvi, da bi tako vsak dan zrl na spomenik svojega delovanja; da pač: BBlagor mu, ki trudi se obilo Dan bo prišel, krasen dan plačila; Kar je roka brazdi izročila, Klilo bode, cvet in sad rodilo. Za slovo je še napisal sledeče vrstice: »Danes odložim pastirstvo fare na Dobrni, katero sem od 12. avg. 1869 do 1. maja 1899 opravljal. Veliko veselih ur sem doživel, pa tudi marsiktere bridke prebil. Srečno torej Dobernčani, držite se naukov, ktere sem vam delil! Ti pa, o presveta gospa Marija, klere slavo sem 30 let oznanoval, ne zapusti me, ampak prosi, da pridem s svojirai farmani enkrat v Tvoje nebeško svetišče!* Kdo bi mislil, da se bo to tako kmalu izpolnilo. Po leti ob času sv. birme na Doberni so ga mil. knez in škof obiskali; takrat je bil še precej čvrst. Pa črnerna jesen in zima ste se vlegli na zemljo. Bolezen se je shujšala, vlegel se je v posteljo, iz katere ni več zdrav vstal. 0 božičnih praznikih se je stanje shujšalo in na sv. noč po polnočnicah je bil nagloma previden. Mili zvonovi so peli slavo novorojenemu Jezusu, starček pa je Gospoda z največjo pobožnostjo prejel. Od takral smo zmirom čuvali pri njegovi smrtni postelji; upanja ni bilo mnogo, ker ga je močno dušilo. Pred smrtjo še je marsikaj naročal in nas blagoslavljal. Prišel je čas ločitve. V nedeljo, ko je v cerkvi sv. opravilo rainilo, je lahko in mirno v Gospodu zaspal. Z njim je preminil mož jeklen, mož odločen in značajen, ki se ni bal nasprotnikov, ki je vsled tega vstrajno delal in veliko dosegel; mož pobožen, vnet za čast Gospodovo, mož Ijubeznjiv in krotek, z eno besedo: bil je cel mož. Pogreb, ki se je vršil 2. t. m. dopoldne, je bil veličasten. Vsled slabega vremena in neugodne zveze je prišlo le 22 duhovnikov svojega sobrata spremljat k zadnjerau počitku. Pogreb je vodil preč. gospod kanonik in dekan dr. L. Gregorec. Vsa Doberna je bila na nogah in le težko se je loCila od svojega dolgoletnega dušnega pastirja. Milo in pretresujoče so doneli žalni glasovi «Nad zvezdamu po mrtvaškem polju. Le težko, težko smo se ločili od groba, ki nam krije tako drage ostanke; v duhu pa ostanemo skupaj, dokler se ne vidimo nad zvezdami.