I J^^^Iz mladih dni^^^^l                P'^e 'n "še Fran Selski.
b^BjjB Jjotovo pogreša marsikateri izmed mladih bralcev zdaj v EJIIHe ^^ »Zvončku« takih podob, kakršne je v njem priobčeval prvo ^^¦fi                  in   drugo   leto  prerano   urnrli   Frančišek   D o b n i k a r.
^^^B^P^^' JMb    ^"a m^ac*' umetnik je bil, kakor ste morda že tudi sami PRniH^iHHI    opazili   na   njegovih   risbah,   kaj   spreten   v   peresnem P/4f^jBB^BBi    risanju.   Potegnil je na papirju le nekoliko glavnih črt, in slika je bila narejena.   In kako dobro  je vse pogo-
jeno na nji: vse kakor Živo, nič posiljenega; in dasi tvorijo posame2ne predmete le redke, najpotrebnejŠe glavne črte, se zdi vendar gledalcu, da jih je dovolj, da bi bila vsnka druga poteza odveč. O, tako risati ni Iahko! Pač se more hitro in brez truda prerisati taka podoba, ali na tak način Ustvarjati dobre izvirne risbe, tega je zmožen le malokdo. To kaže, da je bil Dobnikar nadarjen in kot samouk že jako dobro izurjen risar. Toda ne-izprosna smrt ga nam je odvzela za vselej, in s tem je tudi končano nadaljno priobčevanje njegovih lepih slik v »Zvončku«.
Ker se dado Dobnikarjeve slike, kakor že zgoraj omenjeno, prav lahko prerisavati, in si žamore s takim delom naša pridna šolska mJadina pridobiti izdatnih uspehov v risanju, sem se odločil, da bom odslej poizkušal posne-mati Dobnikarja v risanju ter od časa do časa narisal kako podobo za »Zvonček« po njegovem risarskem naČinu. Pa kaj bi narisal, da bi bilo primerno za vaš Ijubki list in da bi vam ugajal? Ej, čemu tako vprašanje! Saj sem bil tudi jaz nekoČ mlad, življenja vesel, razposajen, nagajiv ia zve-dav kakor ste zdaj vil Le za trenutek se mi je treba ozreti nazaj v dobo veselih in brezskrbnih otrožkih let, pa mi priplavajo pred oči premnoge lepe žive slike z zdravimi in radostnimi mladimi obrazi, ki mi vse kličejo: »Na-risi   menel  Nariši  mene!  Nariši mene! . . .«   Ali  vseh  naenkrat ne morem
-3*    59   *~
upodobiti na papirju kakor folograf, ki kar tisto okroglo   okence na svojem   " stroju odpre in zapre, pa ima naslikano vse, kar vidi pred seboj!                     \.
Za danes sem izbral in narisal za vas priČujočo sliko, ker se mi zdi primerna za ta čas. Mislim, da ste Že uganili, kaj vam kaže. »Slepe miši love«, mi odgovarjate. Da, slepe miši Iove! To igro posebno radi igrajo otroci v kmetiških hišah pozimi, ko je zunaj debel sneg, in so v topli sobi sami s svojo varuhinjo — staro mamico ali babico. Kmalu se naveličajo, mirno sedeti okrog peči in na peči. Gorka mlada kri jim ne pusti, da bi tako mirovali. Zato vsi poskačejo na tla ter se zaČno igrati »slepe miši«. Kogar zadene žreb, tisti si mora dati zavezati oČi z ruto in tako »slep« loviti druge, ki v samih nogavicah in po prstih tiho okolo njega skačejo ter
ga dražijo in mu nagajajo, kakor kateri more in zna. Le poglejte sem na sliko, pa boste videli, kako se to godi! Deklica, ki je menda njegova naj-starejša sestrica, se bo zdaj-le dotaknila z ruto njegove oddaljene roke, da bo misIJ], da se je sam zadel z roko ob obleko kakega skrivalca in hitro skocil na ono stran, da bi ga ujel; bratec pa ga pošegeČe zadaj za vratom z leskovo šibico, in nato oba nagajivca tiho pobegneta v nasprotni kot. NajmlajŠa sestrica pa je najrajša kje blizu babice, in ker je ta rekia, da naj - • pri skrivanju ne plezajo na klopi, pod mizo io na peč, da se tam kateri ne pobije ali pa ne pade, se je skrila pod klop pri peči za babičino krilo, kjer se ji ni bati, da bi jo zasačil »slepi« mišji lovec. — Natančneje vam ne bom popisoval te igre, ker  vam je najbrž že  dobro  znana.   Ako   pa kdo
-¦i    60    KS-
izmed vas vendarle želi zvedeti kaj več o nji,   mu bom rad postregel v eni prihodnjih številk.
Zdaj pa naj pripomnim še to-le: Moja današnja slika pač ni tako dobro narejena kakor so Dobnikarjeve; ali, ko boste vi toliko znali risati, boste žc nekaj znali. 2^ato vam bo gotovo v prid, ako marljivo prerisujete tudi inoje risarske izdelke.