THGOVSK
CIST
Časopis za trgovino, industrffo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za */< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din, — Plača, ijj, toži se v Ljubljani. Uredništvo in, upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 1,1.953, — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v torek, 9. februarja 1932.
štev. 17,
Samoupravna obremenitev v letu, 193«.
Ministrstvo za finance je kot prilogo k predlogu državnega proračuna izdalo statistiko samoupravne obremenitve za leto 1930. Po tej statistiki, so pobrale v letu 1930 v milijonih dinarjev:
podožijls^e obč. mestne občine banovine
$2
258-8
250-6
Cj
>«3
O
■ar 3,
40\L 2jp 316*7 242 0 165*9	7b3
CB, •?—»
SP 2 .2	s*
ju	13
- 594-1
- 817-5 26 511-8
skupaj 1036-6 512-7 »48-1 26 1828-4 napram 1. 1920	740-9 411-6 287-7 — 14343
▼ 1.1930 torej vei 39-9	245	23 6 -	34(1
odstotkov.
Povod; za povišanje samoupravne obremenitve v navedeiji, izmeri so, dplp-•lia^ali povišani izdatki za delokrog, k»r terega so morale občine prevzeti po no-Viji okopih, nr pr. po zakonu p osnovnih, šolah, po zakonu o notrapji upravi itd. Za primerjavo, kako obremenitev povzročajo dajatve za samouprave, navar J^mo, da je bil v državnem proračunu za 1931/33, donps vseh državnih neposrednih, davkov predviden na 1600 milijonov. dinarjev.
Celptpi prejemki SO znašali v podeželskih občinah leta 1929 Din 646 milj., X letu 1930 pa, Din, 698 milj. Od, leta 1929- na leto 1^930 so se prejemki povišali povprečno v vsej, državi za 8 odstotkov. V isti. meri so se povečali tudi izdatki v letu-, 1929 in, 1930. Zanimivo je, da so podeželske občine v Dravski banovini daleko presegle državno povprečje, ker so se njihovi, prejemki, in izdatki v letu 1930 povišali napram 1,
1929 za okroglo 36 odstotkov. S tem so občine v naši banovini dosegle najvišjo izmero, ker Vrbaska in Zetska banovina, kjer so se občine v tem razdobju še le na novo organizirale za primerjavo ne pridejo prav v poštev.
V mastnih občinah Dravske banovine so sq v istem razdobju povišali prejemki' in izdatki za približno 21 odstotkov, kar je tudi daleko preko državnega po-VRfieČjn ki ga. izkazuje zmanjšanje za 3 odstotke.
Doklade na neposredne davke so v letu 1929 znašale v podeželskih občinah naše banovine Din 15‘5 milj, v letu
1930 pa Din 28‘6 milj., povišale so, se torej za. 85 odstotkov. V mestnih občilih je znašal povišek samo okoli 5 milijonov Din, to je 60 odstotkov. Oba do-Hladna poviška daleko presegata povprečni povišek v celi državi, ker je ta vnašal v podeželskih občinah 41 odstotkov in v mestnih: občinahi 24;'40/o.
V- naši državi' ne pobira 79 podeželskih in 40 mestnih, občin nikakifr občinskih doklad. Doklade od 1—100% Pobira 280» občin, od 101—300% pobi-ra 1487 občin in preko 300% doklade Pobira 543 podeželskih in 14 mestnih občin, Pr.eko 20QQ% doklade pobira 5 občmt v Vardarski, 6 v Zetski, 1 v Moravski. in. 3 v Savski, banovini.
V Dravski banovini ne pobira doklad Podeželskih občin in 1 mestna občila* Doklade do 100% pobira 901 občili od 101—300% 96 občin, od 301 do t*j0 odstotkov 5 občin in od 501 do 1000 odstotkov 8 občin.
Vse dajatve za samouprave so znaša-
naši kraJjevini v letu 1929 Din
•W9 milj., v letu 1930 pa Din 9145
Hin aoT-7 na.š,'. banovini pa v letu 1929
mn? m' h' v letu 1930 Pa Din 168 5 milj. Na enega prebivalca je odpadlo po
dr«,»„em povpreSju v letu 1920 Din 5990 in v letu 1980 Din 92'12, v na«
panovint pa v letu 1929 Din 0923 in v 'etu 1980 118;94.	m692dmv
*
Številke pregleda, katerega je seata-vl*o ministrstvo za finance, kažejo, da Pfotre.be samouprav od' leta do leta Povišujejo. To se kaže v vedno večjih
remenih, katera so samouprave prisiljene nalagati prebivalstvu. Vprašanje
samoupravnih financ postaj^ vedno t.e* žavnejše ne le za davkoplačevalce same, temveč tudi za samouprave, ki na eni strani racunajp. z zmanjšano plačilno zmožnostjo prebivalstva, na. drugi strani pa stoje pred neizogibno potrebo, da pokrijejo neobhodne izdatke, ki se vednp, bplj mnpžijo, V tem pogledu ne pomaga Še tako, dobra volja, da se dosledno izvede Šte<jhja. S šteidijjo s#-mo je sicer žje veliko storjenega, ne pa vse, kajti tudi Štednja ima svoje rpe-jp, preko katerih ne more še tako do7 ber in šte^ljiv gospodar. Štednjp v javnih upravah, je res v sedanjih kritičnih časih potrebna, toda Še bplj je pa, potrebna zakonita ureditev sampupravnih financ, katero gospodarstvo že leta težko pričakuje. Predvsem je treba, da se z zakonom ugotovijo pravice samouprav, kakšne davščine sinejo pobirati, v kateri izmeri in pod katerimi pogoji. Sedaj vlada, kolikor gre za dajafye tip vrste v marsikaterem pogledu neenotnost in večkrat tudi neorijentiranost, ki daje po nepotrebnem povod za pritožbe. Nalagajo se najrazličnejše davščine, ki gredo večkrat preko oelja* n> pr. razne trošarine, katerim se daje. značaj takse, kakor je pač potreba, samo da
se vaaj na vide? utemelji pravico ppr bi ran.j a za blago, ki ae, ne trosi na, pseiflr lju^ dotipne ob&nj®» l?rugo, vpaišanjp,. ki je v tem pogledu nerešeno, je diferenciranje doklad, pobiranje doklad na drž. takse itd. Takih in podobnih vprašanj, ki naj. bi, se uredila z zakonom o samoupravnih financah, je še cela kopica- — Njihova ureditev je Pjujna, da, dobimo tijdi v tem pogledu enoten ppstopek in enotna navpdija, še važnejše vprašanje, katero upapio, da naj, bi uredil zpželjeni, zakon, pa, je ypra|anje dotacij, samouprav od strani državne uprave,t lfi je v. ^adnjifr. letih na samouprave odložila marsikatero breme, ki jim, povzroča, velike izdatke. Upamo, da bo, zakon, prinesel, remedurp tud}, v tem pogledu, saj je samo pravič-»Oj da dobijo samouprave, ki, vršijo obr sežne posle prenešenega delokroga,, za vršitev teh poslov, tudi primerno od-šlpdnipo 3, delpžem na državnih davkih, kakor, je tp • v nekaterih sosednih državah že povoljno urejeno.
Objavljena statistika podpira našo željo, da se vprašanje samoupravnih financ zakonitim potom čimpreje uredi. Naj- bo kot priloga državnemu proračunu glasen opomin merodajnim krogom, da se lotijo v doglednem času tudi tega vprašanja, ki je pri izmeri obremenitve jako kočljivo.
Položaj v notranji trgovini Jugoslavije
V zadnji plenarni seji Beograjske trgovske zbornice je izvajal predsednik sekcije za notranjo trgovino Vukadinovič sledeče: Uvoz Jugoslavije v letih 1926 do 1931 izkazuje 7632, 7286, 7835, 7595, 6960 in 4800*2 mil. Din. Glavni vzrok velikega uvoznega padca v letu 1931 tiči v zelo oslabljeni nakupni moči najširših naših konsumnih plasti, namreč kmetov. Kmet je postal vsled strašnega padca cen agrarnih produktov, ki se kaže tudi v izvozu Jugoslavije, kot porabnik popolnoma nezmožen. Njegova nakupna moč je padla na minimum, njegovi dohodki zadostujejo komaj za kritje državnih dajatev. Če bi imel kmet kot konsument še kaj denarja za kritje drugih kot najnujnejših življenskih potrebščin, mu je tudi tukaj postal kon-sum, vsled ogromne razlike med cenami njegovih: in industrijskih produktov nemogoč. Sicer je tudi padec cen industrijskih produktov občuten, a ni v nobenem razmerju s padcem cen agrarnih produktov. Visoke uvozne carine na industrijske produkte ovirajo odpravo tega nerazmerja. Vsled vsega tega se nahaja notranja, trgovina v zelo težavnem položaju in rapidno pada. Statistika nam pravi, da je bilo leta 1930, ki je bilo za, notranjo trgovino Jugoslavije že itak izredno slabo, 951 insolvenc, dočim je preteklo leto že v prvih 11 mesecih zaznamovalo 715 prisilnih poravnav in 475, konkurzov. December je' to številko še, povečal, in januar nam ni podal nikak-šnih dobrih izgledov za razvoj notranje trgovine.
Notrapja trgovina bi mogla pričakovati nekoliko zboljšanja in omiljenja, če bi se dal doseči letos nekoliko večji izvoz po vrednosti, Dalje je kapitalnega pomena za notranjo- trgovino rešitev kreditnega vprar šaiija, Po raziskovanjih imenovane zbornice v njenem območju ni obrestna mera nič padla in, se giblje med 16 in 24 odstotki. Kupčija nazaduje, državne in avtonomne pristojbine rastejo; zato ni čudno, če se nahaja, notranja trgovina Jugoslavije v obupnem položaju, •
Zastoj v trgovini je razviden tudi iz statistike trgovskih zbornic o lani dodeljenih privolitvah za otvoritev novih obratov. Poročevalec navaja številke za območje Beograjske zbornice.
Slednjič je dejal govornik, da se bije po vsem svetu zares gospodarska vojska. Vse države forsirajo le izvoz in onemogočajo i vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi uvoz. Taka gospodarska politika je ustvarila med1 posameznimi državami neznosne trgovske odnošaje, in naravno je, da so ta težka motenja povzročila sedanjo gospodarsko krizo, koje izmere v svetovni zgodovini ne najdejo nič sličnega. Govornik misli, da je vilinska točka gospodarske krize že dosežena. Katastrofi je mogoče uiti le tedaj, če se carinske meje, ki so jih postavile med seboj države vsega sveta, poderejo. Govornik zagovarja prosto trgovino, ki more uvesti svetovno gospodarstvo zopet v normalni tir in v normalni razvoj.
KONFERENCA 0 PRODUKCIJI OLJA
Dne 15. februarja t. 1. ob 9. dopoldne bo v ministrstvu za kmetijstvo konferenca o vprašanjih produkcije oljnih rastlin. Na konferenco so poleg strokovnjakov ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za promet, ministrstva za kmetijstvo in po-edinili banskih uprav povabljeni predstavniki zveze industrijskih korporacij, delegati industrijskih podjetij, /veze srbskih zemljoradniških zadrug ter kmetijskih družb. Na konferenci bodo razpravljali in sklepali: 1. o potrebah sirovin naše oljne industrije, 2. o virih sirovin naše oljne industrije, a) uvoz in b) domača pridelava, 3. o možnosti produkcije tehle surovin v naši zemlji: oljne repe, solnčnice, lanu, maka, ricinusa in bučnega semena, 4. o pogojih za kujtur.0 omenjenih rastlin v poginih banovinah in 5. zagotovitev trajne kultur«, omenjenih rastlin pri- nas.
ZAKON 0 GOSPODARSKEM SVETU V ODBORU SPREJET *>. t. in. popoldne je imel sejo skupščinski odbor, ki. je razpravljal o načrtu zakona o, gospodarskem svetu. Na soji je bila razprava definitivno zaključena in so vsi člani odbora podpisali poročilo, ki bo predloženo plenumu Narodne skupščipe. V svojem poročilu se odbor zelo pohvalno izraža o zakonskem načrtu, ki ga- je predložil minister trgovine g. dr. Kramer, in poudarja veliko važnost osnovanja gospodarskega sveta, ki naj bo kar najbolj samostojen. Odbor naposled naglasa, da je nujr «o potrebno, da pridejo v gospodarski svet najsposobnejši ljudje, da bo mogift. ta institucija uspešno in koristno vrniti na-•ogc, ki so jj nfunenjpne. Za poročevalca <plbora je bi] izvoljen narodni, poslanec Avj-amovič. Oddvojeno mnenje sjft, podala dr. Grga Andjelipovič ip dr. Šurmin,
Prijava dolgov napram inozemstvu
Zbornica, za, TOl v, Ljubljani« opozarja vse interesente, da je Narodna, banka., kraljevine Jugoslavije poslala, vjsem, spojim podružnicam dne 3, t, m., pod. št. 31,261 d,opi§ naaledpje vsebina:
»Narodna banka je svoj^sop , ROtom dnevnega časopisja ip, okrožni« B#©Waš$e-mm. bankam, podaja, mter^entfi, da ji prijavijo vse dolgove naRFam ipostem^tvu po stanju z dne 31. decembra 1$J1. V/zvezi s tem mora podružnica pPSVfltf interesente na svojem j)pdr,očju, daJj najjasneje do 15. februarja t. 1. prijavijo svpjp dolgove napram inozemstvu dne 3J* decembra 1.931. Strankam, katere ne bodo prijavile dolgoy napram inozemstvjj, ^ februarja t. 1., ne bo d*la. Narodpa banka dovoljenj za nabavo deviji v. svrhft^plačila vseh dolgov; prav tako mora postopati, tudi podružnica.«
Na, podlagi gornjega vabi, zbornie«, vse interesente, da v lastnem interesu, prijavijo podružnici Narodne banke vse svoje dolgove napram inozemskim tvrdkam PO stanju dne 31. decembra 1981 najkasneje da 15. tekočega meseca.
•v *	*
POVIŠANJE NEMŠKJB CARINE NA UVOZ LESA
Vlada je izdala odredbo, po kateri, se po 15. t. m. podvoje carinske takse na. uvoz trdega lesa, in na, izdelke iz tr.deg^, lpsa, * * *
ZAKON O BREZPLAČNI ODDAJI, LESA IZ DRŽAVNJUJ GOZDOV/
Odbor, ki je razpravlja} o zakonskem načrtu o brezplačni.oddaji lesa, ist državnih gozdov, je danes dokončal svoje delo. in izročil svoje poročijo Narodni« skupščini. Odbor je predlagal nekatere izprejnembu zakona, med drugim dodatek^ da imajo pravico do brezplačne dobave lesa. in drv iz državnih gozdov tudi delavci, pod pogojem, da tega lesa, odnosno, drv. ne-smejo prodajati dalje. Razen, tega ja< odbor, predlagal nekatere stilistične popravke% Minister za šume in rude je na. te' predloge pristal. Zakon bo prišel v razpravo, n? eni prvih prihodnjih sej Narodne skupščine.
Cene poljedelskih produktov v Jugoslaviji
Dr. O. P. piše v »D. Z.«:
Gibanje cen najvažnejših poljedelskih mnoštvenih produktov v Jugoslaviji kaže v zadnjih letih sledečo sliko, (vselej cena za 100 kg) ;
Vrsta	1928	1929	1930	1931
Pfienlca	239—	195—	142'50	——
Koruza	235'—	105*—	8<T—	59 —
Ječmen 285‘—	125—	107'50	165’—
Oves	242'50	140—	140—	12T50
Hmelj je dosegel leta 1923. rekordno ceno 30.000 Din za metrski stot, je padel le 1924 maksimalno na 10.000’ Din. 1925 Din 15.000, 1926 Din 10.000, 1927 Din 5500, 1928 Din 3500, 1929 Din 800, 1930 Din 800, 1931 Din 750; — Prodajna cena telet žive teže je kolebala v letih 1928 do 1930 med Din 16 in Din 13, pri pitanih prašičih žive teže med Din 15 in 13. Cene poljedelskih produktov, razen državno podpiranih pšeničnih cen, so pri nas zlasti v zadnjih mesecih močno padle. Zlasti velik je padec cen za živino: 1 kg žive teže stane daiies pri goveji živini Din 3 do 5, pri- teletih Din 5 do 7; pri prašičih Din 5 do 7. Vzrok padca cen je poleg nadprodukeje pri nas in inozemstvu zmanjšana nakupna moč v onih državah, ki so pred vojsko sprejemale preobilico poljedelske nrodukci-je Donavske kotline, ter okoliščina, da skuša večina držav z visokimi carinskimi mejami odvračati agrarni uvoz iz drugih; drž&v,
Stnahptno je. padel, kakpr vidimo sgpr raj, hmelj. Zelo je pasdla. kP-ruza, od 235 Din: v letu 19R8 na 5fi Din, v pre-teklem. letu, torej z*, skoraj 80«\ dočim sta se ječmen in oves, spričo, splošnega pp4Q^ Se razmeroma dobro držala.
Gospodarsko poročilo iz Nemčije
Likvidacijski proces je napredoval v Nemčiji bolj kot v katerikoli drugi državi, kar vidimo že iz dejstva, od nas že poro-čanega, da je padla nemška blagovna pro-»Iakcija na stanje let 1897/98 in da je tudi produkcija industrij porabnega blaga padla na stanje let 1905/1906, čeprav se te industrije vobče dobro držijo. Zastoj v kreditnem prometu še davno ni premagan, in neprestano se poroča o vedno novih ustavitvah in omejitvah obratov (črni premog, rjavi premog, železo, cement, kalij, tekstilije itd.).
Padanje izvoza se je nadaljevalo, in se dobro pozna razvrednotenje valut v Danski in Švedski, zlasti pa v Angliji. V decembru je padel izvoz Nemčije v Anglijo od 120 na 99 milijonov mark.
V vrednotni politiki vidimo, da je zaloga zlata in deviz od tedna do tedna manjša, pri čemer se pa vseeno opaža precejšnje kolebanje.
Višina kratkoročnih dolgov, ki se morajo po novem dogovoru urediti, znaša ca 5860 milijonov mark. Ni se še posrečilo glede vprašanja obrestne mere priti do zadovoljivega kompromisa. V Nemčiji se bojijo, da bo prišlo morda do popolnega inozemskega moratorija.
Produkcija surovega železa in valjanega blaga je bila v decembru za 21 in 18 odstotkov manjša kot v novembru, produkcija surovega jekla za 23-5% manjša; produkcija cementa je padla od 195.000 na
109.0000 ton. Za tekoče leto 1932 bo prišla k vsemu temu najbrže še posebna omejitev z zgubo holandskega prodajnega trga, in sicer vsled angleške konkurence. Zmanjšala se je produkcija tovornih vagonov itd.
Po globinski točki zadnjega poletja je naraslo število brezposelnih za več kot 2 milijona na ca 6 milijonov. Število vseh delojemalcev v Nemčiji je 21 milijonov. Suho vreme je v zadnjem času omogočilo nadaljevanje zunanjih del, dočim se je v onih poklicnih skupinah, ki so za konjunkturo občutljive, zaposlenost odločno znižala. V rensko-westfalskem premogovnem okraju dela še 221.000 rudarjev, kar je za
163.000 manj kot v januarju 1. 1930. V decembru je bilo polno zaposlenih le še ca 16 odstotkov stavbnih delavcev. Vsled poostrenih carinskih odredb inozemstva in vsled padca raznih valut je bil nanovo obremenjen delovni trg predilne industrije, kovine predelujoče industrije, steklene, porcelanske industrije in industrije igrač.
Pčtd vplivom zasilne odredbe od 8. decembra’1931 in popustljivejše tendence na svetdvnčiVi trgu je bilo gibanje domačih cen nadalje padajoče. To velja zlasti za indekšne skupine živina, živalski produkti, premog, železne surovine in železo, kovine, kože in usnje, tehniška olja in masti, kavčuk, papirno blago in papir ter gradbeni material. Vcletržne cene so v skupni povprečnosti zopet dosegle predvojno stanje. Znatno nad tem stanjem so še zmeraj cene za industrijske fabrikate, posebno za blagovne vrste konsuma.
Električna industrija zaznamuje nadaljnji padec zaposlenosti, pri čemer je njena konkurenčna zmožnost mnogo trpela vsled padca funta. Zadovoljiva je pa slejkoprej zaposlenost radioindustrije.
V tekstilni industriji je bil promet v zadnjem času precej miren. Zelo motil je angleški vrednotni dumping. V industriji svile in žameta se je kriza vsled carinskih odredb inozemstva in vsled vrednotnega razvoja v nekaterih deželah nadalje poostrila. Kupčija v umetni svili je bila prikrajšana po nizkih cenah fabrikatov iz prave svile; upajo pa, da bosta pomlad in Velika noč mnogo popravila.
Tu podamo še indeks veletržnih cen, pri čeiher je skupni povprečni indeks leta 1913 enak 100.
Konec Druga polovica
Vrsta	nov.	1929	dec.	1931	jan.	1932
Agrarni produkti	128-0	93-6	91-6
Gradbeni material	161-3	116-0	113-1
Tekstilije	130-3	67-0	66-8
Kovine	113-4	58-6	57-9
Skupni indeks 135-3	103-2	100-0
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
Škrob! in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Centrala čehoslovaških trgovskih in obrtnih zbornic za sistem skupnih zbornic
Izredno zanimivo je mnenje, ki ga je (podala centrala čehoslovaških trgovsikin in obrtnih zbornic ob priliki izdelovanja zakona o gospodarskih zbornicah na Ceho-slovaškem. V tem svojem mnenju se je centrala izrecno izrekla proti ločitvi zbornic — dasi vemo, da vprašanje ločenih zbornic na Češkem sploh nikoli ni bilo aktualno kljub temu, da slovijo češki obrtniki za najzavednejše in najnaprednejše, mogoče v vsej Evropi —, ter je to svoje mnenje, ki je za naše razmere aktualno — tako-le utemeljevala:
Sistem skupnih trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic je pač največja prednost tega novega zakonskega načrta. Ta konstrukcija zbornic se je dobro obnesla; v Nemčiji so se pojavili mnogi glasovi s strani narodnih gospodarjev, ki zahtevajo, da bi se izvedla reorganizacija zborničnega sistema na način kakor so urejene avstrijske zbornice, kajti Nemčija ima komaj kakih 120 trgovsko-obrtnih skupnih zbornic, vse ostale so ločene. Pri tem so zelo značilni razlogi, ki so spremljali avstrijski načrt zakona za skupne zbornice iz 1. 1913 in ki govore zakaj so ločene obrtne zbornice odpovedale in iz katerih razlogov je želeti zopet njih združitev. Če je zahtevala nemška vlada mnenje zbornic, tedaj je večkrat dobila iz enega zborničnega okoliša po dvoje in celo troje popolnoma različnih imnenj; gotovo je, da je velike vred-
VPLIV KONFLIKTA V VZHODNI AZIJI NA EKSPORT
Poročilo z Dunaja pravi, da so kitajsko-japonske zmede izvoz v te dežele sedaj skoraj popolnoma ustavile. Izvoz na Japonsko je v zadnjem času že sploh zelo padal. Poleg forsiranega industrializacij-skega procesa zadnjih let je bilo nazadovanje kupčije z Japonsko povzročeno tudi po razvrednotenju jena, po japonski prepovedi izvoza zlata in po težkočah v nabavi deviz. Eksport na Kitajsko pa trpi vsled neprestanih notranjih političnih zmed. Sedaj izbrulili konflikt je napotil eksporterje do največje opreznosti, in mnogo naročenih dobav ni več odšlo. Zraven pride še to, da so bila plačila doslej tako od strani Ktiajske kot od strani Japonske redno izvršena, da pa obstoja zlasti glede Kitajske neka gotova finančna bojazen. — Na drugi strani zopet sta pa dobili industriji v Lodžu in v Belgiji, kakor poročamo na drugem mestu, mnogo novih naročil za japonsko armado.
Na žitnih trgih so povzročili vojni dogodki v Vzhodni Aziji začasno trdnejšo tendenco, ki je dovedla v Severni Ameriki in v Argentini do dviganja tečajev. Tudi hudi mraz v Zedinjenih državah je pognal cene v Chicagu navzgor.
* * *
FRANCOSKI LESNI KONTINGENT
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je pred nekaj dnevi sporočil vsem udeleženim eksporterjem, da je na temelju sklepa francoskega poljedelskega ministrstva kontingent za izvoz lesa iz Jugoslavije v Francijo izčrpan. Medtem je francosko poljedelsko ministrstvo odločilo, da morejo jugoslovanski ek šport er ji od 5. t. m. dalje še nadalje do izčrpanja kontingenta v Francijo izvažati, ker je bila prejšnja odločitev izdana na temelju nepravilnih statističnih podatkov francoskih carinskih uradov.
* * *
OTVORITEV NOVE TELEFONSKE CENTRALE
Dne 26. januarja t. 1. sta bila otvorjena pri pošti Draga pri Loškem potoku telefon in brzojav z omejeno dnevno službo.
jkidbgjoiroscuani1
Za izvoznike jajc in perutnine. Tvrdka »S. I. R. P. I.« Societa Italiana Rapprc-sentanze Prodoti Industriali, Milano 3/31, Corso Magenta, 52, Italia, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki jajc in perutnine, ki bi lahko pod ugodnimi pogoji izvažali te predmete grosistom v Milano. Ponudbe v francoskem jeziku je nasloviti direktno na prej navedeno tvrdko.
Za izvoznike stavbenega lesa. Tvrdka Dott. M. M. Justcll, studio industriale, Trieste, Via S. Nieolo 9/II., potrebuje stalno stavbni les za konstrukcije in ga želi uvažati. Ponudbe je poslati neposredno.
nosti le ono zbornično mnenje, ki je izdelano na podlagi skrbnega pretehtanja interesov vseh gospodarskih grup in ki je redoma rezultanta gospodarskih moči celega zborničnega okoliša, uieka srednja pot med zahtevami (posameznih grup. Vse one organizacije (tako prisilne, kakor tudi prostovoljne, ki so ustanovljene le v interesu posameznih podjetnikov, so v odnosu do splošnih interesov pristranske. V instituciji skupnih zbornic moramo gledati nek nepristranski organ, ki prinaša do izraza končno voljo vseh; obstoj takega organa pa je tako v interesu skupnosti, kakor tudi v interesu mirnega sožitja vseli komponent gospodarskega življenja. Zato je novelacija zakona o zbornicah v tem pravcu važna naloga gospodarske politike. Vlada bi morala podvzeti tozadevno izpre-membo zakona tudi tedaj, če bi mogoče tega ne zahtevala nobena izmed gospodarskih skupin, ki bi hotele dajati prednost gotovi specijalni organizaciji; te so namreč v stanu opravljati še druge naloge, katere sicer niso mogoče v okviru zborničnega zakona — (po interesentih izvoljeni sosveti glede vprašanj industrije, trgovine -in obrti) — ker ne upoštevajo drugih gospodarskih grup, vsled česar zamorejo radi svoje enostranosti slabše varovati njih lastne interese, kot pa to lahko store skupne zbornice.
Padanje števila zavarovanih delavcev
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil izkaz najvažnejših statističnih podatkov za mesec januar 1932, iz katerega posnemamo (— pomeni padec od lanskega leta): Članov moških 47.220 (—9.682), ženskih 28.808 (— 1.859), skupaj 76.094 (— 11.541); bolnikov moških 1.172 (-259), ženskih 777 (- 198), skupaj 1.949 (—457); odstotek bolnikov moških 2-48 (—0-03), ženskih 2-09 (—0-48), skupaj 2-56 (—0-19); povprečna dnevna zavarovana mezda moških Din 28-08 (—0-85), ženskih Din 19-62 (—0-61), skupaj Din 24-87 (— 1-01); celokupna dnevna zavarovana mezda moških Din 1,326.206-— (-320,220—), ženskih Din 566.348-—, (— 55.338-—), skupaj Din 1,892.554— (— 375.558-—).
V mesecu januarju 1932 je gospodarska kriza polagoma toda stalno naraščala. Padec zavarovanih delavcev je znašal:
dne	naprairi	1931 napram 1930
1. jan	-	10.799	- 13.130
5. jan.	-	11.099	-13.355
10. jan.	—	11.280	— 13.880
15. jan.	—	11.345	— 13.998
20. jan.	-	11.777	— 14.309
25. jan.	—	12.074	— 14.678
30. jan.	-12.266	-14.853
Zanimivo je, da se je padec moških zavarovancev zboljšal od meseca decembra 1931 za + 345 oseb, dočim se je padec ženskih zavarovancev poslabšal v istem času za —211 oseb. Tekom krize so se vedno odpuščali bolj moški delavci kot ženske. Januar 1932 ima pa ravno obratno izjemo.
Zdravstvene razmere zavarovancev so bile v januarju znatno boljše (zlasti pri ženskah!) nego istega meseca lanskega leta. Odstotek bolnikov je padel za — 0-19 odsto na 2-56%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, je padla za Dn 1-01 (prejšnji meseca za Din 1-02) t. j. za 4%.
Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din 375.558—. To pomeni, da je delavstvo izgubilo radi gospodarske krize (t. j. radi odpustov iz služb in krajšanja plač dnevno blizu Din pol milijona ali mesečno ca 12 milijonov. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se radi tega vkljub povišanju tarife od 6 na 6-5% znižali dnevno za ca Din 13.000 ali mesečno za ca Din 350.000. Brez povišanja prispevnega tarifa bi bil primanjkljaj skoraj še enkrat tako velik.
oseh orst eno- in večbarvne
lugografiko
fJubllana, So. Petra našlo 23
Sbtvdu
Mednarodni bakreni kartel je cene zopet znižal in sicer na rekordno globino 07/s cents, ker je padla od zadnjega znižanja tudi ameriška notica.
Citroen je svojemu podjetju priključil zavarovalnico, ki je opremljena z glavnico 20 milijonov frankov in ki bo zavarovala vse nove Citroenove vozove proti nezgodam, ognju in tatvini.
Ves uvoz iz Češkoslovaške v Holandijo bo kontingentiran; od eksportnih številk let 1928/1930 bo pripuščenih kvečjemu 50 do 70 odstotkov. Isto pa dela tudi Češkoslovaška.
Obtok bankovcev v Nemčiji je bil 31. januarja v znesku 4407 mil. mark krit s 24-8 odstotki (teden prej 26-4%).
Svetovno produkcijo sladkorja navaja Licht z rekordno višino 27-48 mil. ton, vidne zaloge so narasle na 10-49 mil. ton.
Ruska naročila v Nemčiji so dosegla v preteklem letu 425-6 mil. rubljev proti 262-3 milijonom v letu 1930.
Banque de Belgc bo izplačala dividendo 30 frankov proti 40 fr, v preteklem letu.
Švedska banka poroča, da so njeni v obtoku se nahajajoči bankovci v znesku 469 milijonov švedskih kron kriti v zlatu z 206 milijoni.
Latvija hoče vpeljati žitni monopol po
vzorcu Norveške, kjer je zaključila tamoš-nja družba leto 1930/31 z znatnim dobičkom.
Fordova družba je zaključila preteklo leto s čistim dobičkom enega milijona dolarjev proti 44 milijonom za leto 1930. Fordova načela glede mezd in plač so nam znana in se zrcali to menda tudi v teh številkah.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je bil izkazan 31. januarja t. 1. s 4945 milijoni Din in je bil krit v zlatu in devizah s 36-30 odstotki, v zlatu samem z 31-16%.
Prvi valjčni mlin v Osijeku bo te dni prenehal obratovati. Tudi drugim, zlasti mlinom v Sloveniji se zelo slabo godi.
Od 110 češkoslovaških tovarn čevljev jih je delalo v preteklem letu le 32, od teh samo dve s polno kapaciteto, ostale z 20 do 60 odstotki.
Francoski mlini bodo morali pri mletju porabiti najmanj 90 odstotkov domače pšenice; tako določa nova vladna odredba.
Indeks življenskih potrebščin v U. S. A. bo raztegnil zadevni urad na 784 predmetov proti dosedanjim 550. Za bazo s številko 100 bo služilo leto 1926. Indeks bo vsak teden sestavljen in priobčen.
Vesti o avstrijskem moratoriju za inozemske dolgove, ki so se v zadnjem času močno razširile, se sedaj od vladne avstrijske strani kategorično dementirajo.
Jen, japonska vrednota, na borzah neprestano pada.
Švica je z veljavnostjo ,od 5. t. m. kontin-gentirala 38 blagovnih vrst.
'•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••j
I
Priporoča se
Gre
gore
& Ko.
Ljubljana
Veletrgovina špecerijskega In Lolanl|alaega blaga, ra ».nege igaaja la ipiriia.
.elelon 22-46 Brzajavl: Gregorc
Zahtevajte ipeeijalne ponudbe
0000600000000000000000000000—
Kopičenje zlata v Holandiji se je pričelo takoj po opustitvi zlatega standarda v Angliji. Nezaupljivo občinstvo ie pričelo prodajati efekte in nakupovati zlato.
Ogrska Narodna banka izkazuje preteklo leto 8,739.000 pengo čistega dobička in predlaga izplačilo 12 odstotne dividende.
Petroleja v Rusiji so producirali v preteklem letu 22,344.000 ton proti 17 milijonov 375 tisoč tonam v letu 1930, kal je za 21-5°/o več.
Java je izjavila, da glede izmere v omejitvi sladkorne produkcije ne mor® poročati pred koncem marca.
Zaloge bakra v USA so znašale 31. decembra leta 1931	608.500 ton prot*
532.000 tonam na koncu leta 1930.
Tri velike hranilnice v Pragi so p°' množile v januarju stanje hranilni!1 vlog za 93 milijonov na 4.770 milil0' nov Kč.
Kontrola izvoza živine
M	trgovine in industrije je
pra u. izdelalo pravilnik k zakonu o kontroli izvoza živine z dne 22. dec. 1931. Določbe novega pravilnika bodo stopile takoj v veljavo in tako je pričakovati, da bo v najkrajšem času pričel funkcij onirati celoten aparat, ki ga ta zakon oz. pravilnik predvidevata.
Z n»vim zakonom ne bo izvedena samo veterinarska kontrola nad izvozom živine kakor je to bila do sedaj, nego izvoz se bo kontroliral tudi v trgovinskem pogledu, da se bo tako naš izvoz čimbolj racij onaliziral.
V § 3. tega zakona je ta kontrola nad izvozom točno specificirana ter je določeno, da naj se izvršuje kontrola predvsem z namenom, da se čim bolje izkoristijo trgovinsko-pogodbeni kontingenti, kateri nam na podlagi obstoječih pogodb pripadajo. Kontrola se ne nanaša samo na izvoz živine, ampak tudi na izvoz vseh živinskih proizvodov, nadzor se vrši nad časovno in krajevno razprede-litvijo kontingentov ter nad kvantiteto izvoza v posamezne države. Iz tega torej izhaja, da se ne bo kontrola vršila nad celokupnim našim izvozom živine in živinskih proizvodov, nego samo nad onim izvozom, ki je vezan na kontingente.
Tako bo n. pr. zlasti mnogo koristila ta kontrola pri nedavno izposlovanem kontingentu na izvoz prašičev v Avstrijo, kateri izvoz je vezan na posebna uverenja, ki jih morajo izdati naše oblasti. Dogajalo se je do sedaj, da so Avstrijci vodili celoten izvoz prašičev iz naše države preko svojih komisijonar-jev ter se pri tem niso prav nič ozirali na potrebe posameznih pokrajin. Z novo organizacijo izvoza bodo seveda ti ne-dostatki odpadli. Pripomniti pa je treba, da bo ta organizacija imela le kontrolno nalogo, dočim bodo vsi trgovinski posli ostali še nadalje v privatni ini-cijativi. Vsekakor je taka kontrolna organizacija naši zunanji trgovini neob-hodno potrebna, kajti inače se dajo vsi kontingenti s strani držav sopogodnic izkoriščati v njih lastno korist in našo škodo, kakor nas to prav dobro uče izkušnje, ki smo jih do sedaj dobili.
Baš iz tega razloga bi bilo potrebno, da se ta kontrola ne omeji samo na izvoz v Avstrijo, nego razširi tudi na izvoz v ostale države, s katerimi imamo izgovorjene kake kontingente. Le na ta način bo mogoče res racij onalno izkoristiti vse ugodnosti, ki bi jih naj naše gospodarstvo črpalo iz trgovinskih pogodb z medsebojno odstopljenimi kontingenti.
RO'LGX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
„KARTOTEKA“ d. z o. z.
Ljubljana, Selenburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
Zanimiv vzorčni velesejem raznih oblik kruha vsega sveta
Zelo zanimive podatke nam sporočajo iz Rima z ozirom na veliko italijansko krušno prireditev, ki se bo vršila od 15. iunija do 15. julija t. 1.
Za stroje in druge potrebščine (orodje in nadomestni deli) se bo vršil v Bo-iogni (Italija) od 15. junija do 15. ju-iija velik sejem, ki bo zelo zanimiv ne samo za industrijo pekarskih strojev ampak tudi za male mline, krušne prenosnike, tekoče trakove, vagonete, tovorne automobile, motorna kolesa, elek-too in eksplozijske motorje, transmisije, mazilna olja, sirovine za peko, kvas, moko, surovo maslo in rastlinske masti, aparature za laboratorijsko analizo, pekarne, mline, toplomere, pirometre itd.
Od 19. do 20. junija se bo vršil v Rimu vtelik vzorčni sejem raznih oblik kruha izdelanega po vsem svetu. Ta prireditev ne bo imela tekmovalnega značaja z nagradami za udeležence in njih proizvode, ampak bo le demonstrativna.
Zato ne bo za udeležence nikakih pristojbin. Vzorce pošlje lahko vsak pekovski mojster. Državna zveza italijanskih pekov, ki je organizirala to prireditev (ki se bo vršila na enem izmed naj zanimivejših prostorov cesarskega Rima, ki so ga šele izkopali, to je tra-lanski trg) se je sporazumela z državnimi zvezami pekov vseh držav tako, da
vsaka organizira vzorčno zbirko vseh vrst kruha, ki se izdeluje v njihovih pokrajinah. Vzorci bodo nato poslani v Rim državni zvezi pekov (Piazza Son-nino 2 — Rim). Udeležba na tem vzorčnem sejmu je popolnoma brezplačna.
Svetinje in častne diplome bodo podeljene zvezam pekov, ki se bodo odlikovale po svoji podjetnosti, natančnosti in naj večjem številu poslanih vzorcev.
Pekovskim mojstrom vseh držav se zato nudi prilika, da v tekočem letu 1932 lahko napravijo jako zanimiv izlet tako v poučnem kakor tudi turističnem oziru.
Ob tej priliki bodo italijanske državne železnice dovolile znatne olajšave in bo državna zveza italijanskih pekov organizirala potovanje po Italiji na progi Milan—Bologna—Rim in nazaj s posebnimi vlaki, prvovrstno postrežbo v najboljših hotelih in ob naj nižjih cenah.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za
kavo ln mlin za dišave z električnim obratom
fon
2 6-66
INSOLVENCE V AMERIKI LETA 1931.
Po uradni ameriški statistiki je ustavilo lani v U. S. A. izplačila 26.381 tvrdk s skupnimi pasivi 2281 milijonov dolarjev proti 24.107 tvrdkam in 1441 milijonom dol. v letu 1930. Lanska insolvenčna številka pomeni rekord v vsej dosedanji ameriški gospodarski zgodovini in je bila po večini povzročena po bančni krizi, kajti od skupnih pasiv pride 64-7 % na insolventne banke z obveznostmi 1475 milijonov dolarjev, torej več kot so znašale v letu prej sploh vse obveznosti.
H« *	*
MEDNARODNI PETROLEJSKI TRG
V zadnjem času je nastopilo v U. S. A. na trgu bencina lahko olajšanje. Zaloge so prvič po precejšnjem času padle na primerno višino in so sedaj manjše kot so bile v tej dobi preteklega leta. Kelllerjev načrt, ki je šel za tem, da bi U- S. A., Venezuela in Romunija prilagodile produkcijo surovega petroleja tržnim potrebam, je sedaj opuščen, ker zavzemajo rumunski koncerni odklonilno stališče. V Rumuniji sami se vršijo pogajanja glede obnove nacionalnega romunskega kartela. Znani dogovor Romunije s Francijo glede dobave petroleja za dobo bližnjih treh let, zagotavlja rumunskemu eksportu gotovo stabilnost.
* * *
RAZDOLŽENJE MALIH KMETOV V RUMUNIJI
V rumunskem parlamentu je bil te dni sprejet zakonski načrt o razdolženjn malega kmeta, oziroma o pretvoritvi agrarnih dolgov. Dolgovi posestev do 10 ha se znižajo za 50 odstotkov. Pretvorba se vrši 30 let in se obrestuje po 4%. Izvzeti so oni kmetje, ki so obremenjeni samo do 300 lejev. Sanirani kmetje morajo obdelovali posestva po gotovi normi, ki jo določi poljedelski minister. Kmetje s posestvom nad 10 ha se morejo sanirati le s privoljenjem upnikov, in se njih dolgovi znižajo za 25%. Tudi drugi pogoji so drugačni: 20 let in 8%%. Vsak kmet, ki ga sanirajo, sme prositi za poravnavo, ki jo izvede sodišče brez ozira na upnike.
• * *
UVOZ ČEVLJEV V JUGOSLAVIJO
V letih 1928 do 1931 se je uvoz čevljev v Jugoslavijo po teži zelo pomnožil, po vrednosti je pa razen v letu 1930 od leta do leta padal, kakor nam kaže sledeči seznam:
Leto Met. stoti Dinarji
1928	1555	50,500.000
1929	1552	45,100.000
1930	1873	51,800.000
1931	2396	41,200.000
Ako greš v kavarno ali gostilno
in vidi# tam glasila vseh mogočih stanov, pokaži toliko ponosa in zahtevaj, da Ti predložijo tudi glasilo trgovcev. Ako nimajo »Trgovskega lista«, zahtevaj, da ga naročijo. V neki kavari v M. sem prosil, naj mi pokažejo »Trgovski list«. Natakar mi reče, da na list niso naročeni, ker v kavarno ne zahajajo trgovci. Dasi sem videl v dotični kavarni več trgovcev, sem si mislil, da ima natakar vendar prav. Trgovec pride v kavarno in se zanima za vse, le za to ne, kar mu je najbližje. Ali je potem čudno, če smatra natakar take ljudi za vse, le ne za trgovca. Prav ta primer nam kaže, kako škodljiva je za nas vse naša — oprostite mi izraz — indolenca.
Ljudje nas ne poznajo, nas ne znajo ceniti in nimajo zato nikakega razumevanja za naše težnje. Zato vidimo tudi, kako malo simpatij imamo v netrgovskih krogih, ko se obravnavajo v javnosti vprašanja, ki se tičejo naših življenjskih interesov, pa bodi to ureditev cen, naše davčne težnje i. dr. Zdelo se mi je zato potrebno, da gornji primer podčrtam s pozivom na vse tovariše, da pokažejo povsod nekoliko več stanovske samozavesti. Ako bomo na svoj stan ponosnejši, bomo uživali v vsaki družbi večji ugled in spoštovanje.
Trgovec, ki je bil slučajno po nakupih v M.
Xi«Mutfoha
■t	(J
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 16 komadov raznih smirkovih plošč; do 17. februarja t. 1. glede dobave 25.000 kg pšenične moke. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 9800 kg železa. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg tračnikov. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. — Dne 16. marca 1932 se bo vršila pri Upravi barutane v Kamniku ofertalna licitacija glede dobave 50.000 kg trinitrotoluola. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobava mesa. Dne 16. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za ljubljansko garnizijo; dne 17. februarja t. 1. pa pri Komandi vojnega okru-ga v Mariboru za mariborsko garnizijo. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice /a TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland-cementa; do 22. febr. t. 1. pa glede dobave 300 komadov košar za valjčne ležaje, 500. komadov flanš, 100 komadov osovin, 200 m okroglega Sie-mens-martinskega jekla. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 metrov jeklenih vrvi. — Dne 20. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave mesa. — Dne 7. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji držvnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj (vijaki, groverjevi obroči, tračniki, tirfoni). (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Tečm 8. februarja 1932.	Povpia-Ae vanje hn	Ponudbe Din
DEVIZE;	t	
Amsterdam 100 h. gold.	2263-27	2274-63
Berlin 100 M		133141	1342 21
Bruselj 100 belg		783-19	• 8713
Budimpešta 100 pengd . .	•—	- "—
Curih 100 fr		 . .	1096-15	1101-65
London 1 funt		193-43	195-03
Newyork 100 dol., kabel	— •—	—•—
Newyork 100 dolarjev . .	5595 73	5623 99
Pariz 100 fr		22117	222 29
Praga 100 kron		'66-32	167-18
Stockholm 100 Šved. kr .		•—
Trst 100 lir		292 20	'94-60
II «••••••••	-U-	Ci\f
Presoja industrijskih izdelkov v Ogrski.
Iz Budimpešte poročajo: Trgovski minister je imenoval tročlansko komisijo, kateri je izročena kontrola cen industrijskih izdelkov. Če se komisiji cena kakšnega industrijskega izdelka ne bo zdela utemeljena, se bo pogajala s producenti o pravilnih cenah, in bo, če bodo pogajanja brezuspešna, stavila ministrstvu primerne predloge.
Mednarodna premogovna konferenca. V Ženevi se je 13. t. m. zaključila tridnevna premogovna konferenca; kartel evropskih premogovnih producentov se je s to konferenco približal uresničitvi. Resnost položaja v glavnih deželah premogovne produkcije, zlasti v Angliji in Nemčiji, je dovedla do splošnega priznanja potrebe mednarodnega sporazuma. Sklenilo se je počakati izida londonskih kartelnih pogajanj, glede katerih bodo vlade izjavile svoje stališče. Morda se bo nato sklicala v Ženevo druga premogovna konferenca.
Svete najflne te norveško
ribje olje
iz lekarne
Dr. C. Piccoli-fa v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Kolektivizacija v Rusiji. O tem izredno važnem gospodarskem in političnem vprašanju se razpravlja z velikim strokovnim znanjem v pravkar izišlem petem zvezku od Lozinsky-ja izdajanih »Russische Mo-natsberichte« (Verlag Finanznachrichten, Wien III., Marxergasse 1). Od drugih finančnem položaju Rusije in zlasti oni o finančnem polžaju Rusije in zlasti oni o zunanjih dolgovih Rusije. To je posebno važno za one, ki se hočejo iz kupčijskih razlogov informiraji o sovjetskih obveznostih.
Zunanja trgovina Poljske aktivna. V
preteklem letu je zunanja trgovina Poljske močno padla, a uvoz bolj kot izVoz, in je bil zato izvozni previšek večji kot leta 1930. Uvoz je padel od 2246 milijonov zlotov na 1462 milijoov, izvoz od 2433 na 1878, tako da je izvozni previšek narasel od 187 na 417 milijonov zlotov. Najbolj je padel izvoz v Nemčijo, in sicer vsled po-ostrenja carinske vojske.
Tlim iiprofili
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem, dne 5. februarja 1932 je bilo pripeljanih 93 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari, komad 80—90 Din, 3—4 mesece stari, komad 150—250 Din, 5—7 mesecev stari, komad 350—400 Din, 8—10 mesecev stari, komad 450—500 Din, 1 leto stari, komad 800—900 Din, 1 kg žive teže 650—7'25 Din, 1 kg mrtve teže 9—10'50 Din. Prodanih je bilo 53 svinj.
&.> v«
GRADBENO
POD|ET|E IN TEHNlfNA PISARNA
MIROSLAV ZUPAI - Ljublj ana
STAVBENIK
Poštni ček. račun štev. 12.834
Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe Itd. • Spreietnanle v strokovno Izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična tnnenla • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
S', ran 4.
Štev. 17.
RAZGLAS
/ibojrnica za trgovin«, ohrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/111., o legitimiranju trgovcev, industrijcev. obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljhih treh mesecev in sicer od 20. avgusta 1931 do 19. novembra 1931 naslednje nove legitimacije:*'
5^4, Špende-Jeraj Josip, Ljubljana — Bollafi-jo & sinova, veletrgovina z vinom in žganjen^, Ljubljana.
5^5. Florjane Josip, Ljubljana — Koretič Rafko, trgovina z delikatesami in. Špecerijo, Ljubljana.
546. Florjane Josip, Ljubljana — Zavrtanik
Adolf, tvornica čokolade, Lesce.
547. Jeras Maks. Ljubljana — Zavrtanik Adolf,
tvornica $okolade,'‘ Lesce.
548. Ogrizek Juro, Gaberje pri Celju — Je-
lovšek Josip, manufakturna in modna trgovina, Celje.
549. Zagorc Alojzij, Dole pri Liliji — »Tehna«,
družba z o. z., tehnični biro, Ljubljana.
550. Tršan Mirko, Ljubljana — Medič-Zankl,
d. z o. z., tvornica olja. firnež^. lakov in barv (boja), Ljubljana.
Winkle Norbert, Sevnica — Winkle, ko-
551.
552.
pitanca, Seypiw o^Ssjvi.
Win-
553.
Gri^ttschrciber Ed varil, Sevnica -kle, kopitarna, Sevnica ob Savi.
Medvešek KareL Trbovlje — Medvešek Anton, krojaštvo. Trbovlje.
554. AtkoVil Atanazij, Skoplje — Kristan Lju-
ze, tovarna slikna, pdei in pletenin, Zapuže.
555. Miličevič Mato, Zenica, — Prometna banč-
na družba z o. z., Maribor.
556. Gujam Mate, Pirovac — Prometna
družba z' o. z.. Maribor.
557. Cingula Valdemar, Sesvete, kraj Zagreba
— Prometna bančna družba z o. ž.. Maribor.
558. Lapajne Dalibor, Žiri — Brača Naglič,
Žiri, radioniča in eksport cipela.
559. Majdaniič Mato, Banja Luka — »Hermes,
^ruiba z o. z., tvornika z manufaktur-nim blagom, Ljubljana.
560. Ljiljak Gjuro F-, Melenci — »Hermesf,
družba z o. z., tvornica z manufaktur-nim blagom., Ljubljana.
561,. Oblak Ivaq, Žiri — »Sora«, družba z o. z., čevljarstvo. Žiri.
562. Počjvavšek Ivan, Ljubljana, Rožna dolina
— Lindič .losip, trgovina z galanterijskim blagom na debelo in drobno, Ljub-
563. Godnov Vincenc, Tržič — Lindič Josip,
trgovina z galanterijskim blagom na debelo in drobno. Ljubljana.
Dergas L, GUnce pri Ljubljani — Brodar Štefan, trgovina z vinom, Ormož.
Skornšek Maša, Celje — Vučko & drug, trgovina z manufakturo, Celje.
Petkovič Vaso Bi., Beograd — Kurzthaler, Oberwalder, Štemberger dr. z o. z.^ tovarna klobukov in slamnikov, Domžale. Borovitinov Aleksa, Skoplje. — Oblat Aleksander, trgovina s čevlji. Ljubljana.
Skrij Rudolf, Ljubljana, — š^pira. Jpahim »Onmia«, trgovina z galanterijskim. konfekcijskim, belim in kratkim blagom, Ljubljana.
Zečevi# Josip, Vinkovci — Prometna bančna družba z o. z., trgovina z vrednostnimi papirji, Maribor,
Golob Janino, Ljubljana — Peteline Josip, tovarniška zaloga šivalnih strojev in galanterija, Ljubljana.
Kocjan Ivan, Ljubljana — Kolinska tovarna hranil, d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
Greiner Stjepan. Zagreb — Kolinska tovarna hrknil, d. d., tovarna hranil. Ljubljana.
1’olak Franc. Ljubljana — Pugel & Ross-niann, veletrgovina z vinom. Maribor. Laure Martin, Hiidikot p. Vuhred ob Dravi _ Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje.
Dokle JovOj Teslič — Milarna in svečarna d. d., milarna in svečarna/Ljubljana. Ramskogler Karel, Maribor — Lipdvšek Gustavi agehtura in komisija, Maribor. Sert Ferdo, Maribor — Lipovšek Gustav, agentura in komisijska trgovina, Maribor,
Čermelj Josip, Mirna, Dolenjsko — Habe Otmar, agentura in komisija. Nov mesto. Peter Josip, Ptuj — Prva jugogl. alkobojr na industrijska družba, poprej Simon Hutter & sin, alkoholna indtlstrija, Ptuj. Kollar Vilim, Zagreb — Hrovat Herman, .knjigarna, Ljubljana.
Iranko Matija. Ljubljana — Pečnik. Elza, agentura in konpsija, Celje.
Praprotnik Matija, Maribor — Bernhart Adolfi mlekarna. Maribor.
Žagar. Ferdo, Gllnce pri Ljubljani — Lfhbljahsja oblačilni bazar. dr. i o, z., trgoviHa z manufakturo, Ljubljana.
Sturii! Andrej, Ljubljana — »Pekatete«, djužba‘z 'q. z., tovarna testenin, "l^iup-
Papez. Pefer, Ljubljana —• Maver I. C., trgoVina z manufakturo, Ljubljana. Verbič Fr;u|c. Ljubljana, — Majrer L C., trgovina ž manufakturo, Ljubljana, Bonča Anton,' Zg.’šiška — Majrer 1- C., trgovina z manufakturo, Ljubljana. Kastner Štefan, Dolnja Lendava — »Jadran«, dr. z o. z., industrija dežnikov, Dolnja Lendava.
Gajšek Viktor, Maribor — Gajšek M..
strojna pletarna, Maribor.
Kovač Krape, I^bljana — Ivanič Josip, konfekcijska industrija. Liubliana. Krepek Rudolf, Pobrežje pri Mariboru — Pavaletz Fr., agtsnttira in ^omisija. IW|a-rjbor.
* Na prvem mestu je navedena številka legitimacije z imenom in. bivališčem lastnika, legi; timacije, za te,m pa je navedena tvrdka, zat leatero potuje iir^noVani.
564.
565.
566.
567.
568.
569.
570.
571.
572.
573-
574.
575.
576. 57.7,
578.
579.
580.
581.
582.
583.
584.
585.
586.
587.
588.
589.
590.
591.
592.
593.
594.
595.
596. 5.97.
598.
599.
<Wr
601.
602.
603.
904-
605.
606. 607.
m
609.
610.
611.
612.
613.
614.
615.
616.
617.
618.
619.
620. 621.
622.
623.
624.
I
625.
626.
627.
628. 639-
630.
631.
682,
633.
634.
635.
636.
637.
638.
639.
I
640.
641. 64?,
Lajh Franjo, Maribor — Rosija-Fonsier, zavarovalna in pozavarovalna družba. Ljubljana. "
Dekič Marijan, Jasenovac — Prometna bančna družba z o. z., trgovina z vrednostnimi papirji, Maribor.
Rakič Rudolf, Ljubljana — Herceg-Bosna, splošna zavarovalnica, Ljubljana.
Faletič Janko, Sušak —L. Slanovec, »Jugo-special«, dr. z o. z., trgovska agentura, Ljubljana.
Rosenberger Alfred, Zagreb — šešir, d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. Trbojevi^ Dane, Lapat — Šorli Josip, čevljarstvo, Žiri.
Pucelj Leopold, Zagreb — Bovha Janko »P.vrota«, prvi jugosl. pirotehnični laboratorij, tovarniško izdelovanje pirotehničnih izdelkov itd., Celje.
Schinkq Josip, Rogaševpi — Banka Pehani & Co„ trgovska agentura, Ljubljana.
Lorencin Amljel, Sušak — Ornjg L-. trgovina z manufakturo, galanterijo itd., Maribor.
Štef&nič Štefan, Sombor — Poznič Marija, trgovina z mešanim blagom, Ljubljana. P<4gw J(WP< Ljubljana — Prelog Karel, trgovina z volnenim, blagom in galanterijo, 'Ljubljana.
Praunseis Alfonz, Ljubljana — Hrovat Herman, knjigarna, Ljubljana.
Lesknvec Ernest I„ Ljubljana — »Pekolj«, družba z o. z„ trgovina z zobotrebci, Ljubljana.
Kodrup Anton, Sv. Jedert — Dr. Werther Hink9, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijama, Liub-ljapa.
Bratovi Vido, Ljubljana — »Lana«, družba z o. z., Ljubljana,' tovarna pletenin in trikotažnega perila.
Lanac Bruno, Sušak — Milarna & Svečarna, d. d., tovarna mila in sveč, Ljubljana.
Muršec Maks, Ptuj — »Metka«, družba z o. z., mehanična tkalnica. Celje.
Cene Marija, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor.
Weis Evgen, Radovljica — Bogataj & Janu, družba z o. z., tovarna klobukov, Radovljica.
Kotar I. C-, Ljubljana — »Hermes«, družba z o. z., drogerija, Ljubljana.
Poljanec Viktor, Ljubljana — F. Hann & Comp., proizvodnja kozmetičnih aparatov, Ljubljana.
Sivec Rudolf, Ljubljana — Brumec Franc, trgovska agentura, Zg. Breg, Ptuj.
Aščejrič Esrel, Travnik — Ornik L., trgovina z gumijastimi predmeti, Maribor. Oigon Alojzi, Vbdmat — Oblačilmca »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Spitaler Franc, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana,
Papež Viljem, Maribor — Lipošek Gustav, agentura in komisija, Maribor.
Letič Engelbert, Moste pri Ljubljani — Lipošek Gustav, agentura in komisija, Maribor.
Žbogar Vladimir. Maribor — Lipošek Gustav, agentura in 1 omisija, Maribor. Vrabič Milan, Ptuj — »Delta«, ret*. z. z o. z., izdelovanje perila, Ptuj.
Oven Anton, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
^.rižaj Drago,, Niš — »Unio«, družba z o. z., tovarna kemično tehničnih izdelkov, Maribor.
Mičič Svetozar, Ulog — »Unio«, družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor.
Vogrinčič Kahna n. Zagreb — Štajerska železoindustrijska družba, kovinska industrija, Zreče.
Miklaučič Rudolf, Maribor — »Kristal«, d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor.
PlavČak Anton, Maribor — »Kristal«, d. d- tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor.
Trtnik Ignac. Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Furar Anton, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Jareb Rudolf, Ljubljana — Otorepec Josip, družba z o. z., izdelovanje pločevinastih izdelkov, Ljubljana.
Miklavec Josip, Ljubljana — Korenčan J., trgovina z galanterijo, Ljubljana.
Žabkar Alfred, Ljubljana — Dr. Wertber Hinko, izdelovanje umetnih, kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana.
Čot Ivan, Vrhnika — Dr. Werther Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorju in, sličnega inatprijala, Ljubljana.
Batič Viljem, Celje — Šapira Joahim, trgovina z galanterijskim, konfekcijskim kratkim in belim blagom, Ljubljana. Novak Štefan, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Wiildinger Vilim, Zagreb — Rakusch D., veletrgovina, z. žepnino, Celi^
Turnšek Štefan. Št. Vid nad Ljubljano — Jax fvan & sin, trgovina, s šivalnimi, pisalnimi, pletilnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
Kugler Ufariin, Ljubljana — I. C. Mayer, trgoyina z manufakturq, Ljubljana. Hompla Ivan, Cerna - Tomažin M„ trgovska. agentura, Ljubljana.
Mprhaf Vid^ Male Vižmarie — Tekstil-bazar, družba z o. z. trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Lindtner Ciril, Rožna dolina — A. Ras-bprger, n«, is, z 9, z,. trg^jWi z granatom. in zvočniki- Ljubiiana.
Ger&eiiR, Rudolf. Škofja Loka — šešir. d; dl, tovarna klobukov, Škofja Loka.
, Planinšek Jakob, Novq m^stq — Leban Fran, posredovanje za povečanje slik, Maribor.
643.
m
645.
646.
647.
648.
649.
650.
653.
652.
653.
Lanfič Jakob, Celje — Leban Fran, posredovanje za povečanje slik. Maribor. Demšar Anton, Selce — Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z., knjigarna. Ljubljana.
Malič Marko, Sekulič pri Metliki — Fischer & drug, manufaktura, Celje.
Pančur Stanislav, Glince pošta Vič — Prometna bančna družba z o. z., prodaja vrednostnih papirjev, Maribor.
Skubic Franc, Podpeči — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom na debelo in drobno, Ljubljana.
Horvat Karel, Središče ob Dravi — Ornik L„ trgovina z gumijastimi proizvodi, Maribor.
Dedvič Vidak, Split — Razpošiljalnica »Minerva«, trgovska agentura, Ljubljana.
Kraner Leo, Ljubljana — Kolinska tovarna hranil, d. d.,’ tovarna hranil, Ljubljana.
Belič Vinko, Vif pri Linbljaui — Oblačilnica »Ilirija , trgovina z manufakturo v Ljubljani.
Konig Ivan, Selca pri Braču — Prometna bančna družba z o. zi, trgovina z vrednostnimi papirji, Maribor.
Šepič Stanko, Zitgreb — Naglič Brata, izdelovalnima in eksport. čevljev. Žiri.
65^. ŠpaničA Veter, Zagreb — Bovha Janino, »Pyrota«, tovarniško izdelovanje pirotehničnih predmetov i|((L, Celje.
655. Maroičič Stjejiafl, u^e — »Sana«,
ofruž.ba z o, z., toya,rxia j*>kolade. Hoiie.
656. Asnon Franc, Maribor — Pahernik Frai^c,
trgovska agentura ir\ komisija, Maribor.
657. G^tes Adojll, Lj^b\jaq)i - Sav^k‘lvan, trgovina z manufakturo, Kranju
Tory Rihard, Ljubljana — »JuaoSeška«, jugoslovenska češka tekstilna industrija, d. d. tovarna hombažnih tiskanin. Krapj. Žbogar Martin, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, t^g9iyin^ z manufakturo,‘ Ljubljana.
Radišič Pctar, Zagreb — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hrami, Ljubljana.
Barič Aleksander, Maribor — »Kpkr^«, 4- 4-. Y	»Mfttinica,	te^stilpa
tovarna, Maribor.
Homarn Ivan. Zminec nad Škofjo Loko — Struna Ignac, slašžižar in medičfrrtinb-
ijan?.,
663. Zup^n Vlado, Ljubljana — Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana. Babftrmaun Franc, Marenberg — Pečnik Elza. ageptnra in komisijska trgqvina, Celje.
Dominko Josip. Trbonie p. Vuzenica — Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
666. Klajič Branko, Subotica — Kolinska tovarna iifanil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
Kropar Jožef, Klanec pri Kranju — »Teh-'V> \ družba Z o. z., tehnični biro. Ljubljana.
\YeiuberRer Ad°If> Vukovar — Pajk R. & Z., 'konfekcija moškega perila, Celje. Kaudorfer Anton, Pilštanj — Mikuš L., tovarna dežnikov, Ljubljana.
Ebenspaiiger Jean, Beltinci — Prometni bančna družba z o, z., trgovina z vrednostnimi papirji. Maribor.
671. Gluliak Ivan, Pavlova p. Vel. Grdjevac —
Prometna bančna družba z a. z., trgovina z vrednostnimi papirji. Maribor.
672. Karadžič Peter, Beograd — Kolinska to-
varna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
673. Hodbot Josip, Maribor — Anglo-Jugoslo-
vensk« petrolejsko d. d„ trgovina s petrolejem itd., Maribor.
674. Hočevar Stanko, Dvorje pri Kranju —
Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom na debelo in drobno, Ljubljana.
675. Maček Marjan, Žiri — Maček Jožef, čev-
ljarsjvo, Žiri.
676. Kropar Jožef, Klanec pri Kranju — Jax
Ivan & sin, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi, pisalnimi stroji in pletilnimi stroji, Ljubljana.
677. Mastnak Viktor, Kraljevo — »Hermes«,
družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana,
678- Voj-ina Vinko,, Mar^nbejg, — šapira JQa-. hljii »Onima«, trgovina /. galanterijskim, konfekcijskim, belim in kratkim' blagom. Ljubljana.
679. Beršek Ivan. Maribor — Ježek K. & R.,
tovarna, strojev, livarna železa in kovin, Maribor.
680. Umberger Anton, Ljubljana — Siegel &
drug, dr, z o. z., industrija, platnenega, koriopnega iri bombažnega blaga, Ljubljana.
681. Jug Ivan, Ljubljana — Siegel & drug,
dr. z o. z., industrija platnenega, konop-nega in bombažnega blaga. Ljubljana.
682. Knnej. Ferdinand, Celje — Tvornice »Zla-
torog«, preje C. Gros. tovarna, mila, Maribor:
683. Sirikič Suknja, Sarajevo — .lugospecial«,
L. Slanovec dr,, z o. z., trgovska, agen^ tura in komisijska trgovina z manufak-turnim blagom, Ljubljana.
684. Kovač Adolf, Škale, Velenje — Pečnik
Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje,
685- Butara, Anton. Ljubljana — Schneider & Verovšek, trgovina z železnino. Ljubljana.
686. Mavec Martin, Ljubljana, — Lasan Brača,
trgovina z vinom, yubljana.
687. Istinič Franc, Ljubljana — Kobal Peter,
tovarna, žplpzij in rolet. Igranj.
688. Perper Josip, -Lavrica — Jax & sin, trgo-
vina s šivalnimi, pisalnimi in. pletilnimi stroji in kolesi, Ljubljana,
689.
65JB.
659.
66(0.
66(1.
662.
6Gj4.
6G5,
667.
(568.
669.
670.
690
691.
692.
693.
694.
695.
696.
69i7.
698.
699.
700.
701.
702.
703.
Ulčar Franc, Moste pri Ljubljani — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom na debelo in drobno. Ljubljana. Fornezzi Franjo, Rožna dolina — »Sana«, | družba z o, z., tovarna čokolade. Hoče pri Mariboru.
Bednar Karel, Ljubljana — Pipan & Cie* ; dr. z o. z., trgovina s strojnimi, tehnič- ! niuii, jedilnimi olji. kemikalijami itd., Ljubljana.
Mihevc Alojzij. Beograd — »Pekatete#. ! družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
Oblak Jožef, Žiri — »Sora«, družba z o.
z., čevljar8ivo, Žiri.
Zupan Gotfried, Šnjartijo — Tiskarna »Kolektor«, Albin Pogačnik, akcidenčna tiskarna, Stražišče pri Kranju.
Simončič Ivan, Ljubljana — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom na debelo in drobno, Ljubljana.
Sever Ivo, Ljubljana — Korenčan J., trgovina z galanterijskim blagom. Ljubljana. Lanfič Jakob, Celje — Bumiller Filip, L6gl D- nfl. in toicnljen9vič Slavko, ko- ! manditna družba, tovarna palic, in bičev-nikov, Celje, Zagrad.
Klinc Josip, Trgovin pri Vel Nedelji — Leban Franc, Mina, zastopstvo za povečanje slik. Maribor.
Milovanovič Branko, Beograd — Hedžet & Koritnik, veletrgovina z manufakturo, Ljubljana.
Štuhec Alojzij, Ljubljana — Junc Milka, »Centra«, trgovina s Šivalnimi. Pisalni- j mi, pletilnimi stroji, kolesi itd., Ljubljana.
Depoli Adolf, Kranj — Sok Ivan. agen- j tura in korpisii^, .ledenice.
T^rfli Viktoj^, Kovo mestp — H^bbe P*- j mar, agentura in koimisija. Novo mesto. • Vukovič Ante, Knin — Brata Naglič, iz- { delovalnica in eksport čevljev, Žiri.
704. lvps(anievee Adolf. Maribor — Lipošek I
Gustav, agentura in komisija, Maribor, i
705. Pondelek Ludovik, Lucova, Petrovci — I
»Tehna«, družba z o. z., tehnični biro, Ljubljana.
700. Karič Kadra, Trtnik — Leban Fran, »Mina«, zastopstvo za povečavanje slik,
Maribor.
707. Sjbil Vilibald, Ljubljana — »Posest«, druž-
ba z o. z., komisijska trgovina. Ljubljana.
708. Zupančič Ivan, Ljubljana — »Posest«,
družba z o. z., komisijska trgovina. Ljubljana.
7QS>r Basdar Ludovik, Kočevje — Pečnik Bl*a, i agentura in kP.mts.ija, CeJje.	!
Strkalj Krsto, Šibenik — Škrjanec Peter, čevljarstvo, Duple. p. Križe.
Slejko Franc, Ljubljana — »Tehna«. druž- : ba z o. z., tehnični biro, Ljubljana. Frankovi«1 Malija, Zagreb — Hrovat Her- [ man, knjigarna, Ljubljana.
Zupančič Ivan, Ljubljana — Fleischmann Hans & Co., »Panexsol«. trgovina z me- 1 dfioij>sko, tehnjčnimi predmeti, Ljubljana, j Gradišnik Stefan, Mežica pri Prevaljah — ! Pečnik Elza, agentura in komisija Cer lje.
Rescli Ivo, Zavodna pri Celju — Brauns Viljem, tovarna anilinskih barv in ke- [ mičnih izdelkov, Celje-Speglič Franc, Celje — Brans Viljem, to- i varna anilinskih barv in kemičnih iz- [ delkov, Celje.
Levičnik Hinko, Ptuj — Lenart Era^i£ ' Sal„ manufakturno in tekstilno blago na \ veliko, Ptuj.
F'ran de Cccco, Vevče pri Ljubljani — ; ^Brezalkoholna produkcija«, prodaja brez- | alkoholnih pijač, Ljubljana.
Tratni Ferdinand, Brdo pri Ljubljani — j Lindič Josip, trg. agentura, Ljubljana.
Rak Anton, Trbovlje — Lindič Josip, trg. agentura, Ljubljana.
Herzog Robert, Zagreb — Kocbek Ed- : mund, tovarna perila, Krani.
Švalf Ivan. Dalj — »Minerva.«, Rojina & Kosem, trgovska agentura, Ljubljana. Kordež Valentin, Ljubljana — Dr. Wer- j tlier Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorj^ in sličnega materija!«, Ljubljana.
1'erc Alojzij, Spodnja Ročica — Lindič Josip, trgoVina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
Rovšek Jožef. Žirovnica — "Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom. Ljubljana.
Kva^ Ivaii, Maribor — Kieser Ludovik, fotograf. Maribor.
Šalamon Zvonimir. Podlož. pri Ptujski gori — Vok. Ignacij, trgovina s šivalnimi stroji in Kolesi, Ljubljana.
Potočnik Vladimir, Prezid — L- Slanpv.eCr Jugospecial«, družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana.
Samastur Lvan, Mojstrana — »Tekstih bazaf«, trgovina z manufakturo, Ljub'
Gantar Stanko, Nova vas pri Žireh -7 »Sora«, družba z o. z,', čevljarstvo, Žiri* , Mihevc Alojzij. Beograd — Tovarna mptt voza in vrvarna, d- d., tovarna, motvoza ii|. vrvarna, Grosuplje.
Demšar Franc. Zabrežnik pri Žireh —• Žakelj Josip, čevljarstvo. Stara vas pr» žireh.
733. Skuk, Rudolf,. Zagreb — . Tehna^ družb« z. o, z., tehnični biro. Ljubljana.
Baier Maks, Dobrava-Vintgar — Sok Ivan.
trgovska agentura, Jesenice.
Fmitflk. Fanj, Moste pri Ljubljani — J T.ekčtilbaz»r«4 družb«, z. o- z., trgov;«** s z manufakturo. Ljubljana.
Biček Marica. Devica Marija v Polju Strainšak Fany. prodaja praškov za VO' kppfavanje iprčes, Dev. Marija v Poli0, : — ^ ;
710.
711.
712.
713.
714.
f!5.
716.
717.
718.
719.
720.
721.
723.
724»
725.
726.
727.
728.
729.
730.
731.
732.
734.
735.
736.
Naročajte in Sirite »IigovsU list«
I
Uceja dr.	PLBS$k	—	Za,	Tr^YsHftri?i4wibr;jslco,	d‘.	<$,	»MERKUR«	kot;	in	O.	MJIC^ALEK,	LjubUa»a,