LJUD.SKA KNJIŽNICA V ŠKOFJI LOKI 
V ZADNJIH LETIH 
Leta 1959 sem v Loških razgledih pisal 
o razvoju Ljudske knjižnice v Skofji 
Loki in nanizal nekaj problemov v zvezi 
s popularizacijo knjige; in knjižničarstva 
v naši občini. Naj nadaljujem tam, kjer 
sem obstal in nanizam še nekaj misli o 
novih nalogah knjižnice v zvezi s spre 
jetim novim zakonom o knjižnicah. 
Jeseni leta 1961 je bila Ljudska knjiž 
nica v Skofji Loki dejansko ustanov 
ljena, ko je ObLO Škof j a Loka izdal 
odločbo o potrditvi pravil Ljudske knjiž 
nice, čeprav Ic-ta praktično obstaja že 
od leta 1945. S tem je Ljudska knjižnica 
postala tudi formalno ena izmed po 
membnih kulturnih institucij naše ob 
čine. S potrditvijo pravil ji je bila na 
ložena tudi naloga matične knjižnice za 
področje občine. 
Toda poglejmo najprej nazaj. Številke 
oziroma statistični podatki iz zadnjih let 
nam povedo naslednje: 
X. ., «. ., Število Slevilo 
Loto ^''tPvUo Stpvilo obisko- izposojenih 
knjig l)ralccv ^^Icev knjig 
1958 6706 2069 
(959 7629 2300 
1960 — 2579 
1961 8173 274« 
5148 12.479 
5910 15.175 
6959 17.880 
5051 11.742 
Za primerjavo navajam podatke tudi 
za leto 1958. Števila vpisanih knjig za 
leto 1960 ne morem navesti, ker je bil 
leta 1960 in 1961 ves knjižni fond po 
novno vpisan in razvršen ])o decimalni 
klasifikaciji ter so bile mnoge preveč 
])oško(lovanc in neprimerne knjige iz 
ločene. Število knjig za leto 1961 obsega 
knjige, ki so urejene y)o decimalni kla 
sifikaciji in knjige v Piotiirski knjižnici. 
Iz št(~vilk razberemo, da je knjižnica za 
beležila največji uspeh leta 1960 z uvedbo 
prostega pristopa do knjig. Padce v 
naslednjem letu pa lahko pripišemo dej-
222 
stvu. da knjižnica v tem letu ni imela 
stalnega uslužbenca, kakor tudi nadalj 
njim preureditvam — ureditvi jiionirske 
knjižnice in posebnega politično-eko-
nomskega študijskega oddelka. Že do 
sedanji podatki za leto 1962 pa kažejo, 
da bo letos uspeh iz leta 19W) dosežen, 
ali celo presežen. 
Leta 1958 je Ljudska knjižnica v 
Škofji Loki prevzela tudi skrb za po 
družnico na Trati pri Škofji Loki. ki je 
zabeležila v teh letih pod skrbnim vod 
stvom Krajiiikovih iz .Suhe precejšnje 
uspehe. Podružnica na Trati ima okrog 
800 vpisanih bralcev in izposodi letno 
povprečno šest do sedem tisoč knjig. 
Tako lahko trdimo, da si prebivalci Loke 
in okolice izjjosodijo 20.000 knjig letno. 
V letu I9()l in i962 smo [)o utrilitvi 
lastne knjižnici' pričeli tudi s potujočimi 
kovčki s knjigami, predvsem s pomočjo 
občinskega sveta Svobod in prosvetnih 
društev. Največji uspeh je dosegel tak 
način izposojanja v Sovodnju. kjer so 
zamenjali že tri kovčke, uspešno pa se 
poslužujejo kovčkov še v Javorjih, v 
Selcah in v Dražgošah. Jeseni bodo do 
bili kovčke še naslednji kraji: (iorenja 
vas in Železniki (ker zaenkrat tu še ne 
moremo ustanoviti stalnih podružnic). 
Trebija in Bukovica. Kolikor bodo do 
puščala finančna sredstva, se bo krog 
krajev s kovčki vedno bolj širil. Potu 
joče knjižnice bodo dopolnile in poživile 
borne knjižnice kultnrnoprosvetnih dru 
štev na i>odeželju, ki so v zadnjem času 
ostale brez novitet. 
Družbeni organ Ljudske knjižnice, 
knjižnični svet. uspešno deluje že dve 
leti. Trna deset članov, ki so se vestno 
udeleževali sej in spremljali delo knjiž 
nice. Razpravljali so o sistematizaciji 
delovnih mest. o proračunu, o vlogi ma 
tične knjižnice, o razpisu delovnega 
mesta, obravnavali in sprejeli so pravila 
knjižnice itd. Naloge loške Ljudske 
knjižnice, ki jih previdevajo njena nova 
pravila, so v glavnem naslednje: 
a) da kot javen in splošen tip knjiž 
nice z leposlovno, poljudnoznanstveno in 
strokovno književnostjo na različne na 
čine ustreza ])otrc])ani po širjenju in po 
glabljanju znanju t(>r po moralni in 
estetski vzgoji mladine in odraslih, 
obenem pa zbira, hrani in strokovno ob 
deluje ter daje v uporabo bibliolečno 
gradivo v znanstvene, učne in dokumen 
tacijske namene: 
b) da kot matična knjižnica občine 
Škofja Loka v skladu z družbenimi po 
trebami in kulturuoprosvetnini progra 
mom občine ustvari trdno knjižničarsko 
mrežo ter strokovno vodi. nadzira in vse 
stransko usmerja vse veje knjižničarstva 
v občini; 
C) da poleg izposojanja knjig in dru 
gega knjižničarskega dela (vzgojno delo 
z obiskovalci, čitalnica) razvija tudi 
druge oblike kulturnoprosvetne vzgoje 
v najširšem smislu (razstave, literarni 
večeri, predavanja itd.). 
Da bi v prihodnje te zalueve lahko 
uresničili, bi bilo potrebno: 
1. Da se Ljudska knjižnica organiza 
cijsko še bolj utrdi in usposobi za delo 
na terenu. Urediti je treba študijski od 
delek, katerega politično-ekonomski del 
že obstoji. Predvsem pa sestaviti ka 
taloge knjižnice in dokončno urediti 
čitalnico. Ljutlska knjižnica naj bi v 
sodelovanju z občinskim svetom .Svobod 
prirejala enodnevne seminarje za knjiž-
ničarje-amaterje po društvih. 
2. Ljudska knjižnica v Škofji Loki naj 
ustanovi stalni i)0(lružnici z lastnim fon 
dom v Železnikih ali Cešnjici in v Go 
renji vasi. Podružnica na Trati naj se 
preuredi na prosti pristop. Pri podruž 
nici na Trati ustanoviti i)oseben pionir 
ski oddelek. 
3. Ze obstoječim potujočim kovčkom s 
knjigami, ki jih izmenjujejo sedaj vasi 
Javorje. Lučine. Sovodenj. .Selca in 
Dražgoše, naj se v letu 1962 pridružijo 
še štirje kovčki, in sicer za Poljane in 
Trebijo v Poljanski dolini ter za Buko-
vico in Sorico v Selški dolini. V letu 1963 
pa naj bi dobili potujoče kovčke še na 
slednji kraji: Davča in Zalilog v Selški 
dolini, Hotavlje in Log v Poljanski do 
lini ter Reteče. Knjižnici v Virmaših in 
na Godešiču bi združili s stalno podruž 
nico na Trati. 
4. Razen v Virmaših in na Godešiču 
naj bi vsa druga društva ustanovila po 
sebne sekcije ljubiteljev knjig, ki bi se 
povezale z Ljudsko knjižnico v .Škofji 
Loki in bi seznanjale člane z novitetami, 
upravljale bi svoje lastne knjižnice, ki 
bi jih Ljudska knjižnica v škofji Loki 
pomagala preurediti, skrbele bi za ])otu-
joče kovčke in za njihovo iiravilno iz 
koriščanje in ijrirejale dcl)atne večere 
o novih knjigah ali literarne večere. S 
tem bi se dejavnost društev samih močno 
poživila in obenem i)ovezalu z dejavno 
stjo občinske Ljudske knjižnice kot men 
torjem razvoja knjižničarstva v občini. 
Dejavnost knjižnic bomo morali tesno 
nasloniti na klubsko dejavnost. V kra 
jih, kjer društva nimajo svojih knjiž 
nic ali posebnega prostora za knjižnico, 
bi lahko postavili potujoči kovček s 
knjigami kar v klub in izposojali knjige 
223 
v času, ko je klub odprt. V perspektivi 
pa bo treba misliti tudi na nabavo biblio-
busa, ki bi povezal vse odročne kraje v 
občini iu nudil tudi uajoddaljetiejšim 
bralcem najnovejše knjige. 
Tako bi tudi v naši občini dobilo knjiž 
ničarstvo tisti razmah, ki ga predvideva 
novi zakon o knjižnicah in ga terja raz 
vijajoči se izobraževalni sistem med naj 
širšimi sloji državljanov. 
Janko Krek 
-
224