Iz državuega zbora. Najvažnejša zadeva zadnjega tedna je ta, da je gosposka zbornica sprejela t veliko večino glasov adreso ali udgovor na cesarjev prestolni govor. V tej adresi se gosposka zbornica popolnoma strinja z vladnim jezikovnim ukazom za Geško in Moravsko. Pri tej priliki je ministerski predsednik grof Badeni razlagal, da (© toilo neobhodno potrebno, tako jezikovno naredbo napk.aviti za omenjeni dve deželi. — Iz tega ,govora rainisterskega predsednika se razvidi, da vlada nikakor ne misli, da bi se kje udala liberalnim kričačem in preklicala one jezikovne naredbe. Jako važno je nadalje, da je adresna komisija poslanske zbornice tudi dognala odgovor na cesarski nagovor. Poljski grof dr. Dziedušički }e sestavil to adreso v porazumljenju s Gehi, Poljaki, katoliškimi Nemci in s slovansko zvezo. V tej adresi se sicer povdarja, da se ima razširiti in utrditi »samouprava vseh avstrijskih kronovin in dežel«. V tem odstavku tiči brez dvoma nevarnost za štajarske, koroške in priraorske Slovence, ki se bodo v tem slučaju na milost in nemilost izročili nemškim in laškim liberalcem. Zato je izjavil v imenu slovanske zveze dr. Ferjančič, da sicer glasuje za večje pravice posameznih kronovin in dežel, vendar se mora poprej zagotoviti obstanek manjšin prebivalstva po posameznih deželah. Preden se je v adresnem odseku glasovalo o tej adresi, je grof Dziedušički še spodbijal vse ugovore liberalcev proti adresi. Prigovarjal jim je, naj se obnašajo vsaj pri tem odgovoru na cesarjeve besede dostojno; naj skrbijo, da bo naša zbornica edina zdaj, ko gre za tako važno slvar, kakor je pogodba z Ogersko. Ugovarjali so sicer nemški liberalci, da tako, kakor se obnašajo nemški liberalci zdaj, so se pred par leti obnašali tudi Mladoeehi, ker so tudi s svojimi predlogi in vednim glasovanjem zavlačili vsako resno delo v državnem zboru. Grof Dziedušioki je na to rekel tako-le: »Mladočehi niso ustvarili zdajšnje ustave (postave za državni zbor), temveč so tej ustavi vedno ugovarjali in s protestom prišli v državni zbor. Ge torej oni tako ravnajo, je to vse kaj drugega, kakor ee vi liberalci motite mirne obravnave v državnem zboru, vi, ki ste to ustavo napravfli.« Nemški liberalci so si namreu skovali vso ustavo, to je vse postave za izvolitev v državni zbor, tako, da so sebi zagotovili večno večino in nadvlado v Avstriji. Toda prišlo je drugače. V to zanjko, v katero so skušali ujeti vse druge narode in katoličane, so se sami ujeli; zgubili so večino in samooblast in zdaj vpijejo in kričijo, da se njim dela kriviea. -- Ojstra je bila ludi beseda, katero je govoril (^eh dr. Stranskv. Rekel je: »Sehunerer (prusak) vibti zdaj svoj bič nnd nemSkimi liberalci«-. Ta beseda je kaj resnična. Sehonerer, kateremu ni mar za obstanek Avstrije, vlaga v državnem zboru razne predloge, pa niti ne prosi pred sejo, da bi njegove predloge podpisali nemški liberalci. Dokler pa ni na kakšnem predlogu dovolj poslancev podpisanih, se ne more o njem obravnavati. V takem slučaju mora vprašati zborniski predsednik poslance, če tak predlog podpirajo. Ako se vzdigne zadostno število poslancev, se bode o njem razpravljalo: drugače pa se zavrže. Sehonerer nalašč noče pred sejo prositi za podpise liberalnih poslancev; kajti gorje jim, ako se ne bi pozneje za njega vzdignili v zadostnem številu! Kakor torej on komandira, tako morajo ustajati s svojih sedežev. Za adreso, ki se je sestavila po želji večine, je glasovalo 25 udov adresne komisije; proli njej 13 udov; odsotnib je bilo 9 udov; predsednik pa ne glasuje. V kratkem bi se zdaj imelo razpravljati v zbornici o tej adresi, kakor jo je sprejela večina adresnega odseka. Toda vprašanie je, ali ne bo manjšina te obravnave popolnoma zavlekla in zabranila. Kakor kaže seja z dne 24. maja se bo skoraj gotovo tako zgodilo. Dne 24. maja je nastalo predsedniku dr. Kathreinu, preden je otvoril sejo, slabo, in. je moral pričeti zborovanje prvi podpredsednik dr. Abrahamovič. V začetku je naznanil zborniei, da je te dni umrl državni poslanec Hofbauer ter popisoval v lepib besedah njegovo delovanje. Zbornica se je vzdignila v znamenje sožalja. V tej seji je stavil dr. Gregorec in tovariši predlog, naj se znižajo pristojbine pri srednjih in malih posestvih. Zičkar in 25 tovarišev stavijo nujni predlog, naj se zdatno pomaga prebivalcem v brežiškem in kozjanskem okraju, ki so v veliki stiski zavoljo lanske toče. Ta nujni predlog se glasi: »Skoraj vse občine v sodnih okrajih Brežice in Kozje na Štajarskem so bile v poletju 1896 poškodovane po strašni toči. Prejele so sicer deloma nekaj podpore in denarja, ki sta ga v ta namen dovolili država in dežela. '1'oda, če je znašala škoda n. pr. v občini (iorjane 10.000 gld. in pa je prejelo le devet tamošnjib posestnikov podporo v skupnem znesku s 95 gld., se prav lahko razvidi, da je ta podpora skozi in skozi premajhna. Nasledki lanske toče so razvidni še le v letošnji spomladi. Nekateri vinogradi so se vsled te nezgode popolnoma posušili; mnogoteri so se morali opustiti in trte posekati. Tudi cenitev škode, ki se je po lanski toči izvršila, je bila neresnična, veliko prenizka. Kakor se je že omenilo, kažejo se nasledki še le zdaj. Posestniki nimajo niti sami potrebnega denarja, da bi si popravili svoje pokončane vinograde, niti so vsled svojib dolgov v stanu, dobiti potrebnih posojil. Vsled zel<'» verjetnih poročil nima tamošnje ljudstvo niti vsakdaniega kruha. Ljudje, ki so ob nav.idnih razmerah dobro shajali, beraiijo zdaj, dsi %\ kupijo /.ase ia za svo^e po- trebnega kruha. — Res občudovanja vredno Ijudstvo, da pri takih okoliščinah ne obupa! Pri celi tej nesreči pa iztirjavajo davčni eksekutorji zaostale davke, t. j., prodajajo ljudstvu ono malo imelie, kar mu ga je še preostalo. Podpisani stavijo torej sledeči nujni predlug: Visoka zborniea naj z vsemi prikrajšanji, ki so mogoči po opravilnem redu, preiskuje stisku v okrajib lirežice in Kozje. V lormalnem obziru se predlaga: ta nujni predlog naj se izroči proračunskemu odseku, ki ima v osmih dneb o njem zbornioi poročati in primerne predloge staviti.« V teku te seje so še nezadovoljni levičarji jeli kljubovati zopet na drug način. Mnogotere občine so vložile razne želje in prošnje. Običajno je, da, če katera občina kaj posebno važnega zahteva, da se oglasi tisli poslanec, ki je prošnjo predsedništvu izročil, ter prosi, naj se ona prošnja ponatisne v sejnem zapisniku. Nikoli še ni prišlo kateremu poslancu na misel, da bi zavoljo take želje terjal glasovanje po imenih. A dne 24. maja so uprizorili nemški junaki tak »špektakel«. Tako se je tratil 8 ur zlati čas in se bode tratil, Bog zna, kako dolgo!