dobrodošli na desnem bregu Mure cine Veržej :: leto V :: številka 2 :: maj 2012 :: županova beseda :: občinski utrip :: razpisi in projekti :: kulturni in šolski utrip utrip marijanišč a in župnije :: društveni utrip :: športni utrip IIH|||jflflnaša dediščina :: razvedrilni kotiček :: napovednik :: fotokronika : županova beseda SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! { Z začetkom maja smo pričeli praznovanja ob 13. Občinskem prazniku Občine Veržej. V ta namen se bodo zvrstile različne prireditve vse tja do konca junija, osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika pa bo letos v soboto, 26 .maja ob 20. uri, s svečano sejo in s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, program se bo nadaljeval s tradicionalnim Osterčevim večerom. Že sedaj Vas vse vljudno vabim na osrednjo prireditev, kakor tudi na vse druge prireditve, saj z obiskom damo priznanje tistim, ki jih organizirajo, obenem pa je prav, da se tudi z obiskom prireditev veselimo razvoja in napredka v naši občini. Tudi v letošnjem letu bomo pri razvoju občine naredili občuten korak naprej, saj je občinski svet na pretekli seji potrdil izrazito investicijsko naravnan proračun, v katerem je kar 67 % odhodkov namenjenih investicijam. Naj izpostavim najpomembnejše tri. Največja investicija ureditve osrednjega dela naselja Veržeja se je že začela. Gradbena dela so vredna nekaj manj kot 950.000 EUR, dela pa izvaja podjetje Pomgrad d.d. Po pogodbi bodo dela zaključena do konca avgusta. Ker investicija poteka v samem osrčju naselja Veržej, ki je tudi zelo pomembna prometna povezava, pozivam vse občanke in občane k strpnosti pri izvedbi investicije, saj bo takšen poseg zahteval tudi delne občasne ali popolne zapore prometa. Druga investicija je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Bunčanih, kjer smo trenutno v fazi izbire izvajalca del, ki morajo biti končana do konca avgusta. Investicija je pomembna v smislu varovanja okolja, predvsem podtalnice in s to investicijo bo občina Veržej kot ena redkih v celoti uredila vprašanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V prihodnosti nam preostanejo še posodobitve čistilnih naprav za doseganje čim večje stopnje čiščenja odpadnih voda. Tretja, po moji oceni naj- Spoštovane občanke in občani Občine Veržej! Ob našem občinskem prazniku vam iskreno čestitam. Vesel sem naših skupnih uspehov, še najbolj pa me veseli, da Veržej vedno bolj postaja občina ponosnih in pokončnih ljudi z veliko stopnjo medsebojnega razumevanja in povezanosti. Takšno okolje je v današnjem svetu še posebej zaželeno, zato ga razvijajmo in čuvajmo še naprej. Župan Občine Veržej Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr. pomembnejša investicija, pa je dokončna izgradnja vodovodnega omrežja v Veržeju in Bunčanih. Investicija je pomembna z vidika trajne oskrbe s pitno vodo v prihodnosti, ko bo zdrava pitna voda postajala vse bolj cenjena in draga dobrina. Investicija je sestavni del Pomurskega vodovoda Podsistema C, kjer pričakujemo odločbo o dodelitvi sredstev nekje do poletja, tako da se bodo dela lahko pričela jeseni. Za navedene investicije se bo moral proračun občine Veržej tudi dodatno zadolžiti, vendar pa se je ob proračunski razpravi oblikovalo mnenje, da se je, glede na že odobrena evropska sredstva, za navedene projekte in ob dejstvu, da je bila naša občina doslej med manj zadolženimi v Sloveniji, vredno dodatno zadolžiti. Dodatna zadolžitev nas še prav tako ne uvršča v zgornji del najbolj zadolženih občin v Sloveniji. Če poskušam ob štirinajst letni samostojni zgodovini naše občine ugotavljati smiselnost obstoja naše in njej podobnih občin, lahko ugotovim, da je bila odločitev kljub različnim pomislekom na različnih ravneh pravilna. Ustanovitev samostojne Občine Veržej je pomenila bistveno hitrejši razvoj naše lokalne skupnosti, saj nam daje možnost, da o smeri in hitrosti razvoja odločamo samostojno in da so naša prizadevanja za hitrejši razvoj učinkovita in hitro vidna. Tudi v prihodnje si želimo, da bi nadaljevali razvoj vsaj s takšnim tempom. Ob koncu meseca aprila smo se poslovili od našega častnega občana gospoda Martina Maroša. Njegovo delo, življenje in upanje so nam lahko dobro sporočilo za naše nadaljnje življenje. Zaradi vsega dobrega, kar je pokojni gospod Martin naredil za našo lokalno skupnost in za naše občane, ga bomo hranili v trajnem in lepem spominu. Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej dobrodošli na desnem bregu Mure Funkešnica isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic Vojkovič (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Damir Skuhala. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 500 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 ¡n www.marianum.si. Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +38 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si TI L T TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E center.duo@siol.net S www.centerduo.si :: občinski utrip ZAPIS Z 10. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ { www.verzej.si Občinski svet Občine Veržej se je 23. aprila 2012 sestal na 10. redni seji. Obravnavanih je bilo 10 točk dnevnega reda. Svetniki so Javnemu podjetju Prlekija, d.o.o. podali soglasje k dolgoročnemu zadolževanju v višini največ 500.000,00 EUR za dobo največ 10 let pod pogoji, ki bodo določeni ob upoštevanju predpisov s področja javnega naročanja. Javno podjetje Prlekija, d.o.o., Ljutomer je od podjetja Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, d.o.o. prevzelo dejavnosti oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in | čiščenje odpadnih voda, pori čemer pa na JPP Prlekija ni § bilo preneseno premoženje, potrebno za izvajanje javnih s. o služb. Javno podjetje, ki je razpolagalo zgolj s skromnim £ osnovnim kapitalom, ki je zadoščal komaj za tekoče poslovanje, si zato ni moglo urediti lastnih poslovnih prostorov in je bilo primorano delovna sredstva in poslovne prostore vzeti v najem. Najemnina za najeta sredstva predstavlja za javno podjetje dolgoročno nevzdržen in nesprejemljivo velik strošek, poleg tega podjetje trenutno posluje na dveh lokacijah, kar povzroča dodatno podvajanje nekaterih stroškov in težave pri poslovanju podjetja. Za namen izboljšanja gospodarnosti poslovanja in ustreznejšo organizacijo dela je nujno potrebno, da si javno podjetje uredi poslovanje v lastnih skupnih poslovnih prostorih. Izračuni, ki so jih izdelali v JPP Prlekija, kažejo, da dolgoročno pomeni ureditev lastnih prostorov v primerjavi z nadaljnjim najemom znatno znižanje stroškov in velik prihranek podjetja. Osrednja točka dnevnega reda je bila sprejem Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2012. S proračunom so tako ocenjeni prihodki v višini 2.257.158,00 EUR, odhodki pa 2.730.308,00 EUR. Negativna razlika se bo pokrila z novim dolgoročnim kreditom v višini 490.000 EUR. Davčni prihodki predstavljajo 39,74 % v strukturi vseh prihodkov, mednje pa uvrščamo davke na dohodek in dobiček, davke na premoženje in domače davke na blago in storitve. Med davke na dohodek in dobiček sodi dohodnina, ki jo bo občina zbrala v višini 728.031,00 EUR. Med davke na premoženje pa sodijo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (predvidoma v višini 78.350,00 EUR), davki na premičnine, davki na dediščine in darila in davki na promet nepremičnin in finančno premoženje. Nedavčni prihodki, ki predstavljajo 10,36 % v strukturi vseh prihodkov, pa se delijo na udeležbo na dobičku in dohodke od premoženja, takse in pristojbine, globe in druge denarne kazni, prihodke od prodaje blaga in storitev in druge nedavčne prihodke. Največji delež prihodkov (48,31 % v strukturi vseh prihodkov) predstavljajo transferni prihodki. Zajemajo transferne prihodke iz drugih javnofinančnih institucij, prejeta sredstva iz občinskih proračunov in javnih skladov ter prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev pro- računa Evropske unije. Tako bo Občina Veržej v letošnjem proračunu prejela 418.942,70 EUR evropskih sredstev za ureditev osrednjega dela naselja Veržej ter 484.984,00 EUR za izgradnjo kanalizacije v Bunčanih. V letu 2012 v občini planirajo tudi prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU za strukturno politiko iz naslova refundacije plačanih stroškov na projektu Rokodelska akademija 1 v višini 41.400,00 EUR in iz projekta Rokodelska akademija 2 prilive v višini 12.700,00 EUR. Tekoči odhodki predstavljajo 12,97 % v strukturi vseh odhodkov, delijo pa se na plače in druge izdatke zaposlenim, prispevke za socialno varnost, izdatke za blago in storitev, plačila domačih obresti in rezerve. Tekoči transferi predstavljajo 17,38 % v strukturi vseh odhodkov, delijo pa se na subvencije javnim podjetjem, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina Veržej (v to skupino spada subvencioniranje odlaganja odpadkov v Puconcih ter subvencije, namenjene pokrivanju izgub javnim podjetjem, katerih soustanoviteljica je občina, ter subvencije, povezane s kmetijskimi programi). Med tekočimi transferi predstavljajo največji delež transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki se nanašajo na finančne spodbude za novorojence, doplačila za šolo v naravi, regresiranje prevozov otrok iz kraja bivanja v kraj šole, regresiranje oskrbe v domovih za ostarele, subvencioniranje stanarin za uporabnike najemnih stanovanj, plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev za vrtec Veržej in za zunanje vrtce, financiranje družinskega pomočnika, financiranje storitve pomoč na domu za starejše občane itd.). Tudi transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam so del tekočih transferov in zagotavljajo delovanje mnogih društev iz občine in bližnje okolice. Precejšen delež med tekočimi transferi predstavljajo tudi drugi tekoči domači transferi, kamor spadajo tekoči transferi občinam za plače, prispevke in materialne stroške za delovanje Medobčinskega inšpektorata in redarstva, za zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb, tekoči transferi v javne sklade, javne zavode ipd. 3 Funkešnica 1/2012 :: občinski utrip Da je občina v letošnjem letu še posebej investicijsko naravnana, kaže podatek, da investicijski odhodki predstavljajo kar 67,60 % v strukturi vseh odhodkov, kar znaša 1.845,813,59 EUR. V strukturi tovrstnih odhodkov največji delež predstavljajo novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. V proračunu 2012 so zagotovljena sredstva za izgradnjo treh velikih investicij, in sicer za: — ureditev osrednjega dela naselja Veržej v višini 945.000,00 EUR, — izgradnjo kanalizacij e v naselju Bunčani v višini 691.562,00 EUR, in — oskrbo s pitno vodo Pomurja - sistem C - novogradnje, nadzor v višini 109.994,15 EUR. Med preostalimi investicijskimi odhodki velja omeniti stroške urbanistične dokumentacije in prostorskih planov (35.150,00 EUR), stroške projektne in lokacijske dokumentacije (12.000,00 EUR) in program opremljanja stavbnih zemljišč v višini 8.400,00 EUR. Investicijski transferi predstavljajo majhen delež (2,05 %) v strukturi vseh odhodkov, vključujejo pa izdatke občine, ki predstavljajo nepovratna sredstva in so namenjeni plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za njihov nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Med investicijskimi transferi največji delež pripada za sofinanciranje zbirnega centra Puconci (9.954,28 EUR). Hkrati s proračunom za letošnje leto so člani občinskega sveta potrdili tudi zaključni račun proračuna za preteklo leto. Prihodki proračuna so bili realizirani v višini 1.150.558,00 EUR, odhodki pa v višini 1.193.866,00 EUR. Proračunski primanjkljaj se je pokril s prenesenimi sredstvi iz preteklega leta. Marija Rauter je kot predsednica Nadzornega odbora Občine Veržej predstavila poročilo o pregledu zaključnega računa proračuna Občine Veržej za leto 2011. Nadzorni odbor je ugotovil, da so bili podatki v poslovnih knjigah skladni s podatki v zaključnem računu. Izdatki so bili porabljeni za namene, določeni z veljavnim proračunom. Nadzorni odbor je ocenil, da je občina v letu 2011 z javnimi sredstvi ravnala racionalno in gospodarno. Občinski svet občine Veržej je v drugi obravnavi sprejel Odlok o oprostitvi plačila občinskih prispevkov za družine z dvema ali več otroki. S tem odlokom se opredeljujejo pogoji, postopek uveljavljanje oprostitve ter občinske dajatve, katerih plačila se oproščajo družine z dvema ali več otroki s stalnim prebivališčem na območju Občine Veržej. Uveljavitev oprostila se nanaša na plačilo komunalnega prispevka, velja pa v primerih novogradnje enostanovanj-skih stavb, spremembe namembnosti obstoječega objekta v enostanovanjsko stavbo ter nadzidavo ali dozidavo eno-stanovanjske stavbe. Bojan Ferenc PREDSTAVITEV OBČANA INTERVJU :: DOMINIK STRAKL V spomladanski številki glasila Funkešnica vam predstavljamo 21-letnega Dominika Štrakla iz Bunčan, katerega življenje je kljub mladosti polno ambicij ter nenehnih izzivov. Dominik je študent 2. letnika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, pot pa ga je že zanesla v politične vode, saj ji posveča veliko svojega prostega časa. Na obisku pri ameriskem veleposlaniku g. Mussomeliju (Dominik levo spodaj) V času, v katerem živimo, mlade velikokrat zanima vse drugo kot politika. Zanima me, kdaj se je v tebi prebudila želja po aktivnejšem udejstvovanju na političnem področju? Ja, že od nekdaj me je politika in vse v zvezi z njo zelo zanimalo. Moja želja po aktivnem udejstvo-vanju na političnem področju je prišla, ko sem spoznal, da tudi mladi lahko sodelujemo pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja ter s tem pomagamo k aktivnemu razvoju naše države. Kakšni so tvoji politični začetki in kakšna je tvoja trenutna funkcija? Moja politična pot, če lahko tako temu rečem, se je začela, ko sem se odločil in včlanil v tedaj največjo opozicijsko stranko SDS. Takoj po včlanitvi sem se aktivno vključil v delovanje lokalnega odbora Veržej, kjer smo na mojo pobudo ustanovili tudi lokalni odbor Slovenske demokratske mladine in pozneje tudi Pomursko regijsko koordinacijo. Ker pa so bile moje ambicije velike, sem se odločil, da kandidiram v Izvršilni odbor SDM na nacionalni ravni. Poleg štirinajstih članov iz vse Slovenije sem bil tudi izvoljen. Poleg dela v Izvršilnem odboru sem urednik naše spletne strani. Trenutno sem evidentirani za kandidata v Forum za šport, kjer upam na izvolitev, da bom lahko predstavljal glas mladih tudi v športu. 3 Funkešnica 1/2012 :: občinski utrip Z ministrom Zvonetom Černačem V sklopu stranke si tudi vodja humanitarnega projekta. Nam lahko poveš kaj več o tem? Ja, res je. V podmladku stranke smo se odločili, da tudi na tem področju nekaj storimo. Vsak izmed nas ima doma oblačila, ki so mu bodisi premajhna, bodisi prevelika ali pa se jih je preprosto naveličal. Zdi se || nam pametno, da se ta oblačila zberejo in podarijo nekomu, ki jih zares potrebuje. Zato bomo v drugi polovici leta začeli z zbiranjem oblačil po vsej Sloveniji. Prav tako bomo v mesecu avgustu začeli z zbiranjem šolskih potrebščin, ki ji bomo podarili eni izmed humanitarnih organizacij za otroke iz socialno šibkih družin. Udejstvovanje v nacionalnih organih stranke ti omogoča tudi srečanja z znanimi osebnostmi iz sveta politike. Katere slovenske ali tuje politike si že uspel spoznati? Zdaj ne morem omeniti vseh politikov, ki sem jih že spoznal, ker bi bilo predolgo. Vredno pa je omeniti, da sem spoznal predsednika vlade Janeza Janšo, prav tako tudi nekatere naše ministre, z nekaterimi sem navezal kar dober stik. Spoznal sem tudi evropskega poslanca in kandidata na predsedniških volitvah Milana Zvera. Pred dobrima dvema tednoma sem bil, kot predstavnik SDM na obisku na Ameriškem veleposlaništvu, kjer sem spoznal ameriškega veleposlanika Josepha A. Mussomelija. Ljudje so zaradi slabega vzgleda nekaterih naših politikov izgubili vero v pravičnost, demokratičnost, dostojnost. Vrednote so pomembne le v predvolilni kampanji, po izvolitvi se maske odvržejo. Kakšen je tvoj pogled na trenutno politično stanje v Sloveniji? Politično stanje je po mojem mnenju zelo slabo. To se je pokazalo v raznih aferah, nedelovanju pravne države in zlorabljanju položajev. Mislim, da je ravno to vzrok, da so ljudje izgubili vero v politiko. Zdaj, ko tudi v Sloveniji vlada huda finančna kriza in se vsi zavedamo, da bomo mogli nekaj narediti, se moramo nehati deliti na leve in desne, tako politiki, kot tudi vsi mi državljani ter končno stopiti skupaj in poiskati rešitve za boljšo prihodnost vseh nas. Je pa res, da vsi z vsem ne bomo nikoli zadovoljni. Sama menim, da je informiranost mladih o politiki zelo šibko. Državna ureditev, kdo sedi v parlamentu, kaj je sploh ustava, je za veliko mladih španska vas. Kako bi po tvojem mnenju lahko povečali zanimanje mladih za politiko in navsezadnje za svojo prihodnost? Velikokrat slišim svoje vrstnike, da imajo slabo mnenje o politiki in to predvsem zaradi nepoznavanja osnove politike. To pa zato, ker nas v šoli niso in mislim, da jih tudi zdaj ne učijo veliko o politični zgradbi in delovanju naše države. Smešno mi je, da eni niti ne ločijo med vlado in državnim zborom. Zadnjič sem videl neko raziskavo, ki pravi, da večina mlade populacije v Sloveniji ne ve, kako je nastala naša država. Žalostno. V prihodnje bomo res morali več narediti, da se v šolske programe redno uvede zgodovina nastanka in politična ureditev Slovenije in verjamem, da bomo mladi potem imeli boljši odnos do države same, zato bo tudi prihodnost boljša. Pa da ne bova samo o politiki.. Poleg študija in ukvarjanja s politiko mladih, si zelo dejaven tudi kot športnik. Zadnje čase se s športom ukvarjam nekoliko manj, ampak še vedno kar veliko. V Športnem društvu Bunčani poleg tega, da kot blagajnik urejam finančno poslovanje kluba, igram tudi nogomet. Prav tako, ko imam čas, grem na trening v Dokležovje, kjer sem tudi uradno registriran kot igralec velikega nogometa. Zelo rad grem na rekreacijo nogometa na umetno travo v Veržej. Ja, poleg študija in ukvarjanja s politiko mladih, se kar veliko tudi ukvarjam s športom. Imaš tudi sestro dvojčico Petro. Ali imata veliko skupnih lastnosti? Glede na to, da sva dvojčka in bi si zato mislil, da sva si zelo podobna, pa temu ni tako. Petro je bolj zanimalo to, da hitro naredi šolo in se čim prej zaposli, kar ji je tudi uspelo. Mene pa so predvsem zanimala nova znanja in izzivi. To je mogoče tudi eden izmed vzrokov, zakaj sem se odločil, da se politično udejstvujem. Če se malo pošalim, je Petra v mlajših letih bila manj ubogljiva kot jaz. Je pa zagotovo v tem tudi nekaj resnice. Kateri letni čas imaš najraje? Zakaj? Moj najljubši letni čas je zagotovo pomlad. Najlepši občutek je, ko lahko po mrzli zimi oblečeš kratke rokave. Ni ti prevroče, ni ti premrzlo, je ravno prav. Zelo rad imam tudi rože in spomladi vse tako lepo cveti, zato mi je mogoče tudi zaradi tega najlepši letni čas pomlad. Kakšne so tvoje ambicije za naprej? Moji cilji so zagotovo to, da uspešno diplomiram iz Računalništva in informacijskih tehnologij in se, če mi bo omogočeno, vpišem na podiplomski študij. Prav tako so moje ambicije zagotovo tudi v politiki. Zato želim na tem področju predvsem v prihodnje pridobivati nova znanja in izkušnje. Sprva se želim udejstvovati na lokalnem nivoju in potem, če mi bo omogočeno, tudi na nacionalnem nivoju ter kandidiram za poslanca. Se pravi, v prihodnje se vidim v politiki, bodisi na lokalnem, bodisi na nacionalnem nivoju. Nikoli pa ne veš, kam te pot zanese. Mateja Rus 3 Funkešnica 1/2012 :: občinski utrip USPEŠNO ZAKLJUČENA OKOLJSKA AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO 2012« V OBČINI VERŽEJ ^ A marca 2012 je na območju celotne Slovenije po-Z/TT. tekal največji vseslovenski prostovoljski projekt Očistimo Slovenijo 2012. Po podatkih organizatorjev je letos spet povezal 270.000 ljudi, ki so čistili okoli 3.500 divjih odlagališč, pri tem pa so iz narave odstranili za okoli 5.000 ton odpadkov. Na dan akcije se je čiščenja udeležilo okoli 130.000 otrok in mladine iz 600 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev. Za en cilj se je v enem dnevu povezalo preko 4000 društev, organizacij in podjetij. Od teh se je za dejavno soustvarjanje projekta odločilo tudi prek 200 organizacij, zvez in podjetij. Ožja organizacijska ekipa projekta je štela 130 posameznikov in preko 300 občinskih in regijskih koordinatorjev. Ključne za uspeh projekta so bila tudi vsa slovenska komunalna podjetja ter 207 občin. Med sodelujočimi občinami je bila tudi Občina Veržej. Na območju celotne občine smo imeli prijavljena tri zbirna mesta za prostovoljce, v vsaki vasi občine po eno. V Veržeju je bilo zbirno mesto Občina Veržej, odgovorna oseba Jure Legen, v Bunčanih gasilski dom, odgovorna oseba Branko Gregorinčič in v Banovcih gasilski dom, odgovorna oseba Branko Seršen. Ob 9. uri na dan akcije se je na vseh treh zbirnih mestih zbralo približno 200 prostovoljcev, katere so dogovorne osebe opremile z zaščitnimi rokavicami, vrečami za smeti in malico. Prostovoljci so se nato razdelili v manjše skupi- ne, ter se po napotkih, pripravljenih na podlagi zbranih podatkov o črnih odlagališčih, odpravili vsaka do svojega odlagališča. Akcija je bila za prostovoljce, ki so čistili, zaključena okoli 13. ure, vse zbrane odpadke pa so pripeljali na že omenjene tri zbirne točke za odpadke. Skupina za odvoz odpadkov je nato smeti na vseh treh zbirnih točkah naložila na tovorna vozila Branka Puharja, Mirana Mullerja, Janeza Erjavca in Boruta Svatine, ki so smeti še isti dan odpeljali do Zbirnega centra Ljutomer - KSP Ljutomer. Iz evidence Zbirnega centra Ljutomer, ki jo je pripravil Zdravko Lebarič, vodja zbiranja in prevoza odpadkov pri KSP Ljutomer d.o.o., je ugotoviti, da je bilo iz območja Občine Veržej pripeljanih 2.740 kg odpadkov, kar pomeni prav za takšno vrednost manj obremenjeno okolje v katerem živimo. Z zaključkom akcije pa delo za člane društva Ekologi brez meja še ni končano. Slovenija je skupaj s Portugalsko ©© a j|® Lefs ® do it! 3 Funkešnica 1/2012 :: občinski utrip 1H? na dan akcije začela svetovno čistilno akcijo Očistimo svet 2012, ki bo potekala do septembra v več kot 80 državah sveta. Glavni motivator in idejni vodja svetovnega gibanja Naredimo to! (Let's Do It!) Rainer Nolvak, je v enem izmed intervjujev poudaril, da bi morala Slovenija učiti druge narode čarovnije, ki združi toliko ljudi za isti cilj. Na to dejstvo smo lahko še posebej ponosni! Zaključim lahko, da je bila akcija na območju Občine Veržej ponovno uspešno izpeljana na vseh področjih. Odziv prostovoljcev je bil dober, kakor tudi sodelovanje z Občino Veržej. Zahvala gre vsem sodelujočim posameznikom, društvom, organizacijam in občinski upravi Občine Veržej z županom Slavkom Petovarjem. Koordinator aktivnosti v občini Veržej: Jure LEGEN E: jure.legen@gmail.com T: 031-375-583 — ^ Koordinator projekta: Društvo Ekologi brez meja E: info@ocistimo.si T: 040 255 433 www.ocistimo.si www.ekologibrezmeja.si Očistimo Slovenijo 2012 3 Funkešnica 1/2012 : razpisi in projekti IZGRADNJA KANALIZACIJE V NASELJU BUNČANI Sistem odvajanja fekalnih vod v občini Veržej je urejen v naseljih Banovci in Veržej, medtem ko v Bunčanih še ni urejen in so fekalne vode iz stanovanjskih in poslovnih objektov speljane v individualne pretočne greznice, ki po večini niso izdelane vodotesno oziroma imajo odtok speljan v ponikovalnice, obstoječe obcestne jarke ali pa kar na površino. To povzroča težave še posebej v poletnih mesecih (smrad, nevarnost okužb, vizualni izgled vasi, itd.), zaradi visoke podtalnice in nevodotesno izdelanih greznic pa ^ v deževnem obdobju prihaja tudi do pronicanja odpadnih | vod v podtalje. | Zaradi pretežno kmetijsko usmerjenega območja kmetje | zbirajo gnojevko in hlevski gnoj vločenih gnojiščih in biološko gnojilo odvažajo na njivske površine dvakrat letno. Ureditev razvoj, nove razvojne priložnosti občine in izpolnjevanje okolj-gnojišč ni predmet tega projekta, kljub temu pa je smiselno in skih predpisov s področja varstva okolja. potrebno opozoriti, da se gnojiščne odplake ne smejo spuščati Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja je 4.188,81 m. v fekalno kanalizacijo in naprej v čistilno napravo. Ker so te od- Predvideni ločeni sistem kanalizacije predvideva odvodnjo padne vode močno obremenjene, zahtevajo poseben postopek. fekalnih vod na celotnem področju naselja Bunčani. Fekalne Utrjene površine, kot so ceste in dovozne poti so v pretežni vode iz naselja Bunčani se gravitacijsko odvodnjavajo po glav-meri asfaltirane, vendar brez robnikov. Meteorne vode se odva- nem zbirnem kanalu K0B, v katerega so priključeni vsi stranski jajo po odprtih obcestnih jarkih in niso predmet tega projekta. kanali K1B K2B K1B-2, K2^ K4B K4B-1, K5B s svoji-Občina Veržej v zadnjih letih pospešeno išče optimalne re- mi priključki. Kanal K0B poteka skozi celotno naselje Bunčani šitve in izvaja aktivnosti za ureditev sistema odvajanja komu- in je zgrajen levo in desno ob cesti, glede na obstoječi potek nalnih odpadnih voda. komunalnih vodov. Črpališče Č1B služi za prečrpavanje vse Skladno z določili 5. javnega razpisa za prednostno usme- odpadne vode iz naselja Bunčani po tlačnem vodu TV-B do ritev »Regionalni razvojni programi« v okviru operativnega črpališča obstoječe izgrajene kanalizacije v naselju Veržej. programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdo- Odvodnja odpadne vode bo speljana v PP in PE ceveh v bje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, je predmet zaprtem sistemu iz naselja Bunčani v čistilno napravo, ki je lo-investicije iz tega IP izgradnja kanalizacije v naselju Bunčani. cirana v naselju Veržej. Izvedba investicije je pomembna za razbremenitev okolja. Občina Veržej je s strani takratne Službe Vlade RS za lokal-Pojavljajo se namreč naslednji problemi: no upravo in regionalno politiko že prejela pogodbo o sofinan- — zaradi visoke podtalnice, še posebej v deževnem obdobju, ciranju operacije Izgradnja kanalizacije v naselju Bunčani. Soin nevodotesno izdelanih greznic, prihaja do pronicanja financerska sredstva države in Evropske unije znaša 484.984,00 odpadnih vod v podtalje, EUR. Predvidena finančna konstrukcija je razvidna iz spodnje — fekalne vode iz stanovanjskih in poslovnih objektov so preglednice. zdaj speljane v individualne pretočne greznice, ki so v večini izdelane ne-vodotesno oziroma imajo odtok speljan v poniko-valnice, obcestne jarke ali pa kar na površino, kar povzroča težave predvsem v poletnih mesecih (smrad, nevarnost okužb, neurejeno bivalno okolje), — ogroženost vodnih virov v Bunčanih in bližnjih naseljih Vučja vas in Bu-čečovci. Hkrati bo investicija bistveno prispevala k izboljšanju razvojne usmerjenosti občine. Urejeno okoljsko infrastrukturno omrežje namreč pomeni izboljšanje življenjskega standarda in okoljsko rast prebivalstva, večji gospodarski in demografski Zap. št. Besedilo Vrednost investicije Delež (%) i. INVESTICIJSKA VREDNOST = UPRAVIČENI STROŠEK (zemeljska, gradbena in inštalacijska dela) 576.301,67 100,00 1.1 Občina Veržej 91.317,67 15,85 1.2 SVLR 484.984,00 84,15 2. DDV (20 %) = NEUPRAVIČENI STROŠEK 115260,33 100,00 2.1 Občina Veržej 115.260,33 100,00 2.2 SVLR 0,00 0,00 3. SKUPAJ 691.562,00 100,00 3.1 Občina Veržej 206.578,00 29,87 32 SVLR 484.984,00 70,13 Trenutno je v poteku izvedba javnega naročila za izbor naj -ugodnejšega izvajalca gradbenih del, ki bodo potekala predvidoma od 15. junija do 15. septembra 2012. Bojan Ferenc 8 Funkešnica 2/2012 :: kulturni in šolski utrip TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV A "I tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slo-±. J. »venije je letos potekalo od 12. do 22. marca na šestih različnih lokacijah po Sloveniji. V desetih disciplinah je nastopilo 470 solistov in 117 članov komornih skupin. Tekmovanja se je pod mentorstvom profesorja Saša Lamu-ta udeležil tudi Aljaž Ferenc, dijak 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ki je tekmoval v disciplini kitara. Tekmovanje za omenjeno disciplino se je odvijalo v Novem mestu. Glasbeniki so tekmovali isti dan v dveh etapah, kar je bilo izredno naporno. S svojim izvajanjem je Aljaž navdušil tako žirijo kot ostale udeležence tekmovanja in že po zaključku zadnje tekmovalne skladbe doživel velik aplavz občinstva v polni dvorani. Odlično se je odrezal, saj je osvojil zlato plaketo in prvo nagrado. Z najboljše izvajano skladbo po mnenju tekmovalne žirije se je predstavil širšemu občinstvu tudi na slavnostnem koncertu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, na povabilo Televizije Slovenija pa ga konec maja čaka še snemanje, česar se še posebej veseli. D. F. POTEP NA ZAHODNOSTAJERSKO Člani Folklorne skupine Leščeček, ki deluje v sklopu KD Slavko Osterc Veržej, smo v soboto, 14. aprila 2012, s posebnim zanosom stopili na oder Kulturnega doma v Ver-žeju. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Ljutomer, je namreč na ta dan pred našim domačim občinstvom priredil Območno srečanje odraslih folklornih skupin, Pr-lekija pleše in poje. Poleg FS Leščeček se je z zanimivimi spleti tako predstavilo še deset skupin z drugih okoliških občin: Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer in Razkrižje. Strokovni spremljevalec revije, gospod Mirko Ramovš, je po ogledu vseh skupin zadovoljen ugotavljal, da se nivo vseh folklornih skupin na našem področju zvišuje, kar je vsekakor vzpodbuden podatek. Pozitivne ocene, ki jih je vodjem skupin podal takoj po nastopu, je potrdil tudi v pisni oceni, kjer je prav FS Leščeček prisodil najvišjo oceno. Regijsko srečanje bo za odrasle folklorne skupine iz Pomurja in Po-dravja potekalo 2. junija v Kulturnem domu v Lendavi. FS Leščeček se je v svojem nastopu premaknila iz okvirjev vzhodnoštajerskih plesov in se predstavila s spletom za-hodnoštajerskih. Splet poimenovan »Sem hodil k dekleti« je oblikoval naš član Marko Rus, s prikazanimi postavitvami pa smo želeli posebej izpostaviti trd in robusten korak, ki je precej drugačen od mehkega in nežnega vzhodnošta-jerskega. Z odlično izvedbo pesmi, ki je dala tudi naslov spletu in novimi delavskimi kostumi, v katerih smo se prvič predstavili v celoti, smo zaokrožili naš uspešen nastop. Organizacija takšnih prireditev pa je tudi dobra promocija za celoten kraj. Ne le, da je kulturni program bogatejši za kvalitetno prireditev - tokrat sta jo odlično povezovala naša člana Jožica Vohar in Jernej Rudolf Lešer, izkazali smo se tudi z odlično kulinariko domačih kvasenic in postržjač, ki smo jih okusili po končani prireditvi na skupnem druženju v Torndo baru. Ivan Kuhar 18 Funkešnica 3/2012 : turistični utrip LEŠČEČKI V LJUBLJANI V soboto, 21. aprila 2012 smo se člani Folklorne skupine Leščeček odpravili v Ljubljano na ogled koncerta Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Organizatorji veljajo za eno najuspešnejših folklornih skupin v Sloveniji z več kot 60-letno tradicijo ohranjanja kulturne dediščine. Sicer pa si Leščečki nismo ogledali koncerta na temo »Prebujeni zapisi« le zaradi njihove kakovostne izvedbe odrskih postavitev, temveč predvsem zaradi našega člana Marka Rusa, ki je kot ponosen Prlek nastopil na odru Cankarjevega doma skupaj z ostalimi Maroltovci. Prireditev je bila pravi balzam za dušo, Leščeč-ki pa smo Maroltovce nagradili z bučnim aplavzom. Večer v Ljubljani smo izkoristili še za veselo druženje, ki se je prevesil pozno v noč. Melani Korošec Za izbrani inštrument jo je navdušila dolgoletna učiteljica tamkajšnje glasbene šole Romana Rek, ki jo je prva 4 leta tudi učila igranja na to ne preveč pogosto glasbilo. Že pri njej je veliko nastopala: na internih in javnih nastopih na glasbeni šoli, na različnih prireditvah v ljutomerski in veržejski občini, na revijah glasbenih šol Pomurja, pa tudi na reviji glasbenih šol štajerske in koroške regije. Ko je obiskovala 3. razred glasbene šole, jo je učiteljica navdušila in prepričala za udeležbo na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG). Na regijskem tekmovanju je takrat dosegla zlato priznanje in se zato udeležila še državnega tekmovanja. Naslednje šolsko leto je učiteljica predlagala, da se je Staša udeležila mednarodnega tekmovanja v Povolettu v Italiji, kjer je dosegla odlično srebrno nagrado. Število vpisanih na violončelo se je povečalo, zato je Staša lansko leto dobila novega učitelja violončela, Samir-ja Azzeha. Pričelo se je še bolj trdo delo in še več vaje na inštrumentu, poleg tega pa še igranje v komorni zasedbi violončel. Tudi sedanji učitelj je bil mnenja, da bi se naj Staša udeležila tekmovanja TEMSIG, zato sta se začela intenzivno pripravljati. Vaje so se podvojile, potrojile..., skladbe pa so bile daljše in zahtevnejše. Poslušat in svetovat je prišla tudi priznana strokovnjakinja, učiteljica violončela, ki ima v Domžalah svojo šolo za godala, gospa Zdenka Kristl Marinič. Vedno znova jo je znala dodatno spodbuditi in navdušiti, da je Staša še več in raje vadila. Vajam je sledilo veliko nastopov na različnih prireditvah, pred različno publiko. 15. februarja 2012 je nastopil dan regijskega tekmovanja TEMSIG, ki je potekalo na glasbeni šoli v Murski Soboti. Da bi ji bila dvorana čim bolj domača, je Staša nekajkrat imela vaje kar v tekmovalni dvorani. Na svojem tekmovalnem nastopu se je odlično odrezala in prepričala komisijo, da ji je podelila zlato priznanje s 94,33 točka- VAJE OBRODILE SADOVE Staša Poštrak, učenka 7. razreda veržejske osnovne šole, obiskuje 6. letnik violončela na Glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru. 10 Funkešnica 2/2012 :: kulturni in šolski utrip mi. Tega je bila Staša zelo vesela, še bolj pa se je veselila, da se je lahko končno odpravila za sošolci, ki so že tretji dan uživali v zimski šoli v naravi na Pohorju. Tam je preživela kratke tri dni, nato pa so se pričele oz. nadaljevale še intenzivnejše priprave na državno tekmovanje TEM-SIG. Spet je vadila po več ur, spet je sledilo veliko nastopov, med drugim tudi nastop na koncertu tekmovalcev violončelistov nekaterih učiteljev slovenskih glasbenih šol v Ljubljani, nato pa težko pričakovano državno tek- movanje TEMSIG, ki je potekalo 12. 3. 2012 v Črnomlju. Pot je bila dolga, noge in prsti utrujeni, pa vendar se je bilo treba maksimalno potruditi in pokazati svoje znanje. Strogo komisijo je s svojim ubranim igranjem prepričala in še enkrat dosegla isto število točk, ki ji je prineslo tokrat srebrno nagrado. Bravo, Staša, čestitamo ob izjemnem dosežku! Ponosni smo nate. Tatjana Rozmarič-Poštrak PESEM, PETJE, GLASBA ... V VERŽEJU ^ 12. 2011 smo pevci Moške vokalne skupine in Mešana vokalna skupina Barbara pričarali božično pričakovanje v Domu starejših občanov v Ljutomeru. Zapeli smo nekaj umetnih božičnih pesmi, pri njim znanih pa so varovanci z veseljem in z iskricami v očeh pripevali. Verjamemo, da so mnogi ob našem prepevanju podoživeli marsikateri trenutek božičnega časa iz mlajših let. Varovanci so nas toplo sprejeli, naše druženje pa je zaznamovala predvsem medsebojna obogatitev src in duš v predprazničnih dneh. »Še pridite med nas,« se je slišalo ob našem slovesu. Že naslednji dan, 30. 12. 2012, smo pevci obeh skupin sodelovali na zdaj že tradicionalnem božičnem koncertu v domači cerkvi. Božične pesmi so poleg nas prepevali še ostali domači pevski zbori in skupine: Banovski pevski zbor TD ter cerkveni otroški in mladinski pevski zbor. Koncert smo zaključili smo s skupnim petjem Gruberjeve Svete noči. 16. 3. 2012 smo pevci Moške vokalne skupine ponovno obiskali varovance Doma starejših občanov v Ljutomeru. Tokrat smo skupaj s plesalci starejše folklorne skupine popestrili njihov popoldan z ljudskimi plesi, vižami in pesmimi. Tudi tokrat smo jih ob koncu druženja povabili k skupnemu petju in temu so se z veseljem odzvali ter celo predlagali njim znane pesmi, ki so jih želeli zapeti z nami. Tokrat so se poslovili z vprašanjem: »Kdaj spet pridete?« in, obljubili smo, da bomo še prav gotovo prišli. Nekoga razveseliti, mu polepšati vsakdan, ga spomniti na lepe trenutke iz mladosti, je nekaj, kar si želiš ponavljati vedno znova. Priložnostno ustanovljena pevska skupina Barbara, katere posebnost so sorodstvene vezi s »sončico« Barbaro - po njej smo si nadeli ime, je v kraju mogoče celo malce nenavadna novost. Ponosni smo, da smo imeli priložnost zapeti na Kovačičevem večeru, 23. 3. 2012, ko je pripravila predavanje o ščitnici zdravnica - domačinka dr. Mir-jana Rauter. »Tako kot so navzoči pozorno prisluhnili koristnim podatkom in nasvetom za boljše življenje, tako so si napolnili duha in srce ob pesmih in glasbenih točkah pevske skupine Barbara pod vodstvom Tatjane Roz-marič-Poštrak,« smo našli zapisano na spletnih straneh Marijanišča. In, ker je naš repertoar še omejen, sta nam z glasbenimi točkami pomagali še Katja Poštrak na kljunasti flavti in Staša Poštrak na violončelu; obe je na klavirju spremljala mama Tatjana Rozmarič-Poštrak. Da Moški vokalni sestav zapoje pri slovesni velikonočni vstajenjski maši sredi vasi, na trgu pri spomeniku rojaka Slavka Osterca, je že prav tako tradicija. Letos se je to zgodilo 8. 4. 2012. Za dobro slišnost je kot vedno poskrbel g. Janez Ferenc, pevci pa smo se potrudili in se za to priložnost naučili nekaj novih velikonočnih pesmi. Občutek prepevati navsezgodaj sredi parka, medtem, ko okrog v procesiji stopajo sovaščani pa tudi mnogi turisti, je prav poseben. Le vstati je treba malo bolj zgodaj, da se grlo dovolj in pravočasno ogreje za petje. Tudi udeležba na srečanju odraslih zborov in malih 11 Funkešnica 3/2012 :: kulturni in šolski utrip pevskih skupin občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Raz-križje, v organizaciji JSKD OI Ljutomer, ki je bilo letos že 35. po vrsti in je potekalo v kulturnem domu v Ljutomeru, 13. 4. 2012, je prav tako postala tradicija. Na to prireditev smo se dalj časa in temeljito pripravljali in programu, ki smo ga tam izvedli, posvetili veliko ur pevskih vaj. Na srečanju je zapelo kar 11 pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Slišati je bilo petje slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, tuje skladbe različnih stilnih obdobij in skladateljev, naš vokalni sestav pa je večer popestril in omehčal predvsem ženska srca z dalmatinsko pesmijo Ružo crvena ob klavirski spremljavi umetniške vodje skupine Tatjane Rozmarič-Poštrak. Poleg te smo zapeli še Kernjakovo Moja ljubezen in prleško Toti Verženci, ki jo je napisal Emil Glavnik. Tudi s to pesmijo, s hudomušnim besedilom, smo navdušili in dodobra nasmejali zbrano publiko. Prizadevno petje je letos že četrtič zapored spre- mljal mag. Ivan Vrbančič iz Maribora. Svoje strokovno mnenje je mag. Vrbančič delil z vodji takoj po koncertu, čakamo pa še na pisno analizo in priporočila za nadaljnje delo. Vsekakor je povedal, da je bilo petje večine skupin na zavidljivi ravni. Moški vokalni sestav velikokrat zapoje tudi na pogrebnih slovesnostih v domačem kraju, včasih tudi v okoliških. Pred kratkim, 27. 4. 2012, pa smo zapeli v zadnje slovo častnemu občanu g. Martinu Maroši. Naša pesem slovesa se je oglasila že dopoldan na žalni seji v kulturnem domu, popoldan pa še na slovesnem pogrebu in maši zadušnici za pokojnega večletnega duhovnega pastirja našega kraja. Pesem in petje sta mu bila vedno zelo blizu, med drugimi je napisal celo več pesmi o Veržeju in njegovih lepotah. Tatjana Rozmarič-Poštrak IZDAJA ZGOŠČENKE IN SPREMNE KNJIGE »TE JE LUŠNO BLO« V nedeljo, 13. maja, se je v Domu kulture v Veržeju odvijal koncert ob promociji zgoščenke in spremne knjige z naslovom »Te je lušno blo«, ki ga je pripravila Vokalna skupina Leščeček (KD Slavko Osterc Veržej). Pevci smo zbrano projektno gradivo predstavili v obliki pesmi, recitala in videospota. Prireditev so lepo popestrili tudi otroci iz Vrtca in Osnovne šole Veržej, Ljudski pevci KD Kajer Bučečovci in Ljudske pevke iz Domžal. Obiskovalci so tako poleg predstavljenih pesmi, imeli možnost spremljati tudi ohranjanje pevskega ljudskega izročila v izvedbi različnih generacij. S tem dogodkom smo člani tudi uradno zaključili projekt, ki je trajal dobro leto in pol. 12 Funkešnica 3/2012 :: kulturni in šolski utrip Tekom projekta »Te je lušno blo« smo realizirali naslednje faze: — Zbiranje gradiva (na terenu); sodelovali smo z informatorji (starejši občani naše občine), ki poznajo ljudsko izročilo tega območja. Skupaj smo poiskali manj znane ljudske pesmi oziroma različice, ki so bile značilne za našo občino. Gradivo smo zbirali s pomočjo zapisov in zvočnih posnetkov. Skupaj smo zbrali preko 30 besedil pesmi, ki so bolj ali manj znane, skupaj s strokovno vodjo seminarja gospo Adriano Gaberščik pa naredili tudi izbor 17 pesmi, ki smo jih uvrstili na snemanje za zgoščenko. — Učenje pesmi; pevci Vokalne skupine Leščeček smo se na podlagi zvočnih posnetkov pesmi tudi naučili. Pri tem smo sodelovali z informatorji. — Strokovni seminar; za dovršeno interpretacijo naučenih pesmi smo organizirali strokovni seminar pod vodstvom strokovne spremljevalke za ljudsko petje, gospe Adriane Gaberščik. — Oblikovanje celostne podobe in snemanje; za potrebe izdaje končnega izdelka smo zbrane pesmi zvočno posneli, občan Luka Jerebic pa je oblikoval celostno podobo projekta. — Izdaja projektnega gradiva z zaključno prireditvijo; v nedeljo, 13. maja smo na javni prireditvi uradno izdali zgo- ščenko s spremno knjigo. Zgoščenka obsega 17 zbranih ljudskih pesmi, katerih besedila lahko najdete v spremni knjigi. Knjiga je prav tako obogatena z razni- ,0kal nasArn 'Pia;/ , mi zanimivimi /cJiišno bl° prispevki ter fotografijami. Ob zaključku projekta bi se radi še enkrat zahvalili našim informatorjem - starejšim občanom občine Veržej, brez katerih projekta ne bi mogli izpeljati. Vse vas pa vljudno vabimo, da si priskrbite izvod zgoščenke s spremno knjigo (pri članih VS Leščeček ali v trgovini Centra DUO Veržej) in s tem omogočite, da bo ljudska pesem našega kraja živela še naprej. Mateja Rus 13 Funkešnica 3/2012 :: kulturni in šolski utrip EKIPA PRVE POMOČI OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ Leto je spet naokrog in ponovno je bil čas za srečanje slišali, da želi Ekipa prve pomoči OŠ Gornje Radgone na z našimi prijatelji s Hrvaške. Ekipa prve pomoči OŠ tekmovanje na Hrvaško. Hodošan in ravnatelj g. Ivan Baric so nas ponovno povabili Veselimo se prihodnjih skupnih srečanj in novih dogo-na tekmovanje, ki je potekalo 24. 3. 2012. Lahko bi rekli, divščin. da gre za tradicionalno sodelovanje, saj se naši šoli sreču- Maja Majer, mentorica jeta in povezujeta že četrto leto. Našo ekipo so sestavljali učenci 7.a razreda in sicer Nastja Borko, Neja Zrinski, Nejc Kuzma, Staša Poštrak, Tine Sukič in Lara Jelen. Pomerili so se v praktičnem delu tekmovanja in med petnajstimi ekipami dosegli drugo mesto. Minil je slab mesec in sledilo je srečanje v Sloveniji. Ekipi prve pomoči OŠ Veržej in OŠ Hodošan sta se v petek, 20. 4. 2012, udeležil regijskega tekmovanja Ekip prve pomoči na OŠ Gornja Radgona. Ekipa OŠ Veržej je med desetimi ekipami dosegla odlično tretje mesto. Naši gostje pa so tekmovali izven konkurence in v praktičnem delu tekmovanja dosegli prvo mesto. Med nami so se stkale pristne vezi, saj so učenci OŠ Veržej glasno protestirali: »Ne damo naš Hodošan!« ko so 14 Funkešnica 3/2012 :: kulturni in šolski utrip EVROPSKA VAS 2012 Ko se je OŠ Veržej prvič vključila v državni projekt Evropska vas, nikakor nismo pričakovali, da ga bodo učenci vzeli za svojega. Med njimi je čutiti toliko navdušenja in pripravljenosti sprejeti obveznosti, da preprosto mora biti projekt izveden vsako leto. Namen projekta je spoznati EU ter njene članice. Vsako leto izžrebamo drugo državo, ki jo tudi predstavimo na zaključni prireditvi ob Dnevu Evrope, to je devetega maja. Že nekaj let poteka prireditev v Murski Soboti, na ploščadi ob Pokrajinski knjižnici. Letos smo predstavili Švedsko, ki smo jo seveda dobro spoznali, še posebej pa njene posebnosti. Vse to se je odražalo na naši stojnici, katere namen je, da predstavi dotično državo. Učenke sedmega in osmega razreda so kar v štirih koreografijah odplesale Piko Nogavičko. Prav pri plesu so pokazale veliko vztrajnosti, Ana Šterman in Neja Zrinski pa sta spet dokazali svoje koreo-grafske sposobnosti. S takšnimi projekti učenci pridobijo na samostojnosti, predvsem pa se lahko dokažejo na področju, ki jim je blizu. Milena Sabotin in Marija Ferenc, mentorici BRALNA ZNAČKA V četrtek, 26. aprila, je bil na Osnovni šoli Veržej zaključek bralne značke. Ali radi berete? Res? Pa poglejmo. V prvem razredu je 12 učencev in prav vsi so brali za bralno značko. Nekateri že sami, drugi pa še s pomočjo staršev. V drugem razredu je 17 učencev in vsi so prebrali priporočene knjige in se o njih pogovorili z učiteljico. V tretjem razredu je vsem 13 učencem uspelo osvojiti bralno značko. V četrtem razredu je 9 učencev, 7 jih je osvojilo bralno značko. V petem razredu je 13 učencev, 11 jih je osvojilo bralno značko. V šestih razredih je 19 učencev, 8 jih je bralo v prostem času. V sedmih razredih je 18 učencev in le 5 jih je osvojilo bralno značko. V osmih razredih je 27 učen- cev, le 10 jih je osvojilo priznanje. V devetih razredih je 21 učencev, 7 jih je osvojilo bralno značko. Med devetošolci pa naj še posebej pohvalimo Katarino, Leo, Žanin, Ano, Špelo in Kajo, ki so bile pridne bralke vseh devet let in so si prislužile naziv zlata bralka. Iskrene čestitke! V goste smo povabili priznanega režiserja Srečka Cen-triha, ki je z učenci Osnovne šole Ivan Cankar iz Ljutomera pripravil zanimivo predstavo. Priznanja sta učencem podelila gospod Centrih in gospod ravnatelj. Marjana Rojnik, knjižničarka 15 Funkešnica 3/2012 :: kulturni in šolski utrip ŽENAM IN POMLADI Sončni žarki in prve pomladne cvetlice nas vedno spomnijo na prihod pomladi. Prve spomladanske vtise še polepšata dan žena in materinski dan. In takrat otroci v svojem srcu začutijo nemir ob misli, kako vsem skupaj pripraviti veselje in pokazati, kaj vse znajo. Kot vsako leto, so tudi letos skupaj z mentorji v mesecu marcu pripravili prireditev »Ženam in pomladi«. S petjem, plesom, dramatizacijami in recitacijami so svojim mamicam, babicam, tetam in vsem ostalim obiskovalcem polepšali večer. Upamo, da so v svojem srcu čutili prijetno toplino in radost, kot da bi se sprehajali v lepem pomladnem dnevu in da so to toplino in radost začutili tudi najdražji, da bo za vse letošnja pomlad še lepša od prejšnje. Veseli smo, da smo z vami lahko delili te dragocene misli, polne lepih besed. Klavdija Krajnc EKIPA OŠ VERŽEJ ŽE DRUGIČ OSVOJILA NASLOV DRŽAVNIH PRVAKOV V BADMINTONU V torek, 17. aprila je bilo v Lendavi ekipno državno prvenstvo v badmintonu. V kategoriji nekategorizira-nih ekip je tekmovala tudi ekipa OŠ Veržej. Za ekipo iz OŠ Veržej so igrali: Ana Šterman, Žanin Heric, Rene Heric, Ivo Marinič in Jure Šterman. V kvalifikacijah so prvo zmago dosegli proti OŠ Brežice, nato pa so še premagali OŠ Ludvika Pliberška Maribor. V polfinalu so premagali OŠ Mirna in se tako uvrstili v finale. V finalu pa so po odličnih igrah vseh igralcev še premagali OŠ Križe in tako že drugo leto zapored osvojili naslov državnih prvakov. Anton Šterman 16 Funkešnica 3/2012 : kulturni in šolski utrip UČENKE OSVOJILE TRETJE MESTO NA DRŽAVNEM POLFINALU V petek, 16. 3. 2012 je bilo v Braslovčah državno polfinale v odbojki za starejše učenke. Kot zmagovalke skupine A v četrtfinalu, so se tega tekmovanja udeležile tudi učenke OŠ Veržej. Za našo šolo so igrale: Lea Belec, Špela Cimerman, Žanin Heric, Kaja Zrinski, Ana Šterman, Sabina Kopun, Nastja Novak in Nastja Borko. V prvi tekmi so učenke naše šole premagale učenke iz OŠ Toneta Čufarja iz Maribora. V drugi tekmi so izgubile proti OŠ Braslovče in tudi v tretji tekmi so morale priznati premoč učenkam iz OŠ Zreče. Tako so učenke naše šole osvojile na državnem polfinalu končno tretje mesto. Anton Šterman SREČANJE VRTEŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Otroci, ki sodelujejo pri folklorni dejavnosti v Vrtcu Veržej, so pod mojim mentorstvom sodelovali na območnem srečanju vrteških folklornih skupin. Srečanje je potekalo 5. aprila 2012 v Gornji Radgoni. Na nastop smo se z otroki pripravljali v mesecih februarju in marcu, predstavili pa smo splet »Veseli čas kolin«. Otroci so med zbadljivkami, plesi in izštevankami uživali in popolnoma odmislili številno publiko. Prijetno pa je bilo tudi druženje z otroki iz ostalih vrtcev, ki so sodelovali na srečanju. Srečanje je strokovno ocenjevala gospa Nežka Lubej, ki nam je že posredovala pohvalno oceno, še posebej je izpostavila naše petje in razigranost otrok na odru. Vsem nastopajočim še enkrat iskrene čestitke. Vzgojiteljica Alenka Belec PROJEKT PASAVČEK PREDSTAVA »MEDVED IŠČE PESTUNJO« Starši otrok iz Vrtca Veržej so prvo predstavo uprizorili v mesecu decembru za otroke iz vrtca in na Občini Ljutomer za otroke zaposlenih na Občini Ljutomer. To je bila igrica »Dedek Mraz in palčki«. Ker pa so naša druženja potekala v prijetnem vzdušju in so se nam na vajah velikokrat pridružili tudi otroci, smo si zamislili, da bi pripravili eno predstavo skupaj z njimi. Tako smo pridno skupaj vadili in v mesecu marcu, ko praznujemo dan žena in materinski dan, pripravili predstavo »Medved išče pestunjo«. Igrico smo malo priredili, dodali pesmi, igrice, ki so jih izvajali otroci. Predstavili smo se mamicam, otrokom in zaposlenim iz Vrtca Veržej. Na koncu predstave smo bili nagrajeni z močnim aplavzom, pomembno pa nam je bilo tudi to, da so vsi, tako otroci, kot tudi starši, aktivno sodelovali na vajah, najbolj pa na sami predstavi. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje. Vzgojiteljica Alenka Belec Vzgojiteljici starejše skupine Vrtca Veržej sva se že v začetku tega šolskega leta odločili, da bo naša skupina sodelovala v projektu Pasavček. Namen projekta je bil spodbujanje pravilne uporabe otroških sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. V naš projekt so bili vključeni otroci, vzgojiteljici starejše skupine, starši in policisti. Projekt smo izvajali od meseca oktobra 2011 do maja 2012. Vsebine sva vključevali pri različnih aktivnostih. Izdelovali smo »medalje«, katere so delili policisti voznikom, obiskal nas je policist, izdelali smo si policijski avtomobil iz velike kartonaste škatle, obiskala sta nas tudi dva policista s policijskim psom, spoznavali smo prometne znake po Veržeju, izdelovali smo prometne znake iz papirja, izdelali smo si avtomobilčke iz majhnih škatlic in tudi risali smo na to temo. Ob zaključku projekta sva ugotovili, da smo ga uspešno | izvedli, saj je tema otroke vedno zanimala in so z veseljem J sodelovali pri vseh aktivnostih. I Mateja Majerič 17 Fünkešnica 2/2012 :: utrip marijanišča in župnije Pregled dogodkov v naši župniji 1. april 2012 Srečanje starejših župljanov Na cvetno nedeljo je župnijska Karitas organizirala srečanje starejših naše župnije. Na srečanje so bili povabljeni župljani stari nad 70 let iz Veržeja, Bunčan in Banovec. S pomočjo svojcev in članic Karitasa so prišli k sveti maši, po njej pa so se zbrali v župnijski dvorani k pogostitvi. Člani otroškega pevskega zbora pod vodstvom ge. Marjete Ivančič so pripravili krajši pevski program in s tem polepšali in obogateli srečanje. Družabnega srečanja po maši se je udeležilo prek 30 občanov. 5. april 2012 Predstavitev letošnjih prvoobhajancev Na veliki četrtek so se pri večerni sveti maši predstavili letošnji prvoobhajanci, ki se skupaj s sestro Zaliko pripravljajo na sprejem tega zakramenta. Letošnje leto bo sveto obhajilo prejelo 13 vero-učencev. Vsi skupaj so se pred zbranim občestvom predstavili, zmolili gospodovo molitev ter povedali svoje prošnje v želji, da bi bile uslišane in se zahvalili za prejete darove. Ob koncu svete maše so vsi prejeli hlebček kruha, ki so ga doma razdelili med svojo družino. 13.-15. april 2012 Duhovni vikend za prvoobhajance na Brinjevi gori Letošnji prvoobhajanci so se na prejem zakramenta Prvega svetega obhajila pripravljali tudi na duhovnem vikendu na Brinjevi gori. S pomočjo sestre Zalike, g. župnika in animatorjev SMC so opravili svoje priprave. V nedeljo so se jim pridružili tudi njihovi starši. S skupno sveto mašo so zaključili bogat duhovni vikend. Zakrament bodo slovesno sprejeli na binkoštno nedeljo 27. 5. 2012. 22. april 2012 Sprejem novih ministrantov Tretja velikonočna nedelja je bila za naše ministrante še posebej praznična, saj so slovesno sprejeli v ministrantske vrste dva nova člana in sicer Domna in Jožefa. Nova člana sta prejela ministrantski obleki in križ ter se jim pridružila pri oltarju. ŠKOFIJAFE(J)ST 2012: ZAUPAJMO V GOSPODA Aprilsko vreme. Dež in sonce, sonce in dež. A Marijanišče in njegova okolica je pokala od mladostnega smeha in razigranosti. Poleg skupin prvoobhajancev iz Slovenske Bistrice in Zakoncev za Kristusa so v okrilje stoletne stavbe prihiteli mladi murskosoboške škofije na svoje praznovanje. Bogat program, ki ga brez duše vsega, Marjana Pučka, ne bi bilo, se je več kot odlično podal aprilskemu vremenu, saj je potekal tako zunaj kot v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum. Po škofijskem kvizu o blaženem Slomšku sta vse navzoče, ki so še vedno zbirali, navdušili glasbena skupina Leriduss in domača folklorna skupina Leščeček. Ko je bil tako izpolnjen prvi temelj oratorijsko naravnanega programa, DOM, ki sprejema, so se mladi razdelili v skupine in odšli v ŠOLO, ki uvaja v življenje. Spoznavali so redovništvo, mladinski katekizem in svetovni dan mladih ter se zabavali ob Busu veselja s Skale in nabirali znanje ob lončarskem vretenu v Centru DUO. Vezi med mladimi in njihovimi duhovniki ter sestrami, ki so bili navzoči, je kronal obisk salezijanskih predstojnikov, s. Damjane Tram-te in mag. Janeza Potočnika. Ta je mlade nagovoril pri sveti maši v župnijski cerkvi in dodal še en oratorijski steber, ŽUPNIJO, ki evan-gelizira. Na srce jim je preprosto položil hrepenenje po Živem kruhu, ki se daruje na oltarju in zaupanje Vanj, kar je tudi geslo letošnjega srečanja. Navzoče je ob koncu maše pozdravil tudi škof ordinarij, dr. Peter Štumpf. In ker so oratorijski stebri štirje, je ob koncu vse združilo še DVORIŠČE za prijateljske stike. Med mini koncertom skupine Leriduss so se nekateri zapodili na igrišče, a ne za dolgo. Vse je pritegnilo razbeljeno ognjišče, kjer so se lahko okrepčali, najspretnejši pa si celo sami spekli pico. Še temni oblaki so začutili mlado krščansko veselje in se umikali soncu, ki je ogrevalo dvorišče Marijanišča in njihova srca. Zaupali so in bili pomirjeni v svoji razigranosti. In Bog je poslal dež, da je blažil vročino veselja. Aprilsko vreme pač ... M. S. 18 Funkešnica 2/2012 :: utrip marijanišča in župnije MLADI PEVCI V MARIJANIŠČU Animatorji SMC Veržej smo skupaj z domačimi salezijanci prvi vikend v maju gostili otroške pevske zbore župnij v škofiji Murska Sobota. Našemu vabilu so se odzvali štirje zbori, skupaj blizu 40 mladih glaskov. Pod strokovnim vodstvom Tatjane Rozmarič - Poštrak so se učili in vadili, posebej pa so se pripravljali za skupen nastop pri maši ob češčenju Marije Pomočnice, ki že tradicionalno poteka v Veržeju. Letošnje leto bo, zaradi praznovanja 100 letnice Marijanišča še posebej slovesno. Pevcem na izobraževalnem vikendu se bo za to priložnost pridružilo še več mladih, da bo pesem Mariji res všečna. A na vikendu nismo samo prepevali - zato smo poskrbeli animatorji, ki smo skušali popestriti vsak prosti trenutek, ki so ga otroci imeli na voljo. Še posebej veselo je bilo na zabavnih večerih, ko se trudne očke nikakor in nikakor niso hotele zapreti. Sobotno popoldne pa smo izkoristili še za ustvarjanje v delavnicah (lončarski in izdelavi lutk) ter sprehodu in igri zunaj. Vsi zadovoljni smo se po zaključni maši strinjali, da se vidimo tudi prihodnje leto. Ivan Kuhar 5. maj 2012 Škofijsko srečanje družin letošnjih prvoobhajancev Prijazne sončne sobote, prve v mesecu maju, se je v Marijanišče zgrnile več sto glava množica letošnjih prvoobhajancev in njihovih staršev so-boške škofije. Profesor Anton Ciglar je dopoldanske ure posvetil staršem in jim predaval o verski vzgoji otrok, prvoobhajanci pa so s sestro Zaliko in animatorji v župnijskih prostorih s petjem, igro in delavnicami, ob pomoči zgodbe o dveh učencih na poti v Emavs, razmišljali o srečanju z Jezusom. 6. maj. 2012 Florjanova nedelja - gasilci, kolesarji in ministranti Prva nedelja v maju je rezervirana za gasilce. 4. maja je namreč god sv. Florjana, ki je njihov zavetnik. S prapori in v slovesnih uniformah se zberejo pri župnijski maši. Po maši smo imeli letos prvič blagoslov koles, kjer so na svoj račun prišli tudi športniki, rekreativci, tisti z zelo starimi kolesi in vsi, ki se veselijo prijetnega druženja ob rujni kapljici in dobrotah naših gospodinj. Letos je bilo prvič, drugo leto pa bo tradicionalno tovrstno srečanje. Ideje se zbirajo! Ker pa 6. maja goduje tudi sv. Dominik Savio, zavetnik ministrantov, so imele popoldne svoj piknik tudi družine ministrantov. Najprej so bili na kratki »turi« s kolesi, nato pa so si sami pripravili pice in jih spekli v novi peči pri Marijanišču. Seveda tudi brez nogometa ni šlo. Pripravila Darja Makoter 19 Funkešnica 2/2012 :: utrip marijanišča in župnije IN MEMORIAM: DUHOVNIK, MISIJONAR IN ČASTNI OBČAN MARTIN MAROŠA (1912-2012) Pozdrav župana Občine Veržej Slavka Petovarja in žalni govor župnika Jožefa Krnca na žalni seji ob smrti častnega občana Občine Veržej, ki je potekala 27. aprila 2012 v domu kulture Veržej. kot ponižen gospodov služabnik zagotovo pripravljeno posebno mesto, prosite in molite za nas. Ponosni smo, ker smo bili del vašega življenja, ki je bilo en sam evangelij. Občani občine Veržej Vas bomo ohranili v trajnem spominu. V imenu Občine Veržej izrekam iskreno sožalje sorodnikom in salezijanski skupnosti v Veržeju. Počivajte v Gospodovem miru in Večna luč naj Vam sveti. Spoštovani, z bolečino v srcu in praznino v duši smo v Slavko Petovar, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej naši občini sprejeli dejstvo, da nas je za vedno zapustil naš častni občan, Martin Maroša. Pokojni Martin Maroša je bil z Veržejem povezan skozi vse življenje. Obiski Marijanišča v otroštvu so pomenili prvi stik, ki pa ga je zaznamoval za vse življenje. Odprtost in razdajanje salezijancev sta ga tako prevzela, da je bil Božji klic pričakovan. Čeprav ga je kasnejša duhovna pot popeljala med misijonarje v Čile, pa je po vrnitvi v domovino zopet prišel v Veržej. Njegova dolgoletna dejavna navzočnost nas je posebej povezala. Tudi jesen življenja ga je spet povezala z Veržejem, pred njegovimi očmi so se zopet pričele uresničevati Puščenjakove želje. V vseh teh letih je postal neločljiv del naše lokalne skupnosti. Bogato duhovno delo in razdajanje za župljane na vseh področjih ter nesebična pomoč vsem in na vseh ravneh, sta pustila neizbrisen pečat v naši občini. Njegovo delo ni ostalo neopaženo, pa čeprav je vedno strmel k skromnosti in ponižnosti. Njegova prizadevnost je bila priznana tudi v okvirih lokalne skupnosti in na predlog nekdanjega župnika g. Frančeka Maršiča, mu je občinski svet na seji 10. maja 2002 podelil naziv častnega občana. V obrazložitvi je zapisano, da je v skoraj tridesetletnem delovanju v Veržeju pustil poseben pečat na duhovnem, družbeno-humanitarnem in kulturno-umetniškem področju. Veseli smo bili, da je naziv kljub svoji skromnosti sprejel. Še za eno stvar mu moramo biti posebej hvaležni. Za njegove prošnje in priprošnje k ponovni obnovi in obuditvi delovanja Marjanišča v Veržeju. Prav njegovo vztrajanje je bilo ključno za takšno odločitev, s tem pa je samemu Ver-žeju v bistvu vrnil tisto, kar mu je dal v otroštvu: možnost in priložnost delati dobro in služiti Bogu. Spoštovani gospod Martin Maroša. V imenu Občine Veržej se Vam zahvaljujem za vse dobro, kar ste storili za naš kraj. Vaša dela iz preteklosti so vidna v vsem duhovnem in kulturnem bogastvu, ki ste ga prenesli na nas. Vaše priprošnje in molitve so imele za lokalno skupnost močan blagoslov. Ob obiskih pri vas ste mi pogosto dejali; vsak dan molim za vas in za občino, da bi božji blagoslov spremljal vaše delo. Prosim Vas, da tudi v večnosti, kjer imate Gospod Martin Maroša - mož stoletni, je imel zelo razgibano življenjsko pot. Iz njegovih avtobiografskih spominov veje trdno prepričanje, da se je vse zgodilo po načrtu Božje previdnosti. G. Martin je temu načrtu vztrajno sledil in tako uresničil svoj poklic. G. Martin je bil rojen 2. novembra 1912. Zakoncema Maroši Štefanu in Mariji rojeni Forjan, se je drugi sin Martin (takrat Tinček) rodil v ameriškem mestu Chicago. Zaradi slabega zdravja je bilo prve tedne njegovo življenje na nitki. V začetku leta 1914, ko še ni imel dveh let, se je z materjo in leto starejšim bratom Ferijem - Ferdinandom vrnil v rodno Prekmurje - na Melince, oče pa se je vrnil domov po vojni, v jeseni leta 1919. Iz Martinovih spominov izvemo, kako pestro in razgibano mladost je imel. Že v otroških in najstniških letih je kazal izreden čut za sveto. Pozitivno razpoloženje in vrednote je delil s svojimi vrstniki in jih že takrat na izvirne načine spodbujal k plemenitemu življenju. To držo je v zrelih letih še razvil in tako postal zgled in pričevalec dobrote. Že v rosnih letih ga je poleg dobre vzgoje staršev v domači družini, močno zaznamovala tudi salezijanska vzgoja in še zlasti pobožnost do Marije Pomočnice, ki jo je srečeval pri pestrem oratorijskem in romarskem dogajanju v Veržeju. Tu se je pobližje spoznal s salezijanci in se navdušil za salezijanski poklic. Kot nadarjen fant se je vpisal v gimnazijo v Murski Soboti. Ko je izrazil željo, da bi postal misi- 20 Funkešnica 2/2012 : utrip marijanišča in župnije : društveni utrip jonar, so ga leta 1926 takratni predstojniki salezijanskega Martinišča v Murski Soboti poslali na študij v Italijo, kjer je že po treh letih oblekel talar. Blaženi Filip Rinaldi, ki je mladim misijonarjem izročil kleriška oblačila, je s toplo besedo priporočal, naj nikoli ne onečastijo obleke Kristusovih služabnikov in naj ostanejo zvesti don Boskovi sinovi. Evharistija in Marija Pomočnica sta najmočnejša stebra salezijanskega poklica. Po preobleki je bil g. Martin izbran za misijonarja v Čilu, na Ognjeni zemlji. Tam je nadaljeval študij in leta 1939 v Santiagu prejel duhovniško posvečenje. Južna Amerika je kraj, kjer je več desetletij nadvse učinkovito misijonaril. Med drugim je bil učitelj, voditelj raznih skupin mladih, organist in zborovodja, voditelj gledaliških predstav, duhovni voditelj številnih, zlasti dalmatinskih priseljencev, in šest let tudi župnik stolne cerkve v Punta Arenasu in škofijski svetovalec. Zadnjih 12 let v Čilu je deloval v revnem predmestju Santiaga, tam ustanovil župnijo s 50.000 ljudmi in vodil dve šoli z več tisoč učenci. Ko se je prvič, le za kratek čas vrnil v domači kraj -v Melince, je zbudil veliko zanimanje za nove duhovne poklice. Nato se je vrnil v Čile in delal v Punta Arenasu in v Santiagu. Leta 1974 se je za stalno vrnil v Slovenijo. Najprej je bil ravnatelj salezijanske skupnosti in župnik v Sevnici - v letih 1975 in 1976; nato župnik v Veržeju (do leta 1988). Potem je bil duhovni pomočnik na Kapeli (do leta 1991). Od takrat pa je bil v Veržeju duhovni pomočnik, lahko rečemo: do zadnjega diha. Mnogim bo ostal za vedno v spominu kot zavzet duhovni voditelj Združenja Marije Pomočnice in molivcev za duhovne poklice. Kot v misijonih, se je tudi v zadnjih desetletjih življenja v domovini angažiral na številnih področjih. Ostal nam bo v spominu po svoji glasbeni ustvarjalnosti, po pesmih in verzih, ki jih je pisal in tudi izdajal, po avtobiografskih in poljudno - zgodovinskih knjigah o Marijani-šču, predvsem pa po tem, da je za vsakega našel prijazno in dobrohotno besedo. Njegov doprinos za višjo kulturno in duhovno raven krajanov je prepoznala in priznala tudi Občina Veržej in mu podelila naziv častnega občana. Ko je v zadnjih letih zaradi pešanja telesnih moči postajal vedno bolj odvisen od drugih, se ni nikoli pritoževal, še več, vsi, ki smo ga srečevali, še zlasti sobratje in negovalke, smo od njega odhajali pomirjeni in opogumljeni. Čutimo, da nas bo njegov blagoslov spremljal tudi odslej. Smrt nas v resnici ne ločuje, ampak nam le odpira in omogoča drugačno - še globljo povezanost. Hvala vam, g. Martin in počivajte v miru pri Bogu! mag. Jožef Krnc, župnik v Veržeju OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA »SLAVKO OSTERC«VERŽEJ_ V nedeljo, 1. aprila 2012, je potekal občni zbor KD »Slavko Osterc« Veržej. Vse prisotne je najprej pozdravila predsednica Damjana Ferenc. Sledila so poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora o delu društva v letu 2011. Damjana Ferenc je povedala, da je v letu 2011 v okviru društva delovalo 6 skupin: Moška vokalna skupina, Folklorna skupina Leščeček, Vokalna skupina Leščeček, glasbena skupina Zadnji moment, Starejša folklorna skupina in Tamburaška skupina. Skupine so v letu 2011 izvedle veliko krajših nastopov na prireditvah, ki so potekale v občini Veržej ali izven nje, tudi v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami. Društvo je v letu 2011 izvedlo precej samostojnih prireditev in koncertov. Posamezne sekcije so sodelovale tudi v tujini - Italija in Škotska. Društvo je v preteklem letu prav tako skrbelo za vodenje turistov po spominskih sobah Slavka Osterca in dr. Frana Kovačiča. S petimi projekti je bilo društvo uspešno na razpisu JSKD za sofinanciranje projektov: nabava tamburaških inštrumentov, izdelava folklornih delovnih kostumov, nabava opreme za ozvočenje, gostovanje na Škotskem in raziskovanje ljudskih pesmi. Večji delež teh projektov je sofinancirala tudi Občina Veržej. Ker je dosedanjim članom organov društev potekel mandat je sledila izvolitev članov v organe društva za mandatno obdobje 2012 - 2016. Predlaganih je bilo 9 članov, in sicer, za predsednico Ksenija Seršen, za podpredsednico Teja Fras, za blagajničarko Natalija Rozmarič, za tajnico Tatjana Rozmarič-Poštrak. Ostali člani izvršnega odbora: Damjana Ferenc, Marko Rus, Vinko Kapun, Janez Ferenc in Mateja Rus. Nadzorni odbor: Ivan Kuhar, Janja Petovar in Ivan Kodba. Disciplinska komisija: Mihec Rozmarič, Božena Kosi in Dejan Kolarič. Vsi predlogi članov v organe društva za leto 2012 - 2016 so bili sprejeti. Sledila je predstavitev programa za leto 2012. Tudi v letu 2012 bo društvo pripravilo kakovostno ponudbo kulturnih vsebin, ki jo bo predstavilo na lastnih prireditvah in koncertih, ter z veseljem sodelovalo na prireditvah, ki jih prireja lokalna skupnost ter druga društva in organizacije v občini. Že v mesecih maj in junij bo društvo z nastopi in samostojnimi koncerti popestrilo dogajanje ob 13. občinskem prazniku Občine Veržej. Vljudno vas vabimo, da obiščete naše prireditve ob praznovanju Občine Veržej, kakor tudi v preostalih mesecih leta 2012! Ksenija Seršen 21 Funkešnica 2/2012 :: društveni utrip NOVICE TD VERZEJ V soboto 28.1.2012 smo bili na sejmu Turizem in prosti čas, ki je bil na GR v Ljubljani. Predstavili smo se kot društvo in promovirali kraj in občino Veržej. Veržej je na tretjem mestu v državi glede na število nočitev na kvadratni kilometer občine. Zato smo predstavljali naše prireditve, da se lahko turisti odločijo za ogled le teh in spoznajo tudi zgodovinske in turistične znamenitosti kraja. Ob predstavitvi smo poskrbeli tudi za pogostitev, ki je bila v duhu domače kulinarike. Ob Svetovnem dnevu mokrišč drugega februarja, smo se člani Turističnega društva udeležili pohoda po mokri-ščih reke Mure. Pohod je bil v nedeljo 29.1.2012. V soboto 17.3.2012 smo imeli v gostišču Koda bar občni zbor. Sprejeli smo plan za leto 2012 in seznanili člane z realizacijo programa leta 2011. Na zboru je bil predstavljen turistični podmladek, učna gozdna pot Mrtvice reke Mure. Predstavljena so bila dela varovanja travnikov, na katerih rastejo narcise. Travniki so last občine (dva večja travnika in manjši travnik). Komisija za ocenjevanje domačij pri TD Veržej, katere predsednica je gospa Terezija Marinič, je letos dodelila priznanje za urejeno domačijo 2011 v Bunčanih Slavku in Cvetki Ivančič, Bunčani 22b in v Veržeju si je naslov pridobila domačija Milana in Majde Belak iz Ribiške ulice 25. Fotografije domačij bomo objavili v naslednji Funkešnici. Vseslovenske čistilne spomladanske akcije, ki je bila v soboto 24.3.2012, smo se udeležili tudi člani turističnega društva. Potekala je pod geslom Očistimo Slovenijo 2012. Čistili smo celotno učno gozdno pot od Veržeja do Otoka ljubezni. Ob Svetovnem dnevu zdravja (sedmi april), ki se je letos odvijal pod geslom Za aktivno in bolj zdravo starost, je bil v nedeljo 15. aprila pohod po Učni gozdni poti do Otoka ljubezni, kjer je ZZVMS pripravil prireditev. Narcise so letos na travnikih zacvetele že konec aprila in glede na ta, da je veliko cvetočih narcis smo prepričani, da s travniki pravilno gospodarimo. Na predvečer prvega maja v ponedeljek 30.4.2012 smo v parku pred občinsko stavbo postavili majsko drevo. Kulturno društvo je pripravilo program, Turistično društvo pa pogostitev. Franc Kosi Priznanje družini Ivančič 22 Funkešnica 2/2012 : društveni utrip POSTAVITEV MAJNIŠKEGA DREVESA V BANOVCIH Člani in članice Turističnega društva Banovci so tudi letos sledili svoji tradicionalni navadi in 30. aprila 2012 ob 19.30 uri pri gasilskem domu postavili majsko drevo. Pripravili so drevo za postavitev in spletli tri vence iz zelenja, ki so jih okrasili z rdečimi trakovi. S pomočjo avtodvigala so postavili drevo visoko v zrak. Pri postavitvi so sodelovali tudi prisotni domačini in goste iz Term Banovci. Letošnji »mlaj« meri v višino nekaj čez 22 metrov. Navzoč je bil tudi župan občine Veržej, gospod Slavko Petovar. Nato je sledilo družabno srečanju ob dobri kapljici in domačem narezku. - KULINARIČNA RAZSTAVA V BANOVCIH DOBROTE NAŠIH GOSPODINJ V okviru prireditev ob praznovanju 13. občinskega praznika občine Veržej je bila v nedeljo, 13. maja 2012, v gasilskem domu v Banovcih tradicionalna kulinarična razstava. Pridne gospodinje iz Banovec so prispevale svoj kulinarični izdelek (kruh, dobrote iz kvašenega testa, raznovrstno pecivo), članice turističnega in gasilskega društva so pripravile bogato in pestro razstavo raznovrstnih kulinaričnih dobrot, čebelarji pa so razstavljali med in izdelke iz medu. Na razstavi je predstavljeno 90 različnih vrst dobrot. Zbrane obiskovalce razstave je nagovoril župan g. Slavko Petovar, g. župnik Jožef Krnc pa je blagoslovil razstavo. Razstavo so ogledali številni domači in gostje iz Term Banovci. Izkupiček, ki so ga dobili s prodajo peciva bodo namenili za obnovo vaške kapele in gasilskega doma. Damir Skuhala 23 Funkešnica 2/2012 : športni utrip VERŽEJCI NA PRVIH DIRKAH OSTALI BREZ Na hipodromu v Ljutomeru so se 22. aprila odvijale prve kasaške dirke nove sezone 2012. Potem, ko so na velikonočni ponedeljek zaradi premajhnega števila prijavljenih konj dirke odpadle, se je tokrat v šestih dirkah dneva zbralo 59 kasačev, zaradi poškodbe je žal manjkala le Jolly GJ, lanska zmagovalka najpomembnejše dirke - der-bija. Na žalost je zares odlične boje malce zmotilo le vreme, a tudi občasni osipi dežja niso pretirano vznemirili okrog 600 kasaških navdušencev, ki so po več kot polletnem premoru prišli navijat za najhitrejše kasače v Sloveniji. V prvi dirki smo imeli priložnost videti dva Veržejca. Prvič v življenju je v sulki sedel Mirko Antolič iz Bunčanov. Žal je njegova varovanka Perlina po približno 400 metrih zagalo-pirala in sanj o visoki uvrstitvi je bilo konec. Težave sta imela tudi Lucius in Branko Seršen, ki sta prav tako končala izven nagrajenih mest. Tudi Riviera in Mirko Šonaja sta v drugi dirki ostala brez plasmana, zato pa je Matevž Fras v tretji dirki po odlični predstavi zasedel tretje mesto s svojo novo pridobitvijo, petletno kobilo Glori Sage. V četrti točki je bil vse do ciljne ravnine v igri za zmago Lamiral z Renejem Hanžekovičem, LADY LUNA ZMAGALA V BUDIMPEŠTI Po ne najbolj posrečenem nastopu na prvih dirkah v Ljutomeru je Lady Luna hitro popravila vtis. 5. maja je na hipodromu v Budimpešti ugnala močno mednarodno konkurenco desetih konj ter zmagala z odličnim kilometrskim časom 1.16,6 na progi dolžine 1900 metrov. V sulkiju je sedel njen trener in lastnik Rene Hanžekovič. Vito Šadl ZMAGE Matevž Fras in Glori Sage na koncu pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Tretje mesto je zasedla letošnja derbistka Inerra z Mirkom Šonajem. V šesti dirki so bili Rebeka Alar (D. Puhar), Lady Luna (R. Hanžekovič) in Prince November (J. Osterc) žal malce prekratki za nagrajena mesta. Naslednje dirke bodo 13. maja v Ljubljani, naslednje ljutomerske pa 27. maja. Vito Šadl Rene Hanžekovič in Lady Luna PERSPEKTIVNI ŠPORTNIK LETA 2011 (ŠZ LJUTOMER) JE POSTAL NIK ŠKRJANEC V četrtek, 19. januarja, je v športni dvorani ŠIC v Ljutomeru potekala slovesnost ob 50-letnici Športne zveze Ljutomer ter 42. razglasitev Športnika leta Športne zveze Ljutomer. Med fanti je 1. mesto za naziv Perspektivni športnik leta 2011 pripadlo našemu občanu Niku Škrjancu, 2-kratnemu državnemu prvaku v bad-mintonu v sistemu šolskih športnih tekmovanj. Med dekleti je 2. mesto za naziv Perspektivna športnica 2011 dosegla občanka Ana Šterman, ki je v badmintonu med posameznicami osvojila 3. mesto in bila ekipna državna prvakinja v sistemu šolskih športnih tekmovanj. Tudi ekipno je OŠ Veržej zasedla 2. mesto v kategoriji Šolskih športnih društev. Vsi nagrajenci so pred podelitvijo imeli tudi sprejem pri ljutomerski županji mag. Olgi Karba. Prireditve, ki je potekala pod geslom Ponosni I na dosežke preteklosti, motivirani z izzivi priho- | dnosti, sta se udeležila tudi častna gosta veslač Iz- | tok Čop in strelec Rajmond Debevec, ki sta podelila nekatera priznanja. Ob izjemnih dosežkih našim športnikom iskreno čestitamo! Uredniški odbor 24 FGnkešnica 2/2012 : športni utrip 47- NOGOMETNI ČLANSKI TURNIR Nogometni klub Veržej je v torek, 1. 5. 2012, na igrišču v Veržeju priredil že 47. nogometni članski turnir. Tako kot zadnja leta je turnir potekal pod pokroviteljstvom Občine Veržej. Sam turnir spada med najstarejše tovrstne prireditve v Evropi in v petdesetletni bogati zgodovini delovanja veržejskega nogometnega kluba ni bil organiziran le trikrat. Dogajanje na igrišču (bolje rečeno pod tribuno) se je v torek začelo že zgodaj zjutraj. Ob tretji uri se je pod budnimi očmi kuharskega mojstra Mirka in njegovih pomočnikov Jakoba in Milka začelo kaditi iz "alf", v katerih so kuhala tradicionalni veržejski golaž. Tradicija kuhanja golaža je namreč stara toliko kot sam turnir. To vedo tudi krajani Veržeja, ki so že ob sedmih pridno polnili svoje posode in tako svoje žene vsaj za en dan "odrešili" kuhanja kosila. Športni del turnirja se je na glavnem igrišču začel nekaj po deveti uri, ko se je domača ekipa, ki nastopa v 3. SNL, pomerila z ekipo iz sosednjega Cvena. NK Cven zelo uspešno nastopa v 2. ligi MNZ Murska Sobota in bo najverjetneje naslednjo sezono že igral v višji ligi. Veliko število cvenskih navijačev (opremljenih tudi z vuvuzelami) je svojim ljubljencem na igrišču dalo še dodatnega motiva in domači so se zelo srečno izvlekli. Po rednem delu tekme, ki se je končala z neodločenim rezultatom 1:1 (strelec za domače je bil David Štrakl), se je pristopilo k izvajanju najstrožjih kazni. Kanček več sreče so tokrat imeli veržejci in znan je bil prvi polfinalist. V drugem polfinalnem paru sta nastopila NK Tromejnik Goričanka Kalamar iz Kuzme (član 3. SNL) in NK Slatina iz Radencev, ki nastopa v 1. ligi MNZ Murska Sobota. Tudi to srečanje se je končalo neodločeno (2:2) in pri streljanju enajstmetrovk so bili uspešnejši igralci iz Kuzme. Na pomožnem igrišču so se med tem odvijala prijateljska srečanja mlajših kategorij. Vsaka veržejska ekipa je povabila po dve ekipi, s katerimi dobro sodelujejo. Tako so starejši cicibani U-10 gostili vrstnike NK Rakičana in NK Bistrice. Mlajši cicibani U-8 so se pomerili z cicibani NK Gančanov in ND Mure 05. Pri leto dni mlajših nogometaših so gostovali NK Središče ob Dravi in NK Čarda. Dve ekipi najmlajših veržejskih igralcev U-6 sta se pomerili z vrstniki iz NK Beltincev. Dogajanje na glavnem igrišču se je nadaljevalo s tekmo mlajših dečkov U-12. Veržejci so se pomerili z gosti iz Hoč - nogometno šolo Damir Pekič. Srečanje se je končalo z rezultatom 3:2 za goste. Takoj za tem so na zeleno površino stopili veržejski starejši dečki U-14, ki nastopajo v 1. slovenski nogometni ligi. Nasproti njim so se postavili veržejski kadeti, ki nastopajo v 2. slovenski ligi. Z zadetkom Mateja Voharja so se zmage veselili drugoligaši. Eden od vrhuncev dneva je bila veteranska tekma. Veržejski selektor Jaka je tokrat uspel zbrati kvalitetno ekipo in njihovi gostje iz Kuzme niso bili dorasel nasprotnik -rezultat 9:3 to tudi potrjuje. Seveda so "fantje" srečanje izkoristili za obujanje spominov na leta, ki so jih preživeli v Veržeju. V poznih popoldanskih urah je nato sledil še finalni del članskih ekip. V malem finalu se igralci NK Cvena s 5:2 premagali slatinčane. Veliki finale pa so nato dobili veržej-ci, ki so goričancem nasuli šest zadetkov - končni rezultat je bil 6:3. Strelci za veržejce so bili David Štrakl (2), Jernej Trstenjak, Damir Lovrec, Rok Kocuvan in Rok Ropoša. Slavnostni del podelitve pokalov je potekal že v večernih urah. Pokale je podeljeval veržejski župan, gospod Slavko Petovar. Na koncu še poudarimo, da je bil turnir z veliko število udeležencev odlično organiziran. V vročem vremenu si ga je ogledalo tudi veliko število ljubiteljev nogometa. Dušan Magdič, NK Veržej 25 Funkešnica 2/2012 : naša dediščina : razvedrilni kotiček DOGODKI CENTRA DUO Z rokodelci na Madžarsko Aktivnosti Rokodelske akademija (1. JR OP SI-HU) se počasi zaključujejo. Tudi Zavod Marianum Veržej - Center DUO izvaja še zadnje aktivnosti. Ker v projektu želimo motivirati in informirati ter izobraževati rokodelce prirejamo različne dogodke. Eden takih je bila tudi 5. Info-motivacijska delavnica, v sklopu katere smo slovenske rokodelce odpeljali na strokovno ekskurzijo k projektnim partnerjem ZMNE v Zalae-gerszeg. Tam je 28. aprila namreč potekal lončarski sejem, na katerem so se predstavili vrhunski madžarski mojstri. Projektni partner je poskrbel za odlično vodenje po muzeju na prostem, kjer je prireditev potekala, mi pa smo se čudili odnosu in ohranjenosti madžarske rokodelske dediščine. Še preden smo prispeli v Zalae-gerszeg smo se ustavili v Tapolci, kjer smo si ogledali znamenito podzemno jamo. Rokodelci, ki so se ekskurzije udeležili so bili nad doživetim navdušeni, mi pa zadovoljni, da smo jim lahko ponudili pogled na ohranjanje in razvoj madžarske rokodelske dediščine. 6. seja Foruma za razvoj Centra DUO V ponedeljek, 7. maja 2012 je v novih prostorih rokodelske trgovine Centra DUO potekala že 6. seja Foruma za razvoj Centra DUO. Poleg župana Slavka Petovarja so se foruma udeležili še drugi vidni gostje; dr. Janez Bogataj, Danilo Krapec, dr. Tatjana Fulder idr. Razpravljali smo o usmeritvi in nadaljnjem razvoju Centra DUO in se hkrati veselili uspehov, ki smo jih uspeli v zadnjem obdobju realizirati. Ker pa je izzivov še veliko, energije in želje pa tudi, se bomo vsi še naprej trudili, da bo Center DUO v Veržeju združeval istomisleče in ozaveščal o rokodelski dediščini, ne le v Pomurju pač pa tudi širše. Besedilo in foto: Ivan Kuhar VELIKA POLITIKA V NAŠI MAJHNI VASI KAKO JE FRANČEK K DEKLINAM HODIL Franček je bil pošten in pameten človek. Rad je hodil k maši, ženo je ubogal in pridno delal na svoji žalarski kmetiji. Vesel je bil, če je polje obrodilo, da so imeli dovolj kruha, on in Marga, še posebej pa otroci, ki so včasih stali kot stopničke pred njim. Franček je živel v tistem obdobju, ko še v vasi ni bilo nobenega avtomobila, kolo pa redkost. Toda Franček ga je imel. Ni bil ravno nov, bil pa je dober, da se je lahko vozil celo v oddaljeni Lotmerk. Nekega jutra pa je Franček opazil, da kolesa ni več v njegovi kleti, kjer ga je ponavadi imel shranjenega. Preiskal je dvorišče, pregledal tudi vsa drevesa, da mu ga slučajno kateri sosedovih paglavcev ne bi privezal na drevo. Toda ves trud zaman. Bil je prepričan, da mu ga je nekdo ukradel. Prišla je nedelja in Franček se je odpravil k maši. Tokrat je moral iti peš. Med potjo se je spomnil domislice, kako bi ugotovil, kdo mu je ukradel kolo. Ker je nekoliko prej prišel v cerkev, je v zakristiji našel župnika. Ta ga je čudno pogledal in vprašal: »No, Franček, kako pa to, da si danes tako zgodnji?« »Ah, veste, gospod župnik, prišel sem peš, pa si nisem dobro izračunal časa hoje do cerkve. Veste, kolo so mi ukradli. Prišel sem vas prosit za pomoč. Kaj boste danes pridigali, gospod župnik?« »Kaj pa ima moja pridiga opraviti s tvojim ukradenim kolesom? Pridigal bom po evangeliju.« »Joj, gospod župnik, jaz vam to mašo plačam in pridigajte o desetih božjih zapovedi.« »Ja, kaj pa imajo božje zapovedi opraviti s tvojim kolesom?« »Imajo, imajo, gospod župnik,« je tarnal in vztrajal Franček. »Namreč, vi boste pridigali o desetih božjih zapovedi, jaz bom pa iz zakristije opazoval ljudi, in ko boste prišli do zapovedi - NE KRADI - bom videl, kdo bo zardel. Veste, tisti je meni ukradel kolo.« Franček je iz denarnice potegnil dvajsetaka in ga dal župniku, saj je bila to maša za posebne namene. Dogovorjeno, storjeno. Maša se je pričela. Župnik je pridigal o desetih božjih zapovedih, Franček pa je iz zakristije opazoval ljudi. Po nekaj tednih se spet srečata župnik in Franček, ki se je peljal na kolesu. Župnik ga ustavi in nagovori: »Franček, ali si našel svojo kolo?« »Našel, našel, gospod župnik.« Pa mi povej, kdo ti ga je ukradel?« Franček se je popraskal po glavi in župniku povedal: »Takrat, ko ste pridigali o božji zapovedi - NE KRADI - so bili vsi ljudje v cerkvi mirni in noben ni pordel. Ko pa ste, gospod župnik, pridigali o deveti božji zapovedi - NE ŽELI SI SVOJEGA BLIŽNJEGA ŽENE - pa sem se jaz spomnil, kje sem kolo pozabil.« Janez Ferenc 26 Funkešnica 2/2012 : razvedrilni kotiček DOGODKI V OBČINI VERŽEJ :: MAJ - SEPTEMBER 2012 DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 24. 5. 2012 19.00 Radi bi vam povedali prireditev Dom kulture v Veržeju Otroci Osnovne šole Veržej 26. 5. 2012 20.00 13. občinski praznik Občine Veržej in Osterčev večer Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, kulturna prireditev Dom kulture v Veržeju Občina Veržej 27. 5. 2012 9.30 Prvo sveto obhajilo verska prireditev župnijska cerkev sv. Mihaela Župnija Veržej 1. 6. 2012 20.00 Koncert moške vokalne skupine kulturna prireditev Dom kulture v Veržeju Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej 2. 6. 2012 19.00 Narcisni večer družabna prireditev pri Domu kulture v Veržeju PGD Veržej 8. 6. 2012 20.00 Ars vitraria odprtje razstave Društva steklarjev Slovenije Puščenjakova dvorana Centra DUO Zavod Marianum 9. 6. 2012 9.00 Mednarodno srečanje krvodajalcev družabna prireditev nogometno igrišče v Veržeju Območno združenje RK Ljutomer in krajevna organizacija Veržej 15. 6. 2012 9.00 Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Veržej prireditev Narcisna ulica v Veržeju Čebelarsko društvo Veržej 16. 6. 2012 9.00 8. mednarodni nogometni turnir mlajših kategorij za pokal Občine Veržej športna prireditev nogometna igrišča v Veržeju, Bunčanih in Banovcih Športno društvo NK Veržej 21. 6. 2012 16.00 Otroška veselica družabna prireditev park pri Osnovni šoli Veržej OŠ Veržej 20. 6. 2012 15.30 Zaključek vrtca Veržej družabna prireditev igrišče vrtca Veržej Vrtec Veržej 15.-19. 7. 2012 Kamp za animatorje počitniško delovni kamp Rokodelska akademija Zavod Marianum 22.-26. 7. 2012 Kamp za otroke počitniško rokodelski kamp Rokodelska akademija Zavod Marianum 30. 7.-4. 8. 2012 Oratorij 2012 počitnice za OŠ otroke Župnišče Veržej SMC Veržej 10.-14. 8. 2012 Nogometni kamp športno duhovno kampiranje Center DUO-kamp trio SMC Veržej 28.-29. 8. 2012 Srečanje animatorjev škofije MS družabno-vzgojna prireditev Center DUO-kamp trio SMC Veržej 31. 8. 2012 19.30 Puščenjakov večer predstavitev knjige 100 let Marijanišča — kulturni večer Kovačičeva dvorana Zavod Marianum 30. 9. 2012 9.00 Odprtje rokodelske razstave in obnovitev Miholovega sejma 19. rokodelska razstava iz Slovenj Gradca tudi v Veržeju Center DUO-Puščenjakova dvorana Zavod Marianum 30. 9. 2012 100 let Marijanišča Miholovo — župnijsko žegnanje osrednja prireditev ob 100-letnici salezijanske ustanove župnijska cerkev, Center DUO in dvorišče Marijanišča Zavod Marianum Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00). TIC Veržej Puščenjakova 1 T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net SI - 9241 Veržej F: +386 2 588 90 61 W: www.centerduo.si 27 Fünkesnica 2/2012 SALEZIJANSKI DUHOVNIK, MISIJONAR IN ČASTNI OBČAN MARTIN MAROŠA (1912-2012) 1. Martin (levo) z bratom Ferijem v Marijanisču leta 1916 2. Misijonar novomašnik v Santiagu (Čile), 26. 11. 1939 3. Konjeniški festival v San Ramonu (Čile) leta 1966 4. Diamantnomašnik v Veržeju leta 2004 5. Slavnostni program ob žalni seji v domu kulture Veržej 6. Najmlajši brat Andrej se vpisuje v žalno knjigo 7. Pri pogrebni sveti maši se je od g. Maroša poslovil tudi Slavko Petovar, župan Občine Veržej Fotografije: arhiv Salezijanskega zavoda Veržej in Marko Suhoveršnik