i KRSZTSANSZKE CZERKEVNE PESZMI. c ===@=--=5 vodAne szprAviscsam E VAN G ELI C S AN SZ K IM. Najde sze v-Muraszombati pri Balkanyi Erno Knigovezari. SZQk^ 52664 „1 dao je vu vuszta moja nouvo peszem, — diko Bouga našega." ’Zolt., 40, 4. $, ^olst ■ VbOOlcfHiZj Pobo’zen krsztsenik! Nega vu czejlom duhovnom 'zitki csloveka ni ednoga nasztaja, kakste neznameniti szi sze on bidti vidi obszebi, na 'steroga vu navuki krsztsansztva pazko kebziivati nebi potrejbno (bilou. Vadluvanye od vszega ma pameti visni poszvejt, szrdczi pa troust i moucs podeliti: ono csloveka vu vszem tak ma voditi, da, kak mouder, pobo’zen, i z-ravna- nyem bo’zim zadovolen vandrar, zna temno pout be’zaja zemelszkoga szkoncsati, pogled szvoj z-viipa- nyem kutnesz ,vr’zti, i na pocsinek vecsni tiho idti. I ravno za toga zroka volo je potrejbno i vu pesz- maj krsztsanszki, kakti vu ednom najznamenitejsem tali navuka vere ino ’zitka, vsze mogoucse nasztaje gorivzeti, naj te pobo’zen vu vszakom pripetjej, — tak pri doumi, kak vu hi’zi bo’zoj — ’zelno hrano duhovno naide, i csrejda jezusova sze vu szpraviscsi ti odebrani po czilavnom szpejvanyi z-vugodnim talom naprejpripravla na gotovo prijetje vszake isztine one, stero ji nye paszter na szpoznanye dejl i szkrovnoszt bo’zi ino duhovno czimpranye gla- sziti ma. Veliki czil te je i vu eti naszledtivajoucsi pej- szem szpravlanyi pred ocsmi dr’zani, i na tou je r poprejk kebziivano, naj, nakeliko je mogoucse ni edna duhovna potrejbcsina szrdcza pobo’znoga i poszvejt, troust ino moucs iszkajoucsega, vu nyi kak nezadovoljena neosztane, — liki sze tou ’z-nyi napiszkov zlehka previditi da, steri szo ravno za toga zroka volo pred nye polo’zeni; kakti eti nasz- leduvajoucsi. (7 Peszmeno zduhavanye. Pred i med szlidzbov b’zov. 1—6. r I Vadliivanye. Vrejdnoszt i czil vadliivanya. 7 — 10. H. Boug. 1) Bouga bivoszt. 11, 12. 2) Bouga popolnoszti. Szkrovnoszt (Sz. troj- sztvo). 13 — 17. Vekivecsnoszt. 18, 19. Zmo- 'znoszt. 20, 21. Moudroszt. 22—24. Szvetsztvo. 25, 26. Pravicsnoszt. 27, 28. Isztinoszt. 29, 30. Dobrolivnoszt. 31, 32. Dugotrpllvoszt. 33, 34. 3) Bouga dela. Sztvorieinve. 35 — 38. Szkrbno- sejnye. 39—40. III. Cslovek. Plemenitoszt i czll csloveka. 50 — 53. Pokvar- jenoszt csloveka. 54- — 58. IV. Odkiipitel. Jezusa velkoszt i zaszlidzanoszt. 59 — 64. Jezusa poszlanye (Adventszke peszmi). 65—78. Jezusa rodrjejnye (Kolodne peszmi). 79—92. Jezusa pravdo-szpunenye (Nouvoga leta peszmi). 93— 99. Jezusa oznanenye (Trikralov peszmi. 100 — 104. Jezusa szlejdnyi sors (Posztne peszmi). 105—130. Jezusa gorisztanejnye (Vuzemszke VI peszmi). 131—142. Jezusa zvi'senye (V-nebo- zasztoplejnya peszmi). 143—148. V. Poszvetitel. Duha bo’zega dela (Riszalszke peszmi). 149 —158. VI. Naprave poszvetsenya. Rejcs bo’za. 159—178. Szveti krszt. 179—181. Szveta vecserja. 182—188. Pokoura. 189—199. Vera 200—203. VII. Duhovnom kralesztvo bo’ze. Sz. mati czerkev. 204—210. VIII. Pr&vo krsztsansztvo. 1) Povszemvszega. 211—220. 2) Du’znoszti prouti Bougi. Szpoznanye Bouga. 221—223. Bojazen Bouga. 224—226. Ltibezen Bouga. 227—230. Pokornoszt k-Bougi. 231—233. Priszega na Bouga. 234—236. Vti- pazen v-Bougi. 237—243. Molitev k-Bougi. 244—253. (Peszem). 254, 255. Zvisavanye Bouga. 256—261. Szlu’zba. 262—264. 3) Du’znoszti prouti Jezusi. Ltibezen Je¬ zusa. 265, 266. Vernoszt k-Jezusi. 267—269. Zahvalnoszt k-Jezusi. 270, 271. 4) D u ’ z n o s z t i prouti szamomi szebi. Szpoznanye szamoga szebe. 272, 273. Ltibezen szamoga szebe. 274, 275. Moudroszt. 276, 277. Varvanye od bloudnoszti. 278—280. Poniznoszt. 281—283. Szkrb za dtiso. 284, 285 Jakoszt. 286, 287. Dobra dušna vejszt. VII 288—290. Verosztuvanye. 291 -294. Szkrb za’zitek. 295, 296. MertiicsMvoszt. 297, 298. Szlobodna radoszt. 299, 300. Csisztoucsa ’zitka. 301, 302. Csedno ’zivlejnye z-blagom. 303—305. Delavnoszt. 306—307. Moudro nuczanye vrejmena. 308—309. Zadovolnoszt. 310—312. Mirovno trplejnye. 313—319. Pri- pravlanye k-szmrti. 320 -323. 5) Du’znoszti prouti bli’znyemi. Lubezen bli’z- nyega. 324—326. Szkrb za dušo bli’znyega. 327, 328. Szkrb za 'zitek bli’znyega. 329, 330. Szkrb za postenye bli’znyega. 331—334. Szkrb za vrejdnoszt bli’znyega. 335, 336. Pravicsnoszt. 337—339. Sztanovitoszt. 340, 341. Prijaznivoszt. 342, 343. Szmilenoszt. 344—346. Gotovnoszt na szlu’zbo. 347, 348. Prijatelsztvo. 349, 350. Szouszedsztvo 351. Zahvalnoszt. 352, 353. Zmirlivoszt 354—358. Krsztsanszka trplivoszt. 359, 360. Dobra pčlda. 361, 362. Molitev za druge. 363, 364. 6) Du’znoszti prouti drugomi sztvorjej- nyi. Brodjenye szvejta. 365. Miltivanye sztvari. 366. Miruvanye dugovany. 367, 368. IX. Razlocsne sztave ludi. Poglavnika. 369, 370. Visne oblaszti. 371, 372. Duhovnikov. 373. Vucsitelov. 374. Posz- luhsavczov. 375. Hfzni goszpodarov. 376. Szlu’zbene dr’zine. 377. Hi’znikov. 378, 379. Noszecsi’zen. 380. Roditelov. 381, 382. Otro¬ kov. 383, 384. Vdovicz. 385. Sziroticz. 386, 387. VIII X. Razlocsna vrszt Itfdi. Detinsztvo. 388. Mladoszt. 389. Moštvo. 390. Sztaroszt. 391. XI. Rdzlocsne prilike. Navod duhovnika. 392. Szpouved decze. 393, 394. Czerkevno leto. 395. Poszvetsenye czerkvi. 396. Oszvetek czerkvi. 397. Zdavanye hišni¬ kov. 398. Den rodsztva. 399. Den imena. 400. Szpoumenek ti preminoucsi. 401, 402. Szkrb za odvejtek. 403. Lubezen domovine. 404. XII. Razlocsne nasztave. Sole i nyi vrejdnoszt. 405. Mestria i tr’ztvo. 406, 407. Polodelsztvo. 408. XIII. Rdzlocsna pripetjd Szrecsa i premocsnoszt. 409, 410. Nevola i szirmastvo. 411, 412. Zdravje. 413, 414. Beteg. 415, 416. Ozdravlenye. 417. Pottivanye. 418, 419. XIV. R&zlocsni obcsinszki vdbaczi, i nyi odvrnejnye. Nerodnoszt zemle. 420. 'Zirovnoszt zemle. 421. Jalova ’zetva. 422. Obilna ’zetva. 423, 424. Bratva. 425. Szuhocsa. 426. De’zd’z. 427. Zburkanye zraka. 428. Tihota zraka. 429. Mokroucsa. 430. Szuncze. 431. Povouden 432. Po povoudni. 433. Dragocsa. 434, 435. Pomor. 436. Po pomori. 437. Kuga. 438. Po kugi. 439. Bojna. 440. Mir. 441. Pogor. 442. IX XV. R&zlocsna vrejmena. Rane peszmi. 443—457. Vecserasne peszmi. 458—474. Štirje tali leta (Zima). 475. (Szpro- tolejtje), 476. (Leto). 477. (Jeszen). 478. Sztolne peszmi (Pred jejsztvinov). 479. (Po jejsztvini). 480, 481. XVI. Bl&zensztvo krsztsenfka vu etom 'zitki. Vlsni mir. 482 — 486. XVII. Szlejdnya dugovanya. Mrtelnoszt i szmrt. 487—492. Nenirtelnoszt. 493, 494. Gorisztanejnye. 495 — 497. Szoudba. 498 501. Vecsni 'zltek. 502—504. Pavidejnye. 505, 506. Nadavek. Nike so ul sz k e peszmi. Pred navukom. 507. Po navuki. 508. Pred vardejvanyem. 509. Po vardejvanyi. 510. t?=&Q X Szpejvaj ’ze, csti, i brodi, z-vrejlosztjov i ra¬ zumom, brat moj evangelicsanszki, peszmi eti pred tebe polo’zene, i vu duhi pravoga csisztoga krszt- sansztva szpravlene. Beri vkup vu nyi raztorjeni dragi kincs ’zitka, i nticzaj ga moudro — na zvrsa- vanye duhovne popolnoszti, i na troust ino zveli- csanye nemrtelne duše tvoje. K-steromi velkomi dugovanyi podejli tebi ocsa miloscse pravi nagib, i poszvejt ino moucs, po dobrom duhi szvdjem, —- szvetomi imeni szvojemi na cseszt i diko, blagosz- lovnomi czvejtki pravoga krsztsansztva na vugoden odraszek, csrejdi pa Jezusa na viipanye zvelicsane nemrtelnoszti! PESZMI. P e s z m e n o zdiihavanye. Pred i med szUTzbov bo’zov. Na znano nouto. 1. fj osz P odne bo’ze ! setuj nam na pomocs, v-dti- hovnoj nasoj potrejbcsini, za Jezusa Krisztusa; našega goszpodna i odkiipitela. N o uta: Sto bi te nehvalo. 2. pred tebom, vecsni duh, sztane molecsi sereg tvoj, I v-duhovnoj cseszti nesze pred tebe aldov szvoj. Primi te aldov dobrovolno, I zdigni nasz, ludsztvo nevolno, Na szluz’bo kejm bole popolno. Nouta: Oh Boug, ki grejh odurjavas. 3. B ou 8’ vre ^ na vsze dobroute ! Zgledni sze na nasz, sziroute : 4 Primi ’/. szrdcz pobožni aldov, I vlej /. na nasz tvoj blagoszlov. Na znano nouto. 4 H vžl ° da i mo Krisztusi za k-nam szkazano do- brouto. Na zndno nouto. 5 J^zmiluj sze nad nami, goszpodne, i poszluhni nase ponižne molitvi. Na zn&no nouto. 6. H™ 10 dajmo mi vszi navkup goszpodni Bougi 2 Vadluvanye. z-szvojga szina k-nam poszlanyem z-szvojga szina narodjejnyem z-szvojga szina obrejzanyem Ki z-szvojga szina szmrt sztreplejnyem z-szvojga szina gor’sztanejnyem z-szvojga szina odicsenyem \ z-szvetoga duha poszlanyem. Nyega sze prisztaja, Da szpejvamo vszi gelmi: Hvala bojdi Bougi na viszini. 3 ^ pC O CfQ v> o> *-t N N CD C < ^ N = 3 I N St l z-an- I. Vadliivanye. Vrejdnoszt i czil vadluvanya. Nouta: Oh 'zitka mo szmrti goszpoud! H i y r adluvanye, oh ti bo’zi dar! Ti, ti szi mi * angel mira. V-tvojem krili nevczagam nigdar Vu noucsi kakste vihera. Ka bi bio jasz brezi tebe, Najdragsi blagoszlov nebe ? ! 2. Jaj vam, ki nye ospotavate ! — Ka za bin sze v-nyem nahaja? — Ar gde popolnej szpozna- vate, Ka vam na pravi mir vgaja ? — Sto je mod- rejsi vucsitel, I pouti 'zitka kazitel ? 3. Ono vasz vesi prav szpoznavati Bouga, kakti sztvoritela, I z-moudrim duhom zbrodjavati Nyegve poti, nyegva dela; Ka’ze, ka je on vszej oesa, Szo- decz, i vecsna milosesa. 4. Po nyem sze pamet preszvetsava, V-nye prirodjenoj temnoszti, Da dugovanya razszodjava Pouleg znotrejsnye vrejdnoszti, Naj z’avr’zemo prei- doucsa, I lubimo presztajoucsa. 5. Ono csloveka zadr’zava Od szteze vecsnoga planina, I dušno vejszt nyegvo zbiidjava ’Z-nye Vrejdnoszt i czfl vadliivanye. 3 pogiibelnoga tanina, Steri bi ga i prejk groba Vcsino hudi diihouv roba. 6. Ono vesi pobo’zno 'živeti Z-szrecsov, stero nam Boug dava, I takaj mirovno trpeti, Gda nasz nevola sztiszkava. Csi n&sz vsze drugo osztavi, Ono nam je kines nas pravi. 7. V-szmrtnom douli nam ono nejti Vupanye nemrtelnoszti; Ono nam v-noucsi groba szvejti Sz-trahom visne veszelnoszti, I pela po szvetsztva pouti Vsze velkomi czili prouti. 8. Znam jasz, v-kom verjem, komi 'živem.! — I tou vero sesem varvati; Za nye volo raj vsze pre- neszem, Kak kaj bi jo steo odati. — Vadluvanye, vecsni kines moj! Ti mi i v-szmrti drago. boj. 9. Ti veren angel duše moje, Szprevajaj mene i v-grob moj. Oh! — szvejti mi trak, dike tvoje 1 vu vecsnoszti bla’zenoj — Tam, gde bom z-seregmi nebe Bouga zvisavao za tebe. Nouta: Verosztujte, oh krszeseniezi! 8. B'i’ zen, ki szvoje vadliivanye, Kak najdragsi kines, postuje, I, kak nyemi veli pozvanye, Z’zitkom, z-delom naszleduje, Nye do szmrti zdr’zi, 1 raj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom, Kak kaj bi nyej oudao, Ali na porob dao Bloudnim spotlivezom! 2. Ali jaj torni, ki je szpoznao Nyega bo’zanszko isztino, I donok obarvati nejznao Nyega, kak 'zitka vretino! — Grozen je grejh toga; Ar duha szvetoga Vnejmar bantuje, I bin nyegvoga zla, Vekvecsnoga pekla Jaj naszleduje, 3. Ka bi nam haszno vesz kines zemle, Brezi tebe, angel mira? — Marna szo vsza, kak szpar megle, I podvr’z sorsa vi h era: Od vszega sze szpravi, Ki tebe osztavi, Vecsni kines nebel On 4 Vadliivanye. vu 'zitki pokoj, Vu szmrti pa troust szvoj Zgubi brez’ tebe. 4. Nyemi sze lasztivna vejszt grozi, Pzelen mir diisni vmarja; Lasztiven kep sze nyemi mrzi, I szvejt ga trdno potvarja; Boug szam ga odvr’ze, Blagosz- lov povr’ze, Sztrasi vecsna noucs: Z-grozov sze zgledne on Prejk na pravicze Ion, Z-szvejta voidoucs. 5. Ali ki sze je sztalno poudao Jezusi, zvelicsi- teli; Ki je vere szvoje nejoudao, Nejoszkruno v-rejcsi, v-deli: ’Ze tu pout nyegova, je pout blagoszlova I veszelnoszti; Ocsa nyemi je Boug, I zviszi ga ednouk V-nemrtelnoszti. 6. Zdrži tak tvoje vadliivanye, Krsztsenik, i vu vszem postuj. Veliko je tvoje pozvanye: Boj sztalen i v-szvetsztvi potuj. Vsze drugo rad tadaj, Li vere neodaj, Za kincs marnoszti; Ar je ona troust tvoj, I ma ti bidti voj Na mir vecsnoszti. Nouta: Krisztus mi je moj 'zltek. Q \7adliivanye i jakoszt! Ti nam sznaj’zi poti : Veszeli našo mladoszt, 1 sztaroszt troustaj ti. 2. Vesi nasz prav zvisavafi Velkoszt sztvoritela, I moudro zbrodjavati Zmo’zna nyegva dela. 3. Gda odpreš nyegvo hi’zo, — Csiiti das nye- gov glasz ; Na duhovno eseszt bo’zo Zbtidjavaj tam i ndsz. 4. Vesi nasz zavr’zti gnuszne Tadanke bloud- noszti, I nye navuke pusztne, Kak mre’ze jalnoszti. 5. Isztina o’zivavaj Nasz v-guesi i djanyi; Isz- tina nam moucs davaj Vu našem pozvanyi. 6. Vszej nasz radoszt i dika Liibezen oese boj, Da vszi r vu szvetsztvi ’zitka Nahajamo mir tvoj. 7. Orok nas je vekvecsnoszt, Tuhina pa zemla: Vracsaj nasz tak na vernoszt Od bloudne szteze zla. Vrednoszt i czi'1 vadluvanye. 5 8. Vernoszt na 'zitek pela, Zlo pa na szmrt i jaj: Vere dela do czvela Eti i v-nebeszaj. 9. Tl tak, vera i jakoszt, Boj tii nas vodite), I, da naidemo miloszt, Tam zagovoritel. Nouta: Szladki Jezus, mi szmo szem. | Mepreczenyen kincs mi boj, Oh Boug, vad- ' liivanye moje. Daj, da jasz, kak vernik tvoj, V-nyem szpoznavam poti tvoje, V-nyetn mam priliko zbougsanya I nasztavo zvelicsanya. 2. Li pri nyega poszvejti Szpoznavam prav tebe, °cso, Pze na etom szvejti Vdablam tvoj mir i mi- loscso; ’Z-nyega sze vcsim mojo du’znoszt, Ino duše mojo vrejdnoszt. 3. Ka je modna szvejta Nejmogla prav vozgrun- tati, Tou je tvojga poszvejta Visni trak dao nam szpoznati. Ti szi moudroszti vretina, Tl, vekivecsna isztina! 4. V-vadliivanyi nam tvoj szin, Jezus ocsiveszno ka’zeTaknaspogtibelenbin,Kak velkoszt miloscse bo’- ze, Odpre sztezo szpravicsanya, 1 diisnoga zvelicsanya. 5. EtiszeszladkitroustdaVszejmvuszrdczioranye- nim; Tii sze zlehkoutiti zna Bremen dušam okladjenim; Tii naide vandrar sztan mira V-vderjanyi sorsa vihera. 6. Eti sze vszi narodje Zemle prav blagoszlavlajo, I vszej sztotin porodje Z-glaszom ’zitka otavlajo. — Vad- liivanye je vszej ran vracs, I vszej dus verni varivacs. 7. Ono varje vu krili Nasz na’zitka knricsni p o ta j, Koronuje na czili Verno szkoncsani nas be’zaj; — V-szrmti nam je batrivitel, 1 v-szoudbi zagovoritel. 8. Oh — vzemi tak za kincs te Szrdcz naši du’zno zahvalnoszt. Daj, da nyega czvejtraszte, Vszerni szvejti n a veszelnoszt. Pelaj po nyem vsze szvorjejnye, Boug, na tvoji csud videjnye. 2 6 II. Boug. 1. Bouga bfvoszt. N o u t a : Oh szladki Jezus, ka szi. eszte Boug! vsza szo rouk nyegovi delo. Ka bi viipanye verni za grunt melo, Csi nebi sztali na vecsnoj gviisnoszti Nyegve bivoszti ? 2. Neszrecsnejsi od nerazumni sztvari Bi bio sors nas vu te bloudnoszti szpari; Nebi meo za nasz szvejt nikse lepote, Niti dobroute. 3. Kak bi 'želeli 'zitek vecs lubiti ? — Kak da jakoszti i szvetsztvi szlu’ziti?— Jaj! — - bole sze je nigdar nejroditi, Kak tak vtoniti. 4. Kaksa groza bi nam vmarjala szrdcze, Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze, Csi bi brez’ Bouga mogli z-vejta idti, I-vgrobi preidti! 5. Ah! — te bi nam, i bla’zensztva 'zelejnye Szopilo v-dusi mantre obcsutejnye; Zla rob bi sze pa valao brez’ sztrahote V-blati grejhote. 6 Ali — obnejmi, grozno obcsiitejnye! — Veszni, oh grejsne bloudnoszti mislejnye! — Poznam jasz, poznam szvejta sztvoritela, I zdr’zitela. 7. Jeszte Boug! - od nyega mam i jasz 'zitek; Od nyegacsakam vecsnoszti prebitek: On me pripela k-vretini bla’zensztva, Po sztezi szvetsztva. 8. Boug, Boug mi je tak grunt mojga viipanya; On mi je duši porok zvelicsanya Znam, kaj sze nig¬ dar ’znyim neoszramotim, Nigdar neszkvarim. Boug. Bouga bioszt. 7 No uta: Dober je nas Boug, porazmite. 12. Z di s ni glasz z-nicsesznoszti praha, Duh moj szpejvaj velkoszt sztvoritela, Ki, vise szuncsevnoga traha Prebivajoucs, ravna szvoja dela. Alduj nyemi, v-szvetsztvi ga molecsi, Kak angelje, v-szvetloszti sztojecsi. 2. Nyega pamet zaman zbrodjava. Nicsesztna je pred nyim vsza zvisenoszt. Zaman moudroszt szvejta zgriintava, Vu kom sztoji nyegva odicsenoszt. Kak bi ga szmeo ti, prah, obrazih. Da ga ni angel nemre zbroditi? 3. Csiiduj bar szuncza szvetlo szpravo, Csiiduj i zvejzd neszmerno vno’zinoszt, Csiiduj zemle vu- godno sztavo, Ino mourszke globocsine szkrovnoszt: Ka je vszej eti dugovany dika, Prouti velkoszti gosz- pouda ’zitka ? 4. Li tenki trak dike nyogove Nam szvejti v-nyi, kakste szo szi zmo’zna; Tejnya velkoszti goszpod- nove Szo vsza, i voli nyegvoj podlo’zna: On, kije nyim dao bivoszt v-megnenyi, Nyim i konecz zna vr’zti, kak tejnyi. 5. Boug — on, komi duh moj alduje, Vu szebi ! T>a zrok szvoje velkoszti: On szvorjejnva nepotrebuje; Ar prebiva v-bla’zenoj szvetloszti, Nesztoji pod prav- dov telovnoszti, Geto je szarn tu vsze popolnoszti. 6. Od tebe, goszpodne, od tebe Sztejcse vo vsze bivoszti vretina. Tebč glaszi viszina nebe, Tebe cslovek, vszega prvotina: Tvoje dike bliszk je csrvics v -prahi, I telko jezer dus v-szuncza trahi. 7. Moli ga tak, oh duša, v-duhi, Moli nyega v-szvetsztvi i v-isztini; Tak on, ki je k-tebi nej tuhi, Pozdigne tebe k-’zitka vretini: Ar ki nyega dosztojno csesztijo, Tal od nyega v-miloscsi dobijo. 8 Boug. 2. Bouga popolnoszti. SZKROVNOSZT. (Sz. trojsztvo.) Nouta: Z-nebesz recs vecsna prihaja. 13 V retina v * sne m oudroszti, Boug, globocsina 8 szkrovnoszti, Vecsni duh csisztoga szvetszva, I punoszt vszega bla’jzensztva! 2. Tebe moli csrvics v-prahi, 1 angel vu szuncza trahi, Dlko tvojo csudiivajoucs, I vu radoszti szprej- vajoucs. 3. 1 ml, i mi, v-prahi, klecsecs, 1 tebe v-szvet- loszti gledecs, Neszemo vu poniznoszti Pred tealdov pobo’znoszti. 4. Dika ocsi na viszini; Cseszt Jezusi, nyega szini; Postenye duhi szvetomi, V-bivoszti Bougi odnomi. Na znano nouto. 14 M* ver i emo v-ednom Bougi Nebe, zemle * 1 sztvoriteli, ki kak punoszt dobrout vnougi, Vsza dobra da duši, tejli. On je gotov vsze hraniti, 1 od neszrecse braniti, Ze-vszejm lada, vsza v-rokaj ma Vsza vidi, razmi ino zna: On nad nami vero- sztuje, I pout našo koronuje. 2. Mi verjemo vu Jezusi, Szini ocse nebesz- koga, kak szredbeniki Krisztusi, Naroda cslovecsansz- koga Jedinom odkupiteli 1 milom zvelicsiteli, ki je 'zitek szvoj dolidjao, Da bi nam dike orok dao; Gori je sztano zviseni, Goszpoduje odicseni. 3. Mi verjemo v-duhi sz ve to m, Vszej verni dus voditeli, Kak z-dikov ocse obvzetom Srdcz tu’zni batriviteli. On, on prepravla bolvansztvo, I grunta pravo krsztsansztvo, Za’ziga iszkro vernoszti, Szpravla vsze na pout vecsnoszti, I po sztezi szpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya. Bouga popolnoszti. 9 No ut a: Szpoumeni sze, goszpon, z-verni troji. 15, M olimo °h szveto trojsztvo, Ocsa, szin, duh szveti, — edno bo’ztvo ! Ti szi vszej dobrout vecsna vreti na; Pri tebi je bla’zensztva isztina. 2. Ki tebe vu szvetloszti szpoznava, I z-szrdcza poniznosztjov zvišava; On osztavi odurno pout kmicze, I prejksztoupi na sztezo pravicze. 3. Zato i mi k-tebi prihajamo; Ar pri tebi posz- ve jt nahajamo: Pred tebom sze v-prahi ponizimo, I od tebe troust visni proszimo. 4. Kaksa pogiibel je nad onimi, Ki tebe nedi- csijo z-vernimi! — Bioudijo, ki tebe nepoznajo, Szkvarijo sze, ki te nebougajo. 5. Ti szi ocsa vsze dobrotivnoszti; Ti szoudis v sze pouleg pravicsnoszti. Oh! — daj sze nam tak tebe bojati, i li v-szamom tebi sze viipati. 6. Jaj vszejm onim, ki v-tebi dvojijo, I v-ru- znoszti pred tebom sztojijo! — Oni szami szebe pogubijo; Ar sze sz-tebom, szodczom protivijo. 7. Ali szrecsni, ki tebe poznajo, I v-prosztoucsi szrdcza zvisavajo! — Veke szrecsni, ki v-tvojoj szkrovnoszti Polo’zijo szteber viipaznoszti. 8. Vecsno bo’ztvo! mi v-tebi verjemo: Daj, da k-tebi na diko pridemo, Gde mo te vu szvetloszti gledali, I z-angelmi szvet’, szvet szpejvali. No u t a ; Oh szvetla zvejzda zorjanszka. 16. V«™: diko, cseszt szpejvajte: Z-veszelnoszt- jov zvisavajte Bouga, kak szvoritela; Nyega, vn szvetloszti gledecs, Molte vszi, vu prahi klecsecs, Kak sorsa ravnitela — Zmo’zen, Bla’zen Szi ti Boug nas >. ki vsza ravnaš v~pravicsnoszti, I blagoszlavlas z -miloszti. 2. Diko, cseszt, hvalo szpejvajte, Odkiipleni, 10 Boug. zvisavajta Jezusa, szredbenika: Vrejdnoszt nyegvo v-miszli dr’zte, Viipazen li vu nyem vr’zte; Ar je on vaša dika. Radoszt, Miloszt Od nyega ma, ki nyega zna postuvati I z-z’itkom naszleduvati. 3. Diko, cseszt, hvalo szpejvajte, Odebrani, zvi- savajte Duha, poszvetitela; Nyegva zmo’znadela gle- decs, Molte ga, zradosztjov hvalecs, Kak szrdcz veszelitela. — On boj Vszejm voj Z-diisne kmicze, na pravicze visni poszvejt, I vecsnoszti bla’zeni szvejt. N o u t a : Szladki Jezus, mi szmo szem. 17 (Tjlobocsina szkrovnoszti, Odicseno szveto troj- * sztvo, Vretina, vsze moudnoszti, Edno ve- kivecsno bo’ztvo! Mi tebe, v-szvetloszti gledecs, Zvisavamo v-prahi klecsecs. 2. Tebi szrdcz naši aldov, Nasa szlu’zba vu- godna boj. Vlej vo dike blagoszlov Na nasz, molecsi sereg tvoj; Pelaj vsze po sztezi szvetsztva K-’zei- moni czili bla’zensztva. 3. Ednouk mo te v-szvetloszti Popolnoma zvi- savali, Gde mo tvoje szkrovnoszti Z-ouc^i voucsi zbrodjavali. Tam, tam mo sze radtivali, I szvet’, szvet’, szvet’, ti szpejrali. VEKIVECSNOSZT. N o u t a : Oh vekivecsne niiloscse. 18 nas szam g° sz P 0U( i vszega, Verni, szpejvajte nyemi! Priszpodobnoga vecs nega Nindri k-najvisesnyemi. Vekivecsen sze on zove; ,- v r vsze, ka jeszte i 'žive, Vu nyem ma zrok bivoszti. 2. On je ni zacsetka nejmeo, Ni koncza nemre vzeti: Sto bi vecsnoszt zgruntati steo, Z-sterov je on obvzeti? — Mi. ki szmo vcseranyi pred nyim, Lehnemo z-dnevom utrasnyim, On je od vek, do veka. Bouga popolnoszti 11 3. Okou ga nemre viditi Vu neszmernoj szvet- loszti, Ni niksa moudroszt zbroditi V-nezgriintanoj velkoszti. Li v-nyegovom lejpom szvejti Nam trak nyegve dike szvejti: Li z-dejl ga szpoznavamo. 4. Gde bi bili mi, csi 'zitka Od nyega nebi vzeli? — Vesz sztan našega prebitka Je li po nyem veszeli; Po nyem szo naprejpozvana, I do etimao zd’zana Vsza, v-nebi i na zemli. 5. Dika nyegove velkoszti Vsza mejszta napu- n yava, I bliszk nyegove szvetloszti Noucs szkrov- noszt preszvetsava: On zna csloveka hotejnye, I v 'di szrdcza mislejnye Prvle, kak je nasztalo. 6. On gviinta sztavo narodov, I ravna szteze ludi; On v-dejsznoj ma sors porodov, Tak dobri, kak i hudi Z-szrdom prigledava ru’znoszt, Koronuje Pa nedu’znoszt: — Szoudi vsze po praviczi. 7. Boug, Boug je vrejden dike szam, Nyega sze cseszt prisztaja; Ar od nyega vszejm bivosztam ’Zitek * radoszt zhaja. — Neba, zemla, hvali nyega! Li on szam je goszpoud vszega, Kak duh nemrtelnoszti. No uta: Dober je nas Boug, porazmite. 19.G da je nejbilou ni mejszecza, Ni vno’zina zvejzd sze nejbliszcsila; Gda nam je nejszijao trak szuncza, Niti zemla sztvorjena nejbila; Gda je ni angel escse nejszpejvao : ’Ze te szi ti, Boug v-diki prebivao. 2. Sto bi sze tak szpozabo sztebe, 1 neszpoznao szvoje podlo’znoszti? — Tebi szo i zmo’znoszti nebe Bodane vu sztalnoj bojaznoszti: Ti, oh vsze diihouv duh odicseni, Szi vise vsze viszine zviseni. 3. Lejta tvoja szo brez’ zacsetka, I ni koncza oedo nigdar mela; Szam szi vretina tvojga 'zitka, z-von tebe pa szo vsza tvoja dela: Ti i vsza ednouk v nicsesz pogrozis, Ali szam ti vekveke obsztojis. 12 Boug. 4. Kaksa radoszt je tou tim vernim Ka szi i oszta- nes ti nyim ocsa! — Ali jaj grejsnikom odurnim, Kirn nepride v-tal tvoja miloscsa! —Vecsen szi ti, vecsen das vszejm ’zitek: Dobrim dike, hudim mouk prebitek. 5. Szpadni bar v-prah, tal moj mrtelen! Ka te sztrasi ’ze houcs szprhlivoszti ? — I ti, kak duh moj nemrtelen, Idti mas na sztan vecsne bivoszti, Gde bos, vu trahi lepšega szuncza, Bouga velkoszt szpejvao brezi koncza. ZMO’ZNOSZT. N o u t a : Oh vekivecsnoszt, grozna rejcs ! O Q Qzpejvajmo vszamogoucsemi Vsza moudra rav- * najoucsemi, Bougi najvisesnyemi! On csini dela velika; Mocsi i cstida telika Szo podvr’zena nyemi. Vsze, ka on scse i zapovej, Vu megnenyi sztane naprej. 2. Nyegovi rouk delo je zrak, Vu zraki visecsi oblak, I vsza nebesz viszina, Zemle tak vugodna sztava, Vszej na nyej bodoucsi szprava, I morja globocsina: Vsza, vsza od nyega viszijo, Vsza sze vu nyem veszelijo. 3. Csi on veli, — vu oblaki, Escse i med szun¬ cza traki Sze vode pobudijo; Csi scse vrocsino zbuditi, Ali de’zd’z, sznejg, mraz pusztiti, Volo nyemi csinijo. — On premeni noucs na szvetloszt, I szvetloszt szuncza na temnoszt. 4. Sztrejle lejcsejo 'žerjave Nam szemotam ku- mesz glave Nyega rejcs bougajoucse; Bliszk i grum trouszi viszine, Szlap i ogen globocsine, Val ladje plavajoucse: Na nyegovo povelenye Groza pokrije sztvorjejnye. 5. Ali vsze tou pa obnejmi, Csi on, ki lada zev- szejmi, Scse nyega vddr vtisati; Vsze more vu po- kornoszti Nyega voule i zmo’znoszti Glasz v-meg- nenyi szlisati: On vretine zna vszuhsiti, I sz-pecsin vodou zbuditi. Bouga popolnoszti. 13 6. Koga vadluje csrv v-prahi, I angel vu szun- cza trahi, Za szvojga sztvoritela? — Koga nebeszka viszlna, Ino mourszka globocslna Moli, kak ravni- tela? — Sto noszi v-dejsznoj sors ludi? — Sto ’zijek, szmrt dobri, hudi? 7. Cslovek, ti prah, tou szpoznavaj; Idi, giz- doszti mir davaj: Vidiš, kak velki je Boug! — Ar kak sze szmejs naduhvati, 1 prouti nyemi brszati, Da szi podvriz nyegvi rouk? — Szpadnes ti ped nyim z-gizdosztjov, Obsztojis pa sz-poniznosztjov. 8. Velki Boug! tvoja je vsza moucs; Ti davas k-dobromi pomoucs, I blagoszlavlas trude, Zdignes Sz -praha vsze pobo’zne, Poteres pa te nezlo’zne, I n yi tanacse hude. Ki sze vu tebi veszeli, Ka torni skoudi, i tali? Nouta: Groba sze niscse neogne. 21. (joszpodne, sto zapopadne Velkoszt tvoje zmo’znoszti! — Pred tebom vsze vu prah szpadne Z-cstitenyem podlo’znoszti. Ka ti nebi vcsi- niti znao, Ka szi za popolno szpoznao? 2. Ti scses, i vsze naprejsztane V-ednom ocs- nomegnenyi, 1 pa z-nicseszom posztane; Ar je szpo- dobno k-tejnyi: Premenyavas sztavo szvejta, Kak gingavi obraz czvejta. 3. Vszamogoucsi! v-tvojem sztrahi Vesi menepo- ttivati, 1 tak sze daj meni, prahi V-tebi, oesi viipati. Pelaj me po szvetsztva pouti Czili vekvecsnoszti pouti. MOUDROSZT. Nouta: Oh kak te mam prijeti. 22. ^višavam te z-radosztjov. Boug, za vernoszt tvojo, Ki sz-tak esudnov moudrosztjov Pavnas sztavo mojo. Oh ! vesi me zbrodjavati Moudra tvoja dela, 1 vu nyi szpoznavati Tebč, sztvoritela. 14 Boug. 2. Povszed, kama sze zglednem, Nahajam red lejpi, Povszed moudroszt zaglednein V-nye bo,zansz~ kom kejpi: Vecsna moudroszt zdr’zava Od zacsetka vesz szvejt; Ona sztvorjenyi dava Mir, radoszt, i poszvejt. 3. Vrejmena szkroven be’zaj Moudroszt povod- java; Leta redoven tekaj Nye duh poravnava: Nyou vidim vu viszine Odicsenoj szpravi, Nyou molim v-globocsine Kmicsno-szkrovnoj sztavi. 4. Ognyeni je szuncza trak, I nevu’zge szvejta: Nej! — on li szegrejva zrak, I zrok je poszvejta, Vleje v-zeinlo 'zirovnoszt, Da odraszek vszemi, Deli troust i mirovnoszt Szrdczi bolčcsemi. 5. Kelko jezer zvejd be’zi Brez’zbontanya v-zraki! — 1 kakse bremen le’zi Vu kmicsni oblaki! — Sz- kaksov szilov dudnya zrak, Vderja grozen viher, Szvejt pokriva kmicsen mrak, Sztrasi szmrten vecser! 6. Sto mejri, vszem etim pout? — Sto je nyi voditel — Ti szam — ti, dike goszpoud, Kak mouder ravnitel: Ti vr’zes nyi besznoucsi Taksi czil v-nag- loszti, Da ’z-nyi viherne noucsi Žide trak radoszti. 7. Sto zna zemelszke dari Moudro vodeliti, I vsze 'zivoucse sztvari ’Z-nyimi veszeliti? — Sto zna de’z’dzevne megle I szpar vkupszpraviti, 1 ’z-nyi kaplami zemle Krilo navla’ziti? 8. Sto z-czvejtjem i szad dava? — Sto z-veszel- jem 'zitek? Od koga je vszej sztava 1 mira prebitek? Z-lepim dobre sto para, Csloveki na radoszt, Naj ga, kak ocsa, kara I budi na moudroszt? 9. Visni! tvoje moudroszti Cstida vidim povszed; Csiidujem nye szkrovnoszti Kamste vr’zein pogled. Nyou, nyou, tak scsem szpejvati, Nye sztopaje gle- decs, Nyou molecs zvisavati, Pred nyouv v-prahi klecsecs. Bouga popolnoszti. 15 10. Ona mi boj vodite! V-etom knicsnom douli, Ona moj veszelitel Vu vszakoj nevouli: Tak vnej- mar neodsztoupim Jasz od szteze szvetszva, I nig- dar nedbloudim Od czila bla’zensztva. Nouta: Kak velka je bo’za szmilenosztt 23 S teri mou< ^ er more zbroditi Szkrvno doub * znanya bo’zega? — Kak je bilou, je, i ma bidti, K a k sze vsze tou zna od nyega? — Sto bi ladao sz-taksov znanosztjov, Kakste szi je on vu- cseni? — Boug, ki je obvzeti z-szkrovnosztjov, Je i v-znanyi nezbrodjeni. Csi bi sto zvejzd vszej imena znao, I pejszek mourszki zgrtintavao. Csi bi szkrovnoszti miszel sz- poznao, I sztotin be’zaj zbrodjavao; Tak bi Iudi toti premogao, 1 angelszko znanoszt bi meo: A’ prouti Bougi ka bi zmogao, I ka v-znanyi kazati szmeo ? 3. Nicsesztna je vsza moudroszt szvejta Prouti bo’zoj vszaznanoszti. I talejhne, kak dika czvejta V- marnoj szvojoj gingavoszti. — Oh ti, ki vsza vidiš ino znaš, Boug! sto bi te necstiduvao? — Szam ti nez- grtintano moudroszt mas: Sto bi te tak nepostiivao? 4. Velikoszt tvojo csiiduvati. Je moja du’znoszt i dika, I na nye poti kebziivati. Najprednyejsa moud¬ roszt 'zitka. — Oh ! — szpoznavam te tak v-radoszti; Ar ti szam tou vrejloszti rad mas, I pred tem odpreš pout moudroszti, Komi sze prav szpoznati das. 5. Naj hotecs v-blati zla nele’zim, Tou mi razum moj szam pravi; Ar pred Bougom kama odbe’zim, ki me povszed, gda scse, sztavi? —Kakste bi sze pred nyim sto szkrivao, On ga vidi, on ga cstije, I v-szvet- loszti bode odkrivao, Ka sto v-kmiczi naszleduje. 6. Sto zna szrdcza szvojga szkrovnoszti? Ah! — prah sze zlehka szam vkani. Vszaznajoucsi, 16 Boug tvoje moudroszti Duh meni na pomoucs sztani. Csi v-dugovanyi duše bloudim, Tvoj zmo’zen glasz me naj szpouti, Da sztan moj z-’zaliivanyem szoudim, I tak hitim czili prouti. N o u t a : Oh vekivecsnoszt, grozna rejcs ! 24 B ou š- k' sz * P ovsz ^ nazoucsi, Pred tebom, oh vszaznajoucsi, Me vesi v-szvetsztvi hoditi: Nedaj mi vu neznanoszti Z-szteze tvoje bojaznoszti Na pout zla zablouditi: Z-grehov szna me szam sz-tejm budi, Kaj me duh tvoj povszed vidi. 2. On, ki esiszto dušno vejszt ma, I tebe sze bojati zna, Nema zroka czagati; Nyega niksi 'zitka viher, Escse ni szam szmrten vecser Nema moucsi szagati... Daj, da sze jasz taksi naidem Zdaj, i gda, kak szuneze, zaidem. SZVETSZTVO. No uta: Obudi sze, oh me szrdcze! 25 O h ® ou §- ^ szi esiszto szveti, I li v-dobrom mas radoszt, Ti li te seses v-miloszt vzeti, Ki dika je tii — jakoszt: Zato szi nam pravdo dao, I trdno zapovedao, Naj ti vszi verno szluzimo I, kak ti, szvetsztvo lubimo. 2. Sz-popolnosztjov szi obvzeti; Zmenkanyi meszta nadas: V-miszlaj, v-rejesi, v-djanyi szveti, Csiszte voule nagib mas. Ka ti, seses i nameniš, Ka z’elejs, ali esinis, Vsze razum vrejdno esuduje; Ar sze szvetsztvo v-nyem szka’zuje. 3. Tebi je nej haszek, ni kvar, Kakste szi cslo- vek esini; 1 donok na dobra vszigdar Biidis nasz, grejsne szini: Ar znaš, kaj je pout szvetsztva, Grunt našega bla’zensztva, Zlo pa ti, kak odtirjavas, Tak sz-kastigov prigledavas. Bouga popolnoszti. 17 4. Oh ! — vracsaj me tak od vszega, Ka bi duši skoudilo, Ino mir szrdcza mojega V-vecsno prepaszt vtoupilo: Ti vlej vu prszi moje Nagib pravicze tvoje; Ar kak lehko brezi tebe Zakoczkam jasz orok nebe! 5. Ti, ki szi nam v-szini tvojem Zato dao voditeia, Da bi mi, nevolni vu nyetn Meli odktipitela; Daj, da nyegov szveti glasz Z-grejhov szna budi vsze nasz, I po ravnoj sztezi szvetsztva Pela k-vretini bla’zensztva. 6. Sztrejbi vo z-szrdcza našega Nagib grejsne ru- 'znoszti, I vlej v-nye, duha tvojega, Kas duha nedu’zno- szti: Daj nam kejp tvoj varvati, I vu szvetsztvi vandrati; Ar li tim das orok nebe, Ki do csiszti sli pred tebe. Na znano nouto. 20 O h ® ou §- grejh, odurjavas, I szvetsztvo * zapovedavas, Vesi me •/. pobožno 'živeti, I tal V. v diki tvojoj meti. 2. Sz-tebom sze jasz vjedinavam, Csi vszak grej h odurjavam, Tebi V. poszvetim pout mojo, I rad’1 esinim volo tvojo. 3. Oh! — budi me tak na szvetsztvo; Ar je tou pout na bla’zensztvo. Szrecsen v. ki po etoj pouti ide •/. czili 'zitka prouti! PRAVICSNOSZT. N o u t a: Bojdi dika i postenye. 27. S zveti szodecz, ti v-praviezi Oszoudis sztavo ° ltidi; Ar je pred tebom nej v-kmiezi Hodba dobri, ni hudi: I te najglobse szkrovnoszti Odkrivaš ti vu szvetloszti, Miszel szveti zbrodjavecz! 2. Ti z-viszine nebesz vidiš Szini szvejta mar- nouga, I kak nyi vrejdnoszt previdis, Tak oszoudis vszakoga: Neprestimas sztana oszoub, Nego pouleg znotrejsnyi doub das vszejm najem pravicze. 18 Boug. 3. Tam ni mita, ni zagovor Miloscse neprimoli; Li ti szodjeni odgovor Te zdra’zd’zi, ali vtoli: Za¬ man je zdiihavati tam, Gde je li szveti 'zitek szam Troust i aldov vtisanya. 4. Tak dobra, kak huda dela Naszledujo cslo- veka, I primejrni szad do mela Od zibeli, do veka: Nevuide on ni v-tom ’zitki, Ni vu nebeszkom pre¬ bitki Pravicsnoj szoudbi tvojoj. 5. Tim vernim ti ’ze eti das Mir ino blagoszlov tvoj, I z-hudimi ji nenihas V-pogiibeli nyihovoj: I tak szvejti poszvedocsis, Kaj’ze tii najem odloucsis Ja- koszti, vu praviczi. 6. Ali ki sze te neboji, 1 v-ru’zni grejhi plava; On pred tebom neobsztoji; — Grozna je nyegva sztava: Beteg, dušna nepokojnoszt Spot, szirmastvo, ino dvojnoszt, Ga ’ze eti preganya. 7. Csi pa eti pout grejsnika brezi kastige nihaš, I csi jakoszti vernika Najema tii vonedas; Prejk groba zglihas sors lfldi, — Odloucsis sztan dobri, hudi, Pouleg vrejdnoszti 'zitka. 8. Nej!—pred tebom neobsztoji, Ki nema sz- pravicsanya; Ki v-tvojoj praviczi dvoji, Voszpadne z-zvelicsanya: On je ’ze eti neszrecsen, Po szmrti pa na jaj vecsen. Idti ma z-szkvarj_nimi. 9. Daj mi, pouleg pelde tvoje, Jakoszt naszle- dtivati, I, pouleg du’znoszti moje, Pout zla odurjavati; Csi me szvejt na grejh szkiisava, Duh tvoj me naj pobudjava Na sztalno vojszkiivanye. 10. Ali da mi je rejcs tvoja Kazitelkinya pouti; Po nyej sze naj duša moja na 'zitka moudroszt pouti, — Z-nyouv me vesi na tvojoj dejsznoj Hititi po sztezi tesznoj, Na veszelje vecsnoszti. Bouga popolnoszti. 19 N o u t a : Oh goszpodne, ti nas veren Boug zmo’zni! 28 O h Boug! ti, branitel pravicze, Ti pre¬ ganjaš manye szluge krivicze. Jaj kak groznoj szoudbi proutibe’zi, Ki szi dušo z-nepraviczov te’zi! 2. Pouti moje niksa jalnoszt neru’zi, Ni nedu’zna szkuza hodbe netou’zi; Prekietsztve me v-grob moj nenaszleduj, Ni prejk groba jaj szirout neszkvarjuj. 3. Kak lehka de ednouk tam moja szoudba, Csi de eti nedu’zna moja hodba! — Csiszti bom sou z- szvejta nej vtepeni, V-gvant pravicze, nej v-zla, oblecseni! ISZTINOSZT. N o u t a : Szladki Jezus, mi szmo szem. 29 . 0h Boug! ti szi isztinszki: Rejcs tvoja ma * szpuniti; Ar tanačs tvoj nebeszki Sze ne- more premeniti. Vesi me tou v-pameti meti, I tebi na eseszt 'živeti. 2. Sto bi naisa zmenkanye Vu vecsnoj tvojoj szkrovnoszti, Ali premenyavanye V-szoudbe tvoje isztinoszti? -- Nega tam meszta bloudnoszti. Gde je punoszt vsze moudroszti. 3. Nej szi ti prah krhkoucsi, Kaj bi ob’zaliivad delo, Csinejnye tvoje moucsi De vekveke sztalnoszt melo: Ti v-obecsanyi obsztojis, Ino szpunis sz-kejm sze protis. 4. Ti vsze zlo odurjavas, I jaj torni, ki v-nyem bloudi! Pobo’znoszt pa zvisavas, I bla’zen, ki nye pout hodi! — Ti tvoji szo 'ze tu szreesni, Tam pa majo 'zitek vecsni. 5. Verne blagoszlavati, Ti je najesisztejsa radoszt, Vszej szreesno ponavlati, Tvoj nagib, oh vecsna mi- loszt! I grejsnikov povrnejnye, Tvoje jedrno 'zelejnye. 6. Nej! — rejcs tvoja nenori; Ka obeesas, zdr- 20 Boug. ’zis verno: Ka sze z-isztinov bori, Tou je pred te- bom odurno. Miszel tvoji haszek, ni kvar Nemre premeniti nigdar. 7. Daj sze mi tak varvati Szvejta gnuszne la- 'zlivoszti, I sztalno sze dr’zati Vu vszem tvoje iszti- noszti: Ona mi boj vorczan 'zitka, i moja najveksa dika. 8. Tak naj premine vesz szvejt: Csi sze bar od vszega szpravim, Ti bos mi zmo’zen poszvejt, Gda marnoszt eto osztavim. — V-tebi polo’zim vti- panye Moj troust ino zvelicsanye. N o u t a : Zaka sze 'zalosztis oh ma duša ! SO R ou g • ^ sz * sz ^ en v-namenyavanyi, I nedas * meszta premenyavanyi V-rejcsi, ni v-csinej- nyi; Csi sze vesz szvejt v-nicsesz vtopi, Tanacs tvoj veke obsztoji. 2. Vecsna isztina! budi mi szrdcze Na zbrodjava- nye tvoje pravicze, I sztalne vernoszti; Da sze v- csim zavr’zti jalnoszt, I zdr’zim vu dobrom sztalnoszt. 3. Csi mi noucs la’zi nevtapla mira; Kakse bla- ’zensztvo sze mi odpera .Tam na dike szvejti, Gde isztina goszpodtije, I vsze verne koronuje! DOBROTIVNOSZT. N o u t a : Raduj sze vsza zemla goszpodni. Q| I^"ak velka je bo’za szmilenoszt! Sto bi mogao * v nyou zgriintati ? — Li divja szrdcza nezah- valnoszt Nesetuje nye szpoznati. Jasz. dokecs bom meo tii prebitek, K-tebi, ocsa, nebom tuhi: Tebe, ki szkrb mas na moj’zitek, Klecsecs molo bodem v-duhi. 2. Sto mi je dao dušo i tejlo? — Ti, sztvoritel milosztiven! — Vsze. ka mam, sto mi je podejlo ? — Ti, oh ocsa dobrotiven! — Sto k-deli razum, priliko, Bouga popolnoszti. 21 moucs? — Ti moj szmileni hranitel! — Sto k-poz- vanya du’znoszti pomoucs? Ti, vszega mouder ravnitel! 3. Zgledni sze, duša, na dike szvejt, Gde sze ednouk zvisziti mas, Gda osztavis marnoszti poszvejt, Csi Bougi prav szltFziti znaš: Sto te je pouzvao v-tou kralevsztvo? — Boug, po szvojem lubezniki; Boug ti je obecsao bla’zensztvo, Po [ezusi, —- szredbeniki. 4. Csi te szlaboszt tejla v-grejh szuhne; Sto te od nyega odve’ze? — Csi trpiš; jaj tvoj sto posz- Iuhne, I rane szrdcza obe’ze? — Bo’za nezgriintana szmilenoszt Vzeme tebe pod perouti, Zvracsi tvoj bin ino boleznoszt, I troust da tebi, szirouti. 5. I ti? ti nebi szpoznavala, Duša, ocse lii- beznoszti! ? Ti nebi v-prahi zvisavala Etak csiidne sznrilenoszti!? — Oh! lubi Bouga vise vszega, Polo’zi vu nyem viipanye, Bojdi angel brata tvojega, I tak csakaj zvelicsanye. 6. Na tou, na tou te nadigava Velkoszt bo’ze szmilenoszti; Tou ti trdno zapovedava Gviisnoszt tvoje nevrejdnoszti. Oh! — idi, duša, i tak csini: Noszi kejp bo’zi vu szvetsztvi; Tak ti da Boug po szvojem szini Odicseni tal v-bITzensztvi. — — 7. Oh Goszpodne! tvojo szmilenoszt Mi daj v-pameti dr’zati, I tak nezgriintano liibeznoszt, V-prahi klecsecs, zvisavati: Ona me vodi v-veszelnoszti, I troustaj vu vori tu’znoj; I, gda szkoncsam pout mrtel- noszti, Ona mi hladi szmrten znoj. Nouta: Ah Boug! poszlulini me v-mojoj. QO (^siszta liibezen ! csi te prav zbrodjavam, Vel- * koszt tvojo vu prahi zvisavam; Z-viipaz- nosztvoj, I z-radosztvoj Tebe, dober Boug, za ocso zezavam. 3 22 Boug. Bouga popolnoszti. 2. Oh! — daj, dokecs na tom szvejti potujem, Da te v-lubezni sztalno naszledujem, Dare delecs I veszelecs, Tu’znim bratom angel bidti setujem. 3. Tak bom tu lejpo pout cslovejsztva hodo, Po steroj de me duh liibezni vodo; Tam pa ednouk Bos me ti, Boug, Pouleg pravde ltibezni milo szoudo. DUGOTRPLIVOSZT. Na lasztivno nouto. 33 K ak znasas pokorno, Oh Boug, nase * gresenye! — Kak vnogokrat je okorno Nase ru’zno ’zivlejnye! — Naklonoszt naša je jalna, I pout jakoszti nesztalna; V-grejhe hotecs letimo: Ali ti, vecsna miloscsa, Potrplejnye mas, kak ocsa, Kakste te dreszelimo. 2. Doszta lejt sze vcsakati das Tim v-grejhi plavajoucsim, I bloudnikom vrejmen nihaš, Rejcs tvojo spotajoucsim: To nerodno drejvo trpiš, Escse sze i za nye szkrbis, I verno je opravlas, Naj vdabla od- raszek krepsi, Ino prinaša szad lepši, Naglo ga neprepravlas. 3. Da pa sz-taksov trplivosztjov Znašaš ti te okorne; Kak sze nebi z-szkrblivosztjov Zgledno na te pokorne! — Vabi i te tejlo i szvejt, Naj osztavijo tvoj poszvejt, I v-du’znoszti zaszpijo, Szveti glasz tvoj zavr’zejo, Sztezo 'zitka povr’zejo, I vu tebi dvojijo. 4. Ti nye sz-pouti etak noure, Z-milosztjov povrnyavas, Ino na sztezo pokoure Je z-duhom po¬ ravnavaš; I csi te radi bougajo, Ino ’zitek poboug- sajo, Potrdiš nyim tou gvusnoszt, Kaj je po boji vernoszti Pozdignes na vekvecsnoszti Bla’zeno odi- csenoszt. Bouga dela. 23 5. Boug! tvoja dugotrplivoszt Me k-tebi nadi¬ graj, I, csi zmenkam, tvoja miloszt Na pokouro zbudjavaj. Ti, vekivecsna miloscsa, Boj grejsnikom Hali ocsa. Naj sze k-tebi vrnejo, I dokecs priliko majo, Vszoj ru’znoszti szloboud dajo; Da vszi sz-te- bom ’zivejo. N o u t a : Oh szladki Jezus, ka szi. 34. D u g° bTa Boug bloudne nevernike, Mirovno znaša szvoje protivnike, I odpuszti vszejm, bi sze povrnejo, Naj ’z-nyim 'zivejo. 2. Dr’zi tou peldo pred ocsmi, krsztsenik! — 'bi, i boj nye nevkleknyen naszlednik: Znašaj sz-krotkosztjov ludi presztoplejnye, I pregresejnye. 3. Odpuszti, naj i tebi odpuszti Boug. Jaj! — bak bi sztoupo ti pred nyega ednouk, Csi bi odurno szrdcze neszao z-szebom Na pravicze dom? 4. Postuj Jezusa peldo ino volo, Ki je za szmrtne Protivnike molo. — Bla’zen, ki, kak on, sztane z-lejpim szrdczom Pred 'zitka szodczom! 5. Vlej v-szrdcze nase, oh Boug trplivoszti, Csiszto naklonoszt krsztsanszke krotkoszti, Naj bine bratov radi potrpimo, I odpiisztimo. 6. Tak i mi ednouk, z-ltibezmvim szrdczom Posztanovsi tam pred pravicze sztolczom, Csakati szniejmo faling odpusztsanye, I zvelicsanye. 3. Bouga dela. SZTV ORJEJN YE. Nouta: Kak bi nehvalo goszpodna. 35 . Czpejvaj, oh duša, z-radosztjov Bougi, vretini vszega, Ki je z-vekvecsnov moudrosztjov Glasz imena szvojega Odicso v-delaj teliki, Sterim 24 Bouga dela. je szam bivoszt dao, I moucs szvojo vbszkazao V-csiidaj vnougi i veliki. On je sztvoritel vszega: Sto nebi dicso nyega?! 2. Neba, zemla ide k-nyemi, Velkoszt, nyegvo szpejvajoucs: Vsze sztvoriteli szvojemi Alduje, cseszt davajoucs. I jasz — li jasz bi bio tuhi ? Jasz, nyegov kejp noszecsi Nebi csesztio, molecsi Nyega v-isztini i v-duhi ? — Jaj! — csi bi ga tak tajio, Kak bi’zitka vrejden bio? 3. I nad menom je 'zivotnoszt Nebe voraz- presztrejta, Vszej zemelszki dobrout szkrovnoszt Je i meni odprejta: Dolouv travine czvetecse, Logouv v-diki plavanye, Ftics vugodno szpejvanye, Nyiv szilje lepou rasztecse: Vsza szo zisla z-bo’zi rouk, Meni na radoszt, ednouk. 4. V-szprotolejtji sze vsze mladi; Jeszen zreli szad dava; Zima krilo ženile hladi; Leto narasz zvrsava. — I, karna vsza ta czilajo? — Veter, rosza, i szpari, De’zd’z, sznejg, i telke sztvari. — Sz-koga rouke nam zhajajo? — Vsza bo’zo moucs glaszijo, Vsza csloveki hasznijo! 5. Szuncze z-dikov gorizide, i vesz szvejt bla- goszlavla; Noucs sz-pocsinkoin naprejpride, Naj vsze trudne otavla: Vsze sze vu vecsnoj mladoszti Po- navla i naraja, Szka’zuje i zahaja; Vsze je vretina radoszti, I prvle preide te szvejt, Kak eti dika i czvejt. 6. Bla’zensztva mojga vretina Je vesz ete szvejt lejpi; Ali vszega prvotina Szem jasz vu bo’zem kejpi. Odicseno oprav!eni Je’ze tal moj nirtelen; Duh pa moj nemrtelen Je na vecsnoszt pripravleni. — Sto tou nebi szpoznavao, I hvalecs nezvisavao? 7. Decza, mladenczi, i sztarczi, — Vsze bivoszti, szpejvajte! — Radujte sze v-csisztom szrdczi, I Bougi cseszt davajte! — I ti, nemrtelen duh moj, Szpoz- Bouga dela. 25 naj vu poniznoszti, I glaszi v-pobo’znoszti, Ka je on veren ocsatvoi. Nyega, li nyega vadluj! — Nyemi v u szvetsztvi alduj! N o u t a : Bojdi dika i postenye. 36. B°< tvojo velkoszt glaszi szvejt — Glaszijo tvoja dela. Tl szi velo: „bojdi poszvejt! N a s z t a n i, neba z e m 1 a!“ — I vsza szo vu ednom h>pki Zlsla na blvoszt vu diki, Na tak zmo’zno fejcs tvojo. 2. Kamakoli vr’zem pogled, — Kaste moudro zbrodjavam; Bo’zanszko tvojo moucs povszed V-nye velkoszti szpoznavam: Povszed v-tvojeni lejpom szvejti Mi trak tvoje dike szvejti... Povszed szi »ni nazoucsi. 3. Neszmerna dika viszine Je bliszk tvoje zmo- znoszti, Prepaszt mourszke globocsine Pa trak tvoje szkrovnoszti: Telka i tak csiidna dela Te ka’zejo, sztvoritela V-nezrecsenoj szvetloszti. 4. Tebe predga szvetloszt szuncza Szvejt tvoj ravnajoucsega; Tebe tihi kejp mejszecza V-mraki P'uvajoucsega; Tebe zvejzd redoven be’zaj, 1 vrej- »nena szkroven tekaj: Vsza, vsza tebe dicsijo. 5. Tvoja moucs dudnya vu zraka Nezmerjenoj Surini; Ona sze grozi v-oblaka Kmicsno-szkrovnoj zvirini: Tvoj glasz je szlapov vderjanye, I valov niourszki zburkanye... Ti szi i v-csiidaj velki. 6. V-szvejta redi i lepoti Sze ti moudroszt, szka- zujes; Vu vszakoj zemle dobrouti Ti, lubezen, kra- 'ujes: Li ti szi vretina ’zitka, Ti veszeloga prebitka, ^»ra i blagoszlova. 7. Tvoj je angel, vu szvetloszti Tebi, Boug, szpejvajoucsi; Tvoj i cslovek, v-mrtelnoszti Tebe zvisavajoucsi: Sereg dus v-diki sztojecsi, I csrvics v- prahi lazecsi Tebe cseszti, kak ocso. 26 Boug. 8. Oh! — zvisavaj, duša, i ti Velikoszt gosz- podnovo. Csudne szo nyegove poti, Szveto ime nyegovo. — Boug, Boug je sztvoritel vszega! — Neba, zemla, glaszi nyega, Szpejvajoucs vu radoszti! N o u t a : Nas dragi ocsa, vretina moudroszti. 37 W he * zem l e prezmo’zni sztvoritel, I nyi * ' vecsnoga reda nasztavitel! Czejli ete szvejt glaszi jvojo moudroszt, Diko i zmo’znoszt. 2. Ti szi z-nicsesza vsza naprejposztavo, I v-deli tvojem vecsni rčd nasztavo, Vsza dugovanya med szebom razloucso, Vszejm sztan odloucso. 3. Tvoji rouk delo je nebesz viszina, Mourszki voud prepaszt, i zemle slirina, Szuncza, mejszecza, i zvejzd bliszcsecsi trak, Ino noucsi mrak. 4. Toploucsa, i mraz, rosza, de’zd’z, vetrovje, Tihota mourja, i nyega valovje: Vsze glaszno prejdga tebe, sztvoritela, I ravnitela. 5. Vsza bivoszt szvojo li tebi hvalijo, I tvojo velkoszt v-radoszti glaszijo: Moli te angel, sztojecs v-dike trahi, I csrvics v-prahi. 6. Ti szi vszo zemlo naplodo z-’zivinov, Velike loge z-razlocsnov zvirinov, Zrak z-vnouge doubi lepimi fticzami, Vode z-ribami. 7. Po tebi majo vsza sztalis batriven, Po tebi radoszt i 'zivis lasztiven: Ti szi vsze sztvari szrnileni hranitel, Ti vszej branite]. 8. Ti szna’zis zemlo sz-travinov i sziljem, I ko- ronujes vrejmena z-veszeljem, Gajis szad drevja, vlejes ’zir vu pole, V-brege i dole. 9. I vsza ta naime za volo csloveka, Koga tak lubis szam od vek, do veka, Da ga z-lasztivnim kepom obdaruješ, 1 koronujes. 10. Boug! vesi nasz eto miloszt postuvati, Ino Bouga dela. 27 vu tvojem sztrahi potil vati; Tam pa obraz tvoj nad nami preszvejti. Na dike szvejti. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug. 38. Molbe vrejdni bo’ze, Vretina lubeznoszti! Kak * 1 vnouga szo csiida Tvoje dobrotivnoszti! — Sto more szmilenoszt Tvojo vozgriintati ? Sto zna tebi za nyou Vrejdno hvalo dati? 2. Ti szi tvoj lepi szvejt Z-nicsesza zato pouz- vao, Da bi na vszako sztvar Tvoj blagoszlov vov- 'ejjao; Bla’zensztva vretino Szi odkrio naime nam, Kak tvojga bo’zansztva Kejp noszecsim dušam. 3. Ti szi vsza li sz-prousztov Volov naprejposz- tavo, 1 sz-tejm tvojo diko Ino zmo’znoszt vovjavo: H tak ravnaš i zdaj Vsze tvoje sztvorjejnye, Da pov- szed nahaja Radoszti ’zivlejnye. 4. Ti, duh nemrtelen, Szi 'zitka, szmrti goszpoud ; Ti davas vszejrn 'zitek, 1 ka’zes bla’zensztva pout: Ti mas v-rouki tvojoj Dnevov naši tekaj, 1, gda sze ti vidi, Sztavis tu nas be’z4j. 5. Eti, kak v-gledali, Gledamo tvojo diko, Z-del tvoji szpoznavsi Zmo’znoszt tvojo veliko; Nigda pa, gda odtecz, Boug, K*tebi pridemo, Te z-licza na licze Gledali bodemo. 6. Tecsasz ti prijetno Boj nase alduvanye, Csi je gli nicsesztno Viiszt mrtelni szpejvanye: Tam na dike czili De te v-popolnoszti Zvisavao dus naši Glasz nemrtelnoszti. SZKRBNOSEJNYE. Na znano nouto. 39. ^erne duše, zvisavajte Bouga, kak ’zitka ocso! * Diko cseszt nyemi szpejvajte, Glaszecs nyegvo miloscso. Vsza obilnoszt i veszelnoszt Je dar 28 Boug. nyegve miloszti, Prigod szrecse i neszrecse, Delo nyegve moudroszti. 2. Boug Boug ravna našo sztavo; Szvejt sors nasz nepotaka; Ka on prevldi za pravo, Tou i vdabla sztvar, vszaka: On radoszt da, gda naprej zna, Kaj nam hasznila bode, I vzeme pa vsze vkraj, ka ma V-szebi griint diisne škode. 3. Vu vszem nyegovom kralevsztvi Nezbontan red kraluje. On vsze, ka szllsi k-bla’zensztvi, Vsza- koj sztvari daruje: On na polaj ino goraj Vovlejva blagoszlov szvoj; Globocslna i viszina Plava v pu- noszti nyegvoj. 4. On vla’zi nase hatare Sz-tlhov roszov i de- ’z d’zom, Prepravla skodllve szpare Z-vetrovjom ino mrazom; Szvejt ponavla, i pripravla Vszejm batriven prebitek, Naj veszčli vu drizeli Tuhlne bou vszej’ zitek. 5. On naime csloveka duši Szpravla sztan ve- szelnoszti, I vsze, ka k-nye miri szllsi, Daruje v-obil- noszti: Sztezo szvetsztva i bla’zensztva Ji ka’ze vu szvetloszti, I na czlli v-szvojem krili Odlcsi nyou z-miloszti. 6. Ocsa, tvoja, nula vernoszt je i z-menom ho¬ dila, 1 tvoja ocsinszka szkrbnoszt Mene csiidno vo¬ dila: Vu radoszti i ’zaloszti Szi tl bio varivacs moj, V-dvojuvanyi i vupanyi Me je krepio angel tvoj. 7. Na tebe zaniham sors moj I v-prlsesztnom vrejmeni, Viipavsi sze, ka de duh tvoj I nadale pri meni... Oh! — ravnaj ti moje poti, 1 boj mi veren ocsa; Po tom 'zitki me pa v-diki Zviszi, vecsna miloscsa! Nou ta: Kak bi nehvalo goszpodna. 40 Z visdvaj ’’ ^ mo i’ goszpodna Z-veszelimi * peszmami, Ki tak csfldna i vugodna Dela csini med nami. On ti je zato dao bivoszt, Da bi Bouga dela. 29 sze ednouk v-diki ’Z-nyim veszelio ti 'zitki, Szpoz- navajoucs nyegvo miloszt. — Raduj sze v-nedu’z- noszti Tvojoj plemenitoszti! 2. Vretina vszake radoszti Je, Boug, tvoja mi- loscsa; Ti szi i v-dnevi’zaloszti Moj dobrotiven ocsa: Ro kaksojste 'zitka pouti — Po rou’zaj i bodelji, Placsi ali veszelji — Me pelas ti czili prouti: Vsze, vsze je dar mili rouk; Povszed szi velki ti, Boug! 3. Ah: — kelko dnevov veszelni Szi mi ti’ze daruvaol — V-kelki pripetjaj dreszelni Szi me z-dejsz- nov zakrivao! — Csi szem zdiihavajoucs prisao V-placsa vihernoj noucsi K-tebi, vernomi ocsi; Ti szi prosnyo mojo szlisao, I dao szi v-mojem szrdczi Pa zidti mira szunczi. 4. Od koga vdablam v-pozvanyi Tak pošteno ’ziv!enye, I v-kakgodi dugovanyi 'Zelno naprejidejnye? — Sto mi dava k-dobromi moucs? — Mirovnoszt v-sztiszkavanyi ? — Sztalnoszt vu szkiisavanyi ? K-deli pa volo i pomoucs? — Ti szam szi moj voditel, Moj troust ino branitel. 5. Csi szem pa nej zadovolen Sz-tejm, ka od tebe vdablam; Jasz szem zrok — jasz, nepopolen, Ki sze liotecs zapravlam. Kelkokrat szem pravo ra- doszt Neszpametno osztavo, Ali vnejmar zapravo, Vtonivsi sze v-grejh i 'zaloszt! — 1 donok ti, tni- loscsa, Szi mi bio veren ocsa. 6. Ti varjes mir i praviczo V-nye odicsenom czvejti, Gda z-duhom pravde kriviczo Prepravlas v-tvojem szvejti; Budiš verne prijatele, Kak talnike radoszti, I vu dnevi 'zaloszti Angele batrivitele. Ti szi punoszt vszej dobrout, 1 ocsa vbougi szirout. 7. Etak ti ’ze v etom 'zitki Ocsinszko szkrb na nasz mas, Ka pa v-nebeszkom prebitki, Kakso ra- doszt vernim das! — Tam na dike lepšem szvejti 30 Boug. Nam, tvojim odebranim Ino tebi podanim Vsze po- polnoszti trak szvejti. — Zato te, prahi sztojecs, Zvisavamo vszi, molecs. No uta: Oh Boug, oh mili Boug! 41 B 0L1 ^' ^ a ^ S0 sz krb szi meo Namene do sze- gamao, I 'zitka mojega Tekaj kak moudro ravnao! — Kak bi te znao jasz, prah Vrejdno zvi- savati, I tebi za vszo szkrb Du'zno hvalo dati? 2. Preczi, kak szem rodjen Szi me za dejte prijao, I na roditelov Moudro szkrb me zaviipao; Ki geto me nebi Znali vecs voditi, Te szi me po drugi Dao na dobro vcsiti. 3. Znam, kaj, csi me oni Nebi szkrblivo vcsili, Lehko bi mi ru’zni Grejhi dtiso te’zili; Ar kak zlehka vkani Zla csemerna szladkoszt! —Gda radoszt po¬ nuja, Szuhne v-britko 'zaloszt, 4. Kelki bloudnik joucse, Ka je grehe poltibo, 1 nedu’znoszt szrdcza Vtepao ino pogubo! — Ali mene szi ti Na sztalnoszt v-dobrom vcsio, I z-grejs- noga tanina Z-duhom tvojim budio. 5. Kakoli je duši Mojoj zvelicsitelno, Ali pa skodlivo, Kvarno i pogubelno; Ka me od zla varje V-szrecsi i radoszti, 1 razveszeljava Vu dnevi ’zaloszti. 6. V-kom polo’ziti mam Pravo 'zitka pobo’znoszt, I kak sze vcsiti dam Od Jezusa podlo’znoszt; Ka, kak krsztsenik mam Vervati, csiniti: Na vsze szi me dao ti 'Ze v-detinsztvi vcsiti. 7. Tak verno vodiš ti Mene po szvetsztva pouti, Po steroj me pelas Czili mojemi prouti; Tak me vcsis iszkati Vu sztalnoj vernoszti Odicseni sztanek Bla’zene vecsnoszti! 8. Kak te mam dicsiti Za tou ocsinszko szkrb- noszt? — Bojdi hvala moja — Neoszkrunyena ver- Bouga dela. 31 noszt: I csi bi gda zmenkao Vu mojoj du’znoszti; Duh tvoj me zbiidjavaj Na pout nedu’znoszti. No uta: Hvaleno bojdi, Boug, vekveke tve ime. 42 fjoszpodne, ti csiszta vretina vszej dobrout! * U Kak csiidno ravnaš ti’zitka mojega pout! — Csi te gli jasz z-grejhi v-szaki den bantujem ; Donok sze od tebe z-darmi koronujem. 2. Kak bi mogao velkoszt tvoje szmilenoszti Vrejdno zvisavati, oesa liibčznoszti! Vesz szvejt je od toga gucsecse znamejnye, Ka je dobrotivnoszt vsze tvoje csinejnye. 3. Kelka potrebuje nas nevolen ’zitek! — Kel- kokrat sze zburka csloveka prebitek! — I donok mi sz-tebom boj nas obsztojimo, Tak da v-niksem tu’z- nom sorsi nezdvojimo. 4. Csi szi premislavam od zdavnya 'zivoucsi, ! vu groba krili ’ze pocsivajoucsi, Ali na moj ’zitek szpametno kebzujem; Velkoszt szkrbi tvoje vsze- povszed csudujem. 5. Oh ocsa! vecsna je tvoja szveta vernoszt; Koncza, niti kraja nema tvoja szkrbnoszt: Vszakden nadeljavas ti tvoje sziroute, I niti ednoj ’z-nyi nev- tajis dobroute. 6. V-tebi tak polo’zim jasz moje vtipanye, Ar pri tebi naidem szkuz moji vtisanye. .Szlisaj glasz vuszt moji zdaj, gda te zezavam, I szpuni mi prosnyo, gda k-tebi zdiihavam. 7. Csi me na grejh vabi tejla mojga szlaboszt, Ali pa vu dvojnoszt szuhnoti scse 'zaloszt; Ti mi krejpi szrdcze v-tvojoj bojaznoszti, I v-tvoje miloscse sztalnoj viipaznoszti. 8. Dokecs tu potujem, daj mi, ka je pravo: Mir, zdravje, blagoszlov, i pošteno sztavo; I pelaj 32 Boug. me ednouk prejk, po sztezi szvetsztva, Na odicseni dom vecsnoga bla’zensztva. N o u t a: Oh vekivecsne miloscse. 43. O h! — kak nezapopadnyeno Je, Boug, tvoje ravnanye, Szkrovno i neprebrodjeno Tvoje vecsno szkoncsanye! — Ali ti na nasz tak szkrb mas, Da nam i v-szkuzaj dobro das. — Sto bi grajao tanacs tvoj? 2. Csi gli neprevidna temnoszt Poti tvoje pok¬ riva; Na konczi vsza tvoja moudroszt Ocsam našim odkriva, Tak da gvusno previdimo, Csi v-razumi nebloudimo, Kaj nasz, kak ocsa, vodiš. 3. Vsze, ka je nam nemogoucse, Vsze ti z-di- kov opravlas, Nemas zadev, ni te’zkoucse, Gda bla’zensztvo vszejtn szpravlas: Na tebe sze gvusno szloni, Ki sze v-povouden szkuz vtoni, Csi sze tebi dopadne. 4. Pelaj i mene, Boug mili, Na tvojoj zmo’znoj dejsznoj K-visnomi rnojemi czili Po r 'zitka sztezi tesznoj: Pocsinem szi v-tvojoj vouli; Ar me ti z-nas i v-nevouli Z-dikov koroniivati. 5. Oh! — krepi me v-toj gviisnoszti, Kati vsze dobro csinis, Ka mene z-vdarczom tu’znoszti Na tvojo bojazen vcsis, I ka ednouk v-tvojem krili Dolizbrises, ocsa mili, Vsze szkuze z-oucsi moji. N o u t a : Szvejti sze poganov meszto. 44. R aduj sze, duh moj, vu Bougi, I moli nyegvo moudroszt, Ki zvon drugi szirout vbougi I tebi deli radoszt: Povszed ti ka’ze znamdnya On ocsinszkoga csinenya. 2. Csi ti sztalno odurjavas Zla pogiibelno ru’z- noszt, i, kak Jezus tvoj, szpunyavas Z-vrejlosztjov 33 Bouga dela. tvojo du’znoszt; Nezdvoj, gda te osztavi moucs; Ar de ti Boug tvoj na pomoucs. 3. Csi ti on dni radoszti da, Hvali ga v-poniz- noszti; Csi ti pa szkuz pehar poda, Pij ga vu vtipaz- noszti. Veren je on, i ti szvoji Neosztavi v-placsa boji. 4. Csi Vitka tvojega tekaj, Kak szuhi potok, sztane, 1 vandranya tvojga be’zaj V-szmrtnom douli posztane; Nevczagaj; ar je sz-tebom Boug, 1 sto te vtrgne z’-nyegvi rouk? 5. Tani sze ti odpre na czili Vsze radoszti vretina; Tam ti da mir v-szvojem krili Nebeszka domovina: Tam Bougi za vsze hvalo das, Ka eti za neszrecso mas. Na zilano nouto. 45 7 aka sze ’* za ' osz t> s > duša m °] a - Csi je gli * gdate te’zka pout tvoja? — Vejili ti je ocsa Boug. Vr’zi na nyega szkrb tvojo; On ti szka’ze niiloszt szvojo. 2. Veri, csi sze gli od vszega szpravis, Od n yega sze donok neosztavis, Ki te szam tak trousta: »Zovi me v-nevouli tvojoj; Jasz szemosz- 1 ob o d it el tvoj!" 3. Koga je on gda brez’ trousta nihao, Ki sze je v-nyegvoj miloscsi viipao, I nyemi veren bio? Vejm je li on vszega goszpoud, Ino vretina vszej dobrout 4. 1 v-kom bi sze ti, duša vtipala, Pri kom zvon Bouga troust tvojiszkala? Jeli v-szvetszki kincsi? Oh marnoszt tvojga viipanya, V-kom nenaides szkuz vtisanya! 5. Naj sze viipa bar szvejt v-blagi szvojem ; Ti iszcsi troust tvoj pri ocsi tvojem, Gda te 'zaloszt te’zi: On da veszelnoszti szunczi Zidti v-tu’znom tvojem szrdczi. 34 Boug. 6. Oh mili bo’ze, vretina trousta! Csi mi gda duša szkuz pehar kousta; Ti me neosztavi: Szkon- csaj hitro placsen sors moj, I vtalaj mi szrdczi pokoj. 7. Neproszim marni kincsov zemelszki, Li tvojo miloszt, ocsa nebeszki, Daj meni v-tal pridti; Da v-dnevi placsa obsztojim, I v-tebi nigdar nezdvojim. 8. Vsza dika zemle mali csasz trpi, I, kak szpar megle, sze naglo vtopi Vu prepaszt nicsesza; Ali — nej! — tvojoj vernoszti Nede koncza ni v-vecsnoszti. 9. Sz-tebom sze tak jasz rad zadovolim, I sz-ti- him szrdczom na vsze privolim, Ka szkoncsas od mene: Li krejpi me vu viipanyi, I daj mi tal v-zve- licsanyi. Nalasztivno nouto. 40 K 1 sze vu visn y em Bougi vupa I z-szrdcza * k-nyemi zdiihava; On v-pripetjej tu’znoga hipa Nyega zaman nezezava: Ar komi je Boug na- pomoucs, Ka skoudi torni placsa noucs? 2. Ka nam haszni dvojno czaganye Pod kri’zom britke 'zaloszti? — Ka vnouga to’zba i plakanye Vu nevouli i 'zukoszti? — Vejm tak li jaj zvrsavamo, Ino Bouga szkiisavamo. 3. Trpmo, ino z-sorsom našim sze Vu vszem tali zadovolmo; Na goszpodna zanihajmo vsze, I nyemi sze z-verov molmo: On nam vtisa vszako 'zaloszt, 1 pa nam daruje radoszt 4. Mouder je Boug: on najbole zna, Ka nam na bla’zensztvo szlu’zi; Szrdczi v-pehari szkuz ra¬ doszt da, Csi sze k-szvejti nepridru’zi. On gda nes- timamo, pride 1 ’z-nyim szuncze mira zide. 5. Nestimaj, cslovek, vu 'zaloszti, Ka bi te Boug tvoj osztavo, Ika bi li on bio v-miloszti, Koga je v-diko posztavo. Nej! — vrejmen, kak voda, tecse, 1 sors nas obracsa, kak scse. Bouga dela. 35 6. Bo’ze zmo’znoszti dar je szrecsa; Boug je vretina veszelja: V-nyegvoj rouki sztoji neszrecsa I viherni hip dreszelja. On zna ponižne zvisziti, I zvisene poniziti. 7. Dicsi tak Bouga v-pobo’znoszti; Cseszt tvojo verno odnašaj: Pocsini szi v-nyegvoj szkrbnoszti, I kri’z tvoj mirovno znašaj, Tak bos ti i po szkuz pouti Veszelo sou czili prouti. N o u t a : Ka Boug csirn, vsze je dobro. 47. Z ive, Boug, moje vupanye! — Zaka bi sze’za- * losztio? — Vejm pri nyein naidem vti- sanye, Csi bi gda szkuz pehar pio. ’Znyim obsztojim, I nezdvojim, Kakoli za te’zkoucso Bi mi sors moj odloucso. 2. Boug moj cstije to’zbo mojo, I zduhavanye nioje: V-nyem ma szrdcze diko szvojo, Li v-nyem vtipanye szvoje. Poszluhne me, I odvzeme 'Zaloszti te’zko bremen, Gda de prilicsno vremen. 3. Boug moj vidi i dobro zna Pripetje 'zitka mojga: On kak ocsa, v-racsuni ma Szkuze deteta szvojga; Szlisa glasz moj, Ino troust szvoj Mi ne- vedoucs podeli, Kak tou v--rejcsi szam veli. 4 Boug me ravna dobrotivno, I, csi jasz csi- nim, du’znoszt, Potere szilo protivno Ltidi nyegova zmoznoszt: Ka sze bojim? — ’Z-nyim obsztojim; Szvejt mene nepotere, Csi gli na mene tere. 5. Boug me hrani v-sztavi mojoj, Kak ocsa dejte szvoje; On vovlejva blagoszlov szvoj Vszak- den na szteze moje: V-potreboucsi I v-te’zkoucsi Pride meni na pomoucs, I vtala mi troust i moucs. 6. Mam Bouga dobrotivnoga, I na nyega sze szlonim, Kak na ocso szkrblivoga, Csi sze v-potop szkuz vtonim : On je troust moj 1 gviisen voj Na ’zitka temnoj pouti, Gda czili idem prouti. 36 Boug. Nouta: Krisztus veli: liodte k-meni. 4H P riha i as P re d Bouga; To’zba tvoja * je prevnouga, Male vere gingavecs! Doul placsa vidiš vu szvejti, I, ka Boug csinl k-poszvejti, Tou grajaš tl, mnnravecs! 2. Bouga bantujes v-pogori, V-povoudni bojni, pomori, Vidoucs opiisztsavanye; Oda sze bliszka, ali grumi, Zemla gible i szlap siimi, — Zrok naides na sztaranye! 3.1 gda eti gnuszna bloudnoszt Preganya vbougo pobo’znoszt, 1 szvejt praviczo klacsi; Gda zmo’zen te szlabe te’zi, 1 vrejdnoszt vu prahi le’zi, — Tou te vu Bougi pacsi! 4. Tak stimas: csi Boug ravna szvejt, I dava vszejm pravde poszvejt; Zaka sze ta zgajajo? Odked ludi hudodelnoszt, Neszrecsa, jaj, pogtibel- noszt, I szpodobna zhajajo? 5. Ka szi ti, vcseranye dejte, Ka gledecs pri¬ gode ete V-nyi globokoj temnoszti, Grajati szmejs visno moudroszt 1 nye nezgriintano szkrovnoszt V-szpari tvoje bloudnoszti? 6. Blaznik! gde ti li zmejsanye, Pogiibel i opusztsanye Vu csiidaj naglejujes; Tam ta vsza rav- najoucsa moucs Szrecso pripravla nevidoucs. — Ka sze tak ’z-nyouv bojuješ? 7. Viherov szilno vderjanye, I zraka grozno dudnyanye, Znaj, tildi szvoj haszek ma: Po nyem sze zemli 'zirovnoszt, 'Zivoucsim sztvaram pa csrszt- voszt, Zdravje, moucs i ’zitek da. 8. Po bojni moudroszti ocsa Sztan narodov preobracsa I nye ze-szna zbildjava; V-pomori pa, i szpodobnom Kakste vdarczi nevugodnom Diisevna dobra dava. 9. Szvejt je moudroszti narava : Dobra je nyegva 3 ? Bouga dela. naprava; Li ti, prah, ga zapravlas, Gda po divjo] naklonoszti I gnusznoj tvojoj jalnoszti Nyemi pogii- bel szpravlas. 10. Oh nej! -- nej je Boug zrok toga, Ka bloud- noszt csini hudoga Po govenszkom hotejnyi; Boug je csloveki razum dao, Szrdcze ino volo vtalao K-vu- godnomi csinejnyi. 11. 1 csi taki hudoube noucs Z-szilov premore gdate moucs Nevtepene jakoszti; Ona li do csasza ^pi, Naj, tak vardenyena, dobi Korouno obladnoszti. 12. Trpi tak! — po bloude noucsi Sze ti ednouk lam prepoucsi Zorja visne znanoszti, Gde ti pri dike Poszvejti Boug ocsiveszno preszvejti Poti szvoje szkrovnoszti. N o u t a: Krisztus mi je moj ’zi'tek. 49 . Dred tčbe, vecsna szkrbnoszt, Neszem jasz * aldov moj, Za tvojo milo vernoszt.Troust 1 dušni pokoj. 2. Oh! — vzemi dobrovolno Vuszt moji szpej- v anye; Csi je gli nepopolno Moje aldiivanye. T Vesz ’zitek moj szvedocsi, Csi ga prav zbrod- javam, Kaj sze po tebi, ocsi Csiidno povodjavam. 4. Od gingavoszti moje Szi me do etimao, Kak niati dejte szvoje, V-milom krili varvao. 5. Csi mi je kakste 'zukoszt Szrdcze gda te’zila; Tvoja, ocsinszka miloszt Me je veszelila. 6. Csi szem v-betegi kricsao: Boug, szmiluj sze meni! Ti szi me vracsit prisao Vu szvojem vrejmeni. 7. Csi me je moj protivnik Jalno odurjavao; Sztebom, zmo’zni pomocsnik, Szem ga jasz obladao. 8. Csi szem gda pomenkavao Na sztezi bla- zsensztva; Ti szi me pobiidjavao Na Iubezen szvetsztva. 9. Sto more prebroditi Tvojo dobrotivnoszt, I vrejdno te dicsiti Za tvojo szmilenoszt? 4 88 Boug. Cslovek. Flemenitoszt i czfl csloveka. 10. Dlcsim te za veszelne Vore 'zitka mojga, Dlcsim i za dreszelne Dni ravnanya tvojga. 11. Zvisavam te, kaj i zdaj Na’zltek moj szkrb mas, Kaj vtisas vuszt moji jaj, 1 kaj mi radoszt das. 12. Hvalim te, kaj mi duši Vsze vtalas z-miloszti, Ka k-nye bla’zensztvi szlisi Eti i v-vecsnoszti. 13. Primi, Boug, dobrovolno Vuszt moji szpej- vanye, Csi je gli nepopolno Moje alduvanye. 14. Tebi boj porocseni I nadale sors moj: Ti, oh duh odicseni, 1 v-szmrti z-menom boj. II!. Cslovek. Plemenitoszt i czfl csloveka. Nouta: Oh Boug, oh mili Boug. 50 V szam °g° ucsi b°’ ze! Sto te more hvaliti, 1 dobrouto tvojo Z-vrejdnim talom glasziti? — Kak moudro szi sztvouro Ti ete velki szvejt! Li od tebe zhaja Vszejm bla’zensztva poszvejt. 2. I jasz, v-prahi klecsecs, Dicsinr tebe, ocsa moj, Ka szi ti i mene Moudro sztvouro na kejp tvoj. Eti na zemli je Czil moj - - 'zitka szvetsztvo, Tam pa na viszini Popolno bla’zensztvo. 3. Kak velki je tak czil Moje plemenitoszti, 1 kakse bla’zensztvo V-’zitki vekivecsnoszti, Na stero sze ednouk Od etecz pozovem, Cst, kak ti szam 'zelejs, V-dobrom vszigdar rasztem! 4. Vesi me, 'zitka ocsa, Na te czil kebziivati, I po szvetsztva pouti Li k-nyemi settivati: Moja naj- veksa szkrb Bojdi vszedni li ton, Da czejli moj’ zi- tek Tebi prijeten bou. 5. Daj mi vszako grejsno RiTznoszt oclurjavati, Plemefiitoszt I czil csloveka. 39 I du’znoszt pozvanya Z-vrejlosztjov szpunyavati: Csiszta bojdi vszaka Miszel mojga szrdcza, Csisztejsa mo ja pout Od szvetloga szuncza. 6. Tvoja cseszt i dika, Ino szrecsa bli’žnyega jedlni nagib Bou csinejnya mojega : Lubiti, Boug, tebe Mi daj vise vszega, Lubiti, kak szebe, Csloveka vszaksega. 7. Tak, tak velki je czil Moje plemenitoszti! — Jak mam setiivati Jasz k-nyemi vu vernoszti! — 8zvetsztvo i liibezen Naj szuaj’zi pout mojo; Tak bom ednako sou Odtecz v-diko tvojo. 8. Ali, — jaj! — kak dalecs Szem jasz od toga czila! — Ar me je krhkoucsa V-marnoszt szvejta vtopila. — Ti, oh Boug, me csini Kejm popolnej- se ga, 1 tvoje miloscse Vszakden vrednejšega. N o u t a : Oh vekivecsne miloscse. 51. B ou s ! na kakso plemenitoszt Szi pozdigno ti mene! — Nej! — czil moj je nej mrtel- n oszt, Gde vsze, kak tenya, mine: Ti mene eti na vecsnoszt 1 bla’zeno odicsenoszt Scses naprejpri- Pravlati. 2. Domovina duše moje Je v-nebeszaj, nej eti; Tam mam najem dike tvoje Za sztalno vernoszt 'zeti: Csi v-ete marnoszti souli, Boug, tebi hodim po vouli, Angel dike bodem tam. 3. Nej! — toga czila mi nigdar Nedaj z-miszli Pusztiti: Vesi me vrejdnoszt mojo vszigdar Z-lejpim Žitkom sznaj’ziti; Ar ka bi mi haszno vesz szvejt, Csi bi duše moje poszvejt Neszpametno zakoezkao? 4. Za nebesza sze szkrbeti, Je moja prva du- znoszt, 1 vecsne kinese 'želeti, Zvelicsana pobo’znoszt. Vsza zemelszka, liki szenya, Lejhnejo v-hipi meg- n enya: Li nediVznoszt obsztoji. 40 Cslovek. 5. Fliszaj tak, Boug, szrcicze moje V-szkrbi ti presztajoucsi, Naj neiszcse dike szvoje V-ti nevolni preidoucsi. Vecsni kincs me vesi szpr&vlati, I tak dušo pripravlati Na velki sztan nebeszki. 6. NediVzno i lejpo szrdcze, Stero vu tvojem sztrahi Mir deli, kak milo szuneze, Vszejm 'zivoucsim vu prahi, — Takse szrdcze je kincs pravi; Ar cslo- veka neosztavi Ni v-kmiesnom douli szmrti, 7. Oh! — takse szrdcze daj meni, Ocsa dob- rotivnoszti, Naj ti vu vszakom vrejmeni Szlu’zim v-neszkazlivoszti, 1, gda szkonesam dnevov tekaj, V-nebi zaesnem lepši be’zaj Szvetsztva i popolnoszti, N o u t a : Oh 'zitka ino szmrti goszpoud ! I ' Z ^ T0 nam j e ^ani K* tii do csasza * vandramo, Naj sze na vecsnoszti prebitek Z-moudrim szpravlanyem ravnamo: Te czil nam je polo’zo Boug, K-tomi mamo pridti ednouk. 2. Zemla eta je li tiihina, 1 nye dar — prah preminoucsi; V-nebi je naša oroesina, V-nebi sztan nas presztajoucsi: Tam po vderjanyi vihera Naide vandrar sztalis mira. 3. Oh! — noszmo tak vu mirovnoszti Bremen kakseste nevoule, Naj nasz na sztezo pobo’znoszti Vracsa navuk ’zitka soule: Hitmo vszi po szvetsztva poti Czili vekvecsnoszti prouti. 4. Tou ’zelej od nasz Boug i du’znoszt, Tou duše nase velikoszt; Da szkrbno varjemo nedidznoszt I cslovejsztva plemenitoszt, Iszkajoucsi eti v-prahi Vecsen mir, vu bo’zem sztrahi 5. Li zato mamo eti ’zitek: Zato, zato szmo sztvorjeni, Naj iszesemo dike prebitek Vu delaj ne- potvarjeni. — K-tomi czili, szmileni Boug, Daj vszejm, vszejm nam pridti ednouk! Pokvarjenoszt csloveka. 41 Nouta: Oh Boug, oh mili Boug! 53. C si mo i e £ a Bivoszt moudro zbrodjavam, I na telka dela Prllicsnoszt prav szpozna- v ani; ’Ze ono je porok, Boug, tvoje moudroszti, 1 nevtajen szvedok Csloveka vrejdnoszti. 2. Kakso plemenitoszt Vidim vu etom kejpi! Kak prehodi szrdcze Nyega odraszek lejpi! — Vu vszakoj kotrigi Szi ti odicseni, I v-nyega gibanyi Csuden i zviseni. 3. Ka pa, csi premiszlim Duše moje velikoszt, I pred ocsmi dr’zim Nye moucs i plemenitoszt? — v-prahi klecsecs, dicsim Nye nasztavitela, — Tebe, vekvecsni duh, Vszega sztvoritela. 4. Tvojega bo’zansztva Vecsna iszkra je ona, I varitelkinya, Boug, tvojega zakona, Nevsziihsena kapla Bla’zensztva vretine, I nemrtelen trak Visesne isztine. 5. Oh! — kaksa szrecsa je, Kejp bo’zansztva nosziti, I z-duhom vszej diihouv V-vecsnom jedinsztvi bidti! Sto nebi zvisavao Bo’ze szmilenoszti, I nera- diivao sze Csloveka vrejdnoszti?! 6. Ti tak, bla’zeni duh, Ravnaj szam szrdcze nioje, Naj nigdar nevtepem Kejpa zmo’znoszti tvoje: Csiszti naj pred tebom Vandram v-mrtelnoszti, I csiszti idem prejk Na dom vekvecsnoszti. Pokvarjenoszt csloveka. Nouta: Grobe sze niscse neogne. 54 . Czveti Boug! ti szi csloveka Na tvoj obraz * osznouvao, I nyega od vek do veka Na drok dike pouzvao; Dao szi nyetni k-dobromi moucs, Priliko i duha pomoucs. 2. Ali kama je ta dika?— Gde je nyegva ne- du’znoszt? — Ah! — sztezo nyegvoga ’zitka Pok- 42 Cslovek. riva grejha riiVnoszt: Vesz, vesz je on pokvarjeni, I na hudo navajeni. 3. Vszaznajoucsi, ti dobro znaš Szrdcz naši pok- varjenoszt; Ar pred szebom odkrito mas Nyi szkrovno potvarjenoszt. Ah nej! — nega ni ednoga Z-rtTznitn zlom nevtepenoga. 4. Dobrout zemelszki ’zelejnye Vesz Vitek nas zapravla, I szrdcza hudo hotejnye Velki dug nas ponavla; Blazna peida bloudni ludi Nasz vlecse na sztopaj hudi. 5. Pravde tvoje szvete poti Za nenaszledne mamo, I, gda nasz na nye zoves ti, Csi taki gviisno znamo, Kaj szo nam zvelicsitelne, Raj bougamo 'žele telne. 6. Na te bloude preszamnanye Nasz tl z-duhom zbiidjavaj, 1 na grejhov obladanye Nam volo i moucs davaj; Naj szi v-ruVnoj batrivnoszti Neszopimo mouk vecsnoszti. Nouta: Goszpodin Boug szam csloveki tak veli. KK Czpoznaj, cslovek, tvojo grejsno batrivnoszt, * Ino z-Bougom pogObelno protivnoszt; Pre- miszli, kak trdno sze mas szouditi, Csi nehejnyas vru’zni grejhi blouditi. 2. Boug ti je dao diisno-vejszt i razumnoszt, 1 po- uzvaotejena Vitka pobo’znoszt: Kakda bi tak ti szam szebe zapravlao, Geto bi sze zle na szltfzbo posz- tavlao ? 3. Vari szkrbno szrdcza nepo.kvarjenoszt, Naj ga nevtepe szvejta potvarjenoszt. Ki vu vszoj ru’znoszti vtonyeni le’zi, 1 dušo szi z-vecsnim bremenom te’zi. 4. Ah! — kak vnougi za Bouga netnarajo, Csi sze gli od nyega trdno karajo; Li tejla gnuszne ’zele szpunyavajo, I tak sze v-vecsno prepaszt sziihnyavajo! Pokvarjenoszt csloveka. 43 5. Kelki blaznik zapouved bo’zo csuje, I donok je nebouga, nepostuje! — Keliko ji rejcs 'zitka preo- br&csa, Ino meszto nye tadanke poracsa! 6. Oh bloudnoszt! — oh velika pokvarjenoszt! — Cslovek, gde je tvoja nepotvarjenoszt, Z-sterov te je sztvoritel koroniivao, Geto ti je szvčti kejp szvoj dariivao? 7. Ka miszlis ti, prah, sz-tak gnusznim 'zivlej- nyem I sz-tvojim Bougi protivnim csinejnyem? — Jeli stimas, kaj po grejsnoj ru’znoszti Pridti mas k- czili bla’zene vecsnoszti? 8. Nej, nej! — preszamnaj tvojo bloudnoszt nouro; Osztavi pout zla, i csini pokouro: Sztoupi na sztezo bougabojaznoszti, Naj te neosztavi trak viipaznoszti. 9. Tou 'zelej Boug, tvoj szodecz i sztvoritel; Tou Jezus, tvoj mili zagovorite!; Tou duše tvoje sors i plemenitoszt; Tou visnoga czila tvojga velikoszt. 10. Oh szmileni Boug, ti, visesna zino’znoszt, Ki od vszej mrtelni ’zelejs pobo’znoszt, Ti budi vsze sztamna grejsne ru’znoszti, I vracsaj na pout szvete nedu^noszti. 11. Sztvouri v-nami csiszto szrdeze, i duh tvoj Bojdi vsze dnFzitka nas szmileni voj: On ka’zi nam tti pout sztalne vernoszti, K-velkomi czili bla’zene vecsnoszti. 12. Tak mo te tu za poszvejt pobo’znoszti Di- csili vu žahvalnoj poniznoszti; Tam pa, gda mo szad vernoszti v’zivali, Mo te v-dike szvetloszti zvisavali. Nouta: Bla’zen je V-Bougi cslovek takov vszaki. (^oszpodne! v-kaksoj nevouli le’zimo Mi ki * telkokrat hotecs pregrešimo! Oh zglej sze na nasz, ocsa szmilenoszti; Hodi, pelaj nasz sz-te pokvarjenoszti. 44 Cslovek. 2. Mi szmo po tebi na dobro sztvorjeni; Ali kak jako szmo vszi pokvarjeni! — Vuvlacseni szmo od szvejta hudoga: Nega ’ze v-nami vecs nika dobroga. 3. Mero gnusznoga zla szmo dopunili; Ar szmo bo’zanszki kejp tvoj oszkrunili: Od tvoje pravde szmo sze odtuhili, I od našega czila odbloudili. 4. Sz-tebom, szodczom sze vnejmar protivirno; A sze pravicze tvoje nebojimo: Oh nej! — nemore vecs tvoje rejcsi glasz I tvoj szvet duh z-haszkom voditi nasz. 5. Za dušne kincse li malo maramo, Steri vrejd- noszti prav nepreszamnamo, I li za marna szvetszka sze szkrbimo; Ar nye za pravo dobrouto r dr’zimo. 6. Tu’zno je nase oranyeno szrdcze; Ar neszija vecs nyemi mira szuncze: Zakoczkali szmo vnejmar diko szvetsztva, 1 ’z-nyirn navkup troust dtisnoga bla’zensztva. 7. Oh Boug! ki szi nezgriintana miloscsa, I decze tvoje liibeznivi ocsa, Daj nam dus nas i bremen ob- csutiti, l’z-nyega sze voszkopati hititi. 8. Budi nasz duh tvoj z-hodbe nase noure, Na ravno sztezo szvetsztva i pokoure, Da v-tvojem sztrahi do koncza 'zivemo, I zvelicsano vszi vopreminemo. N o u t a : Vu meni dragom Bougi. Qh Boug vszamogoucsi! Mene, prah krhkoucsi * Vnougi grčhi ru’zijo, 1 pred tebom tou’zijo: Zgubo szem diko szvetsztva, 1 ’z-nyim orok bla- 'zensztva. 2. Vnouga lagovia 1 blazna noria, Vrejdna kas- tige tvoje, Zalejva szrdcze moje: Oh jaj! kakda obsztojim, Da v-nye mantraj nezdvojim? 3. Tebe szem zbantuvao, Liidi nejpostiivao; Od Pokvarjenoszt csloveka. 45 czila szeni odsztoupo, 1 szam sžebe v-jaj vtoupo, Hodecs po taksoj pouti, Stera je tebi prouti. 4. Tvoj duh i szvčta rejcs Me graja vszega- vejcs; Ar nega zapouvedi Vu czejloj tvojoj pržvdi, Stere nebi z-csinejnyem Vražo i zamtidjejnyem. 5. Oh ocsa! ravnaj ti Z-duhom moje poti, Daj zse mi ponoviti, 1 z-zla oszloboditi, Da sze veszvnye nevtdpim, I duše nepogubim. 6. Isztina, velka je Rana duše moje; Ali tvoja miloscsa Je veksa, mili ocsa! — V-tebi tak mam vii- panye, I csakam ran vtisanye. 7. Teri moucs 'zel hudi Ino pelde ludi, I tak daj meni, prahi 'Živeti v-tvojem sztrAhi, Da po sztalnoj vernoszti Iszcsem diko vecsnoszti. N o t! t a : Hvalim jasz tebe, goszpodne. 58 . Ah ! — - kak vnogokrat pregrešim ! — Kak ru’zna je moja pout! — Troust iszkajoucs, k-tebi be’zim, Boug, vretina vszej dobrout! 2. Ti zvracsi mojo nevolo, Vtisaj duše bolezen, I nagni mi z-duhom volo Na jakoszti lubezen. 3. J a j! kak dreszelen je sors moj, Kaj szeni tebe zbantiivao! — Kama je moj szladki pokoj, Kak szem ga csiszti \’zivao? 4. Nej! — nej je vecs tvoje szuncze Meni k- tnira poszvejti; Z-grozov sze mi zgledne szrdcze Po tvojem lepom szvejti. 5. Csi sze eden lisztek zrasi Li od blada tihoga, ’2e etoga sum me sztrasi Za volo zla hudoga. 6. Czejlo veliko sztvorjejnye Bo’ze mi je pro- tivno ; Ar mi je na pogiiblejnye Szrdcze moje lasztivno. 7. Oh dušna vejszt oranyena ! Ti szi pekel grejs- nika, Csi szi gnuszno oszkrunyena V-szlabi prszaj du’znika. 46 Odkupitel. Jezusa velkoszt etc. 8. Kak sze on szkriti setuje Pred szvetlim tra- hom szuncza! Ali — jaj! — on povszed csuje Glasz pravicsnoga szodcza. 9. Ah! - kak sze ma on ognoti Tak groznoga vihera? — Gde szi ma glavo nagnoti Na pocsinek vecsera ? 10. Pred tebom, vecsna miloscsa, Klecsi on zduhavajoucs: Zdigni ga sz-praha, oh ocsa, Troust tvoj nyemi vtalajoucs! 11. Tvoj je on, i naj osztane Tvoj v-douli mrtel- noszti, Takaj ednouk, gela posztane Vu nebeszkoj szvetloszti. 12 Vsze, vsze, ki v-grejhi 'zivejo, Pelaj na sztezo szvetsztva; 1, csi sze prav povrnejo, Na szvetli sztan bla’zensztva. IV. Odkupitel. I. Jezusa velkoszti zaszlu’zenoszt. No u ta: Krisztus veli: hodte k-meni. KQ l/ak nezrecseno zvlsena Je vu szvetsztvi odl- * csena Pelda tvoja, szredbenlk! — Sto nebi tebe csiiduvao I v-’zltki, v szmrti vadltivao, KI scse bidti tvoj vernik? 2. Szveti je vszaki tvoj sztopaj, Szeti vuszt tvoji glasz takaj, Szveto szrdcza glbanye: Dlka ocse ne- beszkoga I mir Iudsztva nyegovoga,—Tou je tvoje czllanye. 3. Tl pred nami ides, kak voj, Po jakoszti sztezi tesznoj, Zvajoucs vsze, vsze na szvetsztvo; Vsza z- velkiin duhom pretrpiš, I protivnlkom odpiisztls: Tak gruntas dus bla’zensztvo! 4. Tl v-szrdczi tu’zne veszells, 1 tim dvojecsim Jezusa velkoszt i zaszlu’zenoszt. 47 moucs deliš Z-glaszom visne moudroszti., Hitiš blo- decse poutiti, 1 gecsecse lehkoutiti Z-dejsznov mile krotkoszti. 5. Bine tvoji prijatelov, I blaznoszt neprijatelov Znašaš vu mirovnoszti: Velko delo ocse szpunis 1 z-szvetov krvjov zakunis, Kak aldpv nedu’znoszti. 6. Tak szvetlo peldo szi nam dao! — 1 zato szi vsze k-szebi zvao, Tak erkoucs: „h o d te k-m e ni, 1 v z e m t e g o r i j a r e m moj; J a s z vam s z p r a - vini duši pokoj I 1 eh k o uto bremeni!" 7. Na dobro nasz zoves k-szebi; Ar znamo, kaj li pri tebi Naidemo ’zelen pokoj. — Szkoncsaj, ka szi zacsno v-nami, I z-bla’zenimi dušami Vtžlaj i nam orok tvoj. Nouta: Verno ludsztvo, dicsi, hvali Bouga. 0Q ^visavaj Bouga, ludsztvo krsztsanszko; Glaszi * csinejnye nyegvo bo’zanszko : On on je nam z-szvoje miloszti Dao poroka vecsne lubeznoszti. 2. Jezus je porok tč lubeznoszti; On je vracs dušni ran boleznoszti, — Resitel, voditel bloudnikov, 1 viipanye pobo’zni poutnikov. 3. Verno je szkoncsao on delo szvoje, 1 sz- praha zdigno, Boug, ludsztvo tvoje: Bla’zensztva i szvetsztva pout je vcsio, 1 vtisanya pehar nedu- ’zno pio. 4. Szpravo je vernim sztanek vecsnoszti, I dike najem pravoj vernoszti: On szam je tam szvoje sztal- noszti Korouno vzeo vu vszoj popolnoszti. 5. Vi, ki sze z-szvetlov szrecsov gizdate, I ’z- nyega rejtkogda szpominate, — Budi vasz nyegov glasz i be’zaj, Da, kak on, szkoncsate dnevov tekaj. 6. Ocsa, jasz te za tvojo liibeznoszt, I v-Jezusi szkazano szmilenoszt Z-vusztami, delami zvisavam, 1 nyega za vecsni kincs szpoznavam. 48 Odkiipitel. 7. Jezus, vucsi me v-tvojoj isztini, I pelaj k-do- brout tvoji vretini; Da zemlo i vsze zlo odurim, 1 li tebi v-’zitki, v-szmrti szlu’zim. 8. Nedaj mi v-blati grejha le’zati, Ni sz-protiv- nikmi tvojmi dr’zati. Csi vgresim, naj be’zim k-rni- loscsi, Troust iszkajoucs po tebi pri ocsi. ezus, szvejta odkiipitel, Dobrout vekvecsni daritel! Tebe zvišava viszina Ino moli glo- bocsina: Ka pa mi, ’ze odkiipleni, Ki szmo bili po- gubleni, Kakda te nebi hvalili, I, v-prahi klecsecs, dicsili? 2. Ti szi blTzensztva vretina, I szkrovnoszt bo’zi isztina. Csi sze grejsnik prav povrne, I od szvejta k-Bougi vrne; Kak sze ti nad nyim radujes! Mir bo- ’zi nyemi daruješ; Pelas ga po sztezi szvetsztva K- velkomi czili bla’zensztva. 3. Ti i zdaj pred nami hodiš, I nasz budiš, trous- tas, vodiš: Csi radi bougamo tvoj glasz, Ni v-szmrti neosztavis ndsz; Ravnaš nasz po tvojoj rejcsi, Ino krepiš po obejcsi, Da vu veri obsztojimo, I vu Bougi nezdvojimo. 4. V-dnevi szrecse i radoszti Nasz ti varjes od gizdoszti, I vu vrejmeni czaganya Szi nam ti szuncze viipanya: Ti nam das vu szkradnyem boji 'Zelen hlad szmrtnomi znoji, I ka’zes nam v-szprhlivoszti Broud nemrtelne bivoszti. 5. Oh nezgruntana sztnilenoszt! Vu’zgi i v-meni liibeznoszt, Da te z-radosztjov vadlujem, V-’zitki, v-szmrti naszledujem, Vsze Uidi rad blagoszlavlam, Sz-peldov, tanaesotn popravlam, Za neprijatele molim, I vu poti ocse zvolim. N o u t a : Sznaj’zi sze, oh draga duša ! Jezusa velkoszt i zaszlu’zenoszt. 49 N o u t a: Sto bi te nehvala. 62 . I^akse dike zorja sze je szvejti prepoucsila, * Koga je ru’znoszt zla v-preposzt szkvarjej- nya vtonila! — Boug nyega, pri vszoj nevrejdnoszti, Vdpela z-dreszelne temnoszti, Na szvetloszt, i sztezo vecsnoszti. 2. Boug, Boug jeposzlao nam na radoszt szvojega szina, Da bi nasz nevolne rejso dusevnoga bina: Jezus nasz je pozdigno sz-praha Na’zelni sztan bo¬ sega sztr&ha, I szvetloszt nebeszkoga traha. 3. Ka nam moreš, oh szmrt? — sztrta je 'ze oblaszt tvoja: Jezus je sz-praha sou: v-nyem tak mamo zitka voja. V-prahi le’zijo protivniczi: Mi, kak Jezusa naszledniczi, Mi szrno ’z-nyiin dike orocsniczi. 4. Hvalen bojdi, oh Boug! — hvalen Jezus, nas szredbenik! — Kak szrecsen je sz-tebom, ki je tvoj veren naszlednik! — On po kakste groznom viheri Szrdcsno ide k-’zitka vecseri, 1 tiho zaszpi v-bo- ’zem miri. 5. Nej! neoszramoti Jezus vtipanya našega, Csi sze z-’zivov verov do koncza dr’zimo nyega : On, ki vu dejsznoj ma vszo zmo’znoszt, Pod obranbo vzeme nedu’znoszt, 1 pozdigne na odicsenoszt. 6. Na tou p o ut vracsaj nasz, Jezus, od szvetszke marnoszti; Vesi nasz oduriti naszladnoszt grejsne r u’znoszti: Tvojo diko nam daj 'želeti, V-tvojoj lli- bezni radoszt meti, 1 tebi po vouli 'živeti. Na znano nouto. gO /^oszpoud je moj veren paszter, Moj troust i * moja dika; Pri nyem naidem poszvejt i mir Na temni sztezaj 'zitka. On me z-zmo’znOV ramov brani, Z-visnim blagoszlovom hrani, I pasze z-gla- szotn mira. 50 Odkiip!te(. 2. Z-csisztov vodouv me napaja, I ’z-nye hladom otavla, Z-vecsnov isztinov nadaja, I vu veri ponavla: V-dobri i hudi prigodi Me z-duhom moudroszti vodi, 1 vrši vu pokouri. 3 On me pri sztoli miloscse Bogato naszitsava; Pogubiti me v-zle nescse, Zato me ocsisztsava: Tejlo szvoje mi odloucsi, I mira pehar natocsi, Na zalog zvelicsanya. 4. Csi bi taki v-kmicsnom douli Szkuz, r ali szmrti hodo, ’Z-nyim nebi vczagao v-nevouli; Ar bi me zdejsznov vodo. — Kak me batrivi nyegov glasz, Kaj brez’ nyega ni eden vlasz Neszpadne meni z- glave! 5. Nyegva dobronta i vernoszt Me povszed naszleduje, I szprevtja prejk na vecsnoszt, Ode me szam korontije. Tak tu v-szvoje czerkvi krili, Kak tam na viszine czili Mi varje on orok szvoj. 6. Hvala tebi, visni paszter, Za troust, takse vernoszti. — Oh! — pelaj sereg tvoj na mir 1 ve- szelje vecsnoszti, Ta prejk mrtelnoszti brouda, Gde de vesz rod edna csrejda. I, — ti szam, — eden paszter! N o u t a : 'Živem jasz, tak veli tvoj Boug. 64- Cl de sze na ^ de ^ vucsitel, Ki bi, kak ti, od- * kupitel, Vu 'zitki tak bio pobo’zen, V-rej- csi pa, i v-deli zmo’zen, Ki szi ednouk vszemi szvejti Prisao od ocse k-poszvejti? 2. Czil poszlanya tvojga je bio, Da bi narod blouden povcsio, Bouga prave szpoznavati, 1 dosz- tojno zvisavati, Pout szvetsztva sztalno hoditi, 1 dike 5rok dobiti. 3. Ti szi vsze popolno szpuno, 1 z-szvetov krvjov zakuno ; Oriintao szi na rus bolvansztva Velko Jezusa posz(anye. 51 nasztavo krsztsansztva, Kak vretino szpravicsanya, Bla’zensztva i zvelicsanya. 4. Tak szi odicso tl ocso! — Tak szi szvejti Poszvedocso, Ka je rejcs tvoja isztina, Ino szam Boug n ye vretina, Tl pa szam bo’zi poszelnik, I vekvecsni dobrout delnik. 5. Ti szi nasz nej li z-rejcsjov vcsio, Nego nasz i sz-peldov krepio Vu vszem, ka sze nasz prisztaja- I dflsi na dobro vgaja, V-douli ktnicsne mrtelnoszti, 1 vu diki vekvecsnoszti. 6. Ti i zdaj pred nami hodiš, I nasz, kak voj ’zit ka, vodiš Po rejcsi tvoje isztini, Kak mira vecs- no vretini, Pelajoucs po szvetsztva pouti Nasz visnomi czili prouti. 7. Biidis verne vucsitele Ino moudro voditele, Po ki szvejti kazati das, Kak verno szkrb na nyega rnas; Narod tvoj v-dobroin zvrsavas, I na 'zitek Poravnavaš. 8. Jezus, vesi me na podlo’znoszt I neszkazlivo Pobo’znoszt, jDa sze pelde tvoje drzsim 1 z-szvete rej¬ csi tvoje ves m, Kak sze mam tii vojszkiivati, 1 v- diki koroniivati. 2. Jezusa poszlanye. (ADVENTSZKE PESZMI.) Na znano nouto. 0K 'T-nebesz rejcs vecsna prihaja, Od oese szvet- * loszti zhaja, Tejlo nase vzeme na sze’, I nam poszvejt i mir nesze. 2. Ti, Jezus szi ta vecsna rejcs, Porok isztino- szti obejcs, Dani oesakom z-miloszti, I szpunyeni vszejm k-radoszti. 52 Odkupite!. 3. Hodi, pamet nam preszvejti, I szrdcza naša poszveti; Daj nam tebe prav szpoznati, Z-verov, z- 'zltkom vadltivati. 4. Vola nam naj csiszta boude Od vsze ru~ 'znoszti i bloude, — Nagnyena k-tvojoj isztini, Kak ’zitka vecsnoj vretini. 5. Daj sze nam po szvetsztva pouti Od riVzni grejhov vrnouti; I csi prav bougamo tvoj glasz, V- zitki i v-szmrti alduj nasz. Na tou nouto. ^ lezus, ti visesna moudroszt, Verni bo’zi vecsna * J radoszt, Grejsnikov pout szpravicsanya, I vretina zvelicsanya! 2. K-tebi mi zdaj prihajamo; Ar pri tebi naha¬ jamo Vu temnoszti visno szvetloszt, 1 v-szrdcza krhkoucsi krepkoszt. 3. Vari nasz od vsze bloudnoszti, I szvejta gnuszne blžznoszti, Naj vszi, kak decza szvetlosztj, Szlu’zimo Bougi v-vrejloszti. 4. Krejpi nasz vu pobo’znoszti, I detinszkoj podlo’znoszti: Dokecs nasz na velkom czili Vsze odicsis v-tvojem krili. Na prejdnyo nouto. 67 V erno '^dsztvo, ^ 1CS ' Bouga, Koga dobrotiv- * noszt vnouga Sze nad nami voszka’zuje Geto nam szina daruje. 2. On je obecsanye szpuno, Stero je zdavnya zakuno, Na troust ocsdkom pobo’znim, I na radoszt dušam tiTznim. 3. Kaj sze vszejm scse szmiltivati Ino z-viszino poszlati Szvejti oszloboditela, I bla’zensz f va szpra- vitela. 4. Krisztus je ’ze vszej pravicza; Lehne bloude, Jezusa poszlanye. 53 1 zla kmicza — Bla’zeni, ki v-nyem verjejo! Ar po n yein 'zitek vzemejo. 5. Dika tak tebi, Boug zmo’zni, Od nasz i vszej dfis pobo’zni, Za szina tvojega aldov, Kak ’zitka vlsni blagoszlov. Na ono nouto. 68 . g^rsztsenik, dobro premecsi, Ka sze vcsis vu bo’zoj rejcsi: Naj sze zbougsati nemiidis, 1 za dušo verno szkrbis. 2. Zdaj, zdaj je vrejmen vugodno I k-povrnejnyi szpodobno; Zdaj je i den szpravicsanya, I prilika zvelicsanya. 3. Zbudi sze! — sztan tvoj szpoznavaj, Ru- 'znoszt grejhov tanihavaj; Naszladnoszt szvejta zavr¬ ni, 1 szteze ’zitka sze dr’zi. 4. Tak de viszine poszelnik I tvoj szmileni ve- szelnik; Tak naides po nyem mir v-’zitki, I sztan v-nebeszkom prebitki. 5. Oh ti, ki szi vszamogoucsi, Boj vernim, tvo¬ jim k-pomoucsi, Pelaj vsze po sztezi szvetsztva K- 'zelnomi czili bla’zensztva! — Na lasztivno nouto. 69 . Qda bi meo szpuniti Boug tou obecsanye, Ka * sze oznaniti Ma vszejm zvelicsanye, Vernim na vtipanye. 2. Poszlao je z-viszine Szvojga liibeznika, Van- drarom tiihine Za obeszelnika, Ino szredbenika. 3. On je te veliki Szin Bouga visnoga, Ki, v- moucsi i diki Ocse vekvecsnoga, Szkoncsa dela v nouga. 4. Nyegovo kralevsztvo Koncza nede melo: Ver¬ nim na bla’zensztvo De veke trpelo: Ar je bo’ze delo. 5. Isztina i jakoszt Je griint te nžsztave; Zato 54 Odkupitel. szvejta blaznoszt Nefunda nyč sztave, Kak bo’ze naprave. 6. Jezus, verni radoszt! Ti trak dike szuncza, Ti vlej visno moudroszt V-nasa temna szrdcza: Ti boj vszej pravicza. 7. Daj, naj sze tak szvejti Szvetloszt tvoja v- nami, Da pri nye poszvejti Dicsimo z-vusztami Tebe i z-delami. 8. Dejl naši prijetnoszt Naj vesz szvejt zbtidjava, Da tvojo lubeznoszt I diko szpoznava, I ocso zvišava. Na obszojno nouto. 70 7^ a i prihaja zvelicsitel, Jezus, ludsztva vesze- * litel, Nad kim sze vrejdno raduje, Ki ga pozna i vadluje. 2. Po visnoj zmo’znoszti szkrovnoj, I nej po doubi telovnoj, Sztoupi on z-viszine na szvejt, Na¬ rodom na mir i poszvejt. 3. On je tak bo’zi lubeznik, Ludsztva pri ocsi szredbenik, Voj na sztezi szpravicsanya, I poglavnik zvelicsanya. 4. Iszcsi nyega, szrdcze moje; On, on je vupanye tvoje: Pri nyem naides troust, mir, poszvejt, Steroga nezmore te szvejt. 5. Odtiri kmiczo bloudnoszti, I vszake grejsne blaznoszti; Dr’zi sze nyegve isztine, Kak ’zitka csiszte vreti ne. 6. Tak sze pridruži on k-tebi, I ednouk te vzeme k-szebi Na sztan bla’zene vecsnoszti, Gde naides najem vernoszti. 7. Ti szam nasz budi, goszpodne, Na poti tebi vugodne; Pamet našo preszvetsavaj, I szrdcze nam poszvetsavaj. 8. Pri poszvejti tvoje rejcsi, Kak v-kmiczi go- Jezusa poszlanye. 55 recsoj szvejcsi, Pelaj nasz z-ete tuhine Na blaženi sztan viszine. N o u ta : Veszelte sze, vszi verni! 71 . Weszelte sze, krsztsanye! Dike kral ide k-vam, I nesze zvelicsanye Vszejm pobo’znim du¬ šam, Szteza szpravicsanya Sze ravna vszejm narodom, I vszej sztotin porodom Szvejti trak vupanya. 2. Vi, pokorne ovcsicze, Razmite ete glasz! — Nej szte’ze sziroticze; Ar je paszter pri vasz: On i vasz miluje, Da vasz, z-bloudnoszti noucsi Na szvet- ■oszt pelajoucsi, Sz-troustom obdaruje. 3. Ali vi, nepokorni, On kebzuje na vasz, Ki, kak trdno okorni, Spotate nyegov glasz. — Oh bloudni mrtelni! Znate, kama be’zite ? — Da raj v-grejhi le¬ zite, Sors vas je dreszelni! 4. ’Zivte vu pobo’znoszti; Ar tou želej vas kral: Osztavte pout blaznoszti, Naj v-diki mate tal. — Povrnte sze, bloudni! — Gledajte na vekvecsnoszt, Na naidete szmilenoszt Na velki den szoudni. 5. Ki sze’ze tu szkrbijo Za vekvecsni pokoj; Oni v-diki dobijo Za vernoszt n&jem szvoj: Ali °dvdarijo Od czila vekvecsnoszti, Ki v-grejsnoj ne- v ernoszti Okorno bloudijo. 6. Oh! — bej’zmo tak vszi k-nyemi, Kak verne ovcsicze. Vugodni szmo visnyemi 1 mi, sziroticze. Bougajmo nyegov glasz, Naj z-vszejmi pobočnimi 1 n yemi podložnimi Na mir pela i nasz. 7. Jezus, poglavnik mira, 1 sztezežitka voj! Tebe, dusicz pasztera, Z-zisava sereg tvoj. — Oh! — primi te aldov, Poszluhni vtiszt naši glasz, Ino vlej vo na vsz e nasz — Vlej vo tvoj blagoszlov. 56 Odkupitel. N o u t a : Z-szrdcza ’zelejm, ka pravim. 72 O h! kak te mam prijeti, Szvejta odkupitel? * — Tebe, ki szi tak szveti, Dus oszlobodi- tel? — Pripravi szrdcze moje Szarn szebi na sztalis, Naj bou miloscse tvoje Vrejden prebivalis. 2. Nigda szo ti sz-palmami Szna’zili pout tvojo; Jasz ti pa zda sz-peszmami Prinašam cseszt mojo: Z-zahvalnov pobo’znosztjov Idetn tebi prouti, Hvalecs te sz-poniznosztjov Na szredbenoj pouti,. 3. Vejm szi ti meni vtalao Gviisnoszt zvelicsa- nya, Gda szi sze szam rad tadao Na aldov vtisanya. Jasz, jasz szem vovr’zeni Z-dike visesnoszti: Po tebi szem vcsinyeni Pa talnik vecsnoszti. 4. Ka te je nadignolo Na takso szmilenoszt? — Ka drugo te je gnalo, Kak csiszta liibeznoszt? — Z- liibeznosztjov obines Ti vesz nas prebitek, I vszejm mir bo’zi neszes, — Neszes vecsni ’zitek. 5. Oh! — tak vi vszi, ke te’zi Kakgodi dre- szelnoszt, Gda vam na szrdczi le’zi Globoka bolez- noszt; Jezus i vam troust vleje V-oranyeno szrdcze, Po nyem obszijne pa v-nye Mira 'zelno szuncze. 6. Vi, ki v-tihoj szamnoszti Grejhe objoucsete, 1 vu nyegvoj vrejdnoszti Miloscso iszcsete; Iszcsite jo z-viipanyem; Ar rejcstrousta veli: Ki pride z- ’zaluvanyem, On sze razveszeli. 7. Boug je ti szvoji ocsa, On zna nyi’zelejnye; Ltibezen i miloscsa Je nyegvo csinejnye: Pobo’zne nadeljava On z-darmi miloszti, Okorne pa zblidjava Z-glaszom liibeznoszti 8. Tak, tak lubi on te szvejt, Pri vszoj nevrejd- noszti, Da nyemi je na poszvejt Z-vecsne szmileno- szti Ponudo v-szvojem szini Szam aldov vtisanya, I, pri vszem nyega bini, Zalog zvelicsanya. 9 . Sto tak nebi szpoznavao Szvoje nevrejdno- Jezusa poszlanye. 57 sz ti, I molecs nezvisavao Bo’ze szmilenoszti? Bla’zen, ki sze v-toni 'zitki Z-zlom sztalno vojszkuje; On sze v-vecsnom prebitki Z-dikov koronuje! N o u t a : Veszelte sze, krsztsanye ! 73 . \^erno liidsztvo, pripravlaj Szrdcze na pobo- ’znoszt; Jezus ide, — osztavlaj Ta vszo n epobo’znoszt: On 'zelen glasz nesze Vszejm, ki szo v-szrdczi tu’zni, 1 ti v-hodbi nedu’zni Bin vzeme on na sze’. 2. Hodte tak, i darujte Nyemi verno szrdcze; Na nyega vszi kebzujte, Kak na'zitka szuncze: Geto °n prihaja, Na radoszt tim blodecsim I v-szne grejha Ie’zecsim Dike poszvejt zhaja. 3. Tomi velkomi gouszti Sztanek napravlajte; Plemeniti i prouszti, Pout nyemi ravnajte: Z-bouga- bojaznosztjov Idte nyemi vszi prouti, Na velkoj 'zitka Pouti Ga hvalecs z-radosztjov. 4. On ponižno scse szrdcze, I v-nyem szi sztan szpravla; A’ naduhte gizdavcze V-szramoto posztavla. V-pravoj poniznoszti Ga tak zdaj vszi csakajte: Giz- doszti sze habajte. — 'Zivte v-pobo’znoszti. 5. Bla’zen, ki v-etom zitki Li nyemi sztanek da! On v-nebeszkom prebitki Vekvecsen orok ma. Jaj! ~~ ki ga z-vtisztami Vadluje, z-’zitkom taji, "Poga i on zataji. — Dicste ga z-delami! 6. Budi me, nevolnoga Na pravo poniznoszt; Oaj, da z-szrdcza volnoga Tvojo dobrotivnoszt Zah¬ valno szpoznavam, — N-nyou v-douli mrtelnoszti I v -diki vekvecsnoszti Z-radosztjov zvisavam. IN o u t a : Hvalim jasz 74 . Daduj sze, duša! — Jezus tvoj Ti nes ^ 'zitka poszvejt. Naszleduj ga: on ti je \ Na vupanya 'zelen szvejt. 58 Odkiipitel. 2. Bla’zeni glasz! — kaksi dobrout Vretina sze odpera Vszakomi, ki szi vere pout Za sztezo odebera! 3. Kak szrecsni szmo, ka poznamo Voja nemr- telnoszti, Na koga sze naszlanyamo Vu kakste dre- szelnoszti! 4. Ah! — tu’zna bi bila sztava Vszej nasz v- kmiczi bloudnoszti; Ali — radoszt! — Jezus dava Poszvejt visne moudroszti. 5. Csi nyega rejcs postujemo, Nebloudimo v- bolvansztvi, I sztopaj naszledujeino: Mamo tal v-zve- licsansztvi. 6. Zdr’zmo tak nase krsztsansztvo: Raszmo vu popolnoszti; Tak nasz odicsi bo’zansztvo V-’zitki zadovolnoszti. 7. Tvoj szem, szredbenik! — nedvojim, Ka, gda szkoncsam te 'zitek, Csi czil moj verno prebe’zim, V-nčbi naidein prebitek. 8. Li ti daj duha tvojega Pomoucs meni z-mi- loszti, Da jasz od czila mojega Neodbloudim z- szlaboszti. 9. Csi gda szp&dnem, — oh! — podejli Ti meni dejszno zmo’zno, Naj sze nepotonim czejli Vu grejha prepaszt ru’zno. 10. Zbtidjavaj me vszaki hipek, Da sztalno ve- rosztujem, I tebe v-on bougsi 'zitek Na radoszt naszledujem. Nouta: Pravi verni krsztsanye. 75 R ad{ 'i te sze, krsztsanye! Troust sze vam po- * racsa. Szpunyeno je szkoncsanye Vecsnoga tanacsa: Krisztus je med vami; On noszi presztop- lejnye, Vam na oszlobodjejnye, Na vtisanya rami. 2. Prihaja v-poniznoszti Te dike poglavnik, Naj vszejm sz-pokvarjenoszti Bode oszlobodnik. On pre- Jezusa poszlanye. 59 ganya temnoszt, Grejh, szinrt na nika szpravla, Sztan narodov popravla: Odpera vszejm vecsnoszt. 3. Nyeini preczimbe szvetszke, 1 kincsov nejtrbej; Kak kral dike nebeszke, On li szrdcze ’zelej, — Szrdcze, stero pri nyem Iszcse pravo mirovnoszt, I v szo szvojo viipaznoszt PoIo’zi li v-visnyem. 4. Nyemi sze tak podajte Z-sztalnov podlo- ’znosztjov; Nyega vu vszem bougajte Z-vrejlov pobo’znosztjov: Tak sze on k-vam nagne Na gorecso lubeznoszt, I ednouk na veszelnoszt Nebe sze poz- digne. 5. Vi, ki szte szrecsni eti, Nyega nezavr’zte; Csi’zitek scsete meti, Jezusa sze dr’zte: Brezi nyega vejhne Vsza dike szvetloszt, kak czvejt, I te nepobo- ’zen szvejt, Kak szpar megle, lejhne. 6. Vi pa, ki tli trpite KrPza te’zko bremen; Csi nedu’zno szkuzite, Trpte! — pride vrejmen, Da do- lizbrise Boug Vam vsze szkuze ’zukoszti, I tal vam da v-radoszti, Na czili vnougi mouk. 7. Ka je vsze vojszkuvanye I vsza verni ’zaloszt? — Kirn je Jezus vtipanye, Tim pa zide radoszt, I, csi gda trpijo, -- V-kakste tu’znom viheri, Potujejo vu miri, — V-Bougi nezdvojijo. 8. Oh! pelaj ti, 'zitka voj, Po sztezi jakoszti Odebrani sereg tvoj K-vecsnoj radoszti; Da te naj zvišava Vno’zina ti zemelszki, I sereg ti nebeszki Tebi diko szpejva. N o u t a : Kako k-hladnoj vodi jelen. 76 . lezus, sto bi te neiszkao? — Vejm ti mas 'zitka moudroszt. Sto sze te nebi rad dr’zao? — Ki neszes vernim radoszt. Li ti szi ti szlabi moucs, I ti nevolni pomoucs, Voj na sztezi pobo’znoszti, I Vracs szrdcza boleznoszti. 60 Odkupitel. 2. Grejh, grejh je moja bolezen; On mi dušo vra’ztije: Li tvoja cslszta ltibezen Mi rane obe’zuje. Oh! — hodi tak z-milosztjov, Pridru’zi sze z-vrejd- nosztjov: Vlej troust nebe v-szrdcze moje; Szka’zi mi trak dike tvoje. 3. Neprijatel moj tak hodi, Da bi me kak za- pelao Na pout, po steroj szam bloudi, I tak v-pre- paszt pripelao; Tejla huda naklonoszt Me vabi na zlocsasztnoszt; Jalnoszt szvejta me szkiisava, 1 od tčbe odvrnyava. 4. Ah ti, v-szlaboszti zmo’zna moucs, Jezus, troust verni tvoji! Ti hiti meni na pomoucs Vu etak groznom boji: Poteri protivnike, Odvrni nevernike: Vari me od grejha moucsi, I podperaj me v-krhkoucsi. 5. Daj mi tou prav preszamnati, Kak pogubelno mi je Zapelavcza glasz bougati Vu sztavi duše moje. — Kincs, dika je nesztalna, Radoszt pa szvejta jalna. Jaj! — koga ta oszlepijo, V-prepaszt mouk ga pogrozijo. 6. Pravo szrecso, pravo radoszt Li pri tebi na¬ hajam, Csi pred tebom mam vugodnoszt, I v-dobrom sze narajam; Ti das szrdczi mirovnoszt, Pameti 'zitka moudroszt: Tak pelas po ravnoj pouti Ti mene vecsnoszti prouti. 7. Oh! — nagni tak szrdcze moje Na’zelejnye ti sztalni, Da iszcsem kralevsztvo tvoje, I odurim szvejt jalni. Csiszta ltibezen tvoja Naj bode dika moja: Tak sze mam gviisno viipati, Ka sze mi das zvelicsati. N o u t a : Blagoszlovlen Boug nebe. 77. H valen bojdi Boug vecsni, Ki grejsnikov ne- * 1 szrecsni Tu’zen sors pomiluje, 1 nyim szina daruje. Jezusa poszlanye. 61 2. Szpuno je obecsanye, Griintao dus zvelicsanye, G da je za szredbenika Dao szvojga lubeznika. 3. Cseszt, dika na viszini I tebi, ocse szini, Ki szi, k-nam pridoucs na szvejt, Prineszao troust i poszvejt. 4. Tvoja vecsna isztina Boj nam mira vretina, Eti v-telovnom 'zitki, I v-nebeszkom prebitki. 5. Gda nam szfalivava moucs, Ti nam podejli, pomoucs, Na cseszti szpunyavanye; I zla odurjavanye. 6. Csi nasz zblouditi scse szvejt, Rejcs tvoja nam boj poszvejt Pri vszem našem mislejnyi, Gucsi ino csinejnyi. 7. Vodi nasz vu radoszti, Veszeli, vu ’zaloszti; E>a v-veri obsztojimo, I v-Bougi nezdvojimo. 8. Vu szlejdnyem našem boji Daj hlad szmrtnomi znoji, I, gda szkoncsamo houdbo, Vcsini nam lehko szoudbo. 9. Pocsinek med vernimi, V-tebi pohranyenimi, E>aj trudnim kousztanr v-grobi, Geto nasz szmrt Porobi. 10. Zbudi nasz pa na ’zitek, Na nebeszki pre¬ bitek; Da te z-odicsenimi Zvisavatno ser'egmi. N o u t a : Oh szladki Jezus, ka szi. 78 . Vrejden szi, Jezus vecsne dike od nasz, Za prineseni nemrtelnoszti glasz, Po kom vo- y lejva miloscse dobroute Na nasz, sziroute. 2. Mi szmo v-dreszelnoj temnoszti le’zali, Bouga 1 bo’ze voule nejpoznali: Ti szi nam odkrio v-navuki nioudroszti Bo’ze szkrovnoszti. 3. Z-rejcsjov i peldov nasz ti i zdaj vodiš, Geto, kak ’zitka voj, pred nami hodiš, Ino nasz z-duhom na dobro zbudjavas, I povodjavas. 4. Ka’zes, kak sze ma Boug v-duhi csesztiti, I 62 Odktipitel. ka ludem na pravi rnir szlu’ziti; Krepiš te szlabe na sztezi du’znoszti, Z-ratnov zmo’znoszti. 5. Ti szi prepravo tu’zno robsztva sztavo, I vszejm potrdo szlobodscsino pravo; Pokazao szi dus pred Bougom velikoszt, I plemenitoszt. 6. Csi nasz kakgodi nevoule te’zijo, Ali falinge nad nami le’zijo; Po tebi naide szrdcze szkuz vtisa- nye, Naide v(ipanye. 7. Ka je ’ze groba noucs? ka szmrti szila? — Po tebi szo vsza groze moucs zgubila: Szveti je ’ze prah tam pocsivajoucsi Vopreminoucsi. 8. Tl nam ka’zes prejk groba szvejt pravicze, Gde szpadnoti ma rob zla ino ktnicze, JAkoszti sze pa daruje na czlli Najem veszeli. 9. Vrejden szi tak tl vecsne dlke od nasz, Za k-nain prinesen vecsnoga 'zltka glasz. — Naj te zvi¬ šava za nyega viszlna, I globocslna. 10. Oh! — daj nam tvoj poszvejt naszlediivati, 1 nyega dragi kincs szkrbno varvati; — Dokecs, pridemo z-doula mrtelnoszti, K-dlke szvetloszti. 3. Jezusa rodjejnye. (KOLEDNE PESZM1) N o u t a : Z-nebesz rejcs vecsna prihaja. 79 . ■^eszelmo sze, krsztsenlczi ! Dlcsmo Bouga v- * cslsztom szrdczi; Krisztus je rodjen: — szpejvajmo, I nyemi du’zno cseszt dajmo! 2. Rodsztvo nyegovo szvetljo Angelje, ki tak velijo: „Nebojte sze! bo’za miloszt Vam vszejm deli v i s n o r a d o s z t. “ 3. Dnesz je rodjen zvelicsitel, Dusicz tu’zni ve- Jezusa rodjejnye. 63 szelitel, Ki bin Itidsztva vzetne na sze’, I szvejti troust i mir nesze. 4. Hvalijo medtejm visnoga Serezje nebeszki Bouga, Dela nyegva zvisavajoucs, I v-szvetloszti tak szpevajoucs: 5. „Dika ocsi na viszini! — Cseszt Jezusi, nyega szini! — Mir na zemli vszejm narodom, Ino vszej sztotin porodom!" Na ono nouto. 80 . |£rsztseniczi, radujmo sze! Boug nam dnesz v-tal pridti da vsze, Ka k-nasemi sztani sziisi, I vecsni mir szpravi duši. 2. Dnesz sze rodi zvelicsitel, Ki je vszej oszlo- boditel Z-diisevne pokvarjenoszti, I voj k-czili vek- vecsnoszti. 3. Vsze, ka csujemo od toga, Zdr’zmo z-szrdcza gotovoga; Ar ga je moudroszt szpoznati, I bla’zen- sztvo vadltivati. 4. Dika ocsi, sztvoriteli; Cseszt szini, odkiipiteli; Postenye duhi szvetomi — Bougi z-dikov obvzetomi! Nouta : Na dnesnyi den mi hvalimo. 81 . |/rsztseniczi, bla’zeni sors je nam oszodjen: Jezus, vszej nasz oszloboditel, 1 poszvetitel, Je, pouleg tanacsa ocse, dnesz na szvejt rodjen. 2. Ah! — vu kak dreszeltioj sztavi je vesz szvejt bloudo, Gda je, od Bouga odsztoupivsi I zabloudivsi, Vu velkoj pokvarjenoszti brez’ trousta hodo! 3. Nej! — nej je poznao on Bouga v-vecsnoj bivoszti, Nej csloveki polo’zenoga Czila visnoga, Niti duše odicsene plemenitoszti. 4 % Nej sze je szmeo z-vupanyem na nebo zgled- uoti: Ar nyemi je grejh szrdcze te’zo, I dušo tou’zo; Szam szebe sze je mogao on z-grozov leknoti. 64 Odkupitel. 5. Z-grozov je sztano pri grobi na czili 'zitka; Ar nyemi v-temnoj noucsi sz m rti, I clike vrli Nesz- vejti bla’zeno szuncze nebe prebitka. 6. Oh dreszelen sztan csloveka pokvarjenoszti! — Nej! — nikam nemre vr’zti oucsi On v-bloude noucsi, Ka ga nebi vsze sztrasilo sz-kejpom groznoszti. 7. Ali szin bo’zi, pokoren szkoncsanyi ocse, Gotov osztavi sztan viszine, Gotov tuhine Vandra- rom miloscse bo’ze glasz na troust nesze. 8. Oh 'zelen glasz mira! oh den, pun vsze ra- doszti! — Kakda nebi v-tom szpoznavali I zvisavali Velikoszti k-nain szkazane bo’ze miloszti? 9. Hodmo tak 'ze, i poszvetmo den cstid teliki; Glaszmo, szpejvajoucsi z-seregmi Zdaj angelszkimi, Tanacs bo’zi ino poti dejl tak veliki. 10. Dika bojdi na viszini Bougi našemi! — Cseszt Jezusi zvelicsiteli, Dus prijatelj! —- Mir, dobra vola na zemli liidsztvi bo’zemi! N o u t a : Kak bi nehvalo goszpodna. S2 H odmo ’ P ou ^ n * cz ' mrtelni, Glaszmo bo’ze csi- ’ nejnye! Szvetmo den ete veszelni Szred- benika rodjejnye. Boug, Boug je dnesz nyega posz- lao Temnim za vucsitela, Bloudnim za voditela, Da bi vsze na 'zitek pelao. Nyega tak zvisavajmo; Nyemi diko szpejvajmo. 2. Oh nej! nej je on krsztsenik, Ki sze dnesz neveszeli, Geto szam ocse liibeznik Szvejti mir bo’zi deli. Vejm sze i v-dike szvetloszti Angelje veszelijo, 1 szpejvajoucs velijo Dušam blodecsim v-temnoszti: „ Radu j te sze! dnesz vasz Boug pela z-rob- sztva vecsni mouk.“ 3. Gda je lubo tak mrtelni Ocsa otroke szvoje, Kak ti, oh duh nemrtelni, Nasz, odebrane tvoje? — Jezusa rodjejnye. 65 Ti nam, pri vszoj nevrejdnoszti, Viszine liibeznika Posles za szredbenika, Vu velkoj pokvarjenoszti; Nyega na aldov plisztis, I tak szvejt oszlobodis, 4. Oh liibezen! sto velkoszti Tvoje nebi csiidii- vao? — Csloveka plemenitoszti Sto sze nebi raduvao? — Veksi szmo v-ocse miloszti Mi v-niszikoszti prahi, Kak angel v dike trahi, Pri vszoj szvojoj velikoszti; Csi li ’zitka nedu’znoszt Zvrsava našo vrejdnoszt. 5. Z’zitkom tak varmo velikoszt Nase plemeni¬ toszti ; Z-’zitkom dicsmo ocse miioszt Vu nye nez- niejrjenoszti. Ta hvala, ta je vugodna, Csi nej szamo z-vusztami, Nego z-szrdczom, z-delami Zvisavas ti, prah, goszpodna: Tou ’zelej Boug od tebe, Tou i poszelnik nebe. 6. On z-nagiba lubeznoszti Osztavi dike szvet- loszt Ino z-dejsznov szmilenoszti Deli mir i veszel- noszt. — Csini i ti priszpodobno: Nagni sze k-pot- reboucsim, I v-’zaloszti ’zivoucsim Prika’zi szrdcze vugodno; Tak de on, kak ’zitka voj, Szmileni szred- benik tvoj. 7. Oh ti, ki szi nam na radoszt Z-viszine na szvejt Prisao, Prineszao vszejm ocse miioszt, Ino nyega szrd vtisao! Vesi nasz vsze na pravo moudroszt, Ka’zi pout pobo’znoszti Po douli mrtelnoszti Na ne- beszke dike radoszt; Da te veke z-seregmi Dicsimo bla’zenimi. Na znano nouto. A ngel szveti z-nebesz doli K-paszterom sztoupi * na pouli, Radoszt nazvesztsavajoucsi, Ino nyim etak erkoucsi: 2. „Nebojte sze!“ ar vszejm ltidem Veszelo Poszelsztvo neszem: Jezus, szin ocse vecsnoga, Je dnesz voj liidsztva grejsnoga. 66 Odkiipitel. 3. On vszejm pout ’zitka napravla, Vesz szvejt z-dejsznov blagoszlavla, Ocse volo nazvesztsava, I vszejm 'zitek i mir dava. 4. Veszelmo sze tak vszi nyemi, Kak poszelniki bo’zemi, I poszvejtmo nyemi ’zitek, Da nam v-diki da prebitek. 5. Oh ti, moj liibleni Jezus, Szladki odkiipitel, Krisztus! Pripravi szi szrdcze moje Na prebivaliscse tvoje. 6. Dragi gouszt, v-vszakom vrejmeni Prebivaj sztalno pri meni; Da te, kak ocse vecsni dar, Ho- tecs nezbantujem nigdar. 7. Hvala ocsi vekvecsnomi, Ki sze je ltidsztvi grejsnomi Sz-tak csudnim taloni vovjavo, 1 nyemi v- diki sztan szpravo. Nouta: Ah! ka bom jasz grešnik csinio. Jezus nesze glasz veszeli Z-nebesz ltidsztvi ° * J bo’zemi, — Nesze ’zitka troust nyemi. On odpre zemle dr’zejli Ravno pout k-szpravicsanyi, Miri i zvelicsanyi. 2. Po nyem je ’ze preszvetsena Temna sztava narodov, I blodecsi porodov; Po nyem znouvics poszvetsena Csloveka plemenitoszt, I pred Bougom velikoszt. 3. Z-dikov pela on sereg szvoj Z-robsztva, na szlobodscsino, I pravo szinovcsino; Z-dikov ga, po noucsi vecsnoj, Zdigne na nemrtelnoszt, I nebeszko veszelnoszt. 4. Kak odicseno je szpuno Boug szvoje obe- csanye, I szmileno szkoncsanye, V-kom je sz-prisze- gov zakuno, Ka vszejm szina scse dati, 1 v-nyem szvejt zvelicsati! 5. Oh! — raduj sze, zhod i zahod, Sorsi tvojmi jezusa rodjejnye. 67 szrecsnomi, I szkoncsanyi vecsnomi! — Szpejvaj! — ^ szi bo’zi narod; Ar ti je Boug ocsa tvoj, I szin n yegov 'zitka voj. 6. Li setuj sze te miloscse Prav vrejdnoga v- csiniti, Da je nemas zgubiti. Boug ti nyč vtajiti nescse; Ar ti jo szam ponudi, Gda te na szvetsztvo budi. 7. Tak je! — paszi v-pobo’znoszti, Velki paszter, s ereg tvoj, Da vu nyej naide mir szvoj, 1 vlej vo vu v szvoj punoszti Na czejli be’zaj nyegov Dike tvoje blagoszlov. 8. Etak de vszejm velki den tvoj, Den popolne radoszti, ’Ze vu douli marnoszti; Tam pa v-vecsnoszti bla’zenoj, Gda szkoncsajo 'zitka pout, Vretina visni dobrout. No uta: Angel szveti z-nebesz doli. 35. ^eszeli den nam je zisao! — Krisztus je dnesz na szvejt prisao, Ki, obraz nas vzevsi na Sz e’, Vszejm 'zitka troust i mir nesze. 2. Radujte sze, krsztseniczi! Vi szte dike orocs- P lc zi, Vu steroj vam na viszini Boug tal da po szvo- l e m szini. 3. Nyega szo ’zelno csakali, Ki szo sze nyemi v upali: Dnesz sze szpuni tou vupanye, I vtala vszejm 2v elicsanye. 4. Tou je ta vrejmena punoszt, I ocse vecsna Sz milenoszt; Tou, tou vsze radoszti pun glasz, Steri zv racsi rane vszej nasz. 5 Z-nami je ’ze zvelicsitel, Kak dus naši ve- Sz elitel: On grunta mira kralevsztvo Vernim bo’zim lla bla’zensztvo. 6. Vi, ki tou szrecso v’zivate, 1 v-nye krili po- Cs ivate, Bouga hvalecs zvisavajte’ I vszi veszelo Sz Pejvajte: 68 Odkupitel. 7. Bla’zeni den nam je zisao! Krisztus je dnesz na szvejt prisao: On nesze glasz veszelnoszti Vszejm, z-dike nemrtelnoszti. N o u t a: Zakaj bi sze jasz 'zalosztio ? 86 Hodmo, verni krsztseniczi, Z-nedu’znov ra- ° * dosztjov Dicsmo Bouga v-szrdczi! — Zisao nam je den szvetloszti, Steri tim pobo’znim Nesze glasz miloszti. 2. Komi sze noucs bloude grozi, Nesztrasi, sze v-dusi; Jezus sze dnesz rodi: On te szvejt z-dejsznov. zmo’znoszti Pelati i zvati Ma z-robsztva bloudnoszti. 3. Kakda bi nasz Boug pogubo? — Nej! — on je te szvoje Od veka tak lubo, Da je szvojga liibez- nika Obecsao i poszlao Vszejm za szredbenika. 4. Prestimajte, verne duše, Tou miloszt i szvet- loszt Od vszej kincsov vise; Bouga za nyou zvisa- vajte: Jezusi virtusi Szrdcze podavajte. 5. Li pri nyetn naidete moudroszt; On szam ma ino da Szvejti pravo radoszt. Naszledujte nyegov: sztopaj: On da vam troust i tam, Gda szkoncsate be’zaj. 6. Vi, kim sze szrdcze dreszeli, Obsztojte, nez- dvojte! — On vasz razveszeli: Csi vasz vesz te szvejt osztavi, Bojdi szi! — pri nyem vszi Naidete troust pravi. 7. Szrdcsno sztante i pri grobi, Ar vasz noucs ino moucs Nyega neporobi: Z-verov csakajte miloscso I pomoucs, prejkidoucs Pred szodcza, kak ocso. 8. Pri Jezusi, ki po boja Te’zkoucsi, pri ocsi Ma sztanek pokoja, — Pri nyem iscsite vtisanye: Tim vernim pokornim Da on zvelicsanye. 9. Oh! — potrdi eto gvusnoszt, Jezus moj, 'zitka voj, Na vszej szrdcz mirovnoszt: Daj nam te kincs postiivati, I v-nebi ga tebi Notriprikazati. Jezusa rodjejnye. 69 N o u t a : Krsztseniczi! 87 . l/rsztseniczi, V-vrejlom szrdczi Szvetmo den rodsztva szvejta szredbenika! Sz-pobo’zno- sztjov I z-radosztjov Zvisavajmo viszine poszelnika. 2. Kakso miloszt Ino radoszt Nesze vszejm vand- ra rom ete den szveti! — Jezus nesze Mir od ocse: On, on resi szvejt i Bougi poszveti. 3. Vu bloudnoszti I blaznoszti Je narod bo’zi vesz vtonyeni Ie’zao; V-pokvarjenoszt, Pogiibelnoszt Dušno sze je nesztanoma pogra’zao. 4. Oh dreszžlnoszt! Oh boleznoszt! —Kak jako J e te cslovek osztavleni, Po bloudnoszti I blaznoszti Szvojoj kak czelou na nika szpravleni! 5. Vuvlacsena I vtepena Je gnuszno nyegva diisna piemenitoszt: Zakoczkao je Dobro szvoje, Geto je zgubo pred Bougom prijetnoszt. 6. Vsze viipanye I iszkanye Oszlobodjejnya sze, kak szpar razkadi, Zaman iszcse Troust miloscse: Ah! ~~ nyemi nika szrdcza nerazhladi. 7. Ali — radoszt! — Vecsna miloszt Vzeme n yega pod lubezni perouti; Ona odpre I zebere Oszlobodjejnya pout nyemi, szirouti. 8. Oh szmileni, Oh bla’zeni Boug! sto te more Vr ejdno zvisavati ? — Globocsino 1 viszino Miloscse tv oje sto szmej zgriintavati? 9. Za vszo vernoszt I liibeznoszt Vzemi, oh ocsa, ttldov szrdcz pobo’zni. — Vsza tiihina I viszina Naj glaszi diko dejl tvoji tak zmo’zni. 10. Oh! — budi nasz Csud tvoji glasz Dnesz J vszedni na tak vugodno hodbo, Da de nam tvoj t-ubeznik voj Na vecsni mir, gda sztoupimo pred Sz oudbo. 6 70 Odkupitel. Na obszojno nouto. QQ Dadfij sze, duša, z-vernimi! — Szrecsna je * ^ tvoja sztava; Ar sze ti 'zitek dava. Szpejvaj zdaj z-odebranimi: Boug sze je vszejm szmiltlvao, I szina nyim daruvao. — Radoszt, radoszt, velka ra- doszt! — Jezus je ’ze szvejta szvetloszt. Bla’zen, bla’zen, veke bla’zen, Komi je on 'zitka moudroszt! 2. Szpejvaj! — on i k-tebi ide; — On, te dike poszelnik, Je ’ze i tvoj veszelnik. Kaksa szrecsa ti v-tal pride, Kaj te on z-robsztva kmicze Pela na pout pravicze! — Radoszt, radoszt itn. 3. Jezus, kak te mam dicsiti, Kaj szi meni na radoszt Prineszao 'zitka moudroszt? — Nedaj sze mi pogubiti; Krejpi z-duhom miloszti Mene v-mojoj szlaboszti. — Radoszt, radoszt itn. 4. Oh — boj ti szpejvanye moje Prijetno vu vszem tali Gda te duh molecs hvali. — Blagoszlovi liidsztvo tvoje; Pelaj po szvetsztva pouti Sereg tvoj czili prouti. — Radoszt, radoszt itn. 5. Ednouk tam v-nemrtelnoszt:i Bom te bole szpoznavao, I popolne zvisavao, Gda bom te v dike szvetloszti Z-licza na licze gledao, Ino z-angelmi szpejvao: Radoszt, radoszt itn. N o u t a : Angel szveti z-nebesz doli. QQ ^visavaj, duh moj, z-radosztjov Bouga, ki sz-taksov milosztjov Vsze narode blagosz- lavla, Gda nyim v-szini 'zitek szpravla. 2. Jezus, bo’zansztva lubeznik, Je pri ocsi vszej szredbenik; On, on je vecsna isztina I visni dobrout vretina. 3. On ocsiveszno szvedocsi, Kak prijetni szmo vszi ocsi, Csi v-nevkleknyenoj vernoszti Szlu’zimo velkoj vecsnoszti. jezusa rodjejnye. 71 4. On, kak voj, pred nami hodi, I nasz trousta 'no vodi, Na vsze dobro nadigava, I nam duha po- moucs dava. 5. On, kak nas prijatel pravi, Nasz ni v-szmrti neosztavi, I po vnougom krvnom znoji Iszcse bla- zensztvo ti szvoji. 6. Glaszmo tak nyegvo liibeznoszt Dicsmo bo- 'zanszko szmilenoszt! Csinmo sze, kak verni nyega, Vrejdtie b!a’zensztva našega. 7. Nyemi sze vu vszem podajmo, Glasz nyegov radi bougajmo, Sztopaj verno nasziedujino, I szveto vrednoszt postujmo. 8. Vszejm, ki ga tak vadlujejo, I sztalno nasz- ^edujejo, Da on pravo ’zitka moudroszt, I prejk groba vecsno radoszt. 9. Szin bo’zi! tvoje rodjejnye Vtisaj szrdcz G’zni ’zelejnye: Ti pelaj po sztezi sztvetsztva Vsze nasz k-vretini bla’zensztva. Nouto: Te leto blagoszlovi. 90 Veti bo’zicsni dnevi V. Dicsmo ocso visnoga, Ki je narodom k-miri V. Dao szina jedi- noga. — Kak sze veszeli Neba, gda ženili te glasz c 'eli, Szpejvajoucs vu szvetloszti! — V-radoszti •/. Al- duj i zemla nyemi, Ki vszerni V. Ludsztvi sztezo r avna sztiihine, Na szvetloszt viszine. Na lasztivno nouto. 9 j l^rsztseniczi, hvalte Bouga Z-szrdcza raduva- nyem : Glaszte nyegva dela vnouga Z-vrejd- n 'ni csiiduvanyem. 2. Tak, tak je lubo on te szvejt, Da nyemi z- v j s zine Jezusa posle na poszvet V-kmicsni doul dihi n e. 3. I on, ki vszejm ’zitek nesze Od ocse szvet- 72 Odkupitel. loszti, — Jezus tejlo vzeme na sze’ Nam vszejm k- veszelnoszti. 4. Oh miloszt! kakse radoszti Talniki nasz v- csini. On, ki sze zgledne z-miloszti Na nasz, grejs- ne szini! 5. On, kak viszine liibeznik, On sze k-nam prid¬ ruži, I posztane vszej szredbenik, Naj mrtelnim szluži 6. On, ki vsze zvelicsati scse Po szvojoj vrejdnoszti, On vszejm od miloscse ocse Nesze mir vecsnoszti. 7. On nesze nam tak 'zelen glasz Grejhov od- pusztsanya, 1 potrdi, trpecs za nasz Gvusnoszt zvelicsanya. 8. Radujmo sze, krsztseniczi, Blažensztvi našemi! — Osztanmo sztalni verniczi Tanacsi božemi. 9. Dika, cseszt tebi, duh vecsen, Za takso szmi- lenoszt, Kaj pelas narod neszrecsen Na vecsno veszelnoszt. Na obszojno nouto. Q9 |/'rsztseniczi verni, veszelmo sze! — Dicsmo * Bouga, ki nasz tak lubi vsze, Da Jezusa, dike lubeznika, Posle na szvejt, kak szredbenika. 2. Te velki zavezek je szpravleni, Zakon mira goriposztavleni: Jezus grunta nasztavo krsztsansztva, Posztavleno na rus bolvansztva. 3. On zbiidjava poroke, i nike Moudre, piszmo- znane poszelnike, Po ki liidsztvo z-bloude odumlava I k-isztini bo’zoj szpelava. 4. Blouden szvejt toti za nye nemara; Nepuszti ji brez’ spota i kvara: Ali — nej! — mi Bouga za nye hvalmo, Nye postujmo, i nyi nesalmo. 5. Csi je zlocsasztni szvejt nezahvalen, Moudre vmarja, vu dobrom nesztalen: Mi necsinmo! Jezus je nas: nyega Postujmo, kak voja visnyega. Jezusa pravdo-szpunenye. 73 6. Neszrecsen, ki de nyega razlacsao! - Jeru¬ zalem je kak sztrasno placsao! — K-nam, k-nam je °n escse miloszfiven, Vu vszem tali tak prijazniven! 7. Dejszno szvojo, kak kokous perouti, Raz- Presztera, vszejm nam idoucs prouti, Zvajoucsi nasz n a bougabojazen, Da vu szmrti mamo viipazen. 8. Oh! nezamudmo tak te velike Z-miloscse Prikazane prilike: Bej’zmo k-nyemi z-verov i vupa- n yern, Da nasz alduje z-zvelicsanyem. 4. Jezusa pravdo-szpunenye. (NOUVOGA LETA PESZMI.) N o u t a : Z-nebesz rejcs vecsna prihaja. 93 # J7dno leto szkoncsa be’zaj, I drugo zacsne szvoj tekaj. — Kak csiidno szkrbis, duh v ecsen, Ti za szvejt, po tebi szrecsen! 2. Ti szi v-dnevi pretekoucsi Povszed bio i nam n azoucsi, Da szi nasz, kak ocsa, ravnao I od hudi v dcirczov varvao. 3. Zato te zdaj zvisavamo; I vszi k-tebi zdiiha-^ ^ a mo: Ocsa, szlisaj vuszt naši glasz, I boj i nadale kr e nasz! 4. Zakrivaj zmo’zno narod tvoj, Ki pri tebi isz- Cse troust szvoj, Sz-perotami szmilenoszti Prouti v szoj pogiibelnoszti. 5. Zdrizi rejcsi tvoje poszvejt Vszejm porodom [l a mir, i czvejt, I vrši po nyej vsze v-szvetsztvi, ‘-Aisnom miri i bla’zensztvi. 6. Ti nam boj povszed nazoucsi, 1 nevtaji nam P°moucsi. Vlej vo na vsze tvoj blagoszlov, I miloscse ,v oje Židov. 74 Odkupitel. N o u t a : 'Živem jasz, tak veli tvoj Boug. Q A Jezus, pelda pobo’znoszti! Ti szi vu vszoj po- 17 * J polnoszti Szpuno pravdo sztana tvojga, Gda te je, za mira mojga, Pelao k-tak velkomi czili Ocsa tvoj, grejsnikom mili. 2. Isztine rejcs je navuk tvoj, Vu pčldi szi nam szvetsztva voj, Vu szmrti vtisanya aldov, Vu vszem hotejnyi blagoszlov, Resitel sz-pokvarjenoszti, I porok nemrtelnoszti. 3. Nedu’zna je tvoja hodba, Nesztrasi te niksa szoudba; Ar vu szvetoj nedu’znoszti Hodiš po sztezi drVznoszti, Delo ocse verno szpunis I z-szvetov krv- jov zakunis. 4. Zato te Boug neosztavi Vu’zitka dreszelnoj sztavi, Tak da po kakste viheri Potuješ vu tihom miri, — Dokecs szi na velkom czili Pocsines tam v-ocse krili. 5. Oh! — vlej ti vu szrdcze moje Duh nevklek- nyenoszti tvoje, Da i jasz po szvetsztva pouti Idem czili mojmi prouti, Gde me po boji vernoszti Csaka korouna vecsnoszti. 6. Tak me trousta eta gvusnoszt, Kaj ocse mojga szmilenoszt Niti mene neosztavi Vu kakste dreszelnoj sztavi, Ki szam v-isztini tak veli, Kaj te verne raz- veszeli. 7. Grozi sze tak, oh prisesztnoszt 1 Tvoje noucsi kmicsna temnoszt Me neszuhne v-grob dvojnoszti Pri trousti ete gviisnoszti, Ka je i v-placsa vrejmeni Boug, varivacs moj, pri meni. 8. Escse i na szlejdnyern czili, — V-sztrasne szmrti mrzlorn krili, Pri trousti etom nezdvojim; Ar znam, csi nedu’zno zaszpim, Kaj mi ocsa moj na eto V-diki da bla’zeno leto. v Jezusa pravdo-szpunenye. 75 Nouta: Dober je nas Boug, porazmite. 95, N°uvo * e dnesz veszeli, Ohvandrar! po- nouvi sze v-radoszti, I, kak ti du’znoszt tvoja veli, Zacsni nye vu szvetsztvi i moudroszti: Ar |d v-bo’zem sztrahi tu potuje, On sze ednouk z-dikov koronuje. 2. Sto, nego Boug, tvoj dober ocsa, Je noszo tak verno szkrb na tebe? — Vejm ti je nyegova miloscsa Vgajala vszakden, kak rosza uebe: On te J e z-zmo’znov ramov zakrivao, I vnogo radoszti ti dariivao. 3. Oh! — kelko poutnikov mrtelni, Kirn je szladka bila ’zitka bivoszt, Je prebej’zalo tu czil telni, Polo’zeni na groba szprhlivoszt! — Sto, ah! sto bi znao racsun vszej szirout, Kim sze je v-grob szrano kincs vszej dobrout? 4. I kelko sze ji z-grozov zgledne, Dnesz na jak tu’zne prigode nazaj, Ki okou li vdarcze zagledne, ‘ n ° szrdczi sztrasen sorsa tekaj. Jaj! — kelkim je kdnoszt szrecse nika Nejnihala, zvon prousztoga zitka! 5. Ali ti szi tak blagoszlovlen, Da sze ti nejtrbej dreszeliti, Od ocse natelko polublen, Da sze zrok j^as z-szrdcza veszeliti; Tebi je Boug tvoj obdr’zao Z| tek, I dariivao radoszti prebitek. 6. Zvisavaj tak bo’zo liibeznoszt, Oh vandrar, 2 ~globokov zahvalnosztjov, I obcsuti tvojo nevrejd- 'joszt Z-du’znov szrdcza tvojga poniznosztjov: Dnesz, dnesz nazvesztsavaj glaszno eti Vsze, ka szi vzeo v 'Pretekoucsem leti. 7. Ocsa ti je Boug; zato postuj, Kak verno dejte, j^egvo liibeznoszt: Szodecz ti je on; zato rad cstij |Nyegov glasz, ino vari nedu’znoszt. Dr’zi pred ocsmi to velko szoudbo, 1 moudro kebzuj na tvojo hodbo. 76 Odkupitel. 8. Znaš, ka je 'zitek tvoj preidoucsi I vesz nyega be’zaj v-racsun vzeti.; Pred Bougom, ki je vszazna- joucsi, Je vszaki, vszaki sztopaj precsteti. Csini dobro; ar gda szvejt osztavis, Pred szodcza sze na racsun posztavis. 9. Na diko Bouga, haszek iudi Setuj vsze dni ’zitka poszvetiti; Prave pokoure nezamudi, Neodla- saj szrdcza ocsisztiti: Pokoj nemrtelne tvoje duše Prestimaj od vszega, vszega vise. 10. Etak kagodi te doszegne Na sztezi tak szkrovne prisesztnoszti, Szrdcza ti v-dvojnoszt ne- potegne Pri csutejnyi csiszte nedu’znoszti: Te verne krepi eti viipanye, Tam sze nyim pa vtala zvelicsanye. Nouta: Bojdi dika i postenyč. 96 L, e J ta ’ ^ n ^ ve * n0 vere ^ am g° sz podne, * davas, Szuncze, mejszecz i zvejzd mere Z-moudrosztjov poravnavaš; Tvoja zmo’znoszt vsza zdr’zava, Vszejm, ’zitek i radoszt dava. — Velka szo dela tvoja! 2. Kak vrejdno te tak csesztimo Za csiida szmi- lenoszti, Szpoznavsi, kaj vszi viszimo Od tvoje lii- beznoszti. Mir, blagoszlov, 'zitka radoszt, Dušni poszvejt ino moudroszt: Vsza szo dari rouk tvoji. 3. I eto leto koronuj Z obilnov 'zirovnosztjov ; K-deli blagoszlov tvoj daruj, 1 brani nasz z-miloszt- jov: Daj nam v-tvojoj bojaznoszti 1 detinszkoj vti- paznoszti Nye vszejm taszprevoditi. 4. Ti nye znamenito vcsini V-diism, telni dob- routaj; Vsze hude vdarcze odrihni, 1 vsze dvojecse troustaj: Vracsaj vesz szvejt od bloudnoszti, Ru’zni grejhov i blaznoszti, Na sztezo tvojga sztraha. 5. Moudroszt i pravicza naj bou Dika visne oblaszti; Ti szam zmo’zno zakrivaj nyou, 1 daj ji vu Jezusa pravdo-szpunenye. 77 vszeni raszti, Ka nye velkoszt potrebuje, Naj sze v sza zemla raduje Pod nye vernim ravnanyem. 6. Poszluhni, ocsa narod tvoj, Gda vu kakste te’zkoucsi Na nebo pozdigne glasz szvoj, Tebe ze- zavajoucsi: Vlej vo na vsze tvoj blagoszlov, I mi- loscse tvoje aldov Vu etom nouvom leti! Na znano nouto. 97 T 0 teto blagoszlovi V. Z-miloscse darmi, oh Boug ! Sztan narodov ponouvi •/. Z-’zirom tvoji mili rouk. 2. Tebe zvišava, 1 z-mocsnim vupanyem zezava Vszaka sztvar, vszaki narod: Zhod, zahod •/. K-tebi pozdigne szvoj glasz — I na nasz V. V-potrejbi dli- sevnoj, telovnoj, Vlej vo blagoszlov tvoj!!! Nouta: Kako k-hladnoj vodi jelen. 98. V" etom leti, goszpodne, Me po duhi mou- droszti Budi na poti vugodne I ponavlaj v-jakoszti: Pelaj me z-bloude kmicze Na pout tvoje Pravicze; Da sze k-isztini pridrii’zim, I tebi vu S2 vetsztvi szlu’zim.' 2. Vu csinejnyi szadarodnom Mi daj obiljavati, ' vizitki tebi vugodnom Bla’zensztvo nahajati: Na¬ gib szrdcza lejpoga Me naj csini vrejdnoga Eti obsztojecse szrecse, I ednouk tvoje miloscse. 3. Gda v-szkuzaj k-tebi zdtihavam, Poszluhni l )r osnyo mojo; Naj te zaman nezezavam, Szka’zi ni iloscso tvojo: Vejm ti szam vsze veszelis, Gda vu re jcsi tak veliš, Kaj sze neoszramotijo, Ki vu tebi oedvojijo. 4. V-szrecsi me vesi mertticslivoszt 1 poniznoszt Zc tr’zati Vu neszrecsi pa trplivoszt I viipaznoszt var- v ati; Da me po ti nesztalni Nezapela szvejt jalni, 78 Odkupitel. Boug, od tvoje liibeznoszti V-mre’ze nevolne mar- noszti. 5. Csi mi lejta podu’zati Scses sz-tvoje szmile- noszti, Daj sze mi poveksavati Vu delaj popolnoszti. — Ti mi bojdi 'zitka voj; 1 gda szkoncsam be’zaj moj, Tam pri tebi mi na eto Daj bla’zeno nouvo leto. Nouta: Oh Jezus milosztivni! GO TUouvo leto je prišlo! — Szuncze radoszti * y * y * zislo! — Ono vesz szvejt zbiidjava, Naj goszpodna zvišava. 2. Zato, oh krsztseniczi, Szpejvajte v-rejlom szrdczi! — Boug, Boug je i vasz varvao, 1 vam ra- doszt daruvao. 3. Ah! — lejta preminejo; Vrejmena pretecsejo: Dalecs je preminyenoszt, I grozi sze prisesztnoszt. 4. Szrecsa sze premenyava; Gda radoszt, gda jaj dava. — Bla’zen, ki mocsno, sztoji, I vu Bougi nedvoji! 5. Veren ocsa je nas Boug: Mir dus zhaja ’z- nyegvi rouk; On dni tu’zne odvracsa, Jaj na radoszt obracsa. 6. Goszpodne, hvalimo te Za telike dobroute, Ka nasz pri nevrejdnoszti Blagoszlavlas z-miloszti. 7. I zdaj te zezavamo, I k-tebi zduhavamo: Po- szluhni vuszt naši glasz; Boj i nadale kre nasz. 8. Ravnaj vszo našo sztavo; Podejli, ka je pravo, I vtaji nam vszaki dar, Steri bi nam bio na kvar. 9. Csi v-kakgodi te’zkoucsi Nenaidemo po- moucsi; Ti vzemi z-nasz nye bremen, Gda je pri- licsno vrejmen. 10. Povouden i szuhocso^ Pomor, ogen drago- cso, I kakste vdarecz tu’zni, Odvrni, ocsa zmo’zni! Jezusa oznanenye. 79 11. Tl vtisaj bojne viher, I potrdi 'zelen mir, Naj v-jedinsztvi narodov Czvete szrecsa porodov. 12. Moudrim redom kralevsztva I nasztavam hlazensztva, Tr’ztvi, mestrii vszakoj Podejli blagosz- lov tvoj. 13. Podejli moucs tim szlabim, Nagib k-deli tim zdravim, Szad trtidov tim delavnim, Obilnoszt vszejni Pobo’znim. 14. Mej szkrb na sziroticze, Troustaj tu’zne v dovicze, Szirmake z-darmi hrani, I osztavlene brani. 15. 41 boj bete’znikov vršcs, 44 nemocsni vari- v acs, Vinerajoucsi viipanye, Vszej verni zvelicsanye. 16. Kazi sztezo poutnikom, Szvetloszt tvojo oloudnikom, Grejsnike odumlavaj, I na dobro szpelavaj. 17. Gdegodi potujemo, Ino glasz tvoj csujemo, Da i, da sze te bojimo, I za dušo szkrbimo. 18. Razsurjavaj tvoj poszvejt, Kak dalecs dr’zi te szvejt, Naj vszejm tvoja isztina Bou bla’zensztva Vr etina. 19. Vcsini blagoszlovleno Leto dnesz ponovleno, laa te vszi szpoznavajo I molecs zvisavajo. 20. Poszluhni nasz z-miloszti, Ocsa dobrotiv- noszti 1 — Eti vsze blagoszlovi, I tam v-nebo pozovi. 5. Jezusa oznanenye. (TRjKRALOV PESZMI.) Nouta: Z-nebesz rejcs vecsna prihaja. 100. 0h Jezus, vecsna isztina, Visne moudroszti vretina, 'Žitka szvetla zorjenicza, I vszej Va ndrarov pravicza! 2. Tebe z-’ze!nim szrdczom iszcse Ludsztvo vu Rmiczi szedecse; Od tebe csaka vesz te szvejt Na S2 lezi 'zitka szvoj poszvejt. 80 Odkupitel. 3. K-tebi i ml setujemo, Ki li blodecs potujemo Po kmicsnom douli temnoszti K-velkomi czili vecs- noszti. 4. Szvejti sze, oh d tke szvetloszt! Razganyaj pameti temnoszt; Ka’zi nam ’zitka isztino, Odpri mou- droszti vretino. 5. Pelaj po sztezi vernoszti Nasz v-domovino vecsnoszti, Gde te popolnej szpoznamo, I z-angelmi zvisavamo. N o u t a : Szvejti sze poganov meszto. tfll [ ezus > popolni vucsitel, Vesi nasz tebe szpoz- v * J nati; Daj nam, oh 'zitka voditel, Glasz tvoj vu vszem bougati, Da vszi z-dreszelne temnoszti Pridemo k-dike szvetloszti. 2. Kak vnougi szo zdiihavali, Da bi den tvoj vidili! I nej szo sze te v-esakali, Li v-kmiezi szo bloudili: Nam, nam szi ti dike poszvejt, Ino voj na vupanya szvejt. 3. Oh! — osztani nam voj 'zitka, Dokecs k- czili pridemo, Gde nebeszkoga prebitka Szvetli najem vzememo, Za verno szpunyeno diVznoszt, I nevtepeno nedu’znoszt. 4. Daj, da mocsno Obsztojimo Vu boji szktisa- vanya, I czaglivo nezdvojitno Vu dnevi sztiszkavanya: Vesi nasz rejcs tvojo lubiti, Ino pouleg nye esiniti. 5. Gda vu szmrtni doul pridemo, Ti oh Jezus, boj kre nasz; Da veszeli troust naidemo, Batrivi nasz vsze tvoj glasz: Ti nam ka’zi szvejt vtipanya I 'zelen czil zvelicsanya. 6. Bla’zene vekivecsnoszti Vcsini nasz oroesnike, Da szpoznavanro szkrovnoszti Tvoje bo’zanszke dike. — Zviszi vsze, ki te lubijo I tebi v-szvetsztvi szlu’zijo. Jezusa oznanenye. 81 N o u t a : Bojdi dika i postenye. 102 T rl ' zve J Z( ^ e te sz P e lavajo K-Bougi, poutnik ’ mrtelen; Tri zvejzde nazvesztsavajo V-diki sztanek tvoj 'zelen: Szvejt, piszmo, i nemrtel- n o s z t. — Ta, ta ti davajo szvetloszt Na temnoj ’zitka sztezi. 2. Vr’zi pogled kebziivajoucs Na nebe nye vi- szino, I razumno zbrodjavajoucs Zemle kmicsno tii- hlno: Ona prejdga vecsno zmo’znoszt. Lubezen, moudroszti szkrovnoszt, I dlko sztvoritela. 3. Szuncza odlcsena szprava, Zvejzd neszmerna v no’zlnoszt; Zemle tak vugodna sztava, Telkl dobrout obilnoszt; Tak lejpi red, gviisen be’zaj, I vrejmena szkroven tekaj: — Vsze, vsze ti ka’ze Bouga. 4. Ka natura nazvesztsava V-nezgriintanoj sz- krovnoszti, Tou i piszmo potrdjava V-nevtajenoj gviis- noszti: Piszmo ti odpre vretino 1 glaszi vecsno isz- tino Velki szkrovnoszt bo’zansztva. 5. V-szrdcze ti je pa szpiszano Dejl visni ob- csutejnye; V-nyem noszis nepotisano Vekvecsnoszti ’zelejnye: V-nyem naides pravdo bo’zansztva, Kakti Poszvejt zvelicsansztva, V-nyem nagib szvetsztva zitka. 6. Idi tak, oh poutnik szrecsen, Kebzuj na eto szvetloszt, Tii ti ka’ze te vekvecsen Blvoszti szvoje gviisnoszt; Tii ti odkriva szkrovnoszti Domovine v ekvecsnoszti. — Tak te pela on k-czlli. 7. Boug, ti me vesi tvoj lejpi szvejt Kem bole s zpoznavati, 1 tvoje isztine poszvejt Z-moudrosztjov 2 brodjavati, Merkati na szrdcze moje, Kak glasz v ecsne pravde tvoje, Na velkoj 'zitka pouti. 8. Tak znam, kaj me ete poszvejt Po douli mrtel- Hoszti, Gvusno pelao bode na szvejt Bla’zene vek- 82 Odkiipitel. vecsnoszti, Gde bom te na velkom czili V-vecsne domovine krili Z-licza na licze glčdao N o u t a : Gda ma szkradnya vora pride. iflO I/ak je te cslovek pascslivi Za szvejta marno * zmo’znoszt, Ali vu onom vtraglivi, Ka duši da mirovnoszt! Grene, rova Ii v-preidoucsi, Szpozabi sze sz-presztajoucsi, I szam szebe zapravla. 2. Herodes vjeru’zalemi Trepecse, czaga, dvoji, Szlisavsi, kaj sze v-Bethlehmi Eden nouvi kral rodi: Ali on za szvetszke szrecse I dike volo trepecse; Z-duse sze neszpomene. 3. Ka mara on za szpoznanye I szkrb kincsov vecsnoszti! — Dragse je nyemi rovanye V-zle bloude i marnoszti: Na szvetszko szvoje kralevsztvo Grunta on pravo bla’zensztvo; Zato tak grozna csini! 4. Ka potoni i 'zidove V-prepaszt pogubelnoszti ? — Vtihkoszt pameti nyihove 1 nagib telovnoszti: Nescsejo oni szpoznati lsztine, niti bougati, V-tonyeni v-marnoszt szvetszko. 5. Moudri Jezusa z-vrejlosztjov Iszkati setujejo, I nyemi szrdcze z-vernosztjov Na aldov darujejo ; Zato ma li nyi pobo’znoszt Pred Bougom pravo vugodnoszt, I lejpi czil nyi hodba. 6. Oh bloudnoszt szvejta hudoga! — Kak rejtko on postuje Kincs poszvejta diihovnoga! — Raj tejla nagib csuje, I v-bloude gnusznoj temnoszti Szopi szrditoszt vecsnoszti Vnogo jezer nedu’znim! 7. Szredbenik, daj nam tou vrejloszt, Stera je tam budila Te moudre na tvojo szvetloszt, I nyim voj’zitka bila; Da i mi k-tebi hitimo, 1 tebe molčcs dicsimo Z-szrdczom, z-zitkom, z-vusztami. 8. Ta zvejzda, ta nasz naj vodi K-tvoje rejcsi isztini, 1 ednouk po szmrtnom broudi Pela k-’zitka Jezusa oznanenye. 83 vretini, Gde mo te prav szpoznavali, I v-szvetloszti zvisavali Zevszejmi bla’zenimi. Nouta: Krisztus veli: hodte k-meni. 104 . r^sztavi, cslovek, marni szvejt, Iszcsi pri Jezusi poszvejt; On, on je visna moud- r °szt. On, ki je z-viszine prisao, Da bi liidem ocso v tisao, Nesze vszejm 'zitka radoszt. 2. On sztan ’zelej v-szrdczi tvojem. — Bla’zen k' vu’zitki szvojem Li nyemi szlu’zi verno! I ti sze H nyega drizi; Z-liibezni k-nyemi, zavrizi Szvejta 'narnoszt odurno. 3. Csi bi ze-vszejm szvejtom ladao, Vu kincsi dušni pa sztradao; Dreszelen bi bio tvoj sztan: Csi te dušna vejszt szkvarjuje, Naj te bar vesz szvejt cstiduje: Vsze, vsze tou ti je zaman. 4. Li ki Jezusa volo zna, I v-nye csinejnyi ra¬ doszt ma, On je nyegov vucsenik: Ki sze k-szvejti n epridru’zi, Nego Bougi v-szvetsztvi szlu’zi; On je dike orocsnik. 5. Ki tu na bo’zo szmilenoszt I na szredbenika vrejdnoszt Szmej czimprati z-vupanyeni; On ni vu szmrti nezdvoji; Ar ga rejcs 'zitka pokoji Z-bla’ze- n 'm obecsanyem. 6. Vu 'zitka tihoj szamnoszti Je bla’zen on v- Pobo’znoszti Blagoszlovlenom krili; K-Bougi z-ra- dosztjov prihaja, 1, csi z-szvejta voodhaja, Veszelo "'iti k-czili. 7. Oh! vcsini me pobo’znoga, Ino tebi vugod- ll0 ga, Bo’zanszki szredbenik moj! I tak na ’zitka Ve cseri Pela j szlugo tvojga v-nriri Na bla’zensztvo v ~orszag tvpj. ^ 84 Odkupitel. 6. Jezusa szlejdnyi sors. (POSZTNE PESZMI.) N outa: Z-nebesz rejcs vecsna prihaja. 1D* csm0 ocso szmilenoszti, Ki je z-szvoje liibeznoszti Poszlao dike liibeznika Grejs- nikom za szredbenika, 2. Krisztus szani je tej szredbenik, Kak zveli- csanya szpravlenik, Ki rešiti ma narod szvoj Po szvojoj vrejdnoszti szvetoj. 3. On, on sze nedu’zno oda, 1 za grejsnike na szmrt da, Geto, kak vtisanya aldov, Na vsze vleje szvoj blagoszlov. 4. Dr’zmo sze tak z-verov nyega; Ar ki na mi- loszt visnyega Vnejmar greši, ali bloudi; On szani szebe trdno szoudi. 5. Ar da sze je on za nasz dao, Tak je sz-tejm taloni nasz pouzvao Na pravo bougabojaznoszt I nevkleknyeno viipaznoszt. 6. Jezus, tvoja szveta vrejdnoszt Budi tak vsze nasz na vernoszt, Da tu li tebi 'zivemo, I ednouk tebi merjemo. Na ono nouto. I 06 R ou § m 'l° scse • z g* e J sze na na sz, I poszluhni v " vuszt naši glasz, Gda te vu prahi csesz- timo, I k-tebi za troust kricsimo. 2. Ah! — mi vu grejhi le’zimo, Z-sterimi dušo te’zimo, Tebe vnejmar bantujemo, I szami sze sz- kvarjujemo. 3. Ali ti sze v-tvojem szini Szmilujes nam, pri vszem bini, Szani szpravlas nam odkiiplejnye I sztezo na povrnejnye. Jezusa szlejdnyi sors. 85 4. Vesi nasz tou prav szpoznavati I zahvalno zvisavati, Tebi ’zitek poszvetiti, I tebe, ocso esesztiti. 5. Daj, da li tebi 'zivemo, I, geto vopreminetno, Na dušni mir i bla’zensztvo Pridemo v-tvoje kra- levsztvo. Na tou nouto. 107. Dazmite, oh krsztseniczi, I zdrizte v-gotovom szrdczi, Ka vam rejcs isztine veli, Oda, v ani navuk visni deli. 2. Tou je — praj — vrejmen vugodno 1 k-zve- licsanyi szpodobno, V-kom sze mate povrnouti Z- grejha pogiibelne pouti. 3. Krisztus trpi moke za vasz; Zato bougajte e le glasz: Odurte vszej grejhov ru’znoszt, I naszle- tiujte pobo’znoszt. f 4. Tak de viszine liibeznik I vas szmileni szred- benik, V-tom ’zitki vas veszelitel, 1 prek groba zve- licsitel. — Nouta: Oh szladki Jezus, ka szi. 108. B ou š ! ti szi tvojga szina nejmiluvao, Nego szi ga za grejsni szvejt alduvao. Sto more tv °jo lubezen zgriintati I zvisavati? 2. Ka szmo ml, kaj sze nam ti tak szmilujes 1 ^ksi zalog milosese daruješ? — Z-ltibeznov obines ti milosztivno Liidsztvo protivno. 3. Oh nezmejrjenoszt oese szmilenoszti! — Sto, s to bi zgriintao nye vecsne szkrovnoszti ? — Vecs tiaruje on nam, kak bi proszili, Ali razmili. 4. Vesi sze, duh-moj, tou miloszt szpoznavati, f?°uga tvojega za nyou zvisavati, Nyou, kak dragi kmes, vszedni postuvati Ino niiczati. — 5. Vlej, oesa, troust tvoj v-tu’zno moje szrdcze; 86 Odkiipitel. On mi boj vu vszem 'zltki mira szuncze, Po douli szmrti ino groba poszvejt, Prejk na visni szvejt. 6. Etak vzemem tal v-Jezusa vrejdnoszti, I ed- nouk najem v-bla’zenoj vecsnoszti, Gde mi je on, kak vszej dobrout darovnik, Moj zagovornik. Na prejdnyo nouto. 109 . lezus! tvoj narod te vu vszoj szvetloszti * J Szprevaja v-meszto vsze odicsenoszti: Sz- kricsom radoszti te pozdigavajo I zvisavajo. 2. Neszmerna vno’zina te naszleduje; Za messiasa ar tebe vadluje, Ki bi z-oblasztjov rejso te lasztivne Z-rouke protivne. 3. Kelko vrejlczov ti gvant na pout presztera! — Kelko ji czvejtje i palme pobera! — Jezero jezer dus te modtejm dicsi V-peszmaj hvalecsi. 4. Ali, ka je vsza ta preczimba bila? — Kak dugo sze je nye dlka bliszcsila? — Ah! — liki czvejtek, je ona vejhnoia, Kak szpar, lejhnola. 5. Vszi, ki te vise nebesz zvisavajo, Za tvojo volo vsza tanihavajo; Vszi te po csaszi gnuszno po¬ zabijo, 1 osztavijo. 6. Ki ti dnesz sz-kricsom blagoszlov proszijo, Z-ednim grlom te ’ze vutro tou’zijo: Vszi z-groznim giaszom „razpi ga!“ kricsijo; Vszi te tajijo. 7. Szvejta nesztalnoszt, v-kaksoj odurnoszti Sze ti szka’zujes pred sztolczom vernoszti! — Gnuszna szkazlivoszt tebe naszleduje, Ino szkvarjuje. 8. Ti vu obrazi vugodnoszt ponujaš; Ali vu szrdczi szmrten csemer kuhaš, Z-recsmi blagoszlov i mir nagovarjaš; A’ z-delom v-marjas. 9. Nej! — neru’zni ti nigdar szrdcza mojga, Da nezakoczka ono mira szvojga, I neide hotecs prouti groznoj szoudbi, Po gnusznoj hodbi. Jezusa sziejdnyi sors. 87 10. V-’zitki i v-szmrti me naj sznnj’zi sztalnoszt, * neoszkruni grejsna nezahvalnoszt: Do koncza sze na j, kak Jezus, vojszkujem, I koronujem. No uta : Kak velka je bo’za szmilenoszt! 110 . gzredbenik! sto nebi obcsuto Szrdcza tvo¬ jega britkoszti? — Ti szi vsze doprineszti hito Z-nagibom, mile krotkoszti, Ka k-bla’zensztvi Sz lu’zi narodom, Gda szi szejjao szemen 'zitka, I Sz pravlao vszej sztotin porodom Sztan veszeloga Prebitka. 2. 1 donok — ka za najem vdablas Ti, pri vszoj z aszIti’zenoszti, Od mrtelni, ke blagoszlavlas Z dejsz- n°v vecsne lubejznoszti? — Ah nej! — groze puna D hvala, Stero ti dava szvejt hudi, Ki ti li spot, kri’z mantre zvala Na glavo, po vnougi trudi. 3. Vejm sze te je ni tvoj vucsenik, Te pogublen, n ejzasztoupo, Gda sze je i on, kak nevernik, V-blato vsze ru’znoszti vtoupo: I on je ltidomorszko rouko vrgao na nit tvojga ’zitka, Gda te je hotecs dao na n ioko, 1 tak vosztrejbo sz-prebitka. 4. Li eden gnuszni pejnez vgaszi Vu nyem isz- V-moke vtonyen * ^ tvoj poszvejt — Szredbenika tvojga! — Ah! — po kak groznoj noucsi Pela te vszamogoucsi K-czili liibeznika szvojga! 2. Gledaj nyega vu mokaj, 1 liidomorczov ro- kaj! — Premiszli, koga biu Noszi te czagajoucsi I v-krvi plavajoucsi Visnyega liibeznivi szin. 3. Nej! — nyegovi mouk briga Je nejbila kas- tiga Lasztivne krivicze; Arje on v-dobrom zmo’zen I vu hodbi pobo’zen Naiden pred sztolczom pravicze. 4. Za tvojga bina, oh szvejt, Je vgasen nyemi poszvejt Tak szladke bivoszti; Ti, li ti szi zrok vszej mouk, Stere on od blazni rouk Trpi, i czaga v- 'zukoszti. 5. Meni na zvelicsanye Szi ti, moje vupanye, Na drejvi vkupsztrti: Meni k-vecsnomi miri, Szi po sztrasnom viheri Tiho zaszpao v-krili szmrti. 6. Kak globoko zahvalnoszt Szem jasz za tou Jezusa szlejdnyi sors. 93 szmilenoszt, Jezus, tebi du’zen! — Tebi tak, li tebi °°j Eti i tam 'zitek moj Na szveti aldov polo’zen. 7. Tvoj krfz, mantro, nedu’znoszt, Ino mojo nevrejdnoszt Me vesi zbrodjavati, Da mojo szvčto uuznoszt, I grejha gnuszno ru’znoszt Mocsen zrok ma m szpoznavati. 8. Daj, da vsze bli’znye moje, Kak odkuplene "°je, Lubim, blagoszlavlam; Escse i protivnikom, Eloudnim i nevernikom, Kak ti, pout na ’zitek sz- Pravlam. 9. V-Bougi sze mi vupati I od nyega esakati *-* a j szoudbo pravieze, Csi sze gda ogrizavam, Mant- rar n i ospotavam Zvon bina ino krivieze. 10. Etak, gda bom vkupsztrti, V-krili bla’zene szmrti I jasz tiho zaszpim; Etak vu rouko tvojo, Oh 0c sa, dušo mojo, Kak szredbenik moj, poroesim. N o u t a : Z-szrdcza 'zelejm, ka pravim. 116 . 011 ti, ki szi z-ranami Okladjeni v-tejli, I ’z-nyi boleznosztami Oblejani czejli, Gda Sz i tvoj szveti 'zitek Za szvejt na aldov dao, Da bi prebitek I mir tvoj vszejm vtetlao. 2. Szredbenik! na kak tu’zno Szmrt szi ti ta dani, I zvon bina nedu’zno Brez’ koneza mantrani! Z? Ah! — taksi najem vdablas Ti od nezahvalni, sztelkim trudom szpravlas Mir i pokoj sztalni! 3 Jasz, li jasz szem vrejden bio Pehara sz- 111r tnoga, I ti, szvejti, szi ga pio, Csemera, punoga! •7 ^eni sze szpravla radoszt Vu tvojoj 'zukoszti, Ll meni nebe szladkoszt V-mouk tvoji britkoszti. ; 4 I zdaj k-tebi prihajam Z-duhom viipaznoszti; pri tebi nahajam Troust vu vszoj punoszti: Naj osztavi vesz szvejt. I preganya sors moj, I te de mir a poszvejt Meni, Jezus, kri’z tvoj. 94 Odkupitel. 5. Tebe tak, v-prahi klecsecs, Zvisavam za moke, I mantre tvoje gledecs, Objoucsem nyi zroke. — Po nyi me duh tvoj budi Na sztalnoszt vu szvetsztvi, Da neskoudi szvejt hudi Mojemi bla’zensztvi. 6. Vu szmrti temnoj noucsi Mi boj trousta szuncze; Nevtaji mi pomoucsi, Gda mi czaga szrdcze: Daj, da na velkom czili, Geto dušo piisztim, V-tvoje liibezni krili Zvelicsano zaszpim. Na obszojno nouto. 117 G da J ezus na drejvi kri’znom Moke trpi * v-hipi tiVznom; Na czili 'zitka sztojecsi, Govori on szedem rejcsi, Stere, duh moj’ prav premecsi. 2. Nyega prva rejcs je bila, Za protivnike tak mila: „Ocsa, odptiszti nyim bloudnoszt! Ar nerazmi nyi neznanoszt, Kak velika je nyi blaznoszt." 3. Potom razbojnika trousta, Ki ’z-nyim szmrt- i pehar kousta, Tak erkoucs povrnyenomi: „Dnesz bos vu paradi’zomi Z-menom v-dus bla’zeni doumi!“ 4. Treti c s, na mater szkrb majoucs, Eta k er- cse, nyou troustajoucs: ,,’Zenszka, Janos de ’ze szin tvoj! — Mej szkrb na nyou, liibeznik moj! Nye veszelnik zdaj ’ze ti boj!“ 5. Obstrtim vu boleznoszti: „’Zejam!“ kricsi z-medlouvnoszti, Gda vu szmrti sztrasnom boji Vesz plava vu krvnom znoji, Tebi, oh grejsnik k-pokoji. 6. Ob peti m sze v-mantre vouzi Ocsi sz-placs- niin glaszom tou’zi: „Boug moj, Boug moj! ah! — kak szi zdaj Osztavo ti mene v-mokaj I nyi velki boleznosztaj!“ 7. Obsesztim je nazvesztsavao Ka je vsza popolno szkoncsao: „Szpunyeno je!“ etak erkoucs, Jezusa szlejdnyi sors. 95 Na szveti be’zaj szvoj gledoucs, 1 sz-tejm sze v- niantraj troustajoucs. 8. S z e d m i c s: „Ocsa, v-rouko tvojo Poracsam ze dušo mojo!“ Tak on z-velkim glaszom kricsi; Potom, geto, dušo piiszti, V-krili szmrti tiho zaszpi. 9. Oh szredbenik! csuje duh moj Na drejvi |nouk velki glasz tvoj. — Daj mi ga v-szrdczi zdr¬ žati, Kak dragi kincs postiivati, I z-’zitkom nasz- leduvati. 10. Protivniki odptisztiti, V-szrdczi tu’zne vesze- liti, Hi’zo v-redi osztaviti, Dušo ocsi porocsiti: Ta y sza, ta me vesi szpuniti. 11. Ta szpunivsi, bom jasz ednouk Sou prejk Po broudi szmrtni mouk Na tihi sztan vekvecsnoszti, Gde mi ti v-odiesenoszti Podeliš najem vernoszti. N o u ta : To britko szmrt, oh Jezus. J | Q Ah ! — oblejdo, ah ; — zaszpao Je vu * szmrtnom krili, Ta je ocsi duh szvoj dao Szredbenik moj mili! — Z-’zitka szladke bivoszti Je on vozbriszani, I, kak aldov miloszti, Za szvejt aldiivani. 2. Konecz je ’ze vr’zeni Boleznam velikim: Nej je vecs podvrženi On mantram telikim: Prebej’zani le be’zaj V-deli odkiiplenya, I tak vcsinyeni sztopaj K-czili odicsenya. 3. Vandrar! vu prahi klecsecs Gledaj nate al- ( W, Kak on, na drejvi viszecs, Deli vszejm bla- Roszlov! —■ Tii sze vesi kre jakoszti Sztalno vojsz- Givati, Da v-viipanyi miloszti Ocse mas zaszpati. 4 Jezus tvoj je veren bio Ocsi vu vszem 'zitki, Escse i te, gda je pio Szmrti pehar britki. Bojdi ' h' du’znoszti Ino Bougi sztalen; ’Zivi vu nedu’znoszti, Gduri szvejt jalen. 5. Jezus sze je z-liibezni Na britko szmrt tadao 96 Odkupitel. I telki mouk bolezni Za szvejt rad obladao.—Tak bojdi i ti gotov Vszejm dobro csiniti; Setuj bla- 'zensztvo bratov Z-szrdcza rad vršiti. 6. Kebzuj, vandrar, na czil tvoj, Gledaj na vek- vecsnoszt; Vszigdar ti pred ocsini boj Tvoja pleme- nitoszt: Neprelomi zavezka, Bojuj te dober boj, Szpravlaj szi ta nebeszka I v-veri mocsno sztoj. 7. Etak, csi v-nedu’znoszti Ednouk dtiso piisz- tis, Vu bla’zensztva gviisnoszti I ti tiho zaszpis; Ar ki, kak Jezus, ’zive Bougi i du’znoszti, On sze i ’z- nyim pozove Na mir vekvecsnoszti. N o u t a : Dober je nas Boug, porazmite. 1 |Q Czpunyeno je!" kricsi na czili Szred- ' benik moj; potom zapre ocsi Vu sztrasne szmrti mrzlom krili, Geto ocsi dušo taporocsi: I tak pouleg vecsnoga tanacsa Velko delo odkuplejnya szkoncsa. 2. Sto! — ah! — sto more prebroditi, Kak velko delo szi ti opravo, Gda szi setiivao szvejt rešiti, 1 zavezek mira szi nasztavo? — Tvoj navuk, pelda, szmrt, odicsenoszt Je szvedok, kaj szi szpuno vszo du’znoszt. 3. Po tebi je pregnana kmicza Bloudnoszti i gnusznoga bolvansztva; Po tebi szvejti zorjenicza Blagoszlovlene vere krsztsansztva: Ti szi oudpro vszejm 'zitka vretino I potrdo sz-krvjov nye isztino. 4. Szpunyeno je tak tvoje delo; Mocsno sztoji ’ze tvoje kralevsztvo, Stero de brezi koncza czvelo, Bougi na cseszt, vernim na bla’zensztvo; Ar szi je szam ti potrdo z-szmrtjov In o zapecsato z-szvetov krvjov. 5. Oh gviisnoszt! — ka sze mam sztrasiti ’Ze jasz noucsi szmrti ino groba? — Vejm sze gviisno Jezusa szlejdnyi sors. 97 szmejm batriviti, Ka me niksa moucs nevcsini roba: Csi tu, kak mouder vandrar potujem, Tam sze ednouk z-dikov koronujem. 6. Vesi me tak verno opravlati Vsze, ka mi szlisi k-sztana du’znoszti, I daj sze mi prav pon&vlati Vu zitka szvetsztvi i vupaznoszti: Po tvojoj peldi sze na j zbudjavam, Da vsze Bougi na diko szpunyavam. 7. Csi mi pretecse dnevov mera, I sztcinem na c zili potuvanya, Gda mi vdari ta grozna vora Vu poucsi szmrtnoga bojiivanya; I te me troustaj ta zelna gvusnoszt, Kaj szem verno szpuno mojo du- 'znoszt. Nouta: Vrejmen tecse, i k-grobi. 120. J^Jen szmrti jezusove, Boj nam vszigdcir, * vszigdar szveti! Veikoszt mantre nyegove, Z~sterov je on vesz obvzeti, Naj dnesz szrdcze zbiid- java Da ga molecs zvišava. 2. Ah! — med kaksim czaganyem Zaszpi on vu Sz mrtnom boji, Da ga niscse sz-troustanyem Neotavla y-krvnom znoji!— Zaman sze tou’zi ocsi, Kaj nedu- z no krv tocsi. 3. Tam, na drejvi grozni inouk, Viszi nyega J^rtvo tejlo, Ranyeno od blazni rouk, V-krvi plava- Joucse czejlo. Oh szvejt, takso zahvalnoszt Zmore ^ v oja nesztalnoszt! 4. On, ki je vszo szvojo moucs Li tebi gorial- ^hvao, Geto ti je den i noucs K-bla’zensztvi bidti Se tiivao, — Ni on, te najszvetejsi, Sze blazni rouk n erejsi. 5. Ali on vsze pretrpi Z-nezrecsenov mirov- losztjov, Nagne glavo i zaszpi Sz-touv nevkleknye- nov gviisnosztjov, Kaj ga i v-szmrtuoj noucsi Csaka ^ika pri ocsi. 98 Odkupitel. 6. Z-grozov i viidaznosztjov Tezvisavam, vsza- mogoucsi, Ka szi sz-taksov szkrovnosztjov Zbudo v-Jezusa tnouk noucsi Dušam szuncze viipanya I zalog zvelicsanya. 7. Tl szi nyega na szmrt dao, KI je tvoj szveti lubeznlk, Gda szi szam zapovedao, Naj on bou szvejta szredbenik, Da vszi, ki v-nyem zaszpijo, Po nyem ’zitek dobijo. 8. Ocsa, tvoja szinilenoszt, I szveta szmrt szred- benika Zbudi v-meni naklonoszt Pobo’znoga nasz- lednika Jezusa liibeznoszti I csiszte nedu’znoszti. 9. Ru’zne nezahvalnoszti Sze mi daj vszigdar varvati, I vesi me vu sztalnoszti Szrdcza prosztoucso zdr’zati, Da raj nedu’zno trpim, Kak gda hotecs pregrešim. 10. Tak mi szvejti viipanye, Kaj i jasz na velkom czili, Szkoncsavsi potiivanye, Szladko zaszpim v- szmrtnom krili, 1 na mir i bla’zensztvo Pridem v-dike kralevsztvo. Na znano nouto. 121 O h ne dd’zni agnecz bo’zi, Za nasz vmor- * jeni na krFzi! Ti szi na mantre sou volno I trpo vsza dobrovolno, Gda szi sze za nasz aldti- vao, Da bi nasz mouk inentuvao. Szmiluj sze nam ti, oh Jezus, oh Jezus! Oh nedu’zni agnecz bo’zi! — Poszluhni nasz ti, oh Jezus, oh Jezus! Oh nedu’zni agnecz bo’zi! Daj nam mir vecsni, oh Jezus, oh Jezus! Na obszojno nouto. 122 O h J ezLls Krisztus, oese lubeznik, Liidsztva ^ grejsnoga jedmi szredbenik! Ti, ki szi na szvejt z-viszine prisao, Da bi z-aidovoin tvojim Jezusa szlejdnyi sors. 99 °cso vtisao; Szlisaj z-miloszti vuszt naši mili glasz: ' J d dušni nevoul oszloubodi vsze nasz. 2. Pod tvojo ramo vszi setujemo, Ki til li blo- k-czili potujemo. Zglej sze, oh Jezus, na našo sztavo, I poddi nam, ka je duši pravo: Vcsini nasz stalne vu csisztoj jakoszti, I odicsi vsze v-nebeszkoj Sz vetloszti. N o u t a : Oh dreszelnoszt! 123 . Czkoncsano je Delo tvoje: Zdaj’ze na tihi * pokoj Ides ti, szveti vandrar, Polo’zeni v 'grob tvoj. 2. I ti zaszpis, Gda vsza sztrpis, Te veliki szen te lni; I ti v-grobi naides sztan, Kak i mi mrtelni. 3. Ali — szkrovnoszt! — Kakso gviisnoszt ^ava tvoj pokopalis Vszejm, ki tu naidti majo Ed- n °uk mira sztalis! 4. Vsza dreszelnoszt I boleznoszt Eti, kak szenya, m >ne, Gde szi obtrudjen vandrar Na czili pocsine. 5. Na szprhlivoszt Nouva bivoszt Ednouk obsz- ^ e jh vsze nasz, Gda v-szkrivna grobov mejszta Žide k-nam bo’zi glasz. 6. Eto szkrovnoszt Ino gviisnoszt Szi ti, ti od- kl 'io szvejti, — Szredbenik, tvoja pelda I til z-dikov szvejti. 7. Oh! — zato daj, Da tebe zdaj, I vu dike Sz vet!oszti, Zvisavant za szladki troust Tak 'zelne S v iisnoszti. 8. Pred menom sztoj Vszigdar grob moj, Kak Sz tanek mirovnoszti, 1 broud na odicseni Szvejt ner nrtelnoszti. 9. Bloudna dvojnoszt, 1 bojaznoszt Naj zgubi '•h szvojo moucs: Ar je nej vecs czaganya Ztok n yega kmicsna noucs. 100 Odkupitel. 10. V-nye temnoszti Sze vecsnoszti Visni trak lepou szvejti, Kazajoucs vandrarom pout, Prejk k- vtipanya szvejti. Premisl£vanye OD SZLEJDNYEGA SORSA JEZUSA. N o u t a : To britko szmrt, oh Jezus. j O A Czredbenik! sz-tvoje moke Szi zdaj pre- * mislavam: — Oh! daj, da i nye zroke V-szrdczi premetavam, Molecs tvojo velikoszt, Stero szi szka’ziivao, Gda szi, meni na radoszt, Szam szebe alduvao. 2. Ah! — ka’zi mi czaganye Vu noucsi viov- lejnya I duha sztiszkavanye Vu vori trplejnya, Ko- rouno, opliivanye, Jalno to’zbo, bitje, Rane, znoj, bicsuvanye, I na kri’z razpetje. 3. Daj mi preszamnati zrok Ino czil’zukoszti, Stero szi ti, moj porok, Trpo v-nedu’znoszti, Gda szi szam dolizbriszao Velki dug vgresejnya, 1 grejs- nikom prineszao Radoszt odktiplejnya. 4. Vesi me prav szpoznavati Eto tvojo velkoszt. Da te znam zvisavati Za szredbeno vrejdnoszt: Daj mi grejh oduriti, I szveto 'živeti, Tebe sztalno lubiti, 1 v-diki tal meti. 5. Csi me sztrasi szmrti noucs 1 szoudbe pravi cza, Jezus, ti mi daj pomoucs Med czaganyem szrdcza; Krejpi mi szam viipanye, Gda sze vopozovem, Kaj mi das zvelicsanye, Csi sze prav povrnem. 6. Vesi me tvoje trplejnye Z-’zitkom postuvati, I vsze moje hotejnye Tebi alduvati, Da tii tvojo liibez- noszt Zahvalno szpoznavam, I nye bo’zanszko vel' koszt Vekveke zvisavam. Premislavanye od szlejdnyega sorsa Jezusa. 101 Nouta: Kako k-hlajdnoj vodi jelen. 125 | ezus - cs * tv °]' e trplejnye V-duhi pred sze’ * J posztavlam, Mocsen zrok na povrnejnye Z-nyega velkoszti vddblam. Ah! — gledecs te cza- gati I vu mantraj plavati, Sztrsznem sze hotecs gre¬ šiti, I hitim dobro csiniti. 2. Ali szlab szem, li obszebi Pridti k-’zelnomi ezili: Csi sze nezmagam po tebi, Oh szredbenik ,T| bj mili! Vszaki, vszaki moj sztopaj Mi je gotov na szpadaj; Vszakoj mre’zi protivnika Bode porob m oja dika. 3. Ti tak, ti mi boj nazoucsi Vu boji szkiisa- v ^nya, I nevtaji mi pomoucsi Vu hipi sztiszkavanya: T ejla ru’zno naklonoszt I szvejta hudo jalnoszt Mi szrdcsno obladati I pravo vernoszt zdr’zati. 4. Csi me szvejta marna radoszt, Kincs i pre- ezimba szlepi, Bouga mojega bojaznoszt Me naj ’z- n ye duhom krepi: Raj, raj mi daj trpeti, Kak ru’zno szrdcze meti; Raj vsze zemelszko zgubiti, Kak zla szladkoszt polubiti. 5. Pod bremenom dreszelnoszti Me budi na trphvoszt, Da me v-szrdcza boleznoszti Neobvzeme ezaglivoszt, Nego mocsno obsztojim I vu Bougi nezdvojim, Niti, kak rob grejsne hodbe, Neidem ho¬ tecs v-plamen szoudbe. 6. Csi sze mi grozi noucs szmrti, Nesztrasim Sz e, tou znajoucs, Ka i te, gda bom vkupsztrti, Pri | e bi naidem poinoucs; Ar csi glasz tvoj rad csujem * sztopaj naszledujem, Ti mi vsza obladati das, I tam me odicsiti mas. Nouta: Csi me moj grejh sztiszkdva. 126 C si S re jh vra’zuje, Kak mecs, szrdcze * moje, Jezus, troust mi daruje Vejszt iii- 8 102 Odkupitel. bežni tvoje. — Vejm szi ti za vsze grejsnike Trpo, kak vecsen aldov, Moke prevelike. 2. Oh nezgovorna vernoszt! Vrejdno te csiidu- jem. Jezusa mila vrejdnoszt, Tebi sze radujem. — Kak szladki troust mi je on dao, — On, ki je pehar szmrtni Szam rad za szvejt koustao. 3. Sztoji tak ’ze viipanye Nam, kak odkuplenim: Jezus da zvelicsanye Vszejm tim pogiiblenim, Ki sze z-grejhov szpokorijo, I li nyemi na aldov Szrdcze poszvetijo. 4. Jezus, tvojo szmilenoszt Z-radosztjov zvisa- vam, I za vszo zaszlu’zenoszt Ti diko, csčszt davam, Ah! vesi me jo prestimati, I, kak najdragsi kines moj, Z-’zitkom postuvati. 5. Daj, da tvoje trplejnye I mene zbudjava Na vugodno csinejnye 1 od zla zdr’zava; Naj razmim jasz, pogiibleni, Kelko je tebe sztalou, Ka szem od- kiipleni. 6. Vu kakste te’zkom boji I szrdvza britkoszti. Me krejpi i pokoji Z-viipanyem miloszti: Te dober boj naj bojujem, I, te szvejt odurivsi, Tebč naszledujem. 7. Duh liibeznouszti tvoje Vlej vu szrdcze moje, Da i jasz bli’znye moje, Pouleg pelde tvoje Lubim z-esisztov naklonosztjov, I nyim vu vszem rad szlti- ’zim Z-vrejlov gotovnosztjov. 8. Vu mojem szlednyem boji, Gda me moucs osztavi, Me naj vrejdnoszt mouk tvoji Troustajoucs otavi. — Ah! — szlonim sze li na tebe, Ki szi mi zmo’zen dati Vecsno radoszt nebe. Na znano nouto. 127 O h d resz elnoszt, Oh boleznoszt! — Kak * nediVzen i szveti Je z-ran boleznosztami Groznimi obvzeti! Premislavanye od szlejdnyega sorsa Jezusa. 103 2. Oh lubeznoszt, Oh szmilenoszt! — Jezus szam Sz e alduje Za grejsnike, naj tak nye Szkvarjejnya oientuje. 3. Oh vandrar, csuj, Na tou kebzuj! — Ti szi zrok nyega szmrti, Za tvoji faling volo Je on vesz vkiipsztrti. 4. Nas - ah! — nas bin Je ocse szin Noszo n a drejvi krfznom; Nam na dušni mir je on Plavao v ~znoji krvnom. 5. Kaksa bloudnoszt I zlocsasztnoszt Je zemlo °blejala, Kak grozna noucs dvojnoszti Vszejm pred °csmi sztala! 6. Jezus pride, I ’z-nyim zide Znouvics szuncze v upanya; On i sz-krvjov potrdi Gvusnoszt zveli- Cs anya. 7. Oh szredbenik, Dus veszelnik! Kelko szem b jasz du’zen, Ki takse mantre trpiš Za mene, nedu’zen! , r 8. Ti szam me vesi V-tvojoj rejesi Na pravo zitka vernoszt, I daj mi postiivati Tvojo szveto Vr ejdnoszt. 9. Te pobo’zen Je prav bla’zen ’Ze tu v-telov- n °m 'zitki; On de dike oroesnik V-nebeszkom prebitki. 10. Sredbenik moj! Ti, ti mi boj V-szmrtnoj szili P°niocsnik, I pri oesi milosese Mili zagovornik. Nouta: Dokoncsao szem jasz ’zitek moj. 128 . Czredbenik !'sz-kaksov velkosztjov Sztojis ti v-mouk viheri, Gda z-nezreesenov krot- ^osztjov Obladas vsza vu miri! — Nevkleknyen je v elki duh tvoj Escse i vu szmrtnom boji, V-szrdczi 1 prebiva pokoj V-plamni boleznoszt tvoji. 2. Ali vejm szi ti vsza szpuno Sz-tak popolnov Ve niosztjov, Da szi duše nejoszkruno Z-niksov zemle r P’znosztjov, Da szi duše neoszkruiio Z-niksov zemle 104 Odkupitel. ru’znosztjov! — Boug i jakoszt je kre tebe, Dušna vejszt te nepotvarja: Zato obcsutis mir nebe, Gda te blouden szvejt vmarja. 3. Za tebom lepou vgaja czvejt Dejl tvoji v- obilnoszti; Pred tebom sze odpera szvejt Nezrecsene szvetloszti: Tii liibezen, tam pravicza, Kak dus tu’zni mira szuncze. Ti je trousta zorjenicza Za czagojoucse szrdcze. 4. Jezero jezer dus szrecsni Blagoszlavla tvoj 'zitek, Kirn szi ti szpravo mir vecsni, I prejk groba prebitek; Szkuza zahvalne radoszti, Z-oucsi vandra- rov veszeli, Kaple na pout liibeznoszti, Po koj szi ti sou k-czili. 5. Ozdalecs vidiš ti zidti Te veszelne sztotine, Ki rod z-’zelejnyem ma pridti K-szunczi tvoje isztine; Vidiš krsztsansztva oltare, Griintane na rus bolvan- sztva, I na nyi aldovov dare Na vrejdno cseszt bo- 'zansztva. 6. Vidiš vu prahi tiihine Vno’zine ti zemelszki, I vu szvetloszti viszine Serege ti nebeszki, Ime tvoje zvisavati V-poniznoj szrdcza vrejloszti, I tebi na cseszt szpejvati Himnus nemrtelnoszti. 7. Szredbenik, takse velkoszti Szi ti vecsna vre¬ dna! K-tak bla’zenoj veszelnoszti Pela tvoja isztina! — Kakda tak na taksem czili, Gda szi vsza ta z-dikov sz- koncsao, Nebi vuduhi veszeli koroune ’zitka csakao? 8. Oh! — vesi i mene v-moudroszti Dni moje tatrositi I li tebi vu vrejloszti Vszaki hip poszvetiti; Da i jasz, po vszej viheri Z-velkim duhom idoucs k- czili, Tiho zaszpim na vecseri Szmrtnom, vu ocse krili. N o u t a: Oda ma szkr£dnya vora pride. tO O Zvišava te duša moja, Jezus, verni viipanye! * Li szredbena vrejdnoszt tvoja Deli mir, Premislavanye od szlejdnyega sorsa Jezusa. 105 zvelicsanye. Ti szi nasz szmrti mentuvao Gda szi szam szebe aldiivao Na oltari vtisanya. 2. Ti szi tnocsen nagib i zrok Na grejhov osz- tavlanye, I tak sztanoviti porok Za miloscse vdab- lanye; Ar nasz ti vodiš vu 'zitki, Veszelis vu mokaj britki, I batrivis vu szmrti. 3. Zdr’zi do koncza v-vernoszti Vsze tebi posz- vetsene, I vracsaj na pout vecsnoszti Tej v-bloudi raztepene; Naj te vszi prav szpoznavajo I z-radoszt- jov zvisavajo, V-duhi ino v-isztini. 4. Brani tvoje sziroticze V-’zitka tu’zni viheri, I Paszi tvoje ovcsicze Vu nezburkanom miri; Gda pa szkoncsajo tii be’zaj, Teda ravnaj szam nyi sztopaj ^-domovino vecsnoszti. 5. Tam mo te vszi szpoznavali Vu bo’zanszkoj velkoszti, I za vrejdnoszt zvisavali V-nezrecsenoj szvetloszti; Tam, tam mo sze raduvali I diko, cseszt ^ szpejvali Ze-vszejmi bla’zenimi. N o u t a: Oh Boug, ki grejh odurjavas. 130.0 csa vecsne szmilenoszti, Vzemi aldov za- * hvalnoszti Od nasz 7. tvoji odkupleni, Ki szmo V. bili pogubleni. 2. Mi szmo tebe osztavili, I na pout zla zav- darili, V-noucsi 7. dvojnoszti le’zali, Szteze 7. 'zitka n ejpoznali. 3. Ti sze szmilujes nad nami, Blodecsimi ov- ^siczami; Z-dikov 7. nam odpreš z-szkvarjejnya Sztezo 7 . k-czili odkiiplejnya. 4. Lasztivnoga ltibezmka Nam posles za szred- benika; Nyega •/. das v-grejsnikov roke, Za szvejt '!• nevrejden na moke. 5. Ah! — sto more preszamnati, Ka je mogao 0 t j> znašati, Gda je 7 . v-noucsi sztrasne szmrti Za n asz 7. nedu’zno vkupsztrti ? 106 Odkupitel. 6 . On je pousztao za nasz aldov, Da bi vtalao vszejm blagoszlov; Sz-krvjov 7 . nam je vtisao ocso, I tak V. potrdo miloscso. 7. Ocsa! ki tvojo szmilenoszt, Ino szedbenika vrejdnoszt V-lejpom 7. szrdczi premetava, I nyou 7. zahvalno zvišava. 8 . Szrecsen je on v-etom 'zitki, 1 bla’zen v-vecs- noin prebitki: Mir tvoj 7 . nyega naszleduje, Geto ■/. z-szvejta vopotuje. 9. Ali jaj torni bloudnomi, 1 tebi nepokornomi! — Ru’zna 7 . je tii nyegva hodba Sztrasna 7 . bode nyemi szoudba. 10. Oh! — vesi me tak z-zahvalnosztjov, I nev- kleknyenov sztalnosztjov Miloszt 7 . tvojo posttivati, I boj 7. vere bojiivati. 11. Niti v-szmrti sztrasnoj noucsi Mi niksa sztvar neodloucsi Szrdcza 7. ino duše moje, Boug moj '/■ od lubezni tvoje. 12. Etak me na velkom czili, Pri tebi, moj szo- decz mili, Csaka 7. korouna vernoszti, V-diki 7. pra- viesne vecsnoszti. 7. Jezusa gorisztanejnye. (VUZEMSZKE PESZMI.) N o u t a : Z-nebesz rejcs vecsna priMja. 131 \^ esz £^ e sze ) krsztseniczi! Vi szte 'zitka broesniezi: Krisztus, ki je z-mrtvi sztano, Je vam voj dike posztano. 2. Zvisavajte bo’zo zmo’znoszt Za eto bla’zeno gvusnoszt, Stera vernim po vszem szveti Z-nezrecse' nov dikov szvejti. 3. Krisztus, viszine poglavnik, Je protivnikov Jezusa gorisztanejnye. 107 obladmk; On, ki' je za szvejt aldiivan, Je dnesz z- dikov koroniivan. 4. Szpunyeno je obecsanye; Sztoji ’ze verni vii- Panye: Kaj do i oni 'živeli, I na viszini tal meli. 5. Cseszt tak torni zvisenomi Znio’zno z-mrtvi zbiidjenomi; Nyega naj zvišava v-prahi Vsza zemla vu bo’zem sztrahi. Na tou nouto. 132. Drava vera ! ti, visna moucs, Ti odvzemes * dvojnoszti noucs Od vszej na ’zitek poz¬ vani, Ki szo Bougi prav podani. 2. Ti nam ka’zes vu gviisnoszti Domovino vek- vecsnoszti, V-stero je Krisztus pozdignyen, Gda je z-groba noucsi zbtidjen. 3. On, ki’ze v-szvetloszti ’zive, I nasz vsze k- szebi pozove Sz-kmicsne noucsi szprhlivoszti Na sztan vekvecsne bivoszti. 4. Nyega tak zvisavaj vesz szvejt Za tak drage yere poszvejt; Nyega naj molecs csesztijo, Ki sze ’zitki veszelijo. No ut a: Kak bi nehvalo goszpodna. 13S O dicseno * de z-groba Jezus na ’zitka bi- * voszt — Nej! — nevcsini nyega roba V-prahi zmo’zna szprhlivoszt! On, te za szvejt al- dtivani, Obladavsi szmrti noucs I vszej protivnikov •noucs, Je z-dikov korontivani, Stero Boug v-pravics- noszti Oszoudi nedu’znoszti. 2. Nej! — nej je on dugo le’zao, Oh szmrt! v-narocsaj tvoji; Nej ga je veke obdr’zao Grob v- tu’zni mre’zaj szvoji: Prejk po broudi szprhlivoszti, ^ r ejk po szmrtnom viheri Ide on k-’zitka miri, 1 na sztan vecsne bivoszti, Gde ga dicsi viszina, 1 moli globocsina. 108 Odkupitel. 3. Veszelte sze, krsztseniczi! — ’Zive 'zitka po- glavnik: Nevczagajte, oh verniczi! — On je vas za¬ govornik. On, on, ki je vtisao ocso Z-nedu’znov szvojoj szmrtjov, I tak vam z-szvetov krvjov Pa na- zajszpravo miloscso, — On, te zmo’zni obladnik, Je i zdaj vas pomocsnik. 4. Ka vasz sztrasi ’ze szmrti noucs? — Jezus je ’zitka poszvejt; Ka jalni protivnikov, moucs? — V-prahi le’zi ’ze te szvejt; Sztrta je moucs protivnika, Szmrt je szen, grob sztan mira, Po zburkanyi vihera, I broud v-domovino 'zitka, Gde po szne mrtelnoszti Szvejti zorja vecsnoszti. 5. Szpejvajte! — sztoji isztina Szvete vere bo- 'zanszke; Nevszithsena je vretina Nasztave zveli- csanszke. — Ka za grunt ma spot bloudnikov Nyou ogrizavajoucsi, I vu dvojnoszti noucsi Hotecs le’zecsi blaznikov? — Jezus ’zive! — ’z-nyim sztoji, Ki v- isztini nedvoji. 6. Ali jaj vam, oh neverni! — Grozna je nyegva dika Tomi, ki, v-grejhi odurni Le’zecs, vandra pout 'zitka. Na vekvecsno mantro sztraha Je on tim ne- pobo’znim I nyemi nepodlo'znim Sou na szvetloszt dike sz-praha, Gde na szpadaj kriviczi Zmo’zno szodi v-praviczi. 7. Oh! ■— tak vszi, ki na veszelje 'Zelejte ed- nouk pridti, I nej na vecsno dreszelje, Gda z-grobov mate zidti, — Setujte, oh krsztseniczi, Zdaj iszkati mir diisni I bla’zensztva sztan visni, Kak Jezusa naszledniczi: Budi vasz nyegva dika Vsze, vsze na szvetsztvo 'zitka. 8. Szvetsztvo hodbe je i nyemi Oudprelo pout sz-temnoszti, Po koj je k-czili visnyemi Prejksou na sztan vecsnoszti. — Oh! — dr’zmo pout eto i mi. Kak nyega naszledniczi I bo’zi orocsniczi, Vszaki Jezusa gorisztanejnye. 109 'zitka pred ocsmi: Mermo vszoj, vszoj ru’zno- S2 ti, I 'zivmo v-nedu’znoszti. 9. Tak, tak setujmo na 'zitek V-nevkleknyenoj s ztalnoszti; Tak szvetmo bla’zeni szvetek Jezusa ob- 'adnoszti: Dokecs mo sze vu szvetloszti I mi ’z-nyim raduvali, I z-angelmi szpejvali V-nezrecsenoj veszel- p°szti: 'Žive 'zitka poglavnik! — On je szmrti ob- 'adnik! Na znano nouto. 134 . 'jpe szmrti obladavniki, Jezusi, 'zitka poglav- niki Vekveke boj cseszt i dika! — Zvi- s avaj nyega, viszina! — Szpejvaj v-radoszti, globo- csina! — On nesze vszejm gviisnoszt 'zitka. On je Vs za, vsza szpuno I sz-krvjov zakuno, — Z-mrtvi sztano. — Jezus 'žive! — Jezus nesze Glasz vek- v ecsnoszti od ocse! 2. Ka ma ’ze verne sztrasiti? — Li rob bloude Sz e ma szasziti, Vidivsi Jezusa zmo’znoszt. Mi, kak JjVegvi odkiipleni, Mi szmo ’ze nej vecs pogiibleni; Nam je troust nyega obladnoszt: Za nasz na szmrt dani I z-groba pozvani Na sztan dike — Jezus 'žive! Jezus nesze Vernim mir visni od ocse! 3. Odhajaj ’ze noucs bloudnoszti, Bliszcsi sze ^ r ak odicsenoszti: Ar szvejti vere isztina. Kak v-mourji Pecsina mocsna, Sztoji szredbenika rejcs vecsna — Szvetloszti visne vretina; Nye szuncze nezaide, Csi Vs ze drugo preide: Tou szvedocsi On, ki 'žive, I Vs zejm nesze Poszvejt od szvetloszti ocse. 4. I mi, mi mo pa 'živeli, 1 mi mo z-nyim v- diki tal meli, Csi gli sz-prahom posztanemo; Z- Sz prhlivoszti temne noucsi Nasz obudi te vszamo- §°ucsi: Nej! — v-grobi neosztanemo. Na 'zitka vykvecsnoszt l dike veszelnoszt Nasz pozdigne On, ki ’zive, I vsze zove Vu krilo vecsnoga ocse. Odkupitel. 110 5. Vrejdno nam je tak szpejvati, Ino sze z- szrdcza raduvati Vu eti bia’zeni szvetki; Vrejdno našo plemenitoszt I duše pred Bougom velikoszt Varvati vu czejlom 'zitki. — Oh! — hitino vu szvetsztvi Našemi bla’zensztvi Vszi, vszi prouti. — Jezus ’zive! — Ki ’z-nyim merje, On sze na 'zitek pozove. No uta: Angel szveti z-nebesz doli. 1 QK I/'risztus je dnesz z-mrtvi sztano, I nam pra- * vicza posztano; On je sz-praha szprhli- voszti Sou na sztan vecsne bivoszti. 2. Veszelmo sze, krsztseniczi! Mi szmo ’zitka orocsniczi: Krisztus, ki ’ze v-diki ’zive, I nasz vsze szpraha pozove. 3. Dicsmo nyega, dicsmo ocso, Za taksi troust i miioscso, Stere on nasz, praha szini Ednouk vsze talnike vcsini. 4. Nesztrasmo sze szmrtne noucsi: Ar nema vecs ona moucsi: V-nye krili szi po viheri Vszi po- csinemo vu miri. 5. Žide zorja veszelnoszti, Gda moucs bo’za z-szprhlivoszti Nasz ino vsze zemle Itidi Na vek- vecsni ’zitek zbudi. 6. Zvisavam te tak, ’zitka voj, Za tak bla’zeiH poszvejt tvoj, Kaj mi i vu szprhlivoszti Ka’zes trak vecsne bivoszti. 7. Znam, csi navuk tvoj postfijem I sztopaj rad naszledujem, Kaj mi ni vu szmrtnoj noucsi Nevtajis tvoje pomoucsi. 8. Oh! — ravnaj szam tii 'zitek moj, I tam mi mili szodecz boj; Obudi me ednouk sz-praha Na szvetloszt visnoga traha. Jezusa gorisztanejnye. 111 Na lasztivno nouto. 130 '> r 7 ive Krisztus! — Ka sze bojim? — Vu * nyem jasz nigdar nezdvojim: On me lubi, tou dobro znam. Kak bla’zen szem, csi nyegamam! Bougi hvala! 2. Žive vsze dike poglavnik! — On je moj zmo¬ žen pomocsnik. Ka sze te sztrasim ’ze, ohszvejt!? Krisztus mi je 'zitka poszvejt. — Bougi hvala! 3. On je noucs temnoszti pregnao, I meni tou v iipanye dao, Kaj moje bo’zanszke vere Szila bloude nepotere. — Bougi hvala! 4. Ka sze mam ’ze dreszeliti? — On me zna razveszeliti Vu tu’zni dnevi 'zaloszti I kakste britke 'zukoszti. — Bougi hvala! 5. On je zmo’zno z-groba sztano, 1 ’zitka gosz- Pod posztano. Grejh, szmrt, ka je ’ze tvoja noucs? Krisztus je potro tvojo moucs. — Bougi hvala! 6. Nemam tak ’ze v-tom dvojnoszti, Kaj csi živem v-pobo’znoszti, 1 jasz ednouk ’z-groba szta- n eni, 1 vu szvetloszti posztanem. — Bougi hvala! 7. Szmrt i grob li hudim skoudi, Ke vecsna szrditoszt szoudi, Tim vernim je tihi szen szmrt, Grob Pa broud vu bla’zensztva vrt. — Bougi hvala! 8. Znam dobro, csi mi szfali moucs, Kaj de mi Krisztus na pomoucs: On mi vero potrdjava, 1 szrdcze Hi poszvetsava — Bougi hvala! 9. Verjem tak, kaj sze neszkvarim, Csi sze nyega ^ztalno dr’zhn; Ar ki nyega prav postuje, On sze z-nyim i koronuje. — Bougi hvala! 10. Oh! — budi me na viipazen, 1 sztalno bouga- bojazen, Da v-szmrti tvojoj mam aldov I v-oblad- aoszti blagoszlov. — Bougi hvala! 11. Dika tebi za trplejnye, Za szmrt i gorisz- 112 Odkupitel. tanejnye. — Ah! — krejpi nasz vu viipanyi, 1 pelaj vsze k-zvelicsanyi. — Bougi hvala! No uta: Oh szvetla zvejzda zorjanszka. 137 (j^ sz ^ e J ezusa obladnoszt, Krsztseniczi! * nyega zmo’znoszt Zahvalno zvisavajte. On je szmrt na nika szpravo I noucs dvojnoszti pre- pravo: Veszelo tak szpejvajte! — Bloudnoszt, Blaz- noszt Od vszakoga tu vuhkoga, ki' v-vrejloszti Ne- dicsi nyega vrejdnoszti! 2. Szpejvaj nyemi tl, viszlna! Moli ga tl, globo- cslna! — On je dlke poglavnlk. Sztojl nyegovo kra- levsztvo, Dušam vernim na bla’zensztvo: On je szmrti obladnlk. Bloudnoszt, Blaznoszt Nepotere nyega vere, Stero szama Brani nyegva zmo’zna rama. 3. On je nas oszloboditel, Pri ocsi zagovoritel, I voj na zvelicsanye. KI nyega verno csesztljo, Csi v-krlli szmrti zaszpijo, Majo v-nyem szpravicsanye- Radoszt, Miloszt Da on v-diki nyim po ’zitki mrtel- noszti, Ode szam prebiva v-szvetloszti. 4. Varrno tak našo velikoszt I pred Bougoin plemenitoszt: 'Zivmo vu nedu’znoszti. Postujmo do szmrti, kak on, Pravde bo’ze vecsni zakon, I mermo vszoj ru’znoszti. Tak nam On tam Vu vecsnoszti da vernoszti najem ednouk, Na czili obladani mouk. N o u t a : Jezusa neodpusztim. 1 3$ I ezus > ’ z '^ a poglavnik Je nej porob szprh- J * J livoszti: Tak szem i jasz orocsnik Bla¬ tene nemrtelnoszti. On’zive; tak i jasz, znam, Tam prejk groba 'zitek mam. 2. On, ki je z-mrtvi sztano, Je v-szmrti moja viipaznoszt; Ar mi je obecsano: Kaj me on zbudi na radoszt: Csi nyegvo rejcs posttijem, Tak sze ’Z' nyim koronujem. Jezusa gorisztanejnye. 113 3. Ah! — kak szrdcsno tak sztanem Gdagodi Pn mojem grobi! — Ar, csi gli prah posztanem, Znam, kaj mi v-nyem neporobi Vecsna noucs szprh- 'ivoszti 'Žitka szladke bivoszti. 4. Po nyem, po nyem bom i jasz Sou ednouk P r ejk k-dike czili, Gda szem eden mali csasz Pocsi- v ao vu nyega krili: On de mi broud vecsnoszti Sz- ttihine mrtelnoszti. 5. Tam zavidim szkrovnoszti I trak dike sztvo- rjtela, Koga v-nezbrodjenoszti Ka’zejo tu nyegva dela. *am de sztan moj popolen, Bla’zen, i zadovolen. 6. Tam sze bodem veszelio Jasz z-vojom mojim 2v isenim, Ki de v-szvetloszti delio Najem dušam odi- c senim: Tam bom nyega na czili Zvisavao v-ocse krili. 7. Takso gvusnoszt nam je dao Jezus, szred- ^enik nas mili, Gda je i on pocsivao, Oh groblv- tv ojem mrzloin krili, 1 po tvojoj tenmoszti Sou prejk 11 a sztan vecsnoszti. 8. Kumesz tak pozdignite Szrdcza z-verov, krszt- s eniczi! Na viszini iszcsite Sztan, kak 'zitka orocs- n >czi. Ta te sli i vi ednouk:Tam, tamzviszi i vasz Boug. Na tou nouto. 139 . lezus 'žive! — po nyem mam Nemrtelnoszti * J viipanye. On je moj porok; tak znam, Kaj vtala zvelicsanye: Csi nyega z-’zitkom dicsim, r ak sze ’z-nyim i odicsim. 2. Jezus’zive! —- ’z-nyim sztoji Moja vera, moja ’Z-nyim mi szrdcze nezdvoji Vu besznoucsi Protivnika: On, te dike poglavnik, Je vszej zmo’znoszt °bladnik. 3. Jezus ’zive! — grejha moucs Je ’ze na nika Sz pravlena, I dvojnoszti tu’zna noucs Vekiveke pre- 114 Odkiipitel. pravlena: ’Z-nyim de mi leiika szoudba, Csi me . nekvari hodba. 4. Jezus 'žive! — szmrt je szeti Tim vu nyem vopreminoucsim, Grob pa broud na sztan vecsen Tim vu nyem pocsivajoucsim: Ar na 'zitek szvet- loszti Sztanejo z-szprhlivoszti. 5. Jezus 'žive! — nyemi je Boug dao kralev- sztvo zmo’znoszti: I mene koronuje On pri mojoj pobo’znoszti; Ar ki, kak Jezus, 'žive, On v-nyem tiho premine. Nouta: To leto blagoszlovi. 1 4-0 V _eti Gizemszki dnevi V. Zvisavajmo vis- nyega, Ki je tak zmo’zno z-mrtvi 7. Z- budo szina szvojega. Nyega zvišava Vsza nebeszke viszine sztava, V- nemrtelnoszti trahi; I v-prahi V. Ga vsze csesztj z-bojaznov. — Z-viipaznov V. Glaszmo tak i mi nyegvo szkrovnoszt, Diko ino zmo’znoszt. Nouta: Szvejti sze poganov meszto. 141 I ezus > je szmrt obladao, Pozdignyen z- * J szprhlivoszti, Je vernim szvojim oblaszt dao Nemrtelne bivoszti. ’Z-nyega sze tak szpominaj- mo: Nyega vrejdnoszt zvisavajmo. 2. On je ’ze szvejta obladnik. Veszelte sze, krsztsanye! — On, on je dike poglavnik: V-nyem polo’zte vupanye. — ’Z-nyega sze vszi szpominajte; Nyega vrejdnoszt zvisavajte. 3. Gledajte na nyegov sztopaj, Kak vorczan ne- du’znoszti: On je poszveto szvoj be’zaj Bougi ino du’znoszti. — Nyega i vi naszledujte, I vrejdnoszt nyegvo postujte. 4. V-szrdcza britkoj dreszelnoszti Vdablajte troust ’z-nyegvi mouk. Nyega je po boleznoszti Zmo’zno Jezusa gorisztanejnye. 115 j~ v iszo nyegov Boug. Tou v-miszli premetavajte; %ega vrejdnoszt zvisavajte. 5. I vam zide mira szuncze V-nezrecsenoj sz- Mloszti. i troust vleje v-vase szrdcze, — Troust bazene vecsnoszti. Li Jezusa naszledujte, I vrejdnoszt n yegvo postujte. 6. Csi sze vam grozi szmrti noucs, Grob i prah S2 prhlivoszti: Nesztraste sze! — sztrta je moucs Nye grozne skodlivoszti. — Nad tejm sze z-szrdcza ra- %e; Jezusa vrejdnoszt postujte. 7. Csi te vase grob po’zera: Nezdvojte! — ar ° c sa nye Po tihom pocsinki mira Pa na ’zitek po¬ zove. — Nad tejm, nad tejm sze radujte; Jezusa Vr ^jdnoszt postujte. 8. Tam vasz on ’z-nyimi vjedina V-nezrecsenoj Odoszti; Po vrejdnoszti szvojga szina Czil vr’ze Vs zoj ’zaloszti. — Jezusi sze tak radujte, I nyegvo Vr ojdnoszt postujte. , r 9. Sztante ’ze z-groba ru’znoszti; Sztoupte na , 2l tka szvetloszt: Odurte kmiczo bloudnoszti, Grejh 1 diihovno szleposzt. Na Jezusa vszi kebzujte, I vrejd- n °szt nyegvo postujte. 10. Oh ti, ki szi, nam na radoszt, Sou sz-praha ^prhlivoszti, 1 szpravo, na groba 'zukoszt, Sztan e kvecsne bivoszti, — Jezus! tebe csiidujemo, Vrejd- n °szt tvojo postujemo. No uta: Te szmrti obladavniki. 142. K ak vandrar, po temnoj pouti Idem jasz czili mojmi prouti V-douli kmicsne mrtel- ^°szti, Gde sze ze-vsze sztrani vnouga Zgajajo vu ^ v nanyi Bouga V-neprebrodjenoj szkrovnoszti, Stere p°bocsina I temna viszina Sze tak grozi, Da vszo ll0 udroszt I razumnoszt Szvejta vu dvojnoszt pogrozi. 116 Odkiipitel. 2. Vidim csesztou, kaj pobo’znoszt I nevuvla- csena nedu’znoszt Czaga, gda nevrejdno trpi; Geto prouttomi zlocsasztnoszt, Blouda i z-zlom vtepena blaznoszt Vu krili szrecse szladko szpi. — Ah! — kelko pobo’zni I Bougi podlo’zni Te szvejt vmarja, Ki bloudnike I blaznike, Pri vszem bini, zagovarja! 3. Gde sze mudiš ti, pravicza, Gda szvejta jal- noszt i krivicza Ze-vszov szlobodscsinov lada? — Kelki obte’zeno szrdcze Tebe, oh trousta 'zelno szuncze, Placsno zdiihavajoucs, sztrada! — Ta, i k-tem szpodobna Dugovanya szkrovna Gledecs, dvo¬ jim; V-nyi temnoszti, Brez’ szvetloszti, Z-grozov i szkuzami sztojitn! 4. Ali — hvala! — visna moudroszt, Ti mi po¬ nudiš, ti na radoszt, Poszvejt na sztezi vandranya; Ti mi odkrivaš szkrovnoszti, I preszvetis nezbrod- jenoszti V-csiidaj bo’zega ravnanya. Gda sze ti pridru’zis, Ino meni szlu’zis V-sztani kmicze, Kak bla’zen szvejt Mi na poszvejt Odpreš, v-kralevsztvi pravicze! 5. Ti ka’zes v-odicsenoszti, Kaj Boug v-popolnoj pravicsnoszti Szoudi vrejdnoszt vszej mrtelni, Kaj nedu’znoszt i te dobi, Csi sze od vtepeni rouk v- mori, Obladnoszti najem 'zelni; Nye bloude grozna noucs, 1 manyi szlugov moucs Neprepravi: Ar ji nye Boug Po boji mouk Korouno dike pripravi. 6. Ah! — osztani tak pri meni, Visna moud- roszt, v-vszakom vrejmeni, Escse i v-szkradnyeiH vecseri; Eti me, kak dejte, vodi, Tam pa na po- csinek szprevodi, ) 'zitka kmicsnom viheri: Odi' cseni trak tvoj Mi szijaj vu grob moj; On m' szvejti, Po tuhini, Na viszini, Gde sze den tvoj vszejfH preszvejti. 117 8. Jezusa zvisenye. (V-NEBO-ZASZTOPLEJNYA PESZM1.) Nouta: Z-nebesz rejcs vecsna prihaja. \AO /")h Jezus, nas odktipitel, Vekvecsni dobrout * daritel! Na kak szvetli sztan viszine Szi d pozdignyen sz-ttihine! 2. Kakso korouno vernoszti Ti je dao Boug vu vecsnoszti, Gda szi vsza popolno szpuno I z-szvetov krvjov zakuno! 3. Sztan tvoj je tak ’ze viszina, Gde te kmiosna globocsina Csiiduje v-szvetloszti trahi, I moli kle- csecs vu prahi. 4. Oh! — zdigni ti i nasz k-szebi; Nedaj nam dvojiti v-tebi: Vrši nase szpravicsanye, I vtalaj v- szejm zvelicsanye. 5. Prepravlaj povszed bolvansztvo, Naj czvete pravo krsztsansztvo, Da te vsza zemla szpoznava, I vu szvetloszti zvišava. Nouta: Te szmrti obladavniki. J44 'T'!, ki szi sz-kmicsne tiihine Pozdignyen * na szvetloszt viszine, Oh Jezus, 'zitka poglavnik! Zdaj ’ze vu diki prebivaš I obladnoszti najem v’zivas Tam, gde szi nas zagovornik — Kak te je zviszo Boug, Na czili telki mouk, V-pravics- noszti! — On ti je dao, Kak je szkoncsao, Korouno odicsenoszti. 2. Ti szi z-nebeszke viszine Na tak nisziki sztan tiihine Sztoupo z-vrejlov gotovnosztjov, Gde szi bo’zansztva szkrovnoszti Razkladao hodecsim v- bloudnoszti, Z-nenaszledjenov moudrosztjov: Szvet¬ loszti vretino, 1’zitka isztino Szi vszejm odkrio, Gda szi vesz szvejt Na tvoj poszvejt V-bo’zanszkoj rejcsi tvojoj vcsio. 9 118 Odkupitel. 3. Ti szi szvete nedu’znoszti, i prave bouga- bojaznoszti Odicseno peldo vszejm dao, Gda szi v- szaki, vszaki hipek Ludsztvi mrtelnomi na ’zitek, Bougi na diko aldiivao. Ti szi, v-kriii szmrti NediT ’zno vkiipsztrti, Vtisao ocso, I tak szi vszejm Z-aP dovom tejm Zakuno bo’zo miloscso. 4. Tak, tak szi ti dobrovolno Ino ze-vsze sz- trani popolno Szpuno ocse povelejnye; Tak szi vsze zemle narodom 1 vszej sztotin i mejszt porodom Na mir szkoncsao odktiplejnye. -- Zato szi na czili Naisao v-ocse krili Najem trudov; Oh! — zato je Delo tvoje Korontivao Boug tvoj z-dikov. 5. Szvetlo, szvetlo korontivan Szi ti, oh nedu- ’zno aldiivan! Tam vu kralevsztvi pravicze: Ar z- ocsom v-ednakoj diki Kraliijes vu nebeszkom 'zitki, Szedecs na sztrani desznicze, Gde ti vsza viszina Ino globocsina Hvalecs szpejva, I v-radoszti Z' obladnoszti Himnusom tebe zvišava. 6. Kakse radoszti vretina Je i nam ta vecsna isztina, Kaj szi ti poglavnik ’zitka! — Ti, tak szvetlo odicseni, Szi i nam porok odlocseni Nemrtelnoszti prebitka: Ki tebe z-vernosztjov I z-sztalnov vrejloszt- jov Naszleduje, V-ocse krili Sze na czili I on z- dikov koronuje. 7. Oh! — krejpi tak ti, ’zitka voj, Drago od' kiipleni sereg tvoj V-neszkazlivoj pobo’znoszti; Brani sztalno verne tvoje, Csakajoucse bla’zensztvo szvoje Od vecsne tvoje zmo’znoszti: Po vnougom trplejny> Pelaj vsze k-videjnyi Tvoje dike. Jezus, vcsini Na viszini Vsze bla’zensztva orocsnike. Nouta: Oh szvetla zvejzda zorjanszka! Qh Jezus, ’zitka poglavnik! Kak zviseiii * obladavnik Szi ti vszej protivnikov! Jezusa zvfsenye. 119 U zmo’zno z-mrtvi zbudjeni, Szi vu nebo pozdig- n yeni I koronuvan z-dikov: Velkoszt, Szvetloszt Je )' u sztavi nebeszke odicsenoszti Najem tvoje ob- •adnoszti. 2. Tebi serezje viszine I vsze bivoszti tiihine szvetloszti szltfzijo, Jezere ti pogubleni I po tebi pdkupleni Te v-radoszti dicsijo: Hvalecs, Molecs ^lecsi pred tebom angel vu dike trahi, I vandrar v 'ii!arnoszti prahi. 3. Kak szrecsna je naša sztava, Ka nasz, kotrige T glava Z-zmVznov ramov zakrivaš, Vrsis nase s zpravicsanye i szpravlas nam zveiicsanye Tam, gde ' szam prebivaš! — Moudroszt, Radoszt Nam, kak r °sza, sztacse vszaki hip od tebe, Zviseni lubeznik •iebe! 4. Oh! — nagni nam szrdcza k-szebi, I budi n asz li pri tebi Iszkati ’zitka moudroszt; Pelaj po ^tezi jakoszti Vsze z-ete szvetszke marnoszti Na b!a’zeni radoszt: Bloudnoszt, Blaznoszt Toga Sz vejta nasz szam vesi prav oduriti I tebi verno szlTziti. 5. Ti boj eti nas branitel, Ino tam zagovoritel vszej sziroticz oesi; Daj- szijati trousta szunezi i u vszakom boleznom szrdczi Vu kakgodi te’zkoucsi, boj Vszejm voj Po tu szkonesanom be’zaji inrtel- n °szti Na sztan nebeszke szvetloszti. Nouta: Kak bi nehvalo goszpodna. 146 . lezus, na oese deszniczi Szedecs, lada 'z- D * J zmo’znosztjov, 1 sors narodov V-praviczi j^vna z-odicsenosztjov. Vsza szo nyemi podvr’zena: v sze bivoszti viszine 1 mejszta globocsine Nyega Pravdi podlo’zena. Szvetli je nyegov sztolecz: On, ° n je szvejta szodecz. 2. Pride on v-odiesenoszti Szoudbo voobszlii- 120 Odkupite!. ’zavat, I vszakomi v-pravicsnoszti Najem vrejdnoszti davat: Neogne sze nyega szoudbe Niksa szvejta csalarnoszt, Ni kmiczi rada jalnoszt Nezakrije pred nyim hodbe; Nega pred nyim temnoszti, Ki brodi szrdcz szkrovnoszti. 3. Jaj teda vszejm, ki szo zmo’znoszt Nyegvo ■ zametavali, I, kak bloudniczi, pobo’znoszt Vnejmar ospotavali! — Jaj vszejm, ki szo vszako ru’znoszt Brez’ sztraha opravlali, 1 hotecs prepravlali Bougi prijetno nedu’znoszt! — Jaj manyim szlugom kmicze, I hoharom pravicze! 4. Ali — oh! — kakse bla’zensztvo Vtala on vam pobo’zni! — Vase je dike kralevsztvo, Ki szte nyemi podlo’zni: Vsze radoszti puna vecsnoszt Sze nad vami preszvejti Tam na pravicze szvejti, Gde korouna csaka vernoszt. Radoszt, vecsno radoszt vam Jezus vas podeli tam. 5. Setujte tak z-bojaznosztjov Nyega sztalno csesztiti, 1 z-detinszkov viipaznosztjov Szrdcze vase krepiti: Gledajte na sztan vecsnoszti, Gde szi na velkom cziii Pocsinete vu krili Domovine mirov- noszti. — Pobo’znim po 'zaloszti Žide szuncze ra¬ doszti. 6. Jezus szam je po trplejnyi Naisao sztan mirov- noszti, I po vugodnom csinejnyi Korouno vekvecs- noszti: On de i vasz pelao ednouk Prejk po noucsj vihera, Na tihi sztanek mira, I na veszelje ze-vszej mouk. On v-diki goszpoduje, I verne koronuje. Nouta: Krisztus je z-mrtvi sztano. 147 K risztus ’ z-mr ^ v * zbiidjen, Je dnesz v- * nebo pozdignyen; On, te za szvejt aldii" van, Je z-dikov koroniivan: Ar na dejszni ocse sze- decs, zmo’zno lada v-visnoj szvetloszti. Jezusa zvi'senye. 121 2. Podvr’zena je nyemi, Kak szodczi visesnyemi, Ysza zmo’znoszt na viszini I oblaszt v-globocsini: Ar na dejszni itn. 3. Boug je tak verno szpuno, Ka je v-diki za- kuno,' Ka de on nas branitel I bla’zensztva szpravi- te K Ar na dejszni itn. 4. Sztoji nyegva isztina, Kak bla’zensztva vreti- J a ; Nyegve bo’zanszke vere Niksa moucs nepotere: Ar na dejszni itn. 5. Szvejt! ka je ’ze tvoja moucs? — Szmrt! tvoja kmicsna noucs? — Nej! — nej je torni S r °zna, Ki Krisztusa prav pozna: Ar na dejszni itn. 6. Veszelte sze, pobo’zni! Vi szte sz-Krisztusom 2 /no.z’ni; On, kak bla’zensztva porok, Da i vam 'zitka ° r ok: Ar na dejszni itn. 7. Oh! kebzujte na nyega, Kak szodcza vises- JVega, Ki moucs rna pogubiti I mouk oszloboditi: na dejszni itn. 8. Osztavte ta szvejt jalni; Ar neda kincsov ; ^alni. Dr’zte sze szredbenika, Ki je vszej verni dika: na dejszni itn. ,. 9. V-nyem polo’zte vupanye; On da vszejm zve- | c sanye, Ki szo nyemi podio’zni, I vu ’zitki pobo’zni; na dejszni itn. 10. Jezus, ’zitka poglavnik! Ti boj nas zagovor- Ill * c: Moli za nasz pri ocsi, Da nam tal da v-milos- Ki, na nyega dejszni szedecs, zmo’zno ladas ' v isnoj szvetloszti. N o u t a : Pojdite ’ze, moji verni! 143 J^risztus je v-odicsenoszti Vzeo najem za sztalno vernoszt; I jasz bom vu pobo’z- ‘ l0 szti Setiivao za nyim na vecsnoszt. On mi v-dike ^ Zv etloj szta\i Nemrtelnoszti sztan szpravi, Kak tou ' ls ztini szam pravi. 122 Odkiipitel: 2. Szredbenik! ti me nadigni K-’zelejnyi tvoje isztine, I ednouk sz-praha pozdigni Na sztan vecsne domovine; Gde i jasz po 'zitka szvetsztvi Vzemern tal v-tvojem kralevsztvi Vu nezrecsenom bla’zensztvi. 3. Kak szrecsen bom jasz na czili Szkoncsa- noga potuvanya, Gda vzemern najem veszeli Pobo- 'znoga vojszkuvanya, — Tam v-diki nemrtelnoszti, Gde bom ti vu popolnoszti Szpejvao peszini ob- ladnoszti! V. Poszvetitel. Duha bo’zega dela. (RISZALSZKE PESZMI.) Nouta: Z-nebesz rejcs vecsna prihaja. 14.0 F)uh bo’zi! ti, oh visna moucs, Podejli nalil * tvojo pomoucs; Batrivi nasz v-bojaznoszti, i krejpi vu vtipaznoszti. 2. Nedaj nam v-Bougi dvojiti, I od vere odsZ' toupiti; Vari nasz od mre’ze jalne, I vcsini do koncza sztalne. 3. Poteri moucs protivinsztva, I vlej v-nasz nagib jedinsztva, Da do szi vszi odebrani Vu lubezni praV podani. 4. Vcsini nasz ocsi vugodne, 1 na vsze dobro szpodobne: Pelaj vsze po sztezi szvetsztva K-vecS' noj vretini bla’zensztva. 5. Dika, cseszt ocsi vecsnomi, Jezusi, szini nyeg| vomi, I tebi, duhi zmo’znomi. — Bougi v-bivoszt 1 ednomi. 123 Duha bo’zega dela. Na tou nouto. | \fretina vecsne moudroszti, Duh ocse visne * ' szvetloszti, Ti, szkrovnoszt bo’zi kazitel, I dtis bla’zensztva szpravitel! 2. Ti nasz na dobro zbiidjavaj, 1 v-szlaboszti nam moucs davaj; Ka’zi nam Jezusa sztopaj, I za nyim ravnaj nas be’zaj. 3. Ti tnecsi szrdcza okorna, I vcsini szi je po¬ korna, Da sze ji prime ’zitka glasz, Gda na pobo- znoszt zoves nasz. 4. Vla’zi, ka je v-nami szuho, Vracsaj od nasz, ka je tuho, Csiszti, ka je oszkrunyeno, Vracsi, ka ]e oranyeno. 5. Vu kakgodi potreboucsi Boj vernim bo’zim k-pomoucsi: Daj vszejm na szveto ’zivlejnye Bla¬ ženo vopreminejnye. Na zlitino znouto. 151 k-nam, bo’zi duh szveti! Szrdcza naša * 1 nam poszveti: Vlej vo na nasz v-obil- n oszti Dare tvoje szmilenoszti, Stere onim podelja- v as, Ke z-bloudnoszti povodjavas Na szvetloszt vere krsztsanszke, I k-vretini dike bo’zanszke. Dika, cseszt 1 hvala Bougi! 2. Ti, oh trak visne moudroszti, I kazacs bo’ze Sz krovnoszti! Daj vszejm Bouga prav szpoznati, I duhi zvisavati; Vari nasz vsze od bloudnoga Szvejta navuka tuhoga, Da li ocse ltibeznika Mamo vere poglavnika, Dika, cseszt i hvala Bougi! 3. Oh ti, zmo’zen batrivitel 1 Boujdi nam veren Voditel, Da vu veri obsztojimo, 1 vu boji nezdvo- ijhio: Pelaj po sztezi vernoszti Nasz k-czili velke v ecsnoszti, Gde mo vszi z-odicsenimi Veszelo szpej- v ali seregmi: Dika, cseszt i hvala Bougi! 124 Poszvetitcl. Na ono nouto. 1 KO D ah t* 0 2 *' ^ bojdi z-nami, Odkuplenimi * dušami; Pelaj nasz po sztezi szvetsztva K-’zelnomi czili bla’zensztva. Ti, ’zitka pouti kazitel, Boj nam szmileni voditel, Da nasz v-mre’ze ti nesz- talni Nigdar nezaplete szvejt jalni; Ti daj pomoucs, oh visna moucs! 2. Ti, dike, nebeszke szvetloszt, Budi nam szrd- cza na vrejloszt, Da ru’znoszt zla odurimo, I tebi v-szvetsztvi szlu’zimo: Pelaj vsze z-gnuszne bloud- noszti K-vretini ’zitka moudroszti, Da vszi Bouga prav szpoznajo, Ino dosztojno zvisavajo. — Boj k- poszvejti vszemi szvejti! 3. Hodi, i boj nam nazoucsi Vu szrdcza britkoj te’zkoucsi: Ti moli za nasz pri ocsi, Da tal vzeme- mo v-miloscsi; Ravnaj czejlo našo hodbo, Da ino gotovi na szoudbo, I, verno szkoncsavsi be’zaj, Szmrt bojdi vszejm v-nebesza sztopaj. — Boj szmileni, duh bla’zeni! N o u t a : Oh szvetla zvejzda zorjanszka. j KQ Hodi, oh szveti duh! — tvoj glasz Budi 1 sz-tamna bloudnoszti nasz, Na pravo ’zitka moudroszt; Odpri szvetloszti vretino, 1 ka’zi bo’zo isztino, Nam vandrarom na radoszt. -— Hodi, Vodi Ti sereg tvoj, bla’zensztva voj, na vtipaznoszt, 1 sztalno bougabojaznoszt. 2. Ti szi vucsitel isztine; Sz-tvoje bo’zanszke vretine Sztacse vekvecsna moudroszt. Daj nam glasz tvoj posttivati I z-zitkom naszlediivati, Da mamo v- Bougi radoszt. Bougsaj, Vracsaj Naklonoszti k-pobo- 'znoszti, z-’zitka rejcsjov, Kak v-kmiczi gorecsov szvejcsov. 3. Vu dnevi szvetle radoszti Szi nam bouga- bojaznoszti Daj z-sztalnosztjov dr’zati; Csi pa nevolo Duha bo’zega dela. 125 trpimo, I pod nye krizom gecsimo, Oh! — nedaj nam vczagati: Ti szam Boj nam Vracs ran dušni, i niir visni nam vlej v-szrdcze, Da nam on bou 'zitka szuncze. 4. Csi sze na grejh szkiisavamo, I od 'zel za- Pelavamo, Vari nasz batrivnoszti; Ar ki tak stima, kaj sztoji, Kak zlehka szpadne i zdvoji V-bloudnom szpari blaznoszti; Tu’zna, Grozna Noucs szkvar- jejnya je gresejnya robom bluzi, Ki szrdcze tebi nesziu’zi. 5. Vesi nasz tak tvoj mir iszkati, I vu vszem niertuk dr’zati, Ka je zlehka skodlivo. Lejpa je pout Popolnoszti, Lejpa i zadovolnoszti Za szrdcze nesz- kazlivo. — Moudroszt, Jakoszt Postiivati, i varvati nia tii vrejdnoszt, I tam da bla’zeno vecsnoszt. Nouta: Krsztseniczi, hvalte Bouga. 154 . neproszim te preidoucsi Kincsov toga szvejta; Ar nedajo v-szmrtnoj noucsi ^ravoga poszvejta. 2. Daj mi duha' tvojga, Boug moj! Za nyega sze molim; Csi vzemem te’zelen dar tvoj, Kak szi szrdcze vtolim! 3. On, on mi odpre vretino Bo’zanszke moud- roszti, I podeli prvotino Bla’zene radoszti. 4. On me vesi tebe liibiti, Ocsa szmilenoszti. 1 v -tebi sze veszeliti Z-csiszte naklonoszti. 5. I tebe z-szrdcza lubiti, Tou je prava moud- roszt; Maren szvejt pa oduriti, Tou da duši vrejdnoszt. 6. Lubezen tvoja obsztoji, Csi vsze drugo lejhne. Bla’zen, ki v-nye krili zaszpi, Gda, kak czvejt, Povejhne. 7. Vodi me tak z-duhom tvojim Pri vszoj hodbj 126 Poszvetitel. mojoj, Da nevkleknyeno obsztojim, Boug, v-liibezni tvojoj. 8. Ednouk born te v-vekvecsnoszti Popolnej szpoznavao, I za te dar szmilenoszti Veszeiecs zvisavao. N o u t a: Kak bi nehvalo goszpodna. 155 m vu P r ^hi klecsecs, Tebe vszi ^zvisavamo, Zmo’zna tvoja dela gledecs, Stera dnesz zbrodjavamo. Tl szi vodo vucsenlke, Da szo ze-vszov szrdcsnosztjov I vrejlov pobo’znoszt- jov Szpravlali Bougi vernike: Ti szvejt po ’zltka szvetsztvi Pelas k-dike bla’zensztvi. 2. Kak gingavi trak szvetloszti Je vu’zgao ete poszvejt, Steri je v-noucsi szleposzti Obszvejti szledi vesz szvejt! — I kak nezapopadnyeni Ja navuk isz- tine bio, Šteroga je Jezus vcsio Po mejsztaj v-bloudo vtonyeni! — Zato je nyega moudroszt Dr’zao szvejt li za nouroszt. 3. I kak malo je ti verni, Ki navuk te prejdgajo! — Kak vnogo pa ti neverni, Ki nyega preganyajo! — Dvanajszet ribicsov prouszti Ga nesze pred zev- csene, Z-oblasztjov odicsene, 1 szedecse vu szleposzti, Preganyani z-besznoucsov, Z-ognya iro’zja moucsjov. 4. 1 donok, sz-kaksov zmo’znosztjov, Sz-kaksim naprejidenyem, Sz-kak nevkleknyenov sztalnosztjov, Med spotom i trplejnyem, Glaszijo rejcs szredbenika, Szejjavsi po vszem szvejti, Tim blodecsim k-poszvejti, Odicseno szemen 'zltka! •— Po nyi szpadne bol- vansztvo, Po nyi czvete, krsztsansztvo. 5. Nej! — nej je cslovecsa zmo’znoszt I pamet tou csinila; Bo’za miloscsa i moudroszt Je k-tomi rnoucs delila: Duh szveti! ti szi krepio v-tom Jezusa vucsenlke, 1 szpravlao szi vernike Sz-tvojim nebesz- Duha bo’zega dela. 127 kini poszvejtom; Ti szi szvejt odumlavao, I na vero szpelavao. 6. Sz-tebom szo szrdcsno pousztali Pred pro- tivnov zmo’znosztjov, Ki szo sze Bougi poudali Sz- trplivov pobo’znosztjov; Sz-tebom szo na velkom cziii Znojnoga potiivanya Gledecs szad bojiivanya, Pokoj naisli v-sz m rt n o m krili; Ti szi nyim vu’zgao poszvejt Prejk na dike bla’zen szvejt. 7. Dika tebi, vecsna tnoudroszt, Za dare szrnile- noszti, Stere 'ti i nam na radoszt Deliš zdaj v-obil- noszti. — Oh! — budi nasz, tvoje verne, Po duhi vtipaznoszti I bougabojaznoszti, Z-bloude pred tebom odurne: Pelaj po sztezi szvetsztva Vsze, vsze k-czili bla’zensztva. Nouta: Hodi k-nam, bo’zi duh szvejti! 1 Čl l/eszelte sze, ktsztseniczi! Dicste Bouga v- * csisztom szrdczi, Ki je duha szvojga po¬ szvejt Z-dikov vovlejjao dnesz na szvejt, Po kom je szedecsim v-kmiczi I vu bolvansztva temniczi Od- pro sztezo szlobodscsine, I szkazao orok szinovcsine Dika Bougi na viszini! 3. Idoucsi po vszoj dr’zeli, Neszejo vszejm glasz veszeli, Predgavsi ’zitka isztino I kazavsi nye vre- tino; Szvejt blouden, ki je prouti nyim, Obladajo z- Bougom szvojim, Vsza mirovno pretrpijo; Ar sze od duha batrivijo. Dika Bougi na viszini! 4. Goszpoud sze za nye vojuje, I nyi trfide ko- rontije. Vno’zine Bouga dicsijo, Geto nyi dela vidijo: Vesz szvejt szpozna szvojo szleposzt, I hiti na 'zitka szvetloszt, Osztavi gnuszno bolvansztvo, I sztoupi na pravo krsztsansztvo. Dika Bougi na viszini! 5. Eta miloscsa vugodna Zhaja i nam od gosz- podna; Boug je i nam vu temnoszti Pokazao sztezo 128 Pozvetitel. vecsnoszti, — I nam, szedecsim vu kmiczi, I vu sz- kvarjejnya temniczi, Je oudpro pout szlobodcsine, 1 ponudo troust szinovcsine. Dika Bougi na viszini! 6. Oh! — nuczajmo tou veliko Ponudjeno nam priliko, Szrecso našo szpoznavajoucs, I goszpodna zvisavajoucs. — Hltmo po sztezi vernoszti K-czili bla’zene vecsnoszti, Gde mo vsza v-diki gledali, I z-odicsenimi szpejvali: Dika Bougi na viszini! Nouta: To leto blagoszlovi. J K 7 \7eti riszalszki szvetki V. Dicsmo goszpodna * Bouga, Ki je zemle odvejtki ./• Poszlao duha szvetoga. Nyega vadluje, I, vu prahi klecsecs, csiiduje Szvejt, vopelan z-bolvansztva, K-krsztsansztva ./' Bla- 'zenomi poszvejti. — On szvejti :/* Z-vecsnim trahom nemrtelnoszti I nam k-veszelnoszti. Nouta: Dokoncsao szem jasz 'zitek moj. 158. K ak dalecs szem jasz blodecsi Escse od czila mojga! Kak dalecs sztojim dvo- jecsi, Boug moj, od licza tvojga! — Kamakoli vr- ’zem poglejd V-kmicsnom douli mrtelnoszti, Tu’zen kejp zaglednem povszed Žele nepopolnoszti. 2. Duh bo’zi! tvoja isztina Mi naj szvejti v- temnoszti! Ti, oh vszej dobrout vretina, Me krejpi v-nemocsnoszti : Csi mi gda v-tal pride radoszt, Vra- csaj mi na dobro szrdcze; Ali csi me doide 'zaloszt, Ti mi boj trousta szuncze. 3. Po sztezi sztalne vernoszti Mi daj hititi k- cziliPelaj me na mir vecsnoszti, Gda zaszpim v- szmrtnom krili: Tam bom v-szvetloszti szpoznavao Bo’zanszke tvoje szkrovnoszti, I tebe molecs zvisavao Za dar visne moudroszti. 129 VI. Naprave poszvetsenya. 1. Rejcs bo ža. N o u t a : Ti, vszake sztvari sztvoritel. |KQ D oug, vszega zmo’zni sztvoritel, Ocsa, i * moudri ravnitel! Ki szvejt tvoj csudno zdr’zavas, I vszejm mir i radoszt davas. 2. Vesi nasz rejcs tvojo 'želeti, Ino pouleg nye 'živeti; Da ru’znoszt zla odurimo, I tebi v-szvetsztvi szlu’zimo. 3. Neba, zemla tebe diesi; I nasz te tak esesz- titi vesi, Da ti brezi szkazlivoszti Aldujemo vu sz- vetloszti. Na tou nouto. 160 (^ osz P°dne, ocsa szvetloszti! Vodi nasz z- * duhom miloszti, Da eti v-marnoszti prahi 'Zivemo vszi v-tvojem sztrahi. 2. Jezik nas nam ti, milosesa, Vracsaj od hu- doga guesa; Vracsaj od zla i nas pogled Na vu- godna dela povszed. 3. Pamet nam sznaj’zi z-moudrosztjov, Ino szrd- cze sz-pobo’znosztjov: Da kak tvoji odebrani Hodimo vu našem sztani. 4. Tak, gda nam tu szuneze zaide, Den tvoj nasz gotove naide Na tiho voodhajanye I velko ra- csundavanye. Na prvo nouto. 161 f)dhajaj’ze, diisna temnoszt, Blouda, i grej- * hov liibeznoszt! Ar nam szvejti visna 'vioudroszt, Dušam pobo’znim na radoszt. 2. Krisztus je ’ze vszej pravieza, I szvetloszti 130 Naprave poszvetsenya'. zorjenicza, Ki z-szna zbiidjenomi szvejti, Kak visni trak z-dikov Szvejti. 3. Osztavmo tak i mi bloudnoszt, Ru’zni grejh, i szrdcza dvojnoszt; Hod mo, kak decza szvetloszti, V-nepokaranoj vrejloszti. 4. Boug! ti nam szrdcze ocsiszti, I v-robsztvo zla vecs nepuszti; Daj nam tii v-szvetsztvi hoditi, 1 tam v-diki tal dobiti. Na prejdnyo nouto. ► Czvčti szodecz! ki v-praviczi Oszoudis z- f * gajana v-kmiczi, Bloudnoszt i zlo o d ur- javas, 1 kastigi podmetavas. 2. Sztrebi tak z-nasz vszo nevernoszt, 1 vszo protivno odurnoszt; ’Za’zgi pa v-szrdczi liibeznoszt, I sztalno bratinszko zlo’znoszt. 3. Daj, da sze vszi szpokorimo, ino znouvics porodimo, I tak na vecsno bla’z.ensztvo Pridemo v- tvoje kralevsztvo. Na ono nouto. 103 V idis ’ * 30,ze ’ szr dcze nase, I bolezne rane * duše. Jaj! — mi szmo v-dobrom zmen- kali; Ar szmo tebe zbantuvali. 2. Zato pod zla bicsom gecsecs, Boug, k-tebi kricsimo klecsecs: Hodi, z-duhom nasz ocsiszti, I velki dug nas odpuszti. 3. Daj szvejtiti tvojmi szunczi V-nasoj pameti i szrdczi, Da bomo tvoje miloscse Vugodno prebi' valiscse. 4 Csini tak z-nami z-miloszti, Da te dicsimo v-radoszti, 1 tii v-nicsesztnoszti prahi Vandramo vszi v-tvojem sztrahi. Rejcs bo’za. 131 Na iszto nouto. 140 Molimo tebe, duh szveti! Pamet našo nam * preszvejti, Da szveto rejcs szredbenika Szpoznamo za moudroszt ’zitka. 2. Nye glasz nam daj vszejm bougati, 1 po nye sze prav zbougsati, Mocsno sztati vu vupanyi, 1 tal v zeti v-zvelicsanyi, 3. Ti, szteze 'zitka kazitel, Boj nas szmileni vodi- tel, I zagovor nas pri ocsi, Da nam orokda v-miloscsi. Na tou nouto. \QK Qh ocsa visne zmo’znoszti, Punoszt vsze ^aobrotivnoszti! Zglej sze milosztivno na nasz I poszluhni vuszt naši glasz. 2. Vlej na nasz, vbouge .sziroute, Obilnoszt tvoje dobroute; Da tvoj blagoszlov v-’zivamo, I hvalecs te zvisavamo. 3. Zdr’zi nasz vu csisztom ’zitki, Da neszpad- 'lemo v-grejh britki, Trejznoszt zdr’zimo v-jejsztvini, ^-gucsi, v-deli, i v-vitpini. 4. Vera nam naj bou popolna, Pamet na vsze dobro volna, Da hudi szvejt obladamo, I dike orok Udarno. 5. Dika ocsi vekvecsnomi, Jezusi, szini nyegvomi, ‘ akaj i diihi szvetomi, — V-bivoszti Bougi ednomi. — Nouta: Oh vekivecsne miloscse.* 166 . Doug! ti szi tvojo velikoszt Odicseno vosz- * ^kazao, Gda szi rejcsi tvoje szvetloszt Vandrarom na poszvejt dao, Da bi na tvoje szpoz- 'ianye i vugodno zvisavanye Pripelao vsze narode. 2. Oh ocsa! za to szmilenoszt Te z-szrdcza Zv isavaino; Ar vu nyej vecsno liibeznoszt Z-radosztjov Spoznavamo. Vesi nasz nyo prav postuvati, I nye Slasz naszlediivati, Vu’zitki i vu szmrti. 132 Naprave poszvetsenya. 3. Nyej blagoszlovleno szvetloszt Vsze bole raz- surjavaj; Vucsitelom vlsno moudroszt Na nye gla- senye davaj, Narodom pa sztalno vrejloszt, Da, pre- szamnavsi nye vrejdnoszt, Nyou z-haszkom posz- luhsajo. 4. Daj vszejm vu tvojem zavezki Z-vrejdnim szrdczom tal vzeti, Da sze tebi, duh nebeszki, V- szaka duša poszvetb Vjedinaj vsze v-tvojem szini Eti, i tam na viszini, Vu veri liibezni. Nou ta: Verosztujte, oh krsztseniczi! 167 Roženi narod, ki od tebe, Oh Boug, v- * dabla ’zitka poszvet! Nyega na velkoj pouti nebe Nemre zblouditi jalen szvejt; Ar pri tvo' joj rejcsi, Kak pri szvetloj szvejcsi, Szrdcsno potuje, V-szvetsztvi sze ponavla, V-deli blagoszlavla, 1 ko- rontije. 2. Ali jaj torni, ki tvoj poszvejt Zavr’ze, i v- kmiczi bloudi! On szam klacsi szrecse szvoje czvejt; Ar sze z-zlom, kak decza loudi; K-szvejti sze prid¬ ruži, 1 li tejli szltiži Vu bloude szenyi: Toga dika vejhne, Kak szpar megle lejhne, V-ocsnomegnyeni ; 3. Bloudnoszt toti etak govori: Kešem i s z 1 je nam boža rejcs? — Vejm vu czejlonj sztvorjejnyi gori Telko jezer vekvecsn* szvejcs, V-neznanoszti noucsi, Bouga k a' zajoucsi V-dike szvetloszti! — Tam, vand- rar, szpoznavaj Ocso, i zvisavaj V-nyeg a vel koszti! 4. Ka’ze, isztina, i szvejt Bouga Odicsene szpo- dobnoszti, 1 v-nyem zgajana csiida vnougaSzo szvedok nyegve zmožnoszti: Ali kak temni mrak Oblejva tenki trak Szvejta bo’zega! — Brezi bo’ze rej¬ csi Li pri tem noj szvejcsi Gledamo nyeg^ Rejcs bo’za. 133 5. Kak vnougi szo v-prepaszt vtonyeni, Ki' szo Vnejmar tak stimali, Ka szo, na szlab razum szlo- nyeni, Bouga zadoszta szpoznali! — Tadanke nesz- jalne, I frlike jalne Je zmejsao, kak sznejt, Med vere isztino, Gda je nye vretino Hotecs zakrio, szvejt! 6. Ka za moudroszt more zgrtintati Sztopaje ho’ze szkrovnoszti, I ranyenim szrdczam troust, dati, Pri zmenkanyi i tu’znoszti? — Sto nam ka’ze v- szmrti, I vu dike vrti Orok bla’zensztva ? 7. Rejcs bo’za vsze tou doprinesze Z-nepreb- rodjenov nroudrosztjov; Ona vsze vucsi, vszejm mir nesze, Vsze o’zivava z-radosztjov, Gda, kak dušni ran vracs I angel varivacs, Z-nami potuje, 1 z-mirom vecsnoszti, Na czili vernoszti, Vsze koronuje. 8. Oh! — hvala ti vecsna miloscsa, Za tak drage rejcsi poszvejt! Hvala, kaj sze, kak veren ocsa, Tak szkrbls za nevrejden szvejt ! — Pelaj vszamo- goucsi, Vsze, vsze z-bloude noucsi, Na sztezo ’zltka, I vsze krsztsenike Vcsini orocsnike Nebe prebitka! Na znano nouto. 168 Qzpoumeni sze, goszpon, z-verni tvoji, Ki * k-tebi kricsijo z-nevoul szvoji; Z-duhom Gojim bojdi nyim nazoucsi, I potroustaj je v-vszakoj G’zkoucsi. 2. Daj nam pred vszejm, ocsa vszamogoucsi, Tvoje rejcsi kruh otavlajoucsi, Od steroga szam ve¬ liš, erkoucsi : »Ki de ga jo vszigdar de ’zi- v o u c si.« 3. Nedaj tvoje isztine 'zejati; Rejcsi tvojo troust nam daj v-’zivath 'Žitka vode sze nam daj napiti, 1 ’z-nye hladom dtiso otaviti. 4. Gda sze tvojga szina navuk vcsimo, Daj, da 10 134 Naprave poszvefsenya. vu tom nigdar nedvojimo, Ka nasz po nyem ’zelejs ti zbougsati, I na vecsni ’zitek pripelati. 5. Zato nam tvojga duha podejli, Da bomo, kak poszluhsavczi vrejli, V-lejpom szrdczi rejcs tvojo varvali, I obilno nye szad prinašali. 6. Nej! nedaj nam od nye zablouditi, Ni od prave vere odsztoupiti, Nego vrši nasz po nyej vu szvetsztvi, I tak nam daj ednouk tal v-bla’zensztvi. 7. Hvala tebi za tvoje rejcsi czvejt, Hvala za nye szladki troust i poszvejt! — Oh! — osztani ona kincs nas v-’zitki, I orok nas v-nebeszkom prebitki. N o u t a : Hvaleno bojdi, Boug, vekveke. 1£Q '7-zahvalnim szrdczom, Boug, k-tebi priha- * jamo, Pri kom vecsni dobrout punoszt na¬ hajamo, Za dar rejcsi tvoje tebe zvisavamo; Ar v-nyej najdragsi kincs dušni szpoznavamo. 2. Oh! — primi aldov nas, gda tebe molimo: Odpiiszti nam grejhe, z-szrdcza te proszimo; Szlisaj vuszt naši glasz, pri vszoj nevrejdnoszti, I szpuiii nam prosnyo sz-tvoje szmilenoszti. 3. Za’zgi tvoje rejcsi vu nami lubeznoszt, I z- vrsavaj po nyej med nami pobo’znoszt; Pelaj vsze na pravo vero i szpoznanye, Da tebi szlu’zimo, kak verni krsztsanye. 4. Jezus, szin tvoj, tak vesi, kaj, ki pred vszejni iszese Nebeszko kralevsztvo i prebivalisese, On lejpi tal vzeme — nej szamo v-duhovni, Nego i v-zemel- szki dobroutaj telovni. 5. Daj nam tak z-vrejlosztjov rejcs tvojo iszkati, I v-nyej k-nam gueseesi mouder glasz szlisati; Da mo etak vrejdni, pri sztalnoj vernoszti, Tvojga bla- goszlova tii i vu vecsnoszti. 6. Ka bi nam hasznilo vesz szvejt zadobiti, Csi Rejcs bo'za. 135 bi szi ’z-nyim dušo mogli pogubiti? Vu prah ma Sz padnoti vsza dika zemelszka. Bla’zen, ki je sz^ Pravlao ta vecsna nebeszka! 7. Za dušo sze nam tak pred všzejrn daj sz- brbeti, Ino rejcsi tvoje vecsni kincs 'želeti; Ar csi 'no gedrni vu našem krsztsansztvi, Ti nam obilen tel das vu zvelicsansztvi. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! 170 C si ’ z elejs, krsztsenik, Szrdcze tvoje zboug- * sati, Nezamudi rejcsi Bo’ze vrejlo szlisati; fjemiszli, kaj li ’z-nye Moreš prav szpoznati 'Žitka r bd, i bo’ze Poti zbrodjavati. 2. Ali tak jo veri, Kak rejcs Bouga 'zivoga, Koga bi v-nye glaszi Csuo gucsati szamoga, — Csti, s zlisaj jo z-verov, Szrdczom, postiivanyem, 1 na Stisni czimper Vrejlim setuvanyem. 3. Zduhavaj gousztokrat: Goszpodne, ti, v j s n a moucs! Daj mi k-tvojoj rejcsi Vol o, teizum, i pomoucs; Da du'znoszti moje 'Z- ny e is z t i n szpoznavam, I nye zapouvedi 2-radosztjov szpunyavam. 4. Neniha ocsa tvoj Tebe v-robsztvi bloudnoszti; bjej! — szam de te pelao Na pout prave moudroszti: teši ti nyegovo rejcs Rad cstes ino csujes, Da ti v °lo i moucs, Naj jo naszledujes. 5. Oh! — csti i szlisaj jo Brezi bloudne dvoj- n °szti; Odtrgni sze v-duhi Od szvetszke naszlad- jj°szti: Ar ki sze k-szvejti raj, Kak k-Bougi pridru’zi, ten odvr’ze dušo, 1 li tejli szlu’zi. ^ 6. Naime den pocsinka Poszveti tvojmi Bougi: teabaj sze od marni 'Žitka oupravicz vnougi: Szkrbi SZe za sztalne Kincse dtise tvoje — Tam, gde Boug v bupszpravla Odebrane szvoje. 136 Naprave pošžvetsenya. 7. Csi ti gda rejcs 'zitka Szpiiszti v-szrdczi korenye; Idi, i tak csini, Kak ti ona da vcsenye ; Premecsi, obcsuti Prav nye moucs bo’zanszko; Tak naides v-nyej nagib Na hodbo krsztsanszko. 8. Czil tvoje bivoszti Je jakoszt i bla zensztvo; Zato te rejcs bo’za Budi na 'zitka szvetsztvo: ’Z-nye sze tak vesi moudroszt Krsztsanszkoga 'zitka, Naj te pela na mir Vecsnoga prebitka. 9. Csi je gde nerazmis, Neboj zato k-nyej tubi; Boug ti da k-nyej poszvejt Po szvojem szveton 1 d u h i. Ka pa zapopadnes, Zdr’zi i naszleduj: Ali nyč szkrovnoszti Veri in o postuj. 10. Znaš dobro, ka je Boug Globocsina szkrov¬ noszti, I nyegva szveta rejcs Zdenecz nezbrodjenoszti- Kakda bi tak inogao, Oh prali nepopolen, Nyeg <1 pout zgrtintati Razum tvoj nevolen! 11. 1 csi bi ti taki Vszaki piszk nezgrtintan bio, Vu kom je Jezus tvoj Isztine bo’zansztva vesio; Ba- trivno bi szmeo vsze Ti i te varvati: Ar te nesese Boug ’znyim Na pogubel zvati. 12. Primi tak, krsztsenik, Rejcs bo’zo z-gotoV- nosztjov; Veri, i naszleduj Nye isztine z-vrejlosztjov: Ona de ti sztalen Kincs tvoj v-etom 'zitki, I zalog bla’zensztva V-nebeszkom prebitki. PRED PREDGOV. Nouta: Szladki Jezus, mr sžmo szem. daj .nam vszejm prav szpoznati Poti ravnanya bo- Tega, 1 diVznoszt sztana našega. 2. Pamet naša je sz-kmiezov, Duh pa z-nET nosztjov obvzeti: Ti nasz z-rejesi praviezov V-dtB 1 Rejcs bo’za. 137 ' v-tejli poszveti; Ar li od tebe, visna moucs, Vdab- Drno poszvejt i pomoucs. 3. Ti, vsze dike vretina, V-nami iszkro vere n ejti; Rejcsi tvoje isztina Nam na sztezi 'zitka szvejti: Da Bouga v-szvetsztvi csesztimo, I vu diki tal do¬ bimo. Na tou nouto. 172 . Qoszpodne! v-hi’zo tvojo Szmo prišli, rejcs * 'zitka sze vcsit. Ti, ki szi nasz oszvojo, * pouzvao v-duhi te csesztit, Pelaj po isztine pouti Nasz czili vecsnoszti prouti. 2. Ti, vszej dobrout vretina, Vlej i na nasz bla- Soszlov tvoj. Tvoja vecsna isztina Nam vszejm go- r ^csa szvejcsa boj, Na sztezi prave vernoszti, I °dicsene vecsnoszti. 3. Rejcsi tvoje prejdganye Bojdi v-nami szada- r °dno, I vuszt naši szpejvanye Tebi, vecsen duh, v pgodno. — Krejpi nasz v-veri, viipanyi, I daj nam Dl v~zvelicsanyi. N o ut a: Goszpon Jezus, verni sze k-nam. 173 G 0SZ P° n J ezus ' tv ojga duha Vlej vu naša * 1 szrdcza fuha: On za’zgi nasz, verne sz- v °je, Na ’zelejnye rejcsi tvoje. 2. Nadigni nasz na zahvalnoszt, I pravo krszt- Dnszko sztalnoszt; Da vu veri nezdvojimo, I vu bobrom obsztojimo. 3. Ednouk mo, v-szvetloszti klecsecs, I tebe vu Nki gledecs, Szvet’, szvet’ szvet je Boug! szpejvali, sztebom sze racluvali. ^ 4. Dika oesi na viszini, 1 tebi nyegvonri sžini, a kaj i duhi szvetomi — Bougi v-bivoszti ednomi. L 138 Naprave poszvetsenya. Na znano nouto. 174- H odi k-nam, °* 1 duh szveti! Szrdcza naša * poszveti, I pelaj nasz vsze sz-kmicze, Na pout tvoje pravicze. 2. Rejcsi bo’ze isztina Je szvetloszti vretina: Nyou nam tak daj razmiti, I pouleg nye csiniti. . 3. Daj nam v-trejznom ’zivlejnyi, I vugodnom csinejnyi Najvekso radoszt meti, I za dušo szkrbeti. 4. Troustaj nasz vu 'zaloszti, I vari zla v-ra- doszti; Vu szlaboszti nam daj moucs, I v-boji vere pomoucs. 5. Tak mo ti v-bo’zem sztrahi Szlu’zili 'ze tu v-prahi; Tam mo ti pa z-seregmi Szpejvali angel- szkimi. Na lasztivno nouto. I 7 K r\h milosztivni ocsa! Daj nam duha szve- * ^ toga. Ti, vekvecsna miloscsa, I troust szrdcza tu’znoga, Pelaj sz-ktnicze bloudnoszti 1 grej- hote odurne, Na sztezo pobo’znoszti Nasz, odeb- rane verne. 2. Krisztus! ki szi duha moucs Podejlo vucse- nikom, I nyega zmo’zno pomoucs Obecsao vszejrri vernikom; Posli zdaj i nam nyega, Da nam szrdcza popravi, I na glasza tvojega Razmejnye prav pripravi. 3. Szveti duh! ti, visna moucs, Bojdi nas posz- vetitel, 1 podejli nam pomoucs, Kak moudroszti vo¬ dite] ; Da rejcs bo’zo z-vrejlosztjov Poszluhsavsi, zdPzimo, I varvavsi z-radosztjov, Nye lejpi szad rodimo. Nouta: Szladki Jezus, mf szmo szem. 176 R m ’ zen ^ e ’ P osz, dhsa Rejcs bo’zo ino * zdr’zava! —Goszpodne, naša duša Zdaj molecs k-tebi zdiihava, Da nasz tvoj glasz naj zbougsava, I na ’zitek povodjava. Rejcs bo’za. 139 2. Vesi nasz vsze zdr’zavati, Ka szluga tvoj pred nasz dava, I verno szpunyavati, Ka diVznoszt zapo- v edava; Da vu moudroszti czvetemo, I vu vszem dobrom rasztemo. 3. Vecsni kines je rejcs tvoja. Oh! — daj nam jo tak varvati, Da ni v-dnevi nye boja Nemiszlimo n ye odati. -— Krejpi i v-szmrtnoj bolezni Szrdcze nase v-nye lubezni. PO PREDGI. Na prejdnyo nouto. 177 . JQika oesi vecsnomi, Ki, szkrb noszecs na * drok szvoj, Deli liidsztvi vernomi, Ka ^ 2 lu’zi duši na pokoj: Nyemi poszvejt i troust dava, ‘ v-veri je potrdjava. 2. Boug te szvoje rad esuje, I nyim blagoszlov podeli. — Ki rejcs bo’zo postuje, I li v-dobrom sze ^eszeli; On je ’ze eti prav szreesen, Tam pa dobi 2 itek vecsen. 3. Postujmo tak i mi vszi Rejcs bo’zo i nye praviezo; Hodmo, i zebermo szi Nye pout, odurivsi 1( >niczo: Hitmo vszi po szvetsztva pouti Czili vek- Ve csnoszti prouti. Na tou nouto. 178 . Uvala Bougi; szkoncsali Szmo ’ze szlu’zbo * goszpodnovo, I obilno szpoznali Tanacs L v olo nyegovo. — Tak szkrbi za nasz, sziroute, ^°ug i oesa vsze dobroute! 2. Blagoszlov bo’zi je ’ze I troust vere vszejm tla ni dani: Mi szmo tak dike bo’ze Orocsniczi odeb- Oni. __ oh! — varmo vszi našo vrejdnoszt, I sz- ka zujmo Bougi vernoszt. 3. Boug! nase voidejnye Alduj i notriidejnye: 140 Naprave poszvetsenya. Blagoszlovi mislejnye, Recsi, hodbo, i csinejnye! Da v-tvojem sztrahi ’zivemo, I v-pravoj veri merjemo. 2. Szveti krszt. N o u t a : Nas dragi ocsa, vretina moudroszti! 179 rsztsanszke vere vekvecsna podsztava Je * szveti Krszt, kak Jezusa nasztava, Po kom sze gorijemlemo v-krsztsansztvo, Na zvelicsansztvo. 2. Mi szmo v-ocse, szina, duha szvetoga Ime krsztseni, i tak vu csisztoga ’Zitka sztiknyo vszi go- rioblecseni, I poszvetseni. 3. Mi sze tak zato krsztsanye zovemo; Ar vu szpoznanyi dejl bo’zi rasztemo, Vu pravoj veri po¬ bočno 'zivemo, Ino merjemo. 4. Mi li ednoga Bouga vadlujemo, I ka ’z-nyeg- voga zakona csujemo, Tou postujemo z-recsmi i niiszlami, Ino z-delami. 5. Boug nam pa v-krszti tou obliibo dava, Ka nasz po szini za szvoje szpoznava, I kaj nasz vsze dicsi po tom 'zitki V-vecsnom prebitki. 6. Tak nam szveti krszt v-nebo odpre dveri, Csi obsztojimo v-pravoj 'zivoj veri, Ino csi Bouga, kak sze v-rejcsi vcsinro; V-duhi csesztimo. 7. Pravo vero tak vszi do koncza zdr’zmo, Ta- danke blouae, ino grejh zavr’zmo, I zakon bo’zi, kak decza postujmo, I naszlediijmo. 8. Tak de po krszti Boug nas veren ocsa, I gviisen orok nas, nyegva miloscsa, Zakon pa bo’zi zmo’zen nagib szvetsztva, I zrok bla’zensztva. Nouta: Dober je nas Boug, parazmite. 180 K rsztsenik szem ’ na J tehi szlu’zim, Gosz- podne, vu’zitka pobo’znoszti, I naj sze k-szvejti nepridru’zim, Kak manyi rob grejha i bloud- Szveti krszt. 141 noszti: Pozvanye moje je, 'zitka szvetsztvo, Viipanye Pa vekvecsno bla’zensztvo. 2. Kaksi dobrout szem v-totn zavezki, Kakse niiloscse talnik vcsinyeni! — Po nyem je meni Boug nebeszki Ocsa pousztao, gda szem okrsztseni; Po nyem mam jasz orok szinovcsine I krsztsanszke prave szlobodscsine. 3. Boug! ti szi mi szam szpoznati dao, Kakda te mam vu duhi csesztiti, I vu tvojoj rejcsi pokazao, Ka mam vervati, i kak csiniti, Liibeznivo je tvoje szkoncsanye, V-kom mi ravnaš pout na zvelicsanye. 4. Ti me vracsas po tvojoj rejcsi Od szteze zla i bloudne ru’znoszti, Pri nyej, kak pri gorecsoj szvej- csi, Mi ka’zes i cseszt moje du’znoszti; Pelas me, Po navuki krsztsansztva, Z-robsztva, grejha, i kmicze bolvansztva. 5. Dika tebi, vecsna szmilenoszt, Kaj me sz-tak ocsinszkim talom ltibis, I kaj mi szam, za sztalno v ernoszt, ’Zelni najem vecsnoszti oblubis. -— ’Ze te, gda szem te niti nejpoznao, Szi mi vekvecsni dob- f out punoszt dao. 6. Ocsa! kak bi te nezvisavao, I nenaszledtivao v oule tvoje? — Kak bi z-radosztjov neszpoznavao, } neprestimao vrejdnoszti moje? — Tvoj szem jasz, 1 H tebi, ocsa moj, Vesz moj 'zitek na cseszt posz- v etsen boj. 7. Naj popolno morem szpuniti Sztaua mojega tak szveto du’znoszt, 'Zitek moj tebi poszvetiti, I °barvati szrdcza nedidznoszt, — Ti me zakon moj v csi postiivati, I, kak verno dejte potuvati. Nouta: Ki od Bouga odsztoupi. I«] Psi scses vzeti, krsztsenik, Tal v-miloscsi * ^ bo’zoj; Postuj, kak bo’zi vernik, Krsztni 142 Naprave poszvetsenya. zavezek tvoj: Zdrizavaj, Szpunyavaj Tvoje obecsa- nye, I vecsno szkoncsanye. 2. Jaj tebi, csi neszpunis, Ka szi tu oblubo! — Jaj, csi vnemar oszkrunis Tak szveto oblubo! — Mantre zla, I pekla Ti szam szebi szpravis, 1 dušo zapraviš. 3. Grejh bos noszo vu krili, Kak csemerno ka- cso, Steri te tam na czili Z-grozov bode klacso, Gda de Boug Szam ednouk Odkrivao v-praviczi Z- gajana vu kmiczi. 4: Boug! ti nasz vesi tvoj zakon Vszedni pos- tuvati, 1 na dike velki Ion Moudro kebziivati, Bla- 'zensztva I szvetsztva Kincs szkrbno varvati, I vero zdrizati. 5. Tak nasz eti nede szram, Ka szmo okrszt- seni; Ednouk pa odloucsis nam Sztanek odieseni, Pri tebi, Gda k-szebi Pozoves sereg tvoj, Na vek- vecsen pokoj. 6. Kak bla’zeni de tam on Pobo’zen krsztsenik, Ki je tvoj szveti zakon Postuvao, kak vernik! — Mili Boug, Daj ednouk Vszejm, na ’zitka szvetsztvo, Pridti v-tou bla’zensztvo. 3. Szveta vecserja. N o u t a : Veszeli sze, Moje szrdcze ! jOO Czrdcze moje! Gotove je ’Ze vrasztvo dus * bolezni; Na bla’zensztvo Sze ’ze szvet¬ sztvo Deli z-dejsznov liibezni. 2. Sz-pobo’znosztjov, Viipaznosztjov Setuj k- mira oltari, Gde ti troust szvoj Szam Jezus tvoj Nesze v-milosese dari. 3. On te v-rejesi, 1 v-obeesi Szam etak zovč Szveti vecserja. 143 k-szebi i »Hodi k-meni, Obte’zeni! Jasz dam ni ir dušni tebi.« 4. Idi k-nyemi, Kak k-tvojemi Vracsi zdaj z-vii- paznosztjov: Ali kebzuj, — Ah! - nezbantuj Nyega z-niksov riVznosztjov. 5. Csi prebrodiš, I oszoudis Ti prav tvoje mis- lejnye, Naklonoszti Telovnoszti, 'Zftek ino csinejnye: 6. Tvoja hvala — Ah! — kak mala Ti je ona pred Bougom! — Obtoženi, I vtepeni Sztojis ti pred nyim v-vnougom. 7. Podvr’z szoudbe! Tvoje hodbe Nesznaj’zi prava vernoszt: Nezahvalnoszt, I nesztalnoszt Je dne- vov tvoji vrejdnoszt. 8. Vu hotejnyi, I csinejnyi Nedas itibezni sz- kina; Zlocsasztnoszti, I marnoszti Ti je miszel podana. 9. Oh! zbrodjavaj, I szpoznavaj Eti tvojo nevrejdnoszt: Hiti nazaj Pa na sztopaj, Steri pela na vecsnoszt. 10. Neobtrudi! — Nezamudi Nika na ’zitka POuti. — Povrni sze! — Oduri vsze, Ka je du- znoszti prouti. 11. Szveti je Boug! — On vsze ednouk Oszoudi v u praviczi. Jaj, kak hudi Je sztan ludi, Le’zecsi v- temniczi! 12. Ete szvetsztvo Na blTzensztvo Li torni sz- ki’ziti rna, Ki z-gotovim I vugodnim Szrdczom nye v -’zivati zna. f 13. Tim nevernim, I odurnim Je mouk zrok ono ze zdaj; Po tom ’zitki Pa v-prebltki Vecsnom vr’ze n Ye na jaj. 14. Na tou kebzuj, Vandrar! — potuj Moudro velkoj pouti. — Povrni sze! — Objoucsi vsze, ^sze ka je Bougi prouti. 15. Bojdi na tom, Da sze potom Vu vszem 144 Naprave poszvetsenya. Bougi poszvetis, I v-vecsnoszti Ti vernoszti Najem od nyega dobiš. 16. Sz-poniznosztjov, Viipaznosztjov Sze moli nyemi den, noucs, Da ti k-tomi Vugodnomi Podeli volo i moucs. 17. Szredbenik moj! Ti, gviisen voj Na sztezi povrnejnya, Ti mi daj moucs, Ino pomoucs K-voli dobrocsinejnya. 18. Ti, oh szveti, Me poszveti Szebi na vrej- den aldov, Da dosztojno, 1 vugodno V’zivam jasz tvoj blagoszlov. 19. V-veri krepkoszt, V-dobrom vrejloszt Mi til daj nahajati; Szpoumenek tvoj, 1 zakon moj V-duhi premetavati. 20. Tvojo vrejdnoszt, I liibeznoszt Me vesi prav postuvati, I na czili V-tvojem krili Zvelicsano zaszpati. Nouta: Sznaj’zi sze, oh draga dusž! 183 glfzaj sze duša, k-szvetomi Oltari jezuso- vomi! — Szveti tam nyegvo szmilenoszt, Navuk, peldo, szmrt, liibeznoszt: 'Živi v-vecserjov nyegovov, Kak 'zitka hranov duhovnov, 1 glaszi vu poniznoszti Velikoszt nyegve vrejdnoszti. 2. On szam te zdaj zove k-szebi, I sztanek isz- ese pri tebi. Idi tak k-nyemi z-vtipanyem, Idi z- grejhov ’zaluvanyem. Moli ga za odpusztsanye, Za mir, troust, i zvelicsanye. Oblubi vu veri sztalnoszt, 'Žitka szvetsztvo, i zahvalnoszt. 3. Idein z-grejhov 'zaluvanyem, Ino milosese viipanyem K-tebi, dus verni veszelnik, Ki szi vecsni dobrout delnik. Oh! — ti sze z-menom vjedinaj, Ino duha pomoucs mi daj, Da sze od grejhov v- krajvrnem, I k-tebi sztalno povrnem. Szveti vecserja. 145 4. Znam, csesztou szem te odvrgao, I sztezo 'zitka povrgao; Ali vejm ti, vecsna miloszt, Vidiš szrdcza mojga szlaboszt K-tebi kricsim: szmiluj sze mi, Za troust zduhavajoucsemi, I daj zidti mira szunczi Vu mojem vihernom szrdczi! 5. Verjem, kaj bos z-duhom tvojim Vracs bo¬ leznim ranam mojim, Kaj me sz-prepaszti zla zdig- nes, I na szvetsztva sztezo nagneš: Obeszelis szrdcze moje Z-vupanyem miloscse tvoje, Kou szi mi potrdo v-szmrti, Gda szi za mejne vkiipsztrti. 6. Jezus, ’zitek duše moje! Gledaj aldov mantre tvoje. Ti, vecsna szmilenoszt nebe, Me neodvr’zi od szebe: Erczi meni potrtomi Szlugi tebi pokor- nomi: »Idikze vu miri, szin moj, Odpiisztseni ti je grejh tvoj.« N o u t a : 'Živem jasz, tak veli tvoj Boug. 184. N e T bratecz odkiipleni, Neidi v-blato zla vtopleni K-jezusovomi oltari, Naj ti nede duši k-kvari; Ar csi oszkrunis tou szvetsztvo, Za- koczkas tvoje bla’zensztvo. 2. Jezusa ti ospotavas, Csi sze v-grejhi pribli- 'zavas K-szvetomi sztoli nyegvomi, Kak meszti sztraha vrejdnoini, Vnejmar vtepeš nyega aldov, I toga szvetsztva blagoszlov. 3. Nej! — pitaj pred vszem szam szebe: Jeli neru’zi grejh tebe? —■ Jeli ti je csiszto szrdcze; I szija v-nyem mira szuncze? — Jeli te netou’zi v- vnougom Diisna vejszt tvoja pred Bougom? 4. Csi te szkvarjuje szodecz tvoj, I zgubo szi dušni pokoj, Ali zbanttivao bli’znyega, Kak v-Bougi brata tvojega: Ogni sze szvetsztva etoga ’Zivlejnya tak nevrejdnoga. 5. Szpoznaj hodbo tvojo nouro! — Idi, i vcsini 146 Naprave poszvetsenya. pokouro: Sztoupi pred pravicze szodcza, I objoucsi grejhe z-szrdcza. — Tak prihajaj ocsisztseni Pred sztol Bougi poszvetseni. 6. Li tak sze vcsinis vrejdnoga Talnika szvet- sztva etoga; Tak de te troustao Jezus tvoj.- »Od¬ hajaj vu miri, szin moj!« Boug de ti znouvics tvoj ocsa, I gviisna nyegva miloscsa. 7. Ali csi ti toga trousta Duša z-gvtisnosztjov nekousta; Csi z-bojecsim szrdczom prideš Pred ol¬ tar, i vkrajodides: Trepecsi, grejsnik! —tou szvet- sztvo De ti na vecsno prekletsztvo. 8. Bole bi tak bilou tebi, Da ti nigdar, nigdar nebi Tala vzeo v-tom szvetom dari, Pri tak vtepe- nom oltari, Ni te vere nebi szpoznao, Stere szi zdr’zati nejznao! 9. Szredbenik! nedaj mi nigdar Sztoupiti pred mira oltar Z-nedosztojnov naklonosztjov, 1 gnusznov nezahvalnosztjov, Stera bi me nevrejdnoga Vcsinila dara etoga. 10. Ti, velki mantrnik, mi boj Nazoucsi i v- vbri etoj, Naj z-csisztim, gotovim szrdczom Poszta- nem pred tebom, szodczom, Z-vrejdnim taloni vze- mem dar tvoj, I v-nyem naidem dušni pokoj. N o u t a : Gda ma szkradnya vora pride ! |QK lezus! ti szi zapovedao Szpoumenek tvoj csesztiti, Gda szi nam szlejdnyi deu tvoj dao Vu vecserji szvetiti, Tak erkoucs: »jejte, i pijte, I tou, gdakoli c sinite, Csinte na sz¬ poumenek m oj!« 2. 1 jasz z-seregom krsztsanszkim 'Zelejm bidti zdaj gouszt tvoj, I sz-tvojim darom bo’zanszkim Scsein otaviti duh moj, Ki zduhava pod bremenom Zla le’zecsega nad menom, Iszkajoucs troust miloscse. Szveta vecserja. 147 3. Zaman je ’zelejnye moje, Csi szam szebe szkvarjujem, 1 szvete vrejdnoszti tvoje Z-’zitkom prav neposttijem; Csi li z-gnuszne szkazlivoszti V’zivam dar tvoje miloszti: Jaj! — szoudbo szi ’z-nyjm sz- pravlam. 4. Ali vretina pokoja De mi tvoja vecserja, 1 aldov za grejh szmrt tvoja, Koga moucs v-meni v- derja: Pout k-najlepsemi bla’zensztvi Naidem jasz vu etom szvetsztvi, Vu ’zitki i vu szrnrti. 5. Po nyem sze mi za’zge szrdcze Na tebi du’zno vernoszt; Vnyem nahajam trousta szuncze, V-nyem nagib na pokornoszt, V-nyem povrnejnya mocsen zrok, 1 tvoje liibčzni porok, V-nyem zalog zvelicsanya. 6. Tii sze vcshn, kak mam lubiti Bouga ino bli- ’znyega, 1 sz-kaksim szrdczom dlcsiti, Szredbenika •nojega, Ki sze je v-tak sztrasnoj szrnrti Gotov bio za szvejt vkupsztrti, Gotov aldov posztati. 7 . Tii tak ’ze vu etom ’zltki Troust naide duša moja; Tam pa v-nebeszkom prebitki Mi szvejti dika Koja: Tii szem tvoj pravi vucsenik, Tam bom pa e dnouk orocsnik Nezrecsene radoszti. 8 Hvala ti, mili szredbenik, Za te vecserje szvet- sztvo, Po kom ti, oh dus veszelnik, Vrsis ludi bla- zensztvo. Oh! — krejpi po nyem vsze verne, I boug- s aj v-hodbi odurne. — Pelaj vsze na mir vecsni. Nouta: Vrejmen tecse, i k-grobi. 186 Orisztaplajte, krsztsanye, K-jezusovomi ol- * tari! Iszcsite zvelicsanye Vu etom milos- Cs e dari; Sztante z-szrdczom gotovim Tii z-seregom n yegovim. 2. Pokrejpte sze tam v-duhi Na lubezen szvet- 148 Naprave poszvetsenya. sztva 'zitka, 1 nebojdte vecs tuhi Naszledniczi szred- benika. ’Znyim szte tii vjedinani: Bojdte nepokarani. 3. Sztoupte na pout jakoszti, 1 poszvette ’zitek nyemi, Ki sze je szam z-miloszti Aldiivao miri va- šemi: Naime pa liibte z-duse, Kak on, vsze brate vase, 4. Zavr’zte ta zemelszka; Ar szo duši pogii- belna, I 'zelte ta nebeszka, Vecsna i zvelicsitelna. — Tak je Jezus vas csinio; Tou moudroszt je i vasz vcsio. 5. Zeberte sztezo teszno Zvelicsane pobo’znoszti, I podajte szi dejszno Neszkazlive lubeznoszti. Eti szte vszi ednaki: Bojdte tak vszi i jaki. 6. Eden Jezus je vszej voj, Eden je czil nas v-nebeszi; Tou zato szkrb naša boj, Da v-jedinsztvi 'zivemo vszi: Tou 'zelej Jezus odnasz. Oh! — bou- gajmo nyegov glasz. 7. Kakda bi odurjavao Jasz talnike krvi moje, 1 vnejmar zametavao, Ocsa, odebrane tvoje Znajoucs, kaj szo vszi tvoji, I v-tebi bratje moji? 8. Ki tak v-szkuzaj plavajo, Ali v-krili szrecse szpijo; Ki pod grejhom czagajo, Ali v-jakoszti szto- jijo: Vsze szem gotov lubiti, 1 vszejm z-szrdcza szlii’ziti. 9. Nezavr’zem nikoga, Kakste szi je on-nevolefll Rad obinem vszakoga, Ki me je lubiti volen: Vszejn 1 ’zelejm povrnejnye; Nikomi nej szkvarjenye. 10. Vejm mi je v-tom vorczan dao Jezus, kak voj zvelicsanya, Ki je za vsze aldiivao Szebe, kak aldov vtisanya, I vsze setiivao dike Vcsiuiti orocsnike- 11. Tecste, szkuze radoszti! — Mi szmo Je' zusa verniczi, I, kak decza jakoszti, Dobrout nyegv' orocsniczi: Nej szmo vecs sziroticze; Ar szmo nyegv e ovcsicze. Szveta vecserja. 149 12. Ti, ki szi nam zakuno Sz-krvjov 'zitka oro- csino, i, geto szi vsza szpuno, Pozdignyen szi na viszino; Szlisaj szredbenik, nasglasz: Vlej blagosz- lov tvoj na nasz. 13. Ednouk mo te v-szvetloszti Z-visisim gla- szom csesztili, Gda mo v-nemrtelnoszti Veliki den tvoj szvetili, Szkrovnoszti tvoje niolecs, Ino ltibezen hvalecs! N o u t a : Ah ! — ka bom jasz grejsnik csirno? |§7 lezus! ti szi z-szvetov krvjov Za grejsni * J szvejt alduvao, Da bi ga mouk mentiivao; Ti szi sz-tak boleznov szmrtjov Szpravlao vszejm szpravicsanye, 'Zitek i zvelicsanye. 2. Ali — ah! — sto orokuje Szredbeno tvojo vrejdnoszt, 1 velko zaszlii’zenoszt? — Ar kelko ji prav postaje Aldov tvoj z-zahvalnosztjov, 1 krsztsan- szkov sztalnosztjov? 3. Bloudnoszt i kmicza duhovna Pokriva escse szvejt tvoj, Ki nemara za mir szvoj; Ru’zna batriv- noszt telovna Szkvarjuje ludi hodbo, Nyim na pra- vicsno szoudbo. 4. Li z-vusztami szpominajo Vnougi tvoj presz- Irasen boj, I licz tvoji krven znoj; Ali z-’zitkom fazpinyajo Tebe v-ru’znoj bloudnoszti, I gnusznoj zlocsasztnoszti. 5. Vnougi z-szkuzami polejva Kri’z tvoj li z- szkaziivoszti, Gledajoucs te v-’zukoszti; Moli, czaga oniedlejva, V-szrdczi placsno zduhava, Csesztou sze szpovedava: 6. Ali nepremiszli dobro Zroka grozni mouk tvoji, — Neszpozna grejhov szvoji, Niti nesetuje Toudro Hiidoube oduriti, Ino Bougi szlu’ziti. 7. Kelki blaznik v-batrivnoszti Trosi prilicsno n 150 . Ndprave poszvetsenya. vrejmen, Duši szvojoj na bremen, Geto vu neszpa- metnoszti Pokouro zamudjava, I glasz tvoj zametava! 8. Tak stima on, kaj na czili, Vu szlejdnyein boji szmrti, Gda de ’ze vesz vktipsztrti, V-ranaj tvoji, Jezus mili, Gotov naide on troust szvoj I duše vecsni pokoj. 9. Ah! — gda ma zacsnoti ednouk V-bloude szne Ie’zecsi szvejt Postiivati tvoj poszvejt, Tak da v-’zukoszti tvoji mouk Naide nagib zbougsanya, I tak troust zvelicsanya? 10. Szredbenik! vesi nasz z-moudrosztjov Z- brodjavati tvoj sztopaj, 1 tak nedu’zen szpadaj, Da sze z-bougabojaznosztjov Szkrbimo za mir dušni, 1 nebeszki sztan visni. 11. Nedaj nam nigdar v-bloudnoszti Blaznikov tala meti, I vnejniar ta’ziveti; Da szi po neszpamet- noszti Duše nezapravlamo, I szoudbe neszpravlamo. 12. Zaman je vszejm tvoja vrejdnoszt, Ki sze te nebojijo, 1 prav neszpokorijo. Li szrdcza esiszta nedu’znoszt Sze szloni til ne tebe, I tam ma orok nčbe. — N o u t a: Hvdlo dajmo mi Bougi. 1 QQ Jezus, dtis veszelitel, Dobrout vecsni daritel! * J Dicsim te v-poniznoszti Za aldov liibe- znoszti. 2. Szmrti tvoje szpoumenek, I bo’zansztva za- vezek Je dnesz pa ponovleni, I znouvies potrdjeni. 3. Nedaj mi pozabiti, Kakda ti mam hvaliti Sztola tvojega aldov, I milosese blagoszlov. 4. Pelaj po sztezi szvetsztva Mene k-ezili bla- 'zensztva, Gde te z-odiesenimi Dicso bodem vernimi. Pokoura. 151 4. Pokoura. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! 189 . Dri tebi, szveti Boug, Iszcsem k-dobromi * pomoucs. Szlisaj prosnyo inojo: Podejli •ni duha moucs. Nemam jasz, isztina, Pred tebom v *'ejdnoszti; Ali szpoumeni sze Sz-tvoje szmilenoszti. 2. Trepecsem i czagam, Obcsiitecs grejhe moje. Ocsa, nevtaji ini Trousta miloscse tvoje: Vcsini me Rvtisnoga Szam nyi odpusztsanya, I tvoje ocsinszke Miloscse vupanya. 3. Li ti szam me moreš Krepiti v-tom vupanyi ■no obilen tal Mi dati v-zvelicsanyi. Ah! — neszoudi 'ne tak Pouleg zla vrejdnoszti; Csini z-menom pou- ■ e g Tvoje szmilenoszti. 4. Veke pogiibelen Je, znam, grejh duši mojoj. Mesi me tak hititi Nazaj k-milosesi tvojoj: Dnesz naj sztoupim na pout 'Žitka pobo’znoga, I nyou verno n°dim Do groba kmiesnoga. 5. Ti znaš, kak velka je Szrdcza moja krhkou- Cs a, I kak pogiibelna Duše moje te’zkoucsa. Oh! — Pelaj me z-duhom Z-hodbe moje noure, Na bla’zeno Sz tezo Szvetsztva i pokoure. N o u t a : Kako k-hladnoj vodi jelen. 19Q T e J ,a m ojg a ’ z ele ru’zne Me na hudo vle- * esejo, 1 od csisztoucse nedu’zne Csesz- °n na grejh vneszejo, Pamet mi oszlepijo, I szrdcze Pokvarijo: Kelkokrat ni szam nestimam, Kaj bolvana oblinam! 2. Csesztou sz-priszegov oblubiin Nevkleknyeno P°dlo’znoszt; Ali hitro grejh polubim, 1 osztavinr P°bo’znoszt: Obecsam v-dobrom sztalnoszt, I de- :'nszko zahvalnoszt; Ali, kak szluga okoren, Gratam y °ugi nepokoren. 152 Naprave poszvetsenya. 3. Jaj! — hitro sze mi razhladi Vrejlo name- nyavanye, ’Zelejnye sze v-meni mladi, I szpadnem v-szkusavanye: Marna szkrb, ali pa kvar, Ali szvetle szrecse dar, Oszlabi v-dobrom moj sztopaj, I — go¬ tov mi je moj szpadaj! 4. Goszpodne! z-szrdcza 'žalujem Prevnouge grejhe moje, I z-boleznosztjov setujem K-sztolczi miloscse tvoje: Bojdi, oh vszamogoucsi, Ti szam meni k-pomoucsi, Naj previdim bloudnoszt mojo, 1 iszcsem miloscso tvojo. 5. Ti angelszke nedu’znoszti Ne’zelejs od ni- koga; Li habanye od ru’znoszti. — Tou csakas od vszakoga, I ki grejh odurjava, I v-dobrom sze zvrsava, On v-miloscsi tvojoj tal ma Tii, i tam, gda szvejt taniha. 6. Podperaj me tak vu boji, Da vsze hudo ob- ladam, I v-seregi verni tvoji Korouno dike ladam. Tam bom po 'zel viheri Prebivao jasz vu miri, 1 v- nezrecsenom bla’zensztvi Zvisavao tebe vu szvetsztvi. Nouta: Groba sze niscse neogne. 191 O bMrivi szrc ^ cze ln °j e > Boug, tvoje bo’zansz- ka rejcs, Ki mi szam z-miloscse tvoje Nazvesztsavas tou obejcs, Ka me nescses pogubiti, Csi sze scsem prav szpokoriti. 2. Oh milosztivni ocsa moj! Tebe vesz szvejt cstiduje, Li cslovek, nevrejden szin tvoj, Te okorno bantuje, Vu vszoj ru’znoszti plavajoucs, I glasz tvoj zametavajoucs. 3. Ovo, jasz z-boleznim szrdczom Obcsutim bremen moje, I szkuzim pred tebom, szodczom Za troust miloscse tvoje. Ocsa! ti mi szmileni boj, I zvracsi diisni beteg moj. 4. Ocsiszti me z-grejhov moji Pogubelne ru- Pokoura. 153 'znoszti, I krejpi me v-velkom boji Vere i pobo’z- noszti, Da szveti glasz tvoj rad csujem, I nigdar te nezbantujem. 5. Kakda bi jasz prouti tebi Gresio, vecsna milos- csa, Da inocsno obcsutim v-szebi, Kaj szi mi veren ocsa? — Kak bi raj marni szvejt lubo, I tak szam szebe pogubo? 6. Ti me zoves na pokouro Za volo szrecse nioje; Ar csi nazakoczkam nouro Szam rad miloscse tvoje; Tak mi v-bla’zenoj vecsnoszti Das 'zelen na¬ jem vernoszti. 7. Mili szodecz! nevrejden szem Jasz tvoje szmilenoszti. Kak csiidno me vodiš vu vszem Ti, ocsa lubeznoszti! Csi szem gli jasz, szin okoren, Tebi vu vszem nepokoren. 8. Oh! — daj, da tvojo miloscso Vise vszega postujem, I tebe, vernoga ocso Nigdar vecs nezban¬ tujem. Vesi me tebe prav lubiti, I tebi v-szvetsztvi szlu’ziti. Nouta: Oh Boug, oh mili Boug! 192 C s ' k’ kak odlasao Jasz moje povrnejnye, Szam rad bi zavrgao Miloscse zadoblej- Oye: Aj li te povrnyen Ma tal v-zvelicsanyi, Jaj pa v szejm, ki neido Z-szvejta v-szpravicsanyi! 2. Te’zko je, isztina-, Naklonoszt obladati, 1 'ned vderjanyem 'zel Z-szamim szebom ladati; Ali tou je naša Najszvetejsa du’znoszt, Naj z-szebe szle- c semo, Vszako grejsno ru’znoszt. 3. Kem du’ze nad szebom Trpimo grejha bre¬ men, Tejm globse sze v-szrdczi Vkoreni nyega sze- kien Tejm te’zkej sztrgamo Nyega hude klieze, I Ravnamo zemlo Szemeni pravieze. 4. I, sto zna, lehko nasz Szmrt v-nagloszti vo- 154 Naprave poszvetsenya. vszecse, I pred sztolecz szodcza V-grejsnom tanini privlecse! — Prouszto zdiihavanye Na szmrt- noj poszteli Nerejsi blaznika Vecsne po¬ gub e 1 i. 5. Nej! — molba i prosnya Oszkrunyenoga szrdcza Nepride v-nebesza, Nevtisa szrda szodcza: Znouvics rodjen cslovek Ma czelou on bidti, Ki sz- troustom miloscse Scse od etecz idti. 6. Csi gli je szladki grejh, Neda on szrdczi mira; Li jakoszt nasz pela Na pocsinek vecsera-- Ki bo’zi glasz bouga, On ma szpravicsanye; Ali ki v-zle zaszpi, Zgiibi zvelicsanye. 7. Kakda bi tak le’zao V-kalisi grejhov ru’zni, I duši szi hotecs Szpravlao pekla sors tu’zni? — Kak bi sze nehito K-Bougi povrnouti, Gda me k- szebi zove, Po pokoure pouti? 8. Oh ocsa! zmagaj me V-te’zkom deli pokoure, Naj hitro osztavim Pout hodbe moje noure; Tak sze rejsi vecsne Mantre duša moja, I nede mi grozna Velka szoudba tvoja. N o u t a: Oh 'zitka ino szmrti goszpoud ! 193 L ejta bisztro odtecsejo Vu prepaszt pre- * minyenoszti. Boug! ka mi ona prineszejo Na czili vekivecsnoszti ? — Jeli radoszt dus bla’zeni? Ali pa jaj ti szkvarjeni?- 2. Ah! — znam, kaj szem tebe, szvetoga Gousz- tokrat vnejmar zbantuvao, I tvojga tanacsa moudroga Nejbougao, ni nejpostiivao; Ar szem v-szrecsi tebe tajio, V-neszrecsi pa v-tebi dvojio. 3. Mila tvoja dugotrplivoszt Me je vnogo lejt znašala, I lubezniva tvoja bivoszt Na pout pokoure vracsala; Ali jasz szem nejpametio, Nego sze sz- tebom protivio. Pokoura. 155 4. Mrzlo je bilou szrdcze moje K-pravomi brati mojemi,' Escse i ze-vsze moucsi szvoje Pogubel szopilo nyemi. Nej! — nej szem briszao szkuz ž- oucsi Szirout dvojno czagajoucsi. 5. Ti szi mi velo odpusztiti Z-szrdcza bli’znyim pregresejnye; Ali jasz szem zadomesztiti Setiivao nyim presztoplejnye. Zaman szi ini tak glaszo ti: a j n y e m i, ki n e o d p ii s z t i!“ 6. Szin tvoj mi je vecsni vorczan dao Jakoszti nepotvarjene; Ali jasz szem donok nejnihao Pouti moje pokvarjene: Zavrgao szem nyegov sztopaj I szam rad iszkao moj szpadaj. 7. Nej szem jasz, bloudnik marati steo Za dob- route presztajoucse; Marne radoszti szem v-miszli meo, Ke szo, kak szenya, preidoucse : Szmrt i szoudbo szem vszegavejcs Dr’zao za šale prazno rejcs. 8. Ti, szrdcz zbrodjavecz, vidiš i znaš Mojo hodbo, mojo vrejdnoszt, I tak me ednouk szouditi mas, Kaksi prejksztoupim na vecsnoszt. — Ah! — pelaj me ti csisztoga Pred szebe, tak pravicsnoga. Nouta: Oh goszpodne, ti nas veren. 194 V szazna i° ucsi! ti znas moje hotejnye, Vidiš * nagib szrdcza, ino mislejnye; Odkrite szo, znam, tvojoj moudrouszti Escse i te najglobse szkrovnoszti. 2. Kakda bi tak szmeo jasz bin moj tajiti, I pred tebom v-batrivnoszti hoditi? — Kak bi hotecs •e’zao v-grejsnom tanini, I proutisou vekvecsnomi Plamni? 3. Predrami me ti szam z-szna batrivnoszti, Naj Preszamnam sztan moje naklonoszti, Da previdim z 'a odurno ru’znoszt: I jakoszti odicseno vrejdnoszt. 4. I pred mensim grejhom naj na sztran be’zim, 156 Naprave poszvetsenya. Kakste szi ga za nicsesztnoga dr’zi'm, Tvojo pravdo vu vszem tak postujem, Da je niti z-miszlov nez- bantujem. 5. Csi gda nejrad zmenkam v-mojoj du’znoszti; Ah! — nedaj mi zaszpati v-zla riVznoszti; Podejli mi zmo’zno dejszno tvojo, I zdigni z-szpadaja dušo mojo. 6. Kakoli mi dobra das doprineszti, Nedaj sze mi vnejmar na nye zaneszti; Ar nicsesztna je pobo- 'znoszt moja, Csi nye vrejdnoszt zvaga pravda tvoja. 7. Ti szi meni oudpro sztezo bla’zensztva, 1 pokazao pout dii’znoszti i szvetsztva; Ali — jaj! — kak nejrad jasz nyou hodim! Ar sze od 'zel tejla zmo’zno vodim. 8. Szvčti szodecz! zbudi me z-mojga tanina Da szi duši hotecs neszopim planina: Oh! — daj sze mi z-grejhov povrnouti, I vu szvetsztvi idti tebi prouti. N o u t a : Verne duše, zvis&vajte. 195. B ou « ! vadlujem, kaj szem moje Duše szta- vo oszkruno; Ar szem szvete pravde tvo¬ je V-nikak tali nejszpuno: Gda szi me zvao, nej szem bogao Tebe jasz, szin okoren, Nego szem ti vu szlepoti Hotecs bio nepokoren. 2. Grejh szem na grejhe nakladao V-gnusznoj nezahvalnoszti; I, gda bi lehko obladao Telovne na- klonoszti, Raj szem, kak rob, nyim na porob Vrgao mir duše moje, — Raj szem hotecs hito gresecs Vu plamen szoudbe tvoje- 3 Sz-kaksimi szpodobnosztami Szem jasz osz- naj’zen czejli, I sz-kelkimi dobroutami Obdeljen v- duši, v-tejli! — Kaksi czil szi vu nebeszi Ti szam meni polo’zo, 'Žitka goszpoud, gda szi mi pout Od' pro v-miloscso bo’zo! Pokoura. 157 4. Ti tak sz-trahoin szuncza szpravlas Meni hipe radoszti, Kak z-hladom noucsi otavlas Szrdcze moje v-’za!oszti. Tvoj blagoszlov mi na aldov Tecse, kak rosza, z-nebe: Vesz moj ’zitek i prebitek Ma posz- vejt szvoj od tebe. 5. Ali — ah! — jasz neszpoznavam, Ocsa, mi- loscse tvoje, Ni nye vrejdno nezvisavam Pouleg dii- 'znoszti moje: Nezavalnoszt, i vsza jalnoszt Szkvar- juje moje poti; Nevrejden szem, szpoznam. vu vszem, Ka mi dobra csinis ti. 6. Sz-potrtim szrdczom vadlujem, Boug, ru’zne grejhe moje, I z-viipaznosztjov setujem K-sztolczi miloscse tvoje, V-prahi klecsecs k-tebi kricsecs: Ocsa, poszluhni glasz moj! — Vtisaj sze mi, ino vzemi Z- niene pravicsen szrd tvoj! 7. Vari me grejsne blaznoszti Vu czejlom ’zitki mojem, Vrši pa vu pobo’znoszti, I bo’zem sztrahi tvojem: Szveti duh tvoj mi bojdi voj Na sztezi szpravicsanya, Da naj 'živem ino merjeni V-vtipanyi zvelicsanya. N o uta: Sznaj’zi sze, oh draga duša! 196. Czrdcze k tebi pozdigavam, I, v-prahi kle- * °csecs, zduhavam: Boug, szmiliij sze mi, grejsniki! Odpiiszti dug moj veliki, Vzemi me v-mi- loscso tvojo, Razveszeli dtiso mojo, I tak me’ze tu gviisnoga Vcsini bla’zensztva diisnoga. 2. Nej szem toti vrejden, Boug moj, Kaj bi sze ’ze vecs zvao szin tvoj; Ar szem vtepao szlobods- csino, I 'znyouv mojo szinovcsino: Ali, proszim, szmiluj sze mi, Podaj dejszno blodecsemi, I daj mi Pa v-tvojem krili Pokoj naidti, ocsa mili! 3. Oh — budi me na zahvalnoszt, Na vere i ’zitka sztalnoszt, Da glasz tvoj mili rad csujem, 1 z- 158 Naprave poszvetsenya. vrelosztjov naszledujem: Krepi me vu nemocsnoszti, I vrši vu pobo’znoszti, Da, kak ti tou zdaj oblubim, Tebe v-’zitki, v-szmrti iubim. Nouta: Ki od Bouga odsztoupi. 107 K 1 i e Bou § a osz ^ avo J I grejhe polubo: * (3n je szrdcze zapravo I dušo pogubo; Jezusa, Virtusa Geto nepostiije, Szam szebe szkvarjuje. 2. Z-grozov sztoupi pred nyega Szmrtne noucsi kmicza. Viher dneva szkradnyega, I szodcza pravi' cza; Mantre zla I pekla Ga povszed sztrasijo, I trdno klacsijo. 3. ’Ze tii sze te neveren Od sorsa potaka; Tani pa mouk sztan oduren Dtiso nyegvo csaka: Britki Ion Jemle on Szvoje nevernoszti, Tii i vu vecsnoszti. 4. Eti dušna vejszt vinarja Nyegvo pokoj i mir, Szvejt ga spota, potvarja, Klacsi sorso viher; Tam pa Boug Ma ednouk Nyega po tom ’zitki Vr’zti na jaj britki. 5. Zato, oh grejsnik, szkoznuj, Dokecs priliko mas! — Vu bo’zem sztrahi potuj; Ar trden racsun das Od vszega Tvojega Gucsa i mislejnya, ’Zitka i csinejnya. 6. Ocsiszti tvoje szrdcze Od vszake rtVznoszti, Naj sze bliszcsi kak szuncze, Z-gvantom nedu’znoszti: Oblubi, Polubi Detinszko zahvalnoszt, 1 vu dobrom sztalnoszt. 7. Hiti, hiti vcsiniti Dnesz pravo pokouro, j sztalno oduriti Hodbo tvojo nouro: Jezusi, Virtusi Sze poszveti czejli, V-dusi ino v-tejli. 8. Hiti! — ar den pretecse, Nagne sze ti szun¬ cze, I szmrt te brs privlecse Pred sztolecz pravicze! — Jaj tebi, Csi nebi Pred velko szoudbo tou V- szuknyi jakoszti sou! Pokoura. 159 9. Boug! vesi me grejhe moje Prav ob’zaiuvati, I szvete pravde tvoje Glasz tak postuvati, Da’zivoucs,' Merajoucs Nye pout naszledujem, I v-szvetsztvi potujem. 10. Tak, tak bom jasz, dobro znam, Eti vandrar szreesen, Prejk groba pa mi ti szam Vtalas ’zitek vecsen. Z-onimi Vernimi, Ki szo v-szlu’zbi szvetsztva Sli k-ezili bla’zensztva. N*outa: Gda ma szkradnya vora pride. 198. BT’ sze jasz oesi moje, Boug, k-tebi pri- zdignoti; Ar me szveto lieze, tvoje Vidi v-ru’znoj grejhoti. — Oh jaj! — zaka szem zlo bougao 1 tebe,, ocso odvrgao? — Gde mam naidti szmilenoszt? 2. Boug! ti szi ogen goreesi Vszejm, ki nemajo szvetsztva. 1 meni je grejh to’zecsi Grozna prepaszt prekletsztva: Mrzim sze esese szam szebi, Ka pa, tak szvetomi, tebi! Kak obsztojim pred tebom? 3. Tebe, vsze lubezni oesa, Neszmejm za ocso zvati; Ar me prevnouga grdoucsa Nehejnya nej sza- gati. Ti szi me milo zvao k-szebi; Ali jasz szem nejsou k-tebi: — Nej! zavrgao szem glasz tvoj! 4. Tvoja ocsinszka milosesa Mi je odprejta sztaia; Ali — jaj! — grejha szladkoucsa Me je od nye vkrajgnala. Grozio sze mi je jaj pekla, I nej szem bej’zao z-szteze zla, Nej sze ogno mouk vecsni. 5. Neba, zemla prvle preide, Szvejt sze prvle poruši, Kak duh moj, Boug, k-tebi poide, Csi bom vszakden li husi: Csi neobjoucsem v-pokouri Szto- pajov moji tak nouri, Voszpadnem, vo z-milosese. 6. Jaj! szrdcze sze mi zburkava, I nenaide Pokoja; Dtisa mi tu’zno zduhava V-plamni etoga 160 Naprave poszvetsenya. boja. Ah! — gde vzetnem szkuz teliko, Ka bi ru- 'znoszt tak veliko Mogao z-szebe zeprati? 7. Pred tebom, oh ocsa veren, Je escse nigdar nejsztao Ni eden grejsnik oduren, Ki sze nebi pot- roustao, Csi je li v-pravoj pokouri, Osztavivsi 'zitek nouri, Z-verov iszkao miloscso. 8. I jasz zdaj pred tebom klecsim Vu szrdcza potrtoszti, Z-robsztva grejha k-tebi be’zim Po Jezusa vrejdnoszti. Ocsa! nebom na pokoji, Dokecs nebom csiio z-vuszt tvoji: »Idi! — odpuszto sze m ti.« 9. Oh! budi me ti na sztalnoszt, Gda me grejh vkaniti scse, Ali toga szvejta jalnoszt, 1 szrdcze v- mre’ze vlecse. Ti szi jakoszti zacsetek, Ti boj i nye dokoncsetek, Meni, i v-vszej grejsniki. Na znžno nouto. |QQ ivem jasz“ — tak veh' szam Boug. JJ — „Nescsem grejsniki sz mr ti m o uk, Nego bole li tou 'zelem, Naj szlo- boud da on grejhom vszejm, Bouga, gda ga duh moj zove, I tak z-menom veke’zive.“ 2. Premiszli, oh grejsnik, tou rejcs, I zlejcsi sze z-zla vszegavejcs; Tak mas grejhov odpusztsanye, Miloscso, i zvelicsanye: Ar znaš, kaj sze z-zla ver- nouti, Je zacsetek 'zitka pouti. 3. Vari sze vsze batrivnoszti; Nestimaj v-grejs- noj bloudnoszti, Ka bi k-povrnejnyi csasz meo, I v-zle du’ze le’zati sznreo. Jezus veli; „verosztujte! — Pride nevedoucs, — szkoznujte!" 4. Boug dugo trpi, isztina: On je miloscse vre- tina; Ali na miloszt ki greši I vu grejhi hotecs le’zi, Odvr’ze Bouga, kak ocso. 1 zgubi nyegvo miloscso. 5. Miloszt toti ponuja Boug Za volo jezusovi mouk; Ali tak, csi sze povrneš Ino na szvetsztva Pokoura. — Vera. 161 pout vrneš: Csi pa grejhov neosztavis, Szam szebe veke zapraviš 6. Dnesz 'zives; grejh dnesz ob’zaluj: Dnesz szvetsztvo zacsnoti setu]. Ti szi na dobro pozvani, I na tou ti je den dani: Ka szi zamudo, dnesz se- tuj Doprineszti, i verosztuj! 7. Boug ti da priliko, i moucs, Visni poszvejt, ino pomoucs; Li te prilike niiczanye Ti potrdi tou vtipanye, Kaj szi prav vugoden ocsi, I tal mas v- nyegvoj miloscsi 5. Vera. N o u t a: Oh Boug, oh mili Boug ! 200 V szej ^obrout vr etina! Ti nasz, molecse * lubis, I nam hasznovita Podeliti oblubis. Molim sze tak i jasz, Krepi me v-nemoucsi, Naj sztalno vero mam V-tebi, vszamogoucsi. 2. Jasz, isztina, verjem, Boug, v-tebi; ali szlab je, Brezi duha tvojga, Mali trak vere moje. Li ti niores zmocsti Mene vu krhkoucsi: Proszim tak, nev- Liji Mi tvoje pomoucsi. 3. Na sztezi ’zitka mi Podejli dejszno tvojo. K- popolnoszti czili BIPzaj szam dušo mojo. Maloj veri 'iiojoj Sze daj narajati, 1 lejpomi szadi V-nye krili v gajati. 4. Ka’zi mi po veri, Oh vekvecsna miloscsa, Kaj szi mi vszigdar bio I bodeš veren ocsa, I kaj jasz orok mam Vu kralevsztvi tvojem; Ar szem pravi s zin tvoj Po Jezusi mojem. 5. Poveksavaj v-meni Te vere bo’zanszki dar, ^aj mi prouti grejhi Bou zmo’zen szteher vszigdar, ^-'zitki i v-szmrti mi Ona daj troust i mir, Da me aepotoni V-dvojnoszt sorsa viher. 162 Naprave poszvetsenya. 6. Jezus, ki' szi molo Za vero vucsenikov, Moli zdaj za te kincs Vsze tvoji naszlednikov; Vrši nyou i v-meni, Da ’z-nye szadom czvetem, I ednouk v- nye krili Tiho vopreminem. 7. Vu tvojoj dejsznoj je Moj troust, moje vri - panye; Li od tebe sztacse Blagoszlov, zvelicsanye; Ti mi tak daj najem Prave vere moje, Ti szvetlo korouno Vecsne dike tvoje. N o uta: Ah! — ka bom jasz grejsnik csinio? Of|| 'Zbudi sze, duša, na vernoszt Bouga, kak * sztvoritela, 1 ’zitka voditela! — Zbudi sze, gledecs na vecsnoszt, Gde sze neoszramoti, Ki lubi bo’ze poti! 2. Szloni sze z-verov na nyega: On tebe neo- sztavi; Ar ti je ocsa pravi. Zato je szina szvojega Dao z-vecsne szmilenoszti Na zalog lubeznoszti. 3. Nebougaj nagibov tejla, Nego li glasz gosz- podna; Tak bos nyemi vugodna: Csi bos v-pravoj veri vrejla, ’Ze eti naides pokoj, Tam pa v-diki orok tvoj. 4. Z-moucsjov te je Boug oszna’zo: Zato, mogoucse ti je Iszkati dobro tvoje, Neidi vnejmar v-nire’zo vraj’zo; Ar sze vu nyej pogubiš, 1 diko bo’zo zgiibis. 5. Kak bi pusztila ti z-oucsi Grejha pogiibelno moucs! — Nej! —.verosztuj den i noucs: Ar vidi te vszaznajoucsi, I oszoudi v-praviczi, Ka sto csini vu kmiczi. 6. On te trdno opomina, Naj pred zlom na sztran be’zis, I ’z-nyim szrdcza nete’zis: Nega tak vu Bougi bina, Csi grejsnik v-zla kalisi Szopi vecsni jaj duši. 7 Szaszi sze tak zla, oh duša! Sz-koga csi Vera. 163 e dnouk sztanes, Kebztij, da vecs neszpadnes; Ar je s zlejdnya blouda husa Od szpadaja prvoga, I grob Hira vecsnoga. 8 Szkoznuj, moli, i bojuj sze prouti vszejm Pfotivnikom Z-Jezusom, szredbenikom; Z-ro’zjom v ere obladaj vsze, Gledajoucs na vecsnoszti Szvetli n ajem vernoszti. Nouta: Zdr’zi, cslovek, v-szrdczi mirovnoszt. 202. B ou s ! tvoja ocsinszka liibezen Mi zlejhkouti szrdcze luoje, Gda je te’zi kakste bole¬ zen, Pouleg szvete voule tvoje: Csi sze z-verov szlonim na tebe, V-tvojem krili naidem troust nebe, v-hipi czaganya. 2. Oh vretina vecsne miloszti! Neba, zemla te zvišava; Ali cslovek v-gnusznoj gizdoszti Tebe, ocso zainetava. — Ah! vari mene te bloudnoszti, Kak n ajvekse neszpametnoszti, V-’zitki i v-szmrti. 3. Daj mi tou pred ocsmi dr’zati, Kak szi me ji vszigdar lubo, I vesi sze mi vszega varvati, Sz- kini bi tvojo miloszt zgubo, Naj sze te, kak dejte zahvalno, Vszedni dr’zati morem sztalno Z-verov i z~’zitkom. 4. Kak bi jasz vero mojo tajio, I zbantuvao | e be, ocso? — Kak bi vu tebi, Boug moj, dvojio, tak zakoezkao miloseso? — Vejm mi ti ne’zelejs jzkvarjejnya, Nego na czili povrnejnya Mir dus bl a’zeni. 5. V-szlu’zbi neszkazlive jakoszti Mi das naidti 'Po radoszt, I, csi gda pomenkam z-szlaboszti, Szlo- j?' 11 ! sze na tvojo miloszt: Neodvr’zes za volo bina ^ e ne, tvojga krhkoga szina, Mili oesa moj. ’ , 6. Tak szladki troust mi vera dava, Tak bla’zeni I 2 *tka poszvejt! — Geto tak bloudnik pomenkava, i . ■ 164 Naprave poszvetsenya. Ka more meni sors i szvejt? — Naj szi bar te ne¬ veren zdvoji, Vernik i vu szmrti obsztoji, Z-viipanyem v-Bougi. N o u t a : Hodi k-nam, oh duh Boug szveti! 203 B oug ’ ^ ar '^ e ^ visn * dobrout, Szmileni ocsa * vszej szirout! Tebe v-radoszti zvišava, Ki ime tvoje szpoznava; Vekvecsno tvoje bo’zansztvo Molecs hvali vsze krsztsansztvo, Za vere jezusove czvejt, Po koj sze blagoszlavla vesz szvejt, Komi je voj szveti szin tvoj. 2. Tebi, bla’zensztva vretini, 1 mi v-duhi i v- isztini Prinašamo zdaj szrdcz aldov, Za vere nase blagoszlov, Stere odicsena szvetloszt Prepravla pa¬ meti szleposzt, I ka’ze pout 'zitka szvetsztva, Visnoga trousta i bla’zensztva Vszejm narodom i porodom. 3. Hvala ti za te dar visni, Ino tak dragi kincs dušni! — Daj nam ga prav postuvati, I v-lejpom szrdczi varvati, Da vu moudroszti czvetemo, I vu jakoszti rasztemo — Eti vu zemelszkom 'zitki, I ed- nouk v-nebeszkom prebitki. — Boj szmileni, duh bia’zeni! 4. Ime tvoje sze naj szvejti Od vszej odebrani szveti, Ki szo tebe prav szpoznali, 1 szrdcze tebi poudali: Vsze v-Jezusi okrsztsene, Ino tebi poszvet- šene V-te vere lubezni krejpi, Da vszi rodijo nye szdd lejpi. — Vszamogoucsi, boj k-pomoucsi! 5. Tvoji szo i ti neszrecsni Vandrarje, oh ocsa vecsni, Ki escse v-bloudi czagajo, I te vere nepoz- najo: Oh! — daj tak tvojoj szvetloszti Szvejtiti i nyim \-szleposzti, Da naidejo pout z-bolvansztva. Na tak 'zelen 'zitek krsztsansztva. — Boj k-poszvejti vszemi szvejti. 6. Ki pa, v-nyej szlabo sztojecsi I v-nye isztini Vera. — Szveta mati czerkev. 165 dvojecsi, Od nye zlehka odsztoupijo, I v-nevero od- bloudijo; Ali ki raj v-zle le’zijo, I dušo szi ’z-nyim te’zfjo: Te vodi po duhi tvojem, Na sztainoszt vu zavezki szvojem, — Na pout szvetsztva, i bla’zensztva. 7. Vesz, vesz ete szvejt sirouki, Sztvorjeni po tvojoj rouki, Sze naj k-toj veri pridru’zi, I tebi do koncza szlu’zi: V-nyej naj majo vszi narodje, Vszej mejszt i sztotin porodje Tu angela varitela, I na czili zvelicsitela. — Boug, szmiluj sze! — odicsi vsze! VIL Duhovno kralevsztvo bo’ze. Szveta mati czerkev. Nouta: Oh szladki Jezus! ka szi. 204 i^dr’zis ti, Jezus, obecsanye dano: Kaj bos * tak zmo’zno czerkev tvojo brano, Da te erok tvoj ni te nepreminč, Csi vesz szvejt mine. 2. Zato szi szpravlas vecs i vecs vernikov, I tnensas csrejdo tvoji protivnikov, Szvejt od dna do dna bole preszvetsavas, I poszvetsavas. 3. Tak zmo’zno braniš tvoje csesztitele, I kin- esov tvoji verne varitele, Da protiven szvejt z-dikov °bladajo, I mir ladajo. 4. Csi nye bloudnoszt i hudouba szkiisava, Tvoje re jcsi glasz je zmo’zno zbiidjžva, Naj v-pravoj veri 1 szvetsztvi sztojijo, Da nezdvojijo. 5. Bla’zen, ki v-veri i jakoszti sztoji! — Ka sze 0 n szile protivnikov boji? — On oblada szvejt, i 2 ~dikov ga ednouk Koronuje Boug. 6. Z-radosztjov szpozna on v-mira kralevsztvi, ^de de talnik vu popolnom bla’zensztvi, Kak verno Sz ' ti nyega eti vodo, Gda szi ’z-nyim hodo. 12 166 Duhovno kralevsztvo bo'ze. 7. Brani tak, Jezus, i nasz, tvoje verne Od zla, i szvejta bloudnoszti odurne, 1 pelaj nasz po prave vere pouti Bla’zensztvi prouti. N o u t a: Bla’zen boj, Krisztus, toga. 205 Dazsurjaj, Jezus, duhovno kralevsztvo. — * ^ Vecsno, isztino, jakoszt, i bla’zensztvo; Nedaj bloudnikom nyega optisztiti, Niti vtoniti. 2. Vesi bole i nye tebe szpoznavati, Da te i oni znajo zvisavati, Szlii’zčcsi tebi v-szrdcza nedu’zno- szti, Pouleg du’znoszti. 3. Pamet nyim sz-tvojoj rejcsjov preszvetsavaj, I szrdcze z-szvetim duhom poszvetsavaj, Naj ti nebodo du’ze protivniczi, Nego verniczi. 4. Odvrni od nasz vsze nevoscsenike; Vari szpa- daja prave krsztsenike; Brani tvoj sereg od pomen- kavanya, I szkusavanya. 5. Vu neznanoszti bojdi nam k-poszvejti, 1 v- preganyanyi nam moucs vere nejti; I csi nasz sztrasi kakgodi bojazen, Vlej v-nasz viipazen. 5. Dr’zi na vuzdi bloudne hudobnyake, 1 tvoje pravde blazne presztopnyake, Ki sze k-tadankom szvejta pridru’zijo, I uyim szlu’zijo. 7. V-miri nam czerkvi, ino sole zdr’zi, V-miri naj szvetszki vszaki cslovek tr’zi= Vszi, ki na liczi zemle prebivajo, Naj mir v’zivajo. 8. Daj vszejm v-krsztsanszkoj lubezni 'živeti, I vu nye krili vszejm tiho szmrt meti: Tak nasz pelaj vsze, po boji vernoszti, K-czili vecsnoszti. N o u t a : Oh vekivecsne miloscse. 20fi O h i ezus - blazniczi scsejo Czerkev tvojo v ^ on j^j. VL1 n y e j 'zivejo, Tim nedas ti zdvojiti. Vecsna je tvoja nasztava, Tak da spot' livczov naprava Nye nigdar neprepravi. Sžveta mati czerkeV. 167 2. Nej! — tvoje szveto kralevsztvo Je nej delo zemelszko; Ono sze grunta na szvetsztvo I isztino nebeszko: Zato je zaman trou vesz szvejt Telikokrat, nyega poszvejt Vgasziti i fundati. 3. I zdaj sze nam zaman proti Neveren szvejt z-besznoucsov; Ar ti ravnaš nase poti Szam z-ramov vszamogoucsov: Gda stlmamo, kaj szmo tota, Duh tvoj nasz escse i te zna Z-dlkov koronuvati. 4. Sztani kre nasz, voj zmo'znoszti! Zakrivaj tvoje verne, Daj previditi bloudnoszti Nye nagibe odurne: Odurni vsze, naj szpoznajo I z-znami vrejd zvisavajo Tebe, voja isztine. 5. Nasz pa, verne tvoje czimpraj Vu našem vad- luvanyi, I szveti blagoszlov tvoj daj K-cseszti nase pozvanyi: Vari naime od bloudnoszti, Ru’zni grejhov i dvojnoszti Nasz, i vsze odebrane. 6. Sztvouri v-nami csiszto szrdcze, Podano ne- du’znoszti, Stero rejcsi tvoje szuncze Naszleduje v- du’znoszti; Vu popolnoszti vrši nasz, Da vszi, bou- gavsi 'zitka glasz, Vzememo tal v-miloscsi. 7. Vr’zi konecz neznanoszti Po vszem suroukom szvejti, 1 sz-trahom tvoje szkrovnoszti Sztan narodov preszvejti: Zhod i zahod naj szpoznava I v-prahi klecsecs zvišava Velkoszt imena tvojga. 8. Etak do ti v-podlo’znoszti Vszi narodje szlu- zili, 1 tebe, vu pobo’znoszti Vandrajoucsi, lubili: Tak de pod obranbov szvetsztva Vgajao 'zelen czvejt bla’zensztva, Tu i v-diki vecsnoszti. Q. Jezus! sz-punov vtipaznosztjov Csakajo verni tvoji, Ka je z-bo’zanszkov zmo’znosztjov Koronujes Po boji, Gda prideš, nyim k-odkiiplejnyi, Nevernikom Pa k-szkvarjejnyi, Szoudit szvejt vu praviczi. 10. Oh! — hiti vovtrgnoti nye Z-rouk telki Pfotivnikov, I, szam szebi na postenye, Koronuj nye 168 Duhovno kralevsztvo bo’ze. tam z-dikov. Daj obladati isztini, Naj vesz szvejt pri nye vretini Naide poszvejt i mir szvoj. Na znano nouto. 207 T rdi nas ^ 0U S zm0 ’ zn '> Ro’zje ino * obranba; Varje nasz, sereg pobo’zni, Kak verni szvoji hramba. Nas sztar’ protivnik, Szvejta poglavnik Z-szilov, z-jalnosztjov, Bori sze z-oblaszt- jov, Nakanivsi nasz fundati. 2. Z-nasov moucsjov szmo li zbo’zni, I zlelika preczi tota; Ali kre nasz je te zmo’zni, Ki nam zmenkati neda. Pitaš: on sto je? — Jezus Krisztus je, Goszpoud seregov, Ki nye z-szvojoj moucsjov Zlehka vsze dolipotere. 3. Csi bi sze vesz szvejt protivio, I na nasz z-besznoucsov tr’o, Boug nas bi nam na pomoucs bio, i nyega bi vklipesztr’o. Naj szi sze grozi, Nasz nepogrozi Szvejta poglavnik; Jezus je obladnik: Z- ednov rejcsjov ga pobije. 4. Rejcs bo’za osztane vszigdar, Nyej niscse nemre prouti. Boug nasz neosztavi nigdar, I szveti duh nasz pouti. Csi bi trpeli, Ali zgubili 'Zitek i blago, I vsze, ka je drago: Nebesza nam osztanejo. 5. Zato, dika nesztanoma Ocsi, szini, i duhi, Kak v-zacsetki, tak vekoma: Boug nas je k-nam nej ttihi; On nasz vsze brani, I z-recsjov hrani, — Tak da protivnik Nede nas obladnik: Mi ga z-Bougom obladamo!! N o u t a : Hvaleno bojdi, Boug, vekveke. 208 R°’ zi szv ^ sereg, nika sze ti neboj; Ar tebi skouditi nemre protivnik tvoj: Csi gl.i neveren szvejt ina prouti tebi boj, Krisztus szain te brani, kak vszamogoucsi voj. Szveta mati czerkev. 169 2. Bo’zi narod szi ti, csi szi gli tak mali;Boug te neodvr’ze zato v-niksem tali: Ar koga lasztivna diisna vejszt pohvali, Velki je on, kakste ga blouden szvejt šali. 3. Csi sze ti vu Bougi sztalno viipati znaš, 1 v-nyegove pravde csinejnyi radoszt mas, Tak sze protivniki v-rouke ni te nedas, Csi taki za vere volo szvejt tanihas. 4. Ka ti ma skouditi blouden rod poganszki, Ki tak bejszno tere na narod krsztsanszki? — Rad nyemi piiszti ta 'zitek tvoj zemelszki; Ar sze ti za nyega vtala kincs nebeszki. 5. Varje goszpon Krisztus szam czerkev krsz- tsanszko, 1 vodi, kak paszter, liidsztvo cslovecsansz- ko, Odicsi nad vszemi moucs szvojo bo’zanszko, Ki taosztavijo vszo bloudnoszt bolvanszko. 6. Setuj ti, poglavnik visni, z-nami bidti; I vu boji vere nam nedaj zdvojiti, Ni tvojga imena vnej- mar zatajiti, I tak na szkvarjejnya sztezo zablouditi. 7. Budi sz-tamna bloude nase protivnike, Daj mir i lubezen med vsze krsztsenike; Posztavi v-szra- nioto blazne nevernike, Ki tajijo zmo’znoszt vecsne tvoje dike. 8. Pelaj vesz szvejt k-tvojga szpoznanya vretini, Po evangeljoma bo’zanszkoj isztini; Nam pa, kak serega tvojga prvotini, Szpravi dike sztanek v-vecs- noj domovini. Na znano nouto. 209 R°’ z ' vern ' hi’za J e placsen sztan kri’za, 1 * ki v-nye prebiva, Vno’zino szkuz v’ziva, Szvejt ga odurjava,Bloudnoszt zametava, Ino ospotava. 2. Zato, ki v-’zaloszti Iszcses troust radoszti, Ali duša tvoja Nenaide pokoja, — Oh krsztsenik, 170 Duhovno kralevsztvo bo’ze. nezdvoj! Ar ti z-dikov Boug tvoj Szkoncsati da te boj. 3. Od zacsetka szvejta Do etoga czvejta Szo bloudi odurni Bili bo’zi verni, I po jaja pouti Mogli idti prouti Vekvecsnoj dobrouti. 4. Bo’ze rejcsi szvetsztvo Szvejt ma za prek- letsztvo 1 ki nyou prav vcsijo, Obsalnoszt trpijo: Szvejt je odurjava, Šali, zametava, Ino ospotava. 5. Sereg bo’zi verni Je povszed odurni; Jezusa ovcsicze Szo li sziroticze: Ar v-szkuzaj plavajo, Pod krFzom czagajo, I tu’zno plakajo. 6. Komaj je nevola Edna taminoula, I ’ze druga je p& Brezi koncza mantra. — Ali zmo’zen je Boug, 1 vozdigne ednouk Verne sz-prepaszti mouk. 7. Zato, csi ti glava V-povoudni szkuz plava, Ino sze ti v-noucsi ’Z-nyouv posztela mocsi; Szloni sze na nyega, Kak szodcza visnyega, I ocso tvojega. 8. Oh Boug vszamogoucsi! Ti nam boj k-po- moucsi; Tvoji vuszt mili glasz Razveszeljavaj nasz. Oh troust verni ltidi; Dugo sze nemudi; Daj nam mir po trudi. N o u t a: Oh Boug, oh mili Boug ! O IH r^seszt tebi, oh Jezus! — Cseszt, kaj szi do szegamao Szveto czerkev tvojo Od poglibeli varvao, V-nye maternom krili Obdr’zao zakon tvoj, I csrejdi bo’zoj dao Naidti 'zelen pokoj. 2. Oh! — vari orok tvoj I nadale med nami; Zakrivaj tvoj sereg Z-milimi perotami: Pelaj pri poszvejti Vekvecsne isztine Vszo zemlo k-punoszti Bla’zensztva vretine. 3. Vracsaj od bloudnoszti I grejhote odurne, Na sztezo isztine I szvetsztva, tvoje verne. — V-tvojo Pravo krsztsansztvo. Povszemvszega. '171 ovcsarniczo Szpravi vkup vsze na mir, Naj edna csrejda bou, I — ti — eden paszter! VIII. Pravo krsztsansztvo. 1. Povszemvszega. Nouta: Kako k-hladnoj vodi jelen. 211 K a za vre i dnoszt ma krsztsansztvo, Csi sze * ga nepostujem? — Sz-kelkim je vecs, kak pogansztvo, Csi ga nenaszledujem? — Csi pravdo ’zitka li znam, A’ na szkrbi je nemam Krsztsenik szem li z-vusztami, Nej pa z-szrdczom i z-delaini. 2. Nicsesztna je moja vera, Csi je nej szada- rodna: Li dobri dejl puna mera Je pred Bougom vugodna. — Szrdcza nagib vtepeni, 1 'zitek oszkru- nyeni, Je na szramoto krsztsansztvi I szmrten csrv zvelicsansztvi. 3. Husi szem tak jasz, krsztsenik, Ki szem szpo- znao Jezusa, Ali donok, kak nevernik, Oduro pout virtusa, — Husi szem od pogana, Koga pout je nez¬ nana: Ar ka mi vala vsze znanye, Csi je ru’zno moje djanye? 4. I kakda bi pokoj melo Szrdcze moje v-trp- Jejnyi, Csi bi me gda gnuszno delo Szkvarjiivalo v- zivlejnyi? — Ka bi mi v-szmrtnom boji Dati moglo hlad znoji, Nego li vera bo’zanszka, 1 lejpa hodba krsztsanszka. 5. Jaj! — ka bi mi tam hasznilo, Boug moj, gda z-groba sztanem, Csi bi te szrdcze molilo, Gda pred tebom posztanem? —- Pred tebom, szodecz szveti, Je szkazlivecz prekleti, I li pravi krsztseniczi Do miloscse orocsniczi. 172 Pravo krsztsavsztvo. 6. Vesi me tak czejli 'zitek moj, Boug, tebi poszvetiti, Ino pred szoudnyi sztolecz tvoj Z-csisztim szrdczom sztoupiti. Ti mi daj razum i moucs, Da szkoznujem den i noucs, Vszo hiidoubo odurjavam, I tebe v-szvetsztvi zvisavam. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! Oto V"eke szreesen vandrar, Ki sztezo szvetsztva * hodi! Lejpa je nyegva pout; Ar ga bo’zi duh vodi: On za najdragsi kines Ma szrdcza pobo- 'znoszt, Stere nebi mejno Za vszo szvejta zmo’znoszt. 2. On pazi na szebe, Gde poesiva i hodi, Naj sze kak od hudi Nagibov gda nezvodi; Nyegova naklonoszt De vszigdar esisztejsa, Ino czejla bivoszt Vszaki hip szvetejsa. 3. On pred oesmi noszi Bouga, kak 'zitka szod- cza, I neoszkruni szi Hotecs z-hiidoubov szrdcza; Csi pa gda pomenka Vu dobrom z-szlaboszti, Ob- joucse szpadaj szvoj V-szrdcza potrtoszti. 4. On vszaki dar oese Z-zahvalnim duhom v- ’ziva; Nikomi, ki v-krili Szvetle szreese poesiva, Je nej nevoseseni Za dobroute zemle; Ar zna, kaj szo one Marne, kak szpar megle. 5. Csi je pa sors nyega Obdejlo z-obilnosztjov, Nadeljava vbouge Z-gotovov veszelnosztjov: On ni protivnika Neniha v-’zaloszti, Kak Boug ki i hudim Da hipe radoszti. 6. On za volo mira Nikoga nezbantuje, I dru¬ gim falinge Odpiisztiti setuje; Gousztokrat szi etak Miszli vu pameti: B o u g nas od vszej nasz sese Szvetsztvo i mir meti. 7. Povszed, z-dobrov peldov Naprejhodecsi, szvejti; Vu szrdczaj pobo’zni Nagib jakoszti nejti: Povszemvszega. 173 Nad zbougsanyem bratov Sze z-szrdcza raduje, I tak nebeszki dtis Peldo naszleduje. 8. Bla’zene vecsnoszti Vupanye ga veszeli, Vu sterom nevklekne, Kakste sors ga dreszeli; Tiho ide prouti On i szinrti szvojoj: Ar vidi orok szvoj, Boug, v-miloscsi tvojoj. 9. Taksemi vandrari Daj, Boug, i meni bidti, Da i jasz vu miri Morem od etecz idti: Jakoszt naj sznaj’zi tu Gzejlo hodbo mojo, I tam mi lehkouti Velko szoudbo tvojo. N o u t a : Bla’zen boj Krisztus toga. 21 3 fi 0SZ P 0 dne, sto ma v-nčbi orocsino, Gda * taosztavi marnoszti tiihino? — On, ki vecsnoszti szrdcsno ide prouti Po szvetsztva pouti. 2. Ki hudi miszel vu szrdczi nekuha, Nego sze vodi od szvetoga duha; Li torni szvejti v-szmrti trak viipanya, I zvelicsanya. 3. Ki tvojoj pravdi prav veren osztšne, I vszoj kriviczi szrdcsno proutisztane, Vsze z-lejpov peldov na dobro zbiidjava I povodjava; 4. Ki vsze, ka verje, gedrno szpunyava, Ka je pravicsno, vszakomi vodava, I nezbantuje nikoga z- gizdoszti, Niti z-jalnoszti; 5. Ki sze zla boji, grejsnika miluje, Vu bo’zem k ejpi vsze liidi postuje, I vszejm mrtelnim ’zele szpra- vicsanye, 1 zvelicsanye; 6. Ki szi z-moudrosztjov 'zitka pamet sznaj’zi, I yarvati sze zna bloude mre’z vra’zi, Tak da pri visne !sztine poszvejti 'Žive na szvejti: 7. Ki verno szrdcze noszi v-prszaj szvoji, Tak da nevczaga v-vere te’zkoin boji, Tihi, miroven osz- tane v-neszrecsi, Ponižen, v-szrecsi. 8. Te, te ma v-nebi dike orocsino, Gda taosz- 174 Pravo krsztsansztvo. tavi inarnoszti tuhino; Te vzeme velki najem, Boug, od tebe V-szvetloszti nebe. Nouta: Dober je nas Boug, porazmite. 214 R ou § mo i ! vcs ^ me P rav postuvati Szina * tvojega navuk bo’zanszki, I nyega glasz naszlediivati, Kakti 'zitka vorczan zvelicsanszki: Daj mi eti raszti vu moudroszti, I tam pridti k-vretini radoszti. 2. Vari me od gnuszne bloudnoszti, Krivovere, i kmicze bolvanszke, I vrši me pobo’znoszti, I szpoz- nanyi isztine bo’zanszke: Razumno bojdi moje krszt¬ sansztvo, Da v-nyem naidem pout na zvelicsansztvo. 3. Daj mi te vu duhi csesztiti; Ar sze tebe taksa cseszt prisztaja, I tvoje ime tak szvetiti, Kak sze meni, krsztsani dosztaja: Nej je tebi, oh bivoszt duhovna, Vugodna cseszt, i szlu’zba telovna! 4. Vesi me vsze rtPzne naklonoszti Ino ’ze!e szrdcsno obladati, I po nevkleknyenoj sztalnoszti Dike szvetlo korouno ladati: Tebi, szveti szodecz i ocsa moj, Hodba moja vu vszem prijetna boj. 5. Vrši me vu veri, vupanyi, Ino szadarodnoj Iubčznoszti, Da ti szlu’zim vu szpravicsanyi, I lejpoga szrdcza veszelnoszti, Hodecs vu szrecsi, i vu nevouli Tebi, vecsna miloscsa, po vouli. 6. Etak ’ze vu rnarnoj tuhini Szi pocsine v-tebi moje szrdcze, Tam pa na nebeszkoj viszhii Mi zide lepše radoszti szuncze, Gde mi ti vu bla’zenoj vecs- noszti Szam vodati mas najem vernoszti. Nouta: Krisztus veli: hodte k-raeni. OIK Mej je on escse krsztsenik, Ki je nej, kak bo’zi vernik Csiszti vu vszem hotejnyi: Ki Jezusa li z-vusztami Vadluje, taji z-delami; Pogan je on v-’zivlejnyi. Povszemvszega. 175 2. Vszi, vszi szo bo’zi spotil'vezi, KI szo vu veri szkazllvczi, I v-szrdczi oszkrunyeni; Ka je nyi szvetlo krsztsansztvo ? — Li preezimb jama — bolvansztvo, I grob z-zlom napunyeni. 3. Mujti obraz, mile ocsl, Mehka hodba, maszne reesi, I zmlslena ouprava, Prevnougo puszto molej- nye, I vsze szpodobno hotejnye, — Vsze je bloude naprava. . 4. Vejhnejo ta, kak puszti czvejt, I vesznejo v- tekaji lejt. Jaj! — ki sze na nye szlonl, On na prhkom grunti sztojl, Duh ’z-nyl esemerom opoji, I v-prepaszt mouk sze vtoni. 5. V-nebesza do Ii oni sli, KI szo sztalno ra- doszt naisli V-pravde bo’ze csinejnyi, Ocso vu szvet- sztvi dieseesi, I nyega volo esineesi Escse i vu mis- Ie jnyi. 6. Csi je ru’zno tvoje djanye, Nicsesztno je vadllivanye, — Mrtva je vera tvoja: Csi nyou seses poszvedocsiti, V-nedu’znoszti mas hoditi, Gledecs na zitka voja, 7. Boug gleda li szrdcze esiszto, I nej vero tvojo puszto: Ta je odurna pred nyim! — On li pravi krszesenikov Vrejloszt koronuje z-dikov, Pred szvetlim sztolezom szoudnyim. 8. Oh! koronuj ti, goszpodne, i moje poti vu- godne, — Odicsi vero mojo; Pelaj po sztezi ver- noszti I mene k-ezili vecsnoszti, V-bla’zeno diko tvojo. Nouta: Zdr’zi, cslovek, v-szrdczi mirovnoszt. 216 Roug! ki szi moje zvelicsanye, Vlejcsi me * od szvejta k-szebi, Naj vesz moj troust ino viipanye Polo’zim v-jedinom tebi, Neodsztoupim 176 Pravo krsztsansztvo. od tebe v-szrecsi, Ni v-tebi nezdvojfm v-neszrecsi, Vizitki, ni v-szmrti. 2. Daj mi z-szrdcza ob’zaliivati, Csi prouti tebi pregrešim, I z-grejha sze hitro szkopati, Da sze nyega mantre rešim; Na szvetsztva pout mi daj sztoupiti, I od nye vecs nejzablouditi, V-’zitki, ni v-szmrti. 3. Oh! — krejpi ti szam mojo vero, Da sze sz-tebom zadovolim, Ino tebe za sorsa mero, Stero mi das, klecsecs molim, Nepozabim vernoszti tvoje, Niti szvete du’znoszti moje, V-’zitki, ni v-szmrti. 4. Daj, naj Jezusa naszledujem Na sztezi 'zitka pravicze, I tak dušo mojo mentujem Od szvejta ru- ’zne krivicze, Vu nyega vrejdnoszti nedvojim, Ni ne¬ verno ga nezatajim, V-’zitki, ni v-szmrti. 5. Nej! — nedaj mi nigdar z-gizdosztjov Napih- noti szrdcza mojga, Niti z-govenszkov hotlivosztjov Oszkruniti kejpa tvojga: Korouna moja boj — csisz- toucsa, Nagib cslovejsztva, i prosztoucsa, V-’zltki i v-szmrti. 6. Bogatsztva mi nedaj prosziti, Da mi kak duši neskoudi; Sz-tejm sze mi daj zadovoliti, Ka mi tvoj tanacs oszoudi: Ar marne velkoszti ’zelejnye Zlehka naszopi pogublejnye, V-’zltki i v-szmrti. 7. Odurna mi bojdi szkazlivoszt, I gnuszno pri- lizavanye, Odurna brbravna recshvoszt, Bogmejt i nanizavanye: Odgovor moj »tak,« ali »n e j« boj, Da me szprevaja blagoszlov tvoj, V-’zitki i v-szmrti. 8. Grozi sze mi szrdczi la’zllvoszt, Ino bratov razlacsanye; Isztina pa i prijaznivoszt Mi sznaj’zi oponasanye: Moj gucs, moj 'zitek, i csinejnye Szveto boj, takaj i mislejnye, V-’zltki i v-szmrti. 9. Nedaj mi dragoga vrejmena V-manyouszti zaman trositi, I dela szladkoga bremena Z-morjiiva- Povszemvszega. 177 nyem gda nosziti. Ti blagoszlovi trude moje, Da zvisavam, Boug, ime tvoje, V-’zitki i v-szmrti. 10. Vodi mene po duhi tvojem, 1 krejpi v-sztal- noj vernoszti, Naj nezmenkam v-pozvanyi mojem V-pravoj krsztsanszkoj vrejloszti: Tak mi v-tal pride blagoszlov tvoj, Tak naidem visni mir i pokoj, V-zitki, i v-szmrti. N o u t a: Kako k-hladnoj vodi jelen. 217 H odte ’ vern ^ krsztseniczi! Razmite red du- * žnoszti, Naj, kak Jezusa verniczi, Znate pout pobožnoszti. — Ki szo vu veri sztalni, I vu delaj nesalni; Tou szo pravi krsztseniczi, I miloscse orocsniczi. 2. Oh blažen, ki je ponižen Vu krili szvetle szrecse, 1 takaj Bougi nanizen Pod bremenom nesz- recse! — Ki ludi rad postuje, Ltibi, ino miluje, Vu- godna je pout nyegova, I vretina blagoszlova. 3. Blažen je, ki grejhe szvoje Szpozna i ob¬ žaluje, I nye pred miloscse tvoje Sztolczom, oh Boug, vadlh j e! — Csi potom v-tvojem sztrahi Vandra eti vu prahi Naide vu szmrti szmilenoszt, 1 prejk groba odicsenoszt. 4. Blažen je, ki protivniki Szam na mir dejszno poda, I v-Jezusi, szredbeniki Sze ž-nyim vjedinati zna! — Ki csemere zna vtrejti, I moucs szrda pod- rejti! Te sze ma z-Bougom troustati, Ino miloscse vcsakati. 5. Blažen, ki sze nad szirmaki I tužnimi szmi- ltije, I vbougomi nevolaki Založ szvoj podaruje, Tii- hinczom sztanek dava, I bloudne povrnyava! — 1 te vzeme v-obilnoszti Najem na den szmiienoszti. 6. Blažen, ki kincs nedužnoszti Varje i tak postuje, Da szi sz-telovne ružnoszti Zlom duše nev- 178 Pravo krsztsansztvo. ra’zuje, V-hotlivoszt sze nevtopi, I v-nye tanini ne- zaszpi! — Zagviisno ni toga hvala Tam pred szod- czom nede mala. 7. Bla’zeni szo, ki v-krsztsanszkom Miri vkii- preblvajo, I v-nyega krili bo’zanszkom Tiho radoszt v’zivajo! — Da sze, kak bo’za decza, Sztalno lubijo z-szrdcza, V-nebi majo orocsino, Gda osztavijo tuhlno. 8. Bla’zeni, ki za pravicze Volo eti trpijo; Ali pod mecsom krivicze Blaznikov nezdvojljo! — Nej! — nyl neosztavi Boug, Nego je vovtrgne z-rouk Vszej nyihovi protivnlkov, I tam koronuje z-dlkov. 9. Oh goszpodne! szrdcze moje Osznaj’zi sz- pobo’znosztjov, I vesi me glasz pravde tvoje Bou- gati sz-pokornosztjov: Vrši me vu vszem dobrorn, Da sze po djanyi moudrom Csinim tebi prijetnoga, I vekveke bla’zenoga. Nouta: Ah Boug, poszluhni me. 218 N ema P ret * Bou g° m szr d cze vugodnoszti, * Nema ouprave, brezi pobo’znoszti; Na tou vrejdnoszt Je li vernoszt Zdigne, vu szlu’zbi Bouga i du’znoszti. 2. Li, esi szem sztalen v-pravom vadluvanyi, I nepokaran vu vszem mojem djanyi, Zagviisno znam. Ka vzeti mam Blagoszlov oese k-mojemi pozvanyi. 3. Tou, tou je moj czil i zrendeliivanye, Naj verno szkonesam moje potuvanye, Grejhi merjem, Szveto 'živem, I esakati szmejm ednouk zvelicsanye. 4. Sz-kaksim 'zelejnyem hitim k-tomi czili, Gde szi duh moj odejhne v-tvojem krili! — Ali szlab szem K-tomi vu vszem, Brezi pomoucsi tvoje, oesa mili! 5. Ti me tak z-duhom krejpi, oh goszpodne! I szteze szvetsztva mi vesini vugodne, Da z-csinejnyem 1 hotejnyem Tebi aldujem v-noucsi ino vu dne. Povszemvszega. 179 6. Csi bi gda zaszpao vu grejsnoj ru’znoszti, I zakoczkati steo kincs nedu’znoszti; Ocsa! ti mi Szam odurni Szrdcze sz-te bloude, po glaszi du- ’znoszti. 7. Varvati mi daj szkrbno mojo vrejdnoszt, I kebziivati na pravicsno vecsnoszt, Gde mi ti, Boug, Szam mas ednouk Koronuvati z-dikov mojo vernoszt. Nouta: Kako k-hladnoj vodi jelen. 219. B°i di , veren v-tvojoj veri; Kebzuj na zave- zek tvoj; Djanye k-pravdi 'zitka meri, I v-obilibi mocsno sztoj: Neodaj vadliivanya, Neosz- kruni pozvanya, Na stero szi poszvetseni Teda, gda szi okrsztseni. 2. Bojdi veren v-liibeznoszti Bouga ino blF- znyega; Vari korouno vrejdnoszti Vadliivanya tvo¬ jega : Ar csi szi, kak piisztinecz, Vu liibezni tuhinecz, Tak szi Jezusi neveren, Ino pred Bougom oduren. 3. Bojdi veren vu viipanyi; Nevczagaj vu ne- vouli, Csi ti gli v-bo’zem ravnanyi Neidejo vsza po vouli: Moudroszt bo’za dobro zna, Ka komi vszou- diti ma, I ka torni k-haszki szlu’zi, Ki sze k-szvejti nepridru’zi. , 4. Bojdi veren vu pozvanyi, Kak szlibzbenik isztine; Nebojdi vu cseszti manyi, Iszcsi haszek ob- csine; Boug ti zdr’zi ’zitek tvoj, I da ti blagoszlov szvoj, Naj po vrejli tvoji trudi Vgaja czvejtek szre- cse ludi. 5. Bojdi veren v-szkiisavanyi, I v-jakoszti mocsno sztoj; Vu kakste zapelavanyi Bojuj szrdcsno vere boj. Oh! — gledaj na Jezusa, I nevtepi virtusa: Tak sze vojszkuj, da v-vecsnoszti Nezgiibis dike ver- noszti. 6. Bojdi veren vu trplejnyi,Neodsztoupi od Bouga, 180 Pravo krsztsansztvo. Csi te gda prouti ’zelejnyi Te’zi nevola vnouga. Prejk tu’zne mrtelnoszti, V-’zitki vsze veszelnoszti, Dolizbrise i tebi Boug Vsze, vsze szkuze na czili mouk. 7. Bojdi veren, nesztrasi sze Niti vu szmrtnom boji; Na goszpodna zanihaj vsze, Kak ocso verni szvoji. Po szmrtnom poszelniki Prideš ti k-szred- beniki, Od koga za boj vernoszti Vzemes korouno vecsnoszti. N o u t a: Oh Boug, oh mili Boug! 220 K rsztsenik szl ’ veks ’ — Doubro je! — csi * v li z-’zitkom Poszvedocsiti znaš, Ka vad- lujes z-jezikom: Ar je tou pravoga Krsztsansztva znamejnye, Csi sze z-vadluvanyem Nebori csinejnye. 2. Krsztsenik szi, veliš — Mogoucse! — csi z-delami Vadlujes Jezusa, I nej szamo z-viisztami. — Zaman zove nyega Za szvojga goszpodna, Ki nye- govo pravdo Lomi od dna, do dna. 3. Krsztsenik szi veliš — Zato, ka szi okrszt- sen? — Tak je! ar szi v-krszti Tvojem Bougi posz- vetsen. Ali, miszli, jeli Szi nejvtepao szvetsztva, Stero szi v-krszti vzčo, Na zalog bla’zensztva. 4. Krsztsenik szi, veliš. Ar bo’zo rejcs posz- luhsas! I z-szvetoga piszma Znanyem drugim zag- ltihsas! — Ali, jeli zdr’zis, Ka szi gda csiio, i csteo? — Zdr’zi vsze; i ti bos Pravo krsztsansztvo meo. 5. Krsztsenik szi veliš. — Ar grejhe szpove- davas, 1 z-szvetsztvom oltarszkim Sze csesztou na- deljavas! — Ali, jaj, oh bloudnik, Teda tvojoj duši, Csi szi po v’zivanyi Te vecserje husi! 6. Nej! — ime krsztsanszko Sze te li tak prisz- taja, Csi sze Jezusa duh V-szrdczi tvojem nahaja: DiVznoszti prouti Bougi. 181 Csi i tebe sznafzi Nyegova nedu’znoszt; Pravi krszt- senik szi; Ar szi szpuno du’znoszt. 7. Ali dokecs je nej Szrdcze tvoje prav csiszto, Szveto ime eto Je v-vusztaj tvoji puszto; Dokecs je nicsesztna Hodbe tvoje hvala, Tecsasz je krsztsan- sztvo Tebi spot i sala. 8. Krsztsenik szi, veliš. — I sz-tej m sze szmejs hvaliti, Geto sze nehejnyas Z-ru’znim grejhom šaliti! Jaj! — ti szi tak husi, Kak te cseden pogan. Szram te more bidti, Kaj szi czelou zaman. 9. Ni neszpominaj tak Tecsacs tvojga krsztsan- sztva, Dokecs z-delom nedas Od nyega szvedo- csansztva. — Nej! — nevcsini ime Nikoga krsztsana; Li ’zitek odloucsi Nyega od pogana. 10. Goszpodne! vesi mene V-szvetsztvi 'zitka hoditi, I moje krsztsansztvo Z-delom poszvedocsiti: Tak bom ti prijeten Eti, kak tvoj vernik, I v-tvojem kralevsztvi Bom dike oroesnik. 2. Du’znoszti prouti Bougi. SZPOZNANYE BOUGA. Nouta: Obudi sze, oh me szrdcze 1 221 T e bei bo’ze, szpoznavati, Mi je dika, i du- ^ 1 * 1 'znoszt, Tvojo szkrovnoszt zbrodjavati, Zvelicsitelna moudroszt. Ka bi bio jasz, neszrecsen, Brezi tebe, duh vecsen, I brezi szpoznanya tvojga, Veren oesa 'zitka mojga! 2. Tebe, isztina, cslovecsi Razum nemre zbro- diti; Ali pri estid tvoji szvejesi Sze nam das zavi- diti: ’Ze vesz szvejt tvoj sztvorjeni, Je szvedok nev- tajeni; K-tomi rejesi tvoje szvetloszt V-diki ka’ze tvojo velkoszt. 13 Pravo krsztsansztvo. 182 3. Z-csiidni dejl tvoji szpoznavam Tebe, ocso vernoga, I v-nyi czili te zvisavam. Sztvoritela moud- roga: Ti szi vsza tak nasztavo, I v-taksi red posztavo, Naj po zemli vgaja szvetsztvo, Mir, veszelje, i bla- 'zensztvo. 4. I sto zdr’zava z-vernosztjov Dugovanya tak vnouga? — Sto ravna vsza ta z-moudrosztjov, Csi nebi bilou Bouga? — I tti szi mi oudpro ti Szpoz- nanya tvojga poti; I tti vidim vu szvetloszti Poszvejt tvoje velikoszti. 5. Ali v-kak lepsoj szvetloszti Ka’ze tebe rejcs tvoja! Po nyej sze zdigne z-szleposzti I bloude duša moja; Ona mi da gledalo, Razpraszka zakrivalo, Naj vu trahi gleda duh moj V-szkrovnoszt oblecseni kejp tvoj. 6. Da sze pa ’ze eti v-prahi Meni tak szpoz- nati das; Vu kakse szvetloszti trahi Sze mi tam szka- zati mas, Gde bom vu popolnoszti Dike tvoje szkrov- noszti, Kak bla’zeni duh, zbrodjavao, I velkoszt tvojo zvisavao! 7. Ah! — dabi ’ze eti zacsao Tebe prav szpoz- navati, I vszemi szvejti poracsao, Kak te ma zvisa- vati. — Nej vu kejpi bolvansztva, Na szramoto krsztsansztva, Ni v-obrazi diihouv tuhi; Nego v-isztini i v-duhi! 8. Toga szpoznatiya ’zelejnye Za’zgi v-meni, goszpodne, Naj sze ti moje molejnye Dopadne v- nocsi, vu dne; Da bom vszakden modrejsi, I v-ja- koszti sztalnejsi, — Na cseszt tvojega bo’zansztva, I na postenye krsztsansztva. N o u t a: Oh goszpodne, ti nas veren. 299 nusa m0 J a sze k-tebi pozdigava, I z-rado- szti csutejnyem te szpoznava. Oh! — Du’znoszti prouti Bougi. 183 hiti mi ti szam, vszamogoucsi, V-dugovanyi tak vel- kom k-pomoucsi. 2. Duh tvoj mi naj v-szrdczi ’zelejnye nejti, Ino temno pamet mojo preszvejti, Da vu pravoj moud- roszti naj czvetem, I v-szpoznanyi tvojem vszakden rasztem. 3. Ka drugo bi mi moglo dragse bidti, Kak tebe, Boug, szpoznati i lubiti? — Vernejsega, vejm, nemam od tebe, Ni na zemli, ni vu diki nebe. 4. Kak ’zelno je tebe z-szrdcza iszkati! Csi te gli prah nemre czelou szpoznati, Zadoszta je, kaj nasz szin tvoj vucsi, I szvejt ete od tebe szvedocsi. 5. Oh! sz-tejm sze nam tak daj zadovoliti, 1 ’zelejnye duše nase vtoliti: Zvon toga je vsze marno r ovanye, I nepela na pravo szpoznanye. 6. Steri mouder bi te mogao zgrtintati, I popolno Vu bivoszti szpoznati ? — Szkroven szi ti, i osztanes, eti, Kakste velkoj csloveka pameti. 7. Ka szi nam tak po Jezusi znati dao, I vu Velki delaj tvoji pred nasz djao; Toga sze nam daj prav postuvati, Tou na duše mir verno nticzati. 8. Velkoszt tvoja nam vszejm mocsen nagib boj Na isztinszko moudroszt ’zitka i sztrah tvoj, Da s ze v-ru’znoszt grejha nevtopimo, I vekveke tebe lezgubimo. 9. Tam na velkom czili vsze popolnoszti, — ^-domovini pune zadovolnoszti, Mo te pravej, oh &oug, szpoznavali, I v-szvetloszti sztojecs, zvisavali. Nouta: Nas dragi ocsa, vretina. 223 O dicseni Bou g ! vecsna isztina, I vsze * moudroszti bla’zena vretina, Ti szvejtiti bas vu noucsi temnoszti Trahi znanoszti. 2. Zato i mi zdaj vu diihovnoj kmiczi Kricsimo 184 Pravo krsztsansztvo. k-tebi, vocsnoj zorjeniczi: Raz’zeni temne pameti nase mrak, Dike tvoje trak. 3. Ka’zi nam sztezo pravoga szpoznanya, I tvoje pravde i voule bouganya, Naj nebomo vecs decza ru’zne kinicze, Nego pravicze. 4. Zbudi med nami verne vucsitele, I szteze 'zitka moudre kazitele, Ki do navuk tvoj sz-pejldov szvedocsili, Ino sznaj’zili. 5. Vcsini nasz verne vu našem pozvanyi, Sztalne i vrejle v-pravom vadliivanyi, Da nevkleknemo od vere bo’zansztva, Na pout bolvansztva. 6. Vari nasz od nevere i bloudnoszti, Od ru’zni grejhov, i gnuszne dvojnoszti, I zdr’zi nasz do kon- cza, eti v-prahi, Vu tvojem sžtrahi. 7. Tak czveti tvoja isztina med nami Tu, i tam, gde mo z-csisztimi dušami, Na vere nase odicsenom czili, Tebe csesztili. BOJAZEN BOUGA. N o u t a: Oh 'zitka ino szmrti goszpoud. 224. G oszpodne! tebe sze bojati, Je vretina vsze * moudroszti, I v-tvojem sztralii pottivati, Dika prave pobo’znoszti: Tebe li on nezataji, Ki sze te, kak dejte, boji. 2. Szpoznaj, cslovek, tvojo nicsesztnoszt, I vel- koszt Bouga tvojega; Tak de te nyegova visesnoszt Vodila vu sztrahi nyega. — Vidiš, kaj pred nyim viszina Trepecse i globocsina! 3. Boj sze ga: tak ti vszako du’znoszt Lehko bode szpunyavati; Lehko de ti vszo grejsno ru’znoszt I bloudo odurjavati: Ar vu bougabojaznoszti Naides szteber pobo’znoszti. 4. Csi te z-szvetsztva szteze vugodne Szrdcze Du’znoszti prouti Bougi. 185 na grejh zapelava, Tak miszli: vidiš me, gosz- podne! 1 duh tvoj zlo odurjava: Sztrsznes sze hiidou csiniti, I dušo vnejmar zblatiti. 5. Csi te blouden szvejt šali, mantra, Pri gosz- podna bojaznoszti; Kak szladki troust ti dušna vejszt da, Med csiitejnyem nedu’znoszti! — Ar ka ti more protivnik, Csi ti je Boug zagovornik? 6. Gda te preganya sorsa viher; Kakse vupanye ti szvejti, Csi z-Bougom tvojim mas sztalen mir, I csi ti je on k-poszvejti, Ki je vszej verni varivacs, I bolezni ran mili vracs! 7. Kaksa radoszt za szrdcze tvoje, Csi ti v-szmrti groznoj noucsi Liibezui i miloscse szvoje Nevtaji te vszamogoucsi! — Bla’zen szi, csi v-bo’zem sztrahi Szkoncsas be’zaj eti v-prahi! 8. Goszpodne! sz-tvojoj bojaznosztjov Sznaj’zi czejlo hodbo mojo, Naj sze z-detinszkov viipaznoszt- jov Szlonim na liibezen tvojo; Ar ki sze te sztalno boji, On sz-tebom povszed obsztoji. Nouta: Oh vekivecsnoszt, grozna rejcs! 225 P rec * ^ e ^ om ’ °* 1 vszamogoucsi! Ka sze gizda prah krhkoucsi, Vu szvojoj nicsesztnoszti? — Znajoucsi, kak velki szi ti, Kakda graja tvoje poti V-bloudnoj neszpametnoszti ? - - Pred tebom szo vsza marni prah, I vsza, vsza szo ti du’zna sztrah. 2. Ti li vu ocsnomegnenyi Konecz znaš vr’zti, kak szenyi, Vszoj preczimbi bogatzov, 1, csi vuszt tvoji glasz zide, Sz-prahom zgliha mocsne zide, Kakti gnejzda gizdavczov: Ti czvejtek rou’ze tapihnes, I gingav obraz v-grob szuhnes. 3. Ti v-dejszni tvojoj mas vszej dni, I v-racsuni praha szini; Poszelnik tvoj je — vszej szmrt. Ona 186 Pravo krsztsansztvo. szi i mene szrani, 1 - jaj! I — lehko vu grob rani! — Dnesz, dnesz bom lehko vktipsztrt! — Dnesz lehko vsze, vsze, sz-kejm ladam, Tuhlnczom na orok tadam! 4. Kakda bi sze tak zgizdavao, 1 z-inarnov di- kov zvisavao Pred tebom, vszamogoucsi! Kak bi sze szpozabo sz-tebe, Nezgriintana zmo’znoszt nebe, Vu grejhi plavajoucsi? — Nej! — tvojega sztraha szuncze Mi naj ravna moje szrdcze. 5. Oh! — dokecs pride moj vecser, Ti bojdi z-menom, moj paszter, Na temnoj sztezi 'zitka; Krejpi me v-tvojoj bojazni, 1 v-nevkleknyenoj vupazni Ne- beszkoga prebitka; Csini me vu vszem vrednoga Tvojega mira vecsnoga. 6. Tvoje je, ocsa, dobro znam, Duša, tejlo, i vsze, ka mam, Tvoj je i mir moj dušni. Daj mi tak v-szvetsztvi vandrati, I v-lejpom szrdczi varvati Kincs telki dobrout visni; Tam pa na vecsnoszti czili Me odicsi v-tvojem krili. N o u t a : Ki sze vu visnyem Bougi viipa. 226. K' sze toga szvejta zmo’znoszti Nesztrasi pouleg pravicze, Ni pri csutejnyi pobo’z- noszti Nesztrszne szlugov krivicze; Kak lejpi je toga be’zaj, I odicsen dnevov tekaj! 2. On, csi bi sze zemla gibala, I griint globo- csine trouszo, Csi bi i viszina škripala, 1 szlap gore na kup noszo, Nebi vczagao; ar je ’z-nyim Boug, Nyegov paszter i dike roug. 3. Li prouti Bougi pregrešiti, — Tou napuni nyega z-sztrahom: Ar ka ma dušo mouk rešiti, Gda sze tejlo zgliha sz-prahom? — Nej etoga szvejta zmo’znoszt; Li nevtepena pobo’znoszt. 4. Zavr’ze on boge zemelszke, Ki szvejt sz-ta- Du’znoszti prouti Bougi. 187 dankmi norijo, I duhe bivoszti nebeszke, Csi sze z- isztinov borijo: Gotov je raj vsze zgubiti, Kak sze z-Bougom protiviti. 5. On szeja szemen blagoszlova, I sznejt hii- doube prepravla; Ali csi sze vrejloszt nyegova Od manyi szlugov zadavla, Szoudbo na Bouga zaniha, I v-vrejloszti n ep o menka. 6. Csi hvalo, stere je on vrejden, Blaznik szebi pripisuje; Mucsi on, r csi taki szvejt blouden Del nyegovi necsuduje: Ar vecs na ono hvalo da Kaj — pri Bougi najem szvoj ma. 7. On je ponižen v-dnevi szrecse, Ali v-nesz- recsi nezdvoji; I, csi nyemi szvejt mre’ze mecse, Prave vere nezataji, Znajoucs, kaj ga Boug oszoudi Ki vu isztini nebloudi. 8. Dokecs tak dnejvov moji be’zaj Trpeti ma eti v-prahi, Daj, goszpodne, da sze nyi tekaj Dokon- csa vu tvojem sztrahi; Ar ki sze te, kak szin, boji, On povszed z-dikov obsztoji. LUBEZEN BOUGA. Nouta: Krisztus veli: hodte k-meni. 227 FJougl s *° ne ^ lubo tebe? — Sto nebi * poszveto szebe Vu vszem tebi na aldov? — Vejm sze vszej mrtelni 'zitek, I radoszti vszaki hipek Tvoje rouke blagoszlov. 2. Zvona tebe nega mira, Nega pocsinka vecsera, Za oranyeno szrdcze; Li ki sze na tebe szloni, On sze v-prepaszt szkuz nevtoni: Ti szi vszejm trousta szuncze. 3. Csi tvoje poti hodimo, Vsze, ka te z-verov proszimo, Csi nam haszni, podeliš; I csi nasz taki 188 Pravo krsztsavsztvo. sors te’zi, Csi li duša v-zle nele’zi, Ti nasz pa raz- veszelis. 4. Daj mi tak moje viipanye, Diko, mir, i zveli- csanye Li pri tebi iszkati, Naszladnoszt zla oduriti, Tebi vu szvetsztvi szlu’ziti, I bla’zeno zaszpati. 5. Csi sze mi szvejt nanizava. 1 z-jalnosztjov prilizava, Nedaj sze mi zvoditb Najdragsi kincs mi li ti boj, Li tebe mi daj, ocsa moj, Povszed v szrdczi nosziti. 6. Poszveti me zczejla szebi, Da veren osztanem tebi, Dokecs eti potujem, I po sztalnom 'zitka boji Sze v-seregi verni tvoji Sz-tebom veke radujem. Nouta: Jezusa neodpusztim. 228. B 0ll % moje zvelicsanye! Ti szi mi najveksa radoszt; Li v-tebi mam vtipanye, Gda me te’zi britka 'zaloszt: Csi me vesz szvejt osztavi, Ti szi mi ocsa pravi. 2. Csi te jasz lubim, kak szin Vernoga szvo- jega ocso; Ti mi odplisztis moj bin, I vzemes me vu miloscso, Vcsinis me tu szrecsnoga, i ednouk bla’zenoga 3. Ki lubi tvoje poti, I obsztoji v-szlobodscsini, On sze neoszramoti; Ar orok ma v-szinovcsini, Ma v-rejcsi tvojoj poszvejt, Na vupanya bla’zen szvejt. 4. Eti sze nam, isztina, Grozi noucs sorsa vi- hera; Ali kaksa vretina Radoszti sze tam odpera, Gde nam ti, vszamogoucsi, Zbrišeš vsze szkuze z-oucsi! 5. V-tvoje lubezni krili Szi ednouk vszi odejh- nemo, Geto na dnevov czili Vszi kak czvejtje, povejh- nemo; Ona nasz zdigne sz-praha, Na sztan visnoga traha. 189 Du’znoszti prouti Bougi. N o u t a : Ki sze vu visnyem Bougi viipa. 229 V sze J' *^di milosztivni ocsa, Ki szi szam * csiszta lubeznoszti Tvoja dobrouta i mi- loscsa Je vszejm vernim na veszelnoszt. I meni te daj lubiti, I vu szvetsztvi ti szlu’ziti. 2. Od szvejta marne lubeznoszti Mi odvrni szrd- cze moje, Naj nevlomim v-neszpametnoszti Nigdar szvejte pravde tvoje, Hudi ’zejl nenaszledujem, I tak tebe nezbantujem. 3. Oh! — daj mi csiszte miszli meti, Csedno pobo’zno gucsati, Pošteno i szveto 'živeti, I, gde ti 'zelejs, mucsati, Tebe najbole lubiti, Bli’znyim, kak morem, szlu’ziti. 4. Znam, kaj, ki sze torni raduje, Ka ti, Boug, prepovedavas, Ali onoga sze zbranyuje, Ka nyemi zapovedavas; On z-szrdcza nelubi tebe, I tak po¬ gubi szam szebe. 5. Ravnaj me tak, da vsze rad csinim, I z-vrej- lim duhom szpunyavam, Ka sze z-szvete rejcsi tvoje vcsim, I za vugodno szpoznavam; V-szlaboszti pa i krhkoucsi Mi duh tvoj bojdi k-pomoucsi. 6. I, csi me gda doide nevola, Znam, ka je i ona tvoj dar. Bojdi tak tvoja szvejta vola, Csi mi je piti nyej pehar: Jasz ni vu szmrtnoj bolezni Nezd- vojim v-tvojoj lubezni. 7. Boug! csini me te lubeznoszti Vrejdnoga, dokecs tii 'živem, Da v-nyej naidem troust v-bolez- noszti, Zdaj, i, gda i szvejta preminem: Ona bojdi ran moji vracs, Ona moj angel varivacs- Na lasztivno nouto. 230. V sza szo na zemli etoj preidoucsa; Vsza szo, kak megle szpar, preminoucsa. Ka 190 Pravo krsztsansztvo. želejs, duša, eta vidoucsa? — Iszcsi, iszcsi li ta presztajoucsa. 2. K-tebi, Boug, szrdcze jasz pozdigavam, Szvet- szko preczimbo rad zametavam; Ar je nye dika, kak szenya, marna, I duši zlehka naveke kvarna. 3. V-nikom na zemli, niti na nebi Vekse radoszti nemam, kak v-tebi: Zato z-želejnyem k-tebi priha¬ jam; Ar vecsni kincs moj v-tebi nahajam. 4. Csi bi taki bio v-protivni rokaj, Ali vu szmrti noucsi i mokaj, I csi bi ležao vu groba krili: Ka bi sze sztraso sz-tebom, Boug mili? 5. Hodi, szkaži mi tvojo miloscso, I vtisaj, ocsa mojo te’zkoucso; Boj szmileni deteti tvojemi, Nev- taji trousta szrdczi mojemi. 6. Oh! — vesi me tebe sztalno lubiti, I tebi vszedni v-szvetsztvi szlužitP K-konczi zlehkouti mi szmrtne mouke, I vzemi dušo vu tvoje roke. 7. Tam bom ltibezen tvojo szpoznavao, 1 tebe z-visnim glaszom zvisavao; Tam bom ti szpejvao v-dike szvetloszti Peszem blažene nemrtelnoszti. POKORNOSZT K-BOUGI. Nouta: Oh Boug, oh mili Boug! 231 G osz P° dne! b^’ zen je, Ki je tebi podlo¬ žen, I vu vszem csinejnyi I hotejnyi po¬ božen. Vejm ti vu vszem želejs Csloveki blažen- sztvo, 1 zato poraesas Vszejin jakoszt i szvetsztvo. 2. Ti od vszake duše Sztalno pokornoszt že¬ lejs, I z-vernoga szrdcza Sze szpozabiti nevejs. I jasz li tak vzemem Tal v-tvojoj milosesi, Csi szem prav pokoren Tebi, Žitka oesi. 3. Jezus, tvoj lubeznik, Je tebi pokoren bio Es- ese i te, gda je Szmrti britki pehar pio. —Oh! Du’znoszti prouti Bougi. 191 dabi te i jasz Z-szrdcza gotovnosztjov Bougati se- tiivao Z-sztalnov pokornosztjov! 4. Daj, da mi zakon tvoj Vszigdar pred ocsmi bode; Ar znam, kaj sze li tak Ognem vsze dušne škode. Pravde tvoje jarem Je zvelicsitelni, I nye bre¬ men szpravi 'Zitek nemrtelni. 5. Dnesz, csi bom glasz tvoj csiio, Naj neob- trdim szrdcza, Da kak nezbantujem Tebe, szvetoga szodcza; Ar je grozno, tebi Szpadnoti vu roke, 1 tak dušo vrZti Na vekvecsne moke. 6. Oh j — daj sze mi grejha Trdno varvati vszigdar; Ar ka mi szpravi on? —Kratko radoszt, vecsni kvari — Ki neodurjava Nyega ruZne pouti, On szam hotecs hiti Pekla mantram prouti. 7. Csi pobo’zno 'živem, Ino glasz tvoj rad csu- jem ; Csi tebi, szodecz moj, Pokornoszt prikazujem : ’Ze eti obcsutim On mir, i blaZensztvo, Na stero pridti mam Vu dike kralevsztvo. N o u t a: Noucs je pred dvermi 'vszej. 232 O csa! v ~P r ^ v di tvojoj Radoszt ma szrdcze * r moje, Stera duši mojoj Troust da milos- cse tvoje; Ar ti szamob ltibis, Kaj vsze verne lubis. 2. Tebi je podloZnoszt Najprijetnejši aldov, I csiszta pobo’znoszt Nam dika i blagoszlov — Tii v- telovnom ’zitki, 1 v-vecsnom prebitki. 3. Korouno vernpszti Je vzeo tam szveti szin tvoj, Ki je v-pokornoszti Aldiivao i Zitek szvoj, Da bi tebe, ocso, Pred szvejtom szvedocso. 4. Vesi me nyegvo vernoszt Sztalno naszledti- vati, 1 pravo pokornoszt Vu vszem prikaZtivati. Boug vszaki sztopaj moj Tebi poszvetsen boj. 5. Daj mi ( zitka rejcsi Glasz z-radosztjov szli- 192 Pravo krsztsansztvo. sati, Ino pri nye szvejcsi Vu szvetsztvi potiivati, Nedu’znoszt varvati, I zla sze habati. 6. Pelaj me, ocsa moj, Czili mojemi prouti, Po szkuz sztezi kmicsnoj, I szmrti sztrasnoj pouti: Szrdcsno bom po nye sou, Naj mi li k-miri bou. 7. Vsze, vsze tvoje poti Szo znamejnye mou- droszti. Kak bi tak vrejdno ti Ne’zelo pokornoszti, Szvetsztva ino sztraha, Od vszej szinouv praha! ? 8. Bla’zen, ki szi v-tvojem Ravnanyi rad po- csine! — On vu szdrczi szvojem Mir ma, gda vo- premine, I ti ga na czili Zviszis, szodecz mili! Nouta: Kak bi nehvalo goszpodna. 233 B 0 U S ! szv ^ a J e v0 ' a tvoja, Liki szi szain * ti szveti: Vadluje tou duša moja, I szvejt zdikov obvzeti. Szvetsztvo tvoje csuduvajoucs, Bouga tebe viszina, I mourszka globocsina Sze nanizi tre- petajoucs. — Ki szin praha okoren Je tebi nepokoren. 2. Jaj! — i mene zapelava Szvejta bloudna okornoszt, Gda mi szrdcze nadigava Na grejsno nepokornoszt. I jasz gousztokrat zabloudim Od duše moje czila, Na tak ru’zne poti zla, Szkejm sze, kak norcz z-ognyom, loudim, Z-sterim sze šaliti scsem, 1 pogubelno ze’zgem. 3. Boug! vesi me pout mojo nouro Hitro prav prebroditi, I daj sze mi na pokouro Priczajti pre¬ buditi : Ar jaj meni, esi me szrd tvoj Vovszecse z- ru’znim szrdczom! — Jaj! — esi pred tebom, szod- ezom, V-tepeni posztane duh moj. — Ah! — esi bom v-grejhi vkupsztrt, Najem moj de vecsna szmrt. 4. Ali kaksega bla’zensztva Den sze mi tam preszvejti, Csi mi je vu szlu’zbi szvetsztva Zaislo szuneze na szvejti! — Szvetlejsi od traha szuneza Sze pozdigne sz-tuhine Duh moj, na sztan viszine, Du’znoszti prouti Bougi. 193 Idoucs pred pravicze szodcza, Gde de v-vi'snoj ra- doszti ’Zeo najem pokornoszti. 5. Goszpodne! toga bla’zensztva Mi nedaj za- koczkati; Vesi mi je vu szlu’zbi szvetsztva Z-vrejlim duhom iszkati; Notri do groba kmiesnoga Naj eti tak potujem, Da vnikom nezbantujem Tebe, szod¬ cza, praviesnoga, Vu tvojem sztrahi 'živem, I tiho vopreminem. PRISZEGA NA BOUGA. Nouta: Zaisztlno, bode vrejmen. 234 B°ug» sz odecz 'zitka mojega! Ti, ki szkrov- * noszti brodiš, I sztavo szejta tvojega Pou- leg pravicze szoudis, Vesi me isztino lubiti, Gda sz-priszegov szvedocsiti Mam nyou pred sztolezom szodszkim. 2. Tvoje szvetsztvo, i bojaznoszt Naj sz-tanma zdranfa mene, Ino na tvojo vszaznanoszt Me trdno opomene: Pred tebom szvedocsim, oh Boug, I trden raesun mam ednouk Dati tebi od vszega. 3. Te jalen toti isztino Pred szvejtom gdate szkrije ; Ali duh tvoj nye vretino Ocsiveszno odkrije: On, ki, v-praviezi nebloudi, Escse i miszli oszoudi, I kastiga grejh kmieze. 4. Zato — ni 'zitek, niti szmrt, Ni mita, niti prosnya, Ni prijatelsztvo, niti szrd, Ni gnuszni ludi mosnya, Me negeni od pravicze, Na grejsno sztezo krivieze, Gda, kak szvedok, priszegam. 5. Jaj meni, esi bi praviezo Dr’zao za prouszto zmejno, I nyou hotecs na kriviezo, Prouti vejszti premejno! — Kak bi me grizao dušni csrv, Kaj szem oudao nedrVzno krv, I v-prah szklaeso isztino! 6. Oh! — daj sze mi tak habati Jalnoszti i 194 Pravo krsztsansztvo. krivicze, I, kak dragi kincs, varvati Velko szvetsztvo pravicze. Na tebe priszegatn, oh Boug, I nerejsim sze vecsni mouk, Csi szem krivicsen szvedok. N o u t a: Oh 'zitka ino szrnrti goszpoud ! 235 K 1 sze sz "pri sz ege szvetsztvom V-du- * govanyi szvedocsansztva, Protivi, sze z- duse bla’zensztvom, I z-velikosztjov bo’zansztva. Boug je protivnfk kriviczi, I oszoudi jo v-praviczi. 2. Nega vu toru bo’zega sztraha, Nega ni lii- bejzni ltidi; Nepremiszli, kaj de rob praha, 1 lehko i diihouv hudi: — Kaj, gda krivicsno priszega, Lehko szmrt za nyega szega! 3. Oh ti, ki sze sz-priszegov zmejnyas; Tajiš vero i Jezusa, Duše z-zlom blatiti nehejnyas, I vtej- ples vrejdnoszt virtusa, Blaznik! koga zametavas? — Koga mantram podmetavas? 4. Znaj, gda krivo szvedosztvo davas, Szam szi moliš szoudbo szmrtno, Geto sze etak zakunyavas: »Boug me naj k as ti ga trdno!« I hotecs tajiš z-vusztami, Ka potrdjavas z-miszlami. 5. Veri, pridti ma vszemi vrejmen, Vo sze vja- vijo vsze poti; Vszaki de noszo szvoje bremen, Noszo bos to tvoje i ti: Csi sze 'nepovrnes hitro, Bics bo’zi te doide bisztro. 6. Pazi zato, na ka priszegas! Nezabloudi na kriviczo. Csi vnejmar v-bo’ze poti szegas, I preo- bracsas praviczo; Szejjas szemen vecsne brige. Szam na szebe, i na druge. 7. Hohar szi ti vnouginr nedu’znim; Ar pre- mecses hi’ze vdovicz, V-rouke das hudobnyakom ru’znim Sors osztavleni sziroticz, Jamo kopaš tim pobočnim, I palacse zidaš zmo’znim. 8. V-prah zaklacsis szveto isztino; Ar zbloudis Du’znoszti prouti Bougi. 195 szodcze v-praviczi, Vszoj ru’iznoszti odpreš vretino, Geto oblaszt das kriviczi, Vnougi dušno vejszt osz- krunis, I szvejt sz-prekletsztvom napunis. 9. Szveti Boug! meni velkoszt tvojo Tak daj pred ocsmi dr’zati, Da szkrbno varjem dušo mojo, Csi mi je gda priszegati, I, kak gnuszen rob kri- vicze, Nigdar nevtepem pravicze. 10. Szvedok naj bodem, gda tak 'žele Tvoje Velko dugovanye, Ali visna oblaszt zapovej, I veli moje pozvanye: Szvedok, z-obcsutejnyeni szvet- sztva Da nezakoczkain bla’zensztva! N o u t e: Oh Boug! ki grejh odurjavas. 236 N evze,ni ’ cs ^ ove ^’ szvetoga Imena goszpod- . novoga Nigdar 7. zaman v-tvoja vtiszta; Ar je •/. ono nej rejcs ptiszta. 2. ’Z-nyim sze vnejmar nezaklinyaj, Niti blazno nepreklinyaj; Ar tak 7. Bouga ospotavas, I szvejt \ na grejh zapelavas. 3. Nepriszegaj, nebogmejcsi; Arje riVzen grejh v-toj rejcsi; Ona 7. csloveka oszkruni, Ino 7. z-hii- doubov napuni. 4. Mir daj duši protivnika; Ar je velika nye dika: Iszkra •/■ bo’zansztva je ona, I zrok 7. ve- csnoga zakona. 5. Nigdar vraj’zega imena Jezik tvoj naj nesz- pomina: Zla rob •'/. je znaš. pousztao i on, Zato 7. je vzeo grozen szvoj Ion. 6. Nej! — negucsN »grum naj vdari!« Ne’zeli tou niksoj sztvari. Sto zna 7. koga on po- koszi? — Ar vszem 7. kumesz glave viszi. 7. Niksa rejcs gnila i ptiszta Ti nigdar nepridi V-vuszta: Csiszto */. bojdi tvoje szrdcze, Csiszta •/. rejcs, kak bo’ze szuncze. 196 Pravo krsztsansztvo. 8. Rejcs tvoja »tak!« ali »n e j!« boj: Tou ti veli szam Jezus tvoj; Ar vsze V., ka je zvona toga, Zhaja •/. z-nagiba hudoga. 9. Vnouga gnuszno priszeganya, I neszmerno preklinyanye, Vcsini V. tebe nevernega, I vszejm V. llidem odurnoga. 10. Ka pa tam, na velki den on, Gda vzeti mas pravicze Ion? — Bo’zi 7. szrd te tak pihne ta, Kak sze 7. pleva tavneszti zna. 11. Goszpodne! ti, szodecz szveti, V-koga rejcsi nega szmeti, Zcsiszti •/, od zla moja vuszta, Da ji 7. neru’zni rejcs puszta. 12. Csi bi mi jezik szfaliti Ino tebe steo tajiti; Bole 7. mi je zanejmiti, Kak gda 7. blazno govoriti. VUPAZEN V-BOUGI. Nouta: Ah! — ka bom jasz, grejsnik csinio ? 237 rjoszpodne! vu kom, zvon tebe, Bi sze mogao vtipati, I mir dušni iszkati? Pri tebi, oh vernoszt nebe, Mi szvejti trousta szun- cze, Za tu’zno moje szrdcze. 2. Oh ocsa! tvoje ltibezni Ti nam nigdar nev- tajis, Csi sze gli vcsaszi mudiš: Ti szi vracs vszej ran bolezni. Szteber szrdcz czagajoucsi, 1 v-szkuzaj plavajoucsi. 3. Velikoszt tvoje dobroute Neba, zemla csii- duje; Ar sze v-nyej vsze raduje: Vovlejes na vsze sziroute Ti szveti blagoszlov tvoj V-vbougoj sztavi nyihovoj. 4. Kakoli szi me doszegne, — Csi li vu tvo¬ jem sztrahi Potujem eti v-prahi, — Vu dvojnoszt me nepotegne; Ar vu vszakom vrejmeni Szi ti varivacs meni. Du’znoszti prouti Bougi. 197 5. Ka prinesze den iitrasnyi, Tou nemrem nap- rejznati, Ni nescsem szpitavati; Li na tebe ohvisesnyi, Vr’zem z-viipanyem pogled; Ar szi tl z-menom povszed. 6. Blagoszlov tvoj vodelili Onim, ke te’zi ’za- loszt, Je tvoja cslszta radoszt: Zato sze szmejm ve- szeliti I jasz sz-tebom, ocsa moj, Csi szem pokoren szin tvoj. 7. Krejpi me tak, ocsa mili, Z-duhom v-tvojoj bojazni, I v-detinszkoj vupazni; Naj vu tvojem Ver¬ nom krili Naidem v-noucsi vihera 'Zelen pocsinekmira, N o u t a : Jezusa neodpiisztim. 238 J^i v-goszpodni polo’zi Szrdcza szvojega * viipanye, On, kak veren szin bo’zi, Pri nyem naide szkuz vtisanye, V-nyem, kak ocsi, nez- dvoji, Pod kakste kri’zom sztoji. 2. Boug, ki je sztvouro te szvejt, 1 vsza zdr¬ sava, i hrani, Vszejm dava mir i poszvejt, Vsza zakriva ino brani; On je v-vszakoj te’zkoucsi Vernim szvojim k-pomoucsi. 3. On, ki je vszainogoucsi, I vsza, vsza zna doprineszti, Zna i vu sorsa noucsi Szlapov szilo tak podneszti, Da po szkuzaj 'zaloszti Žide szuncze ra- doszti. 4. On, kak csiszta liibezen, I ocsa, dobrotiv- noszti, Rad zvracsi ran bolezen Z-dejsznov vecsne szmilenoszti; Ar je on vszej rouni vracs, 1 vszej verni varivacs. 5. On je mouder, i tak zna, Ka je komi hasz- novito, 1, csi nam szkuz pehar da, Tak szkuszimo sztanovito, Ka je i ete pehar Ocsinszke liibezni dar. 6. Csi me tak 'zaloszt tere, 1 pomoucs bo’za sze mudi; Neodsztoupim od vere, Stera me sz-tejm 14 198 Pravo krsztsansztvo. troustom budi, Kaj sze mi po szkuz noucsi Pa den mira prepoucsi. 7. I teda osztane Boug Szteber mojega vupa- nya, Gda mi v-douli szmrtni mouk Nenaide szrdcze vtisanya, I gda po temnoj pouti Szoudbi mam idti prouti. 8. Na nyega tak, kak ocso, Zavupam sors i ’zitek moj; On mi vtisa te’zkoucso, I szrdczi podeli mir sz\oj: Ar csi sze nyega bojim, ’Z-nyim povszed i obsztojim. Na znano nouto. OQQ l/a Boug csini, vsze je dobro: Szveta je * nyegva volo. Nyegvo ravnanye je moudro, Nyegov dar i nevola. On me ednouk Z-szkuz ino mouk Zna pa oszloboditi; V-nyem tak nemam dvojiti. 2. Ka Boug csini, vsze je dobro: On me nev- kani nigdar; Ar kak obecsa vsze dobro: Tak i pp- deli vszigdar. ’Z-nyim obsztojim, Csi nedvojim; Ar vesz te szvejt siirouki Je vu nyegovoj rouki. 3. Ka Boug csini, vsze je dobro: On je moje viipanye; Zna, ka mi szlu’zi na dobro, I szrdczi na vtisanye. Vu radoszti I 'zaloszti Je li on moj voditel, I mili batrivitel. 4. Ka Boug csini, vsze je dobro: Nemam sze tak szkvariti; Ar mi on vozravna moudro, Ka duši ma haszniti: V-nyegvom krili Jasz na czili Tihi szta- nek naidti mam, Csi ga, kak dejte, bougain. 5. Ka Boug csini, vsze je dobro: On, on je moj varitel. On, ki me je na szvejt sztvouro, Bode i moj branitel: Protivna rnoucs, I szmrtna noucs Nema skouditi meni V-szkradnyem mojem vrejmeni. 6. Ka Boug csini, vsze je dobro : On je moj veren ocsa, I vsza mi vrne na dobro Nyegva vecsna Du’znoszti prouti Bougi. 199 miloscsa. Nyemi 'živem 1, csi merjem, Pri nyem mam zvelicsanye: Tou je moje vupanye: N o u t a : Krisztus mi je moj 'zitek. 24-0 I a l' — nas zem elszki 'zitek Je sztanek ’za- * Jloszti I li rejtko prebitek Mira i radoszti. 2. Li tvoj troustajoucsi glasz, Jezus bla’zen- sztva voj, Zna razveszeliti nasz Na szkuz pouti te’zkoj. 3. Rejcs tvoja nam tak veli: „Mili ocsa je Boug, 1 verne razveszeli, Na czili szkuz i m ouk!“ 4. Vr’zte vszo szkrb na nyega, Vi, k e te’zi 'zaloszt; Csakajte od visnyega Z-ve- rov troust i radoszt!" 5. Gotov szem sze szloniti Takijaszna nyega, 1 z-viipanyem prosziti Mir szrdcza mojega. 6. Csi gli nyegve moudroszti Neprevidiin pov- szed, Donok vr’zem v-radoszti Na nebo moj pogled. 7. Vsza, stera mi vozravna On v-vecsnoj szkrov- noszti, Kak k-bla’zensztvi pripravna, Vzemem v-mi- rovnoszti. 8. Znam, kaj mi dnevov moji Bremen zlehkouti Boug Hlad da vrelomi znoji I konecz, jaji mouk. 9. 1 csi szem tu v-vernoszti Zbojiivao vere boj, Tam v-bla’zenoj vecsnoszti Mi voda najem moj. 10. Tam bom pravej szpoznavao Bo’zansztva szkrovnoszti, 1 zahvalno zvisavao Pout visne szkrb- noszti. Nota: V-tebi sze vttpam, oh Boug, vu vszem. 24-1 V re j dno sze va P am v_ t e bi, oh Boug! Ar * szi ti inpje dike roug: Od tebe je ’zitek moj. Kri’z i 'zaloszt, Mir i radoszt, Dober, hudi sors — je dar tvoj. 200 Pravo krsztsansztvo. 2. Ti szi tim tvojim nej protiven; Ar szi nyi Boug milosztiven. — I moj haszek gledaš ti: Vidiš i znaš, Ka komi das. Moudre szo vsze tvoje poti. 3. Haszni meni i britko vrasztvo, Tak szir- mastvo, kak bogatsztvo, Je dar tvoje Itibezni V-tvo- jem krili Mi na czili Vtisas ran moji bolezni. 4. Duša moja! v-dnevi 'zaloszti Nevczagaj vu szkuz britkoszti: Bluzi je sorsa goszpoud; On je tvoj vracs, I varivacs: ’Z-nyim szrecsno szkoncsas tvojo pout. 5. Ah! — kelkokrat szem szkuzen pogled Vrgao na nebesza povszed, Gde szem sztano i hodo! — Ali ti, Boug, Szi me pa z-mouk 1 szkuz csiidno osz- loubodo. 6. Gda szem v-nevouli pomenkavao, 1 sz-placs- nim glaszom zdiihavao Za pomoucs k-tebi, ocsi; Mira szunczi Szi mi v-szrdczi Dao zidti vu temnoj noucsi. 7. Keliko vandrarov nedu’zni je dvojilo v-dnevi tu’zni, Boug, vu tvojoj pomoucsi! — i ti prideš 1 nvim zbrišeš Nevedoucs vsze szkuze z-oucsi. 8. Verne duše! ka szte szkuszile, Gcj.a szte gousztokrat viszile Vu 'zitka hegvtisnoszti ? — Jeli je Boug Nej bio i v-rnouk Noucsi vam Boug lti- bejznoszti ? 9. Na nyega sze tak szloni, szrdcze! ’Z nyim ti zide mira szuncze, V-kakste vihernoj noucsi; 1 v-szmrtni mouk Szili de Boug, Tvoj paszter, tebi nazoucsi. Na znano nouto. 24-2 § or ' ocs * tvoje Na nebesza, szrdcze * moje! Zovi goszpocjna den i noucs V- nevouli tvojoj na pomoucs. 2. On ti zravna tvoje poti, Csi szi nyemi prav DiVznoszti prouti Bougi. 201 verno ti; Dolivzeme sz-tebe kri’z tvoj, Ino ti daruje pokoj. 3. Vsze dobro od nyega zhaja, 1 troust sze pri nyem nahaja, Ki nebo, zemlo zdr’zava, I vszejm ’zi- tek i mir dava. 4. Verno liidsztvo! Boug te vidi, Vu dnevi dobri i hudi; V-noucsi, vu dne sz-tebom hodi, I tebe, kak ocsa, vodi. 5. Od velike dreszelnoszti, I dušne pogiibel- noszti Te on varje milosztivno, Csi szi nyemi nej protivno. 6. Szuncza velika vrocsina, Zime mraz, leta toplina. Ti je nej k-pogiibelnoszti, V-rouki bo’ze szmilenoszti. 7. V tipaj sze tak v-Bougi sztalno, I nehodi pred nyim jalno, Csini sze v-vszakoj te’zkoucsi Vrejdno nyegove pomoucsi. 8. Ti alduj nasz, szmileni Boug, I obari nasz vecsni mouk; Krejpi nasz v-veri, v-viipanyi, I daj nam tal v-zvelicsanyi. Nouta: Ka Boug csini, vsze je dobro. 24Q Ma Bouga, nej na moj tanacs, Czimpram * jasz szrecso mojo; On, kak szmileni va- rivacs, Szkrb ma na deczo szvojo: On i meni, Vu vrejmeni Pripravnom, voodloucsi, Ka szlisi k-potre- boucsi. 2. On ’ze ouzdalecs previdi, Ka meni haszniti ma, I sors dober, ali hudi Tak moudro pelati zna, Da na czili Jasz veszeli, Tak za jaj, kak za radoszt, Dicsim nyegovo moudroszt. 3. Z-velikov szrecsov ladati, 1 ’z-nyouv trezno živeti, Je 'zmetnejse, kak sztradati, 1 kakste kri’z 202 Pravo krsztsansztvo. trpeti. — Bo’za vola Je nevola, 1 szteber pobo- 'znoszti, Kincs pa csrv nedu’znoszti. 4. V-szmrti vsza 'zaloszt talehne, 1 pobo’znoszt obsztoji; Vsza dika zemle povejhne, I zla manyi rob zdvojl. — Oh neszrecsen, Ki kincs vecsen lszcse v-dobroutaj inarni, Kak duši, tejli kvarni! 5. Boug csloveki tou vszigdar da, Ka nyemi je potrejbno. Jeli tak on grajati ma Poti bo’ze nevrejd- no? — Ki je sztalen, 1 zahvalen, On szi i vu nevouli Pocsine v-bo’zoj vouli. 6. V-tebi tak, veren ocsa moj, V-tebi sze scsem viipati. Kagodi mi gda tanacs tvoj Ma eti vozrav- nati, Vsze pretrpim; Ar tak dr’zim, Kaj, ki v-tebi nedvoji, V-’zitki, v-szmrti obsztoji. MOLITEV K-BOUGI. Nouta: Oh vekivecsne miloscse. 244- B 0U S ! v ^* °h krsztsenik, k-Bougi, * V-duse i tejla, potreboucsaj vnougi : Hasznovita cseszt je, nyega moliti, I nejdvojiti. 2. Moli sze Bougi vu szrdcza prosztoucsi V- duha vrejloszti, i 'zitka csisztoucsi; Ar nyemi nikse preczimbe nejtr’bej: On szrdcze ’zelej. 3. Moli sze nyemi vu dnevi radoszti, Naj te obarje od vszake nouroszti; 1 proszi ga troust, gda nevolo trpiš, Da sze obdr’zis. 4. Kakoli dobra ti je dao v’zivati, Setuj ga za vsze z-szrdcza zvisavati; Nyemi, ki ti je vtalao bla- goszlov szvoj, Alduj 'zitek tvoj. 5. Moli sze csesztou vu tihoj szamnoszti: Szlisa on tebe i v-kmicsnoj szkrovnoszti, Ino te z-darmi miloscse obdeli, 1 razveszeli. 6. Ali i v-czerkev gedrno hoditi, 1 sz-pobo- 'znosztjov sze i tam moliti, Ti je szveta cseszt, — kak drugi budjejnye Na tou csinejnye. 7. Moli sze za czvejt szrecse drugi ludi, Ali szo dobri k-tebi, ali hudi: Liki ti Jezus szam zapo- vedava, 1 peldo dava. 8. Moli sze csesztou, i premecsi v-duhi, Jeli szi v-nikom k-dobromi nej ttihi: Tak sze molitev tvoja obdaruje, 1 koronuje. 204 Pravo krsztsansztvo. Na znano nouto. 240 O* 1 ^oug, °* 1 m1 *' ^oug! Ti vretina vszej * dobrout, Ki szi vecsna miloszt, I ocsa vbougi szirout: Daj mi zdravo tejlo, I vu taksem tejli Csiszto volo, dušo, ino razum zrejii. 2. Daj, da verno szpunim Cseszt mojega poz- vanya, Kak vrejli szliTzbenik Tvojega dugovanya: Szkoncsati mi daj vsze V-pripravnom vrejmeni, Da blagoszlov v-’zivam Po te’zkom bremeni. 3. Naj vu govorejnyi Sztalen bodem i csiszti, l vu mojem gucsi Sze varjem rejcsi puszti; Csi mi je gda pouleg Cseszti govoriti, Nedaj mi od tvoje Pravde odsztoupiti. 4. Csi me kakgodi kri’z Ino 'zaloszt dohaja, Pri tebi mi szrdcze Naj 'zelen troust nahaja; Csi mi pa zemelszko Radoszt scses gda dati, Vesi me szam, nyou z-moudrim Razumom v-’zivati. 5. Daj mi z vszejmi liidmi V-lejpom miri 'ži¬ veti, Pri praviesnoj hodbi Vu vszenr blagoszlov meti, Protivnike moje Z-dobrim obladati, I pred tebom, szodezom, Tihi mir ladati 6 Csi mi na tom szvejti Scses lejta povnou’zati, 1 dugoga czila, Sze mi das docsakati; Vari me vszega zla, Da moje sztaroszti Szejre vlasze noszim Sz- postenyom, v-moudroszti. 7. Daj mi v-pravoj veri Dokoncsati moj 'zitek, I pri tebi naidti Dikč 'zelen prebitek: Tejli mi daj meszto K-pokopi pošteno, I zbudi je ednouk Z- groba odieseno. N o u t a : Oh 'zitka ino szrarti goszpoud. 247 vecsni duh, pozdignoti Szrdcze, ino * Y zdiihavati, Miszli duše k-tebi nagnoti, I Du’znoszti prouti Bougi. 205 grejhe ti vadliivati, - Tou je naša szveta diVznoszt I zvelicsana pobo’znoszt. 2. I, kak bi mogao vuhki bidti I jasz v-tak szvetoj du’znoszti? — Kak te nebi steo rad dicsiti Za dare dobrotivnoszti? — Vejm mi ti telko dobra das, I na mene verno szkrb mas! 3. Medtejm, gda pred tebe polo’zim Szrdcza mojega 'zelejnye, I, gda sze ti vu szkuzaj tou’zim, Ali vadlujem vgresejnye; Vari me od szkazlivoszti, I brbravne recslivoszti. 4. Nej! — nedaj mi nika 'želeti, Ka mi ti pre- povedavas, Ni drugim liidein na kvar trejti, Prouti pravdi, kou mi davas: Zavr’zes ti molitvare, Ki bra¬ tom 'zelejjo kvare. 5. Gsi blago, ali radoszt proszim, Daj, da pred vszejm zcsisztim szrdcze, 1 vu vszem vugoden szad noszim, Sz-kejm sze naj szvejtim, kak szuncze, Nasz- ledujem zadovolnoszt, 1 szka’zujem dobrovolnoszt. 6. Csi placsno zduhavam v-nevouli, Za milos- cse tvoje poinoucs, Da ti glasz moj bode po vouli, Daj mi k-trplejnyi visno moucs; Tak szi szrdcze v- szkuzaj vtolim I sz-tebom sze zadovolim. 7. Tak de i tebi prosnya moja Prijetna, duh vsze liibezni, 1 zvracsi me miloscsa tvoja, Vu kak- ste szrdcza bolezni; Ar mi v-szkuzaj da trplivoszt, V-radoszti pa mertucslivoszt. N o u t a ; Ka Boug csini, vsze je dobro. 248 C si •* aSZ Bouga mojga; On mene * neosztavi, Niti blagoszlova szvojga Nev- taji mojoj sztavi: Ar me rad ma, I vsze mi da, Ka mi tejli i duši K-haszki i miri szlisi. 2. Csi rejcs Jezusa rad csujem, I pravo vero zdr’zim Du’znoszt pozvanya postujem, I kri’z mi- 206 Pravo krsztsansztvo. rovno trpim; Tak v-radoszti, Kak v-’zaloszti Sze troustam z-Bougom mojim, Kak dejte z-ocsom szvojim. 3. Zato, kakoli prosziti Mam v-Jezusa imeni; Boug mi vsze scse podeliti, Kak ocsa moj liibleni: V-potreboucsi I te’zkoucsi Mi szuncze mira zbudi, Csi sze gli vcsaszi mudi. 4. Gvtisno sze szlonim na nyega 1 v-szmrti temnoj noucsi; ’Znyim sze mi dneva visnyega Zorja v-diki prepoucsi: Eti v-prahi, i tam v-trahi Nem- rtelnoga szuncza, Je on troust mojga szrdcza. 5. Za’zgi tak, goszpodne, v-meni Iszkro liibezni tvoje, Da te vu vszakom vrejmeni Prav cseszti szrdcze moje; Tak naj 'živem, Da gda merjeni, V- tvojem krili, ocsa moj, Naidem vekvecsni pokoj. Nouta: Oh goszpodne, ti nas veren. 249. B 14 ženi Boug! csi k-tebi zdignem glasz moj, I aldujem ti v-molitvi pobo’znoj; Kaksi dodrout mi bode vretina, Eta szveta szrdcza prvotina! 2. Po molitvi sze za’zgem na pobo’znoszt; Po nyej z-duse odurim grejsno ru’znoszt: Ona, ona me budi v-pozvanyi, Naj nebodem vu du’znoszti manyi. 3. ’Znye vretine mi sztacse blagoszlov tvoj, Dušna radoszt, visni mir, troust, i pokoj; Li po nyej sze nagnem od zemelszki, Na ’zelejnye ti vecsni nebeszki. 4. V-nyej mi szvejti trak bougabojaznoszti, I szinovne isztinszke viipaznoszti; V-nyej obcsutim mojo plemenitoszt, Ino diise pred Bougom velikoszt. 5. Po nyej lubim tebe, Boug, vise vszega, I bli’znyega tak, kak brata mojega; Vnyej sze nagne Du’znoszti prouti Bougi. 207 szrdcze k-protivniki, Kak tou vidim v-bo’zem lii- bezniki. 6. Molitev mi obe’ze rane szrdcza, I da zidti v-nyem trahi mira szuncza, Gda pod krPzom cza- gajoucsi sztojim, I vu britki szkuz povoudni dvojim. 7. Molitev mi da nagib na poniznoszt, Csi me szvetla szrecsa vabi na gizdoszt; Ona mi je szteber nedu’znoszti V-szkiisavanyi, prouti vszoj ru’znoszti. 8. Molitev me krepi vu szkradnyem boji, Vu sterom mi hlad da szmrtnomi znoji; Ona mi tii znejti trak viipanya, I tam ka’ze orok zvelicsanya. 9. Jezus! i ti szi csesztou k-ocsi molo, I z- molitvov szi dušo v-mantraj tolo; ’Znyouv szi velki be’zaj tvoj dokoncsao, 1 tak sz-peldov nyou vernim poracsao. 10. Daj tak, da i jasz v-inolitvi pobo’znoj Csesztou, kak ti pozdignem k-Bougi duh moj; I tak mi nye szveta prvotina Eti i tam boj mira vretina. N o u t a : Oh mojvi dvej okej. 250 G ori sze P ozc ^*8 n h °h mo i e szr dcze, k- * Bougi, I zgucsavaj szi ’z-nyim od tvoji nevoul vnougi. K-nyemi sze ponižno vszigdar prib- li’zavaj, I z-vupanyem zdiihavaj. 2. Tou ’zelej od tebe on, i toga je vrejden; Ar je on nej bolvan, ni kejp od csrvouv zejden, Nego tvoj sztvoritel, ocsa, i varivacs, I ran duše tvoje vracs. 3. Zato ga ti nigdar v-niksem kejpi nemoli, Niti szi kaksega szvetcza na tou nezvoli; Ar stimani szvetczi nevejjo za tebe, Nego li szam Boug nebe. 4. Ni k-nyemi po drugi tolmacsi neprihajaj, Niti sze vu niksoj rejcsi ’z-nyim nepogajaj: Vis, Krisztus 208 Pravo krsztsansztvo. szam tak vsze zove: „h o d t e k - m e n i, Vi, ki szte 0 b t e ’ z e n i! “ 5. Boug je duh, i v-duhi sze scse i vu isztini Odevszej moliti, po szvetom szvojem szini, Ni neda te szvoje cseszti on nikomi, Neda dike drugotni. 6. Kak ocsa telovni deczo szvojo rad csuje ; Tak sze duh vszej duhouv nad vernimi szmiluje: Ali v-kom je z-ru’znim zlom vtepena duša, Toga prosnye neszlisa, 7. Moli sze tak predvszejm za grejhov odpuszt- sanye; Szkrbi sze najbole za tvoje szpravicsanye; Tak ga z-’zivov verov, vsza, vsza, dobra proszi ; On na tebe szkrb noszi. 8. Premiszli, kaj je on nebe i zemle goszpoud, 1 'zelej od tebe csiszte razumnoszti pout: Nemeli tak brezi pameti, molecs, vkri’z, Nego pazi, ka gucsis. 9. Ar, geto na tvojo prosnyo szam nemas pazke, Kakda szmejs csakati molitvi 'zelne haszke ? — Csi sze nerazmis szam, sto te ma razmiti? — Sto ti prosnyo szpuniti? 10. Bougi nepripisuj czila, niti vrejmena: Csakaj nyegvo pomoucs, i lehkouto bremena; Csi sze gli mudi on, nehejnyaj prosziti: Veri, vsza mas dobiti. 11. Oda pride nyegova vora, ta odicsena,! nasz vise moucsi te’zi 'zukoszt bremena; Danam — ali ono, ka 'szmo ga proszili, Ali vecs — v-szlejd- nyoj szili. 12. Zato, szrdcze moje, vu tvojoj i bli’znyega Potreboucsi proszi vsze dobro od visnyega: On, ki je liibezni ocsa, tebe szlisa, 1 ’zelejnye ti vtisa. ■ Nouta: Dober je nas Boug, porazinite. 251 c ' ecza z-nagibom viipazni K-roditelom * szvojim prisztaplajo, I, za volo bougabo- Du’znoszti prouti Bougi. 209 jazni, Od nyi dare liibezni vdablajo; Tak mi k-tebi, oh Boug, prihajamo, Pri kom pomoucs i troust na¬ hajamo. 2. Ocsa nas, i vszej ludi ocsa! Vesi nasz, kaj szmo szi vszi bratje v-tebi, I kaj nasz vsze tvoja milosesa Z lubeznoszti glaszom vabi k-szebi, Da sze vszi vu tebi veszelimo, I sz v e to ime tvoje esesztimo. 3. Daj, da povszed vgaja pravieza, Prava vera i ’zitka pobo’znoszt, Veszne pa jalnoszt i krivieza, Veszne blouda, i divja nezlo’znoszt. Vu tom sztoji, Boug, tvoje kralevsztvo: Daj pridti vszejm, vszejm na tou bla’zensztvo. 4. Nagib nas je nesztanoviti; Ar kelkokrat v- dobrom pomenkamo, Gda v-dugovany nehasznoviti, i skodlivi bloudno radoszt mamo! —Vu vszem tak naj tvoja vola bode, Da sze mentujemo dušne škode. 5. Kakoli, nam je pogiibelno, Tou od nasz li ti odvrnouti znaš, I, ka nam je zvelicsitelno, Tou nam sztvoje milosese vsze rad das. Molimo sze ti tak, ocsa visnyi, Szlisaj nasz: daj nam krtih vszak- denesny i. 6. O d p iiszti nam nase vgresejnye; Stero da li tak esakati szmejmo, Csi i mi drugi presztoplejnye Nyim z-szrdcza odpiisztiti 'zelejmo; Ti sztrejbi z-nasz naklonoszt gizdoszti, Odurjava- nya, i szrditoszti. 7. Szkuszi nasz v-veri, i v-jakoszti, Da ti vszedni verni osztanemo; Vardeni nasz v-jaji, v-radoszti, Naj od tebe, Boug, neodpadnemo; Ali n e vpel a j nasz v-szktisavanye, i blazni ludi zapelavanye. 8. Od diisnoga i telovnoga Kvara nasz vsze milosztivno brani; Oszloubodi nasz od liti- Pravo krsztsansztvo. 210 doga, I veszeli nasz vu našem sztani: Vcsini eti sztavo našo szrecsno, I tam daj vszejm dike ra- doszt vecsno. 9. Vszo punoszt li ti v-oblaszti mas, Gosz- podne! ar je tvoje kralevsztvo. Ka sto po¬ trebuje, dobro znaš, I z-lubezni deliš vszem bla- ’zensztvo.—Tvoja, tvoja je dika i zmo’znoszt. Koronuj decze tvoje pobo’znoszt! Nouta: Veszeli den nam je zisao. 252.0 d sterimao te szvejt sztoji, Boug! vsze * ka v-tebi nedvoji, Ide pred tebe v-vii- pazni, I zvišava te v-bojazni, 2. Szkrovno je tvoje csinyejnye, I vsze cslove- cse zmislejnye Je zaman scse prebroditi, Ali sze sz- tebom boriti. 3. Od tebe vszi li tou znamo, Ka v-rejcsi szpi- szano mamo, I vsza tadankov modna, Je — li blou- dnoszti noria. 4. 1 jasz bi te odurjavao, Spotao ino zameta- vao, Ki nacsi, kak jasz, verjejo, I te kincs szkrbno var jejo ? 5. Nej! — nescsem ji oduriti, Nego sze za nye moliti, Nyi szlobodscsino varvati, I ’z-nyimi v- miri vandrati. 6. Ali moje vadliivanye, Kak najdragse dugo- vanye, Do koncza 'zelejm zdr’zati, I, kak tvoj dar, postuvati. 7. Ti mi vari te kincs gvusni, Kak nebe bla- goszlov visni, Da mi on trak vupanya bou, Gda bom z-ete tuhine sou. 8. Oh! — budi vsze protivnike I spotlivcze tvoje dike, Na pravo krsztsanszko moudroszt, I ’z- nye zhajajoucso krotkoszt. Du’znoszti prouti Bougi. 211 9. I oni naj mirujejo, Ino vu vszem postujejo Moje szveto vadliivanye, Kak bo’zansztva dugovanye. 10. Za nyega odicseni czvejt, Te naj moli z- menom vesz szvejt; Da nyega szveta isztina, Bou vszejm bla’zensztva vretina. 11. Na tou daj vszejm kebziivati, I v-jedinsztvi potiivati: Dokecs szin tvoj, kak vszej paszter, Vsze pozdigne na vecsni mir! N o u t a : Goszpodin Boug, neosztav’ ndsz. 253. Z a vsze liidi te molimo, I blagoszlov tvoj proszimo; Ar tou, po vecsnom zavezi Szarn ti 'zeles duh nebeszki. 2. Mi szmo szi vszi bratje v-tebi, 1 ti vsze po- zavas k-szebi; Vsze tam ednouk tvoje dike Vcsini- ti scses orocsnike. 3. Vszejm szi aldtivao Jezusa, I pokazao pout virtusa, Vszejm vu’zgao poszvejt vupanya, 1 dao zalog zvelicsanya. 4. Hvalimo te, ocsa szirout, Za blagoszlov telki dobrout, Sz-kejmi nasz vsze nadeljavas, 1 v-duhi razveszeljavas. 5. Oh! — bojdi i potomtoga Ocsa ludsžtva nevolnoga; Blagoszlavlaj nyega sztavo, Ze vszejm, ka szpoznas za pravo. 6 Vsze pobo’zne krsztsenike, Kak szina tvojga vernike. Krejpi do koncza v-vernoszti, I odicsi tam v-vecsnoszti. 7. Vsze pa v-bloudnoszti 'zivoucse, I vu grejhi plavajoucse, Pelaj ’z-nyi tu’zne temnicze, Na posz¬ vejt tvoje pravicze. 8. V-miri daj vszej prebivati, I dare tvoje v- 'zivati, Vsza z-vrejlosztjov opravlati, I v-dobrom sze ponavlati. 212 Pravo krsztsansztvo. 9. Daj, da vesz blagoszlov nebe, Kak rosza, sztacse od tebe, Na sztezo zdanyi narodov, I naj- kesznejsi porodov. 10. Oh ocsa! zdigni vsze sz-praha, Na szvet- loszt visnoga traha, I odicsi nasz na czili V-tvojem liibeznivom krili. P E S Z E M. Nouta: Szpourneni sze ti oh grejsni cslovek. 254. P rjzdigni csesztou, krsztsenik verni, Na ne- besza glasz tvoj, I dresi moudre poti bo’zansztva, Vu peszmi pobo’znoj. 2. Drago delo je, z-szrdcza vrejlosztjov Gosz- podni szpejvati, I, kak serezje zveliesani dus, Nyemi aldiivati. 3. Ar duh vszej diihouv dopadnenye ma Nad taksim aldovom, I koron rije peszem vandrara Z- ' vnougim blagoszlovom. 4. Po nyej da zidti v-nyega razumi Visnoj zor- jeniezi I konecz vr’ze dusnoj szlepoti. Ino bloude kmiezi. 5. Po nyej ga krepi vlubezni szvetsztva, 1 bouga- bojazni, Po nyej ga zbudi na esiszti nagib Detin- szke vupazni. 6. Peszmi mili glasz, kak baFzain, teesej V- oranyeno szrdcze, I razveszeli vernim dni plaesa, Kak noucsni mrak szuneze. 7. Nyč glasz hladi na liezi vandrara Znoj szmrt- noga boja, I szprevodi ga vu krilo, groba, Na szta- nek pokoja. 8 Ona zbiidi v-nyem nemrtelnoszti Bla’zeno cstitejnye, Zdigne ga sz-praha, na csfid bo’zansztva, I dike videjnye. 213 DiVznoszti prouti Bougi. 9. V-pobozni prszaj ona nejti trak Vere i vtipa- nya, I vernim dušam preszvejti sztezo K-czili zveli- csanya. 10. Zdigni tak csesztou, zdigni krsztsenik, Na nebesza glasz tvoj! — Szpejvaj! — i peszem tvoja ti vecsni Dobrout vretina boj! N o u t a: Obudi sze, oh me szrdcze ! 255 V ecsn i.duh! kak vugodno je, Tebi v-prahi szpejvati, 1 velikoszt dike tvoje Glaszno nazvesztsavati! Ti ki te aldov rad mas, Vernim blagoszlov tvoj das, Gda te v-bla’zenoj szvetloszti Csesztijo v-szrdcza vrejloszti. 2. I mi, vu duha jedinsztvi Sze zdaj radiiva- joucsi, I, vpobo’zni dus obcsintsztvi Tebi aldiiva- joucsi, Szpejvamo eti v-prahi, Gledecs te v-dike trahi, V-kom te zvišava viszina, I moli zemle tuhina. 3. Szlisaj, ocsa, dobrovolno Decze tvoje szpej- vanye, 1, csi je gli nepopolno Vuszt naši zvisavanye, Naj bou tebi vugodno, Nam pa tak szadarodno, Da punoszt vekvecsni dobrout Sztacse po nyem na našo pout. 4. Tam na popolnoszti szvejti, Mo ti prave szpejvali; Ar mo vu vecsnom poszvejti Velkoszt tvojo gledali; Lejhne tam marnoszti mrak, Žide nemrtelen trak, Duh nas de z-dikov obvzeti, him- nus pa csiszti i szveti. zvisAvanye BOUGA. Na lasztivno nouto. OK0 Cto bi te nehvalo, goszpodne, duh veki- * vecsni! Pred koga sztolczom sze jezero, jezer dus szrecsni Nanizi, szpejvajoucs v-radoszti, 15 214 Pravo krsztsavszfVo. Moli tebe sztojecs v-szvetloszti, I alduje tvojoj vel- koszti. 2. Sztvoritel moj, szlisaj, geto te i jasz zvisa- vam! Ka bi bio jasz, szlab prah, ki sze tak nouro zgizdavam, Da me tl szam nebi zdr’zavao? — Ah! — kelkokrat bi pomenkavao, 1 grejhi sze na porob davao! 3. Kakoli je sztvouro Boug nas, tou scse i zdr’zati; Nehejnya on nigdar sztvorjejnya szvojga varvati. — Narodje, szlonte sze na nyega! Ar sto je veksi od visnyega? — Vsze csiiduje Bouga našega. 4. Csi nasz gli gdate krl’z te’zi pouleg nyegve voule; Nezracsunano vecs dobra nam da, kak ne- voule. — Dabl szpoznao tl. prah krhkoucsi, Kak dober je te vszamogoucsi, I dlcso bi ga zevsze moucsi! 5. Vsze, ka sze nam godi, vsze tou li od nyega zhaja; Vsze od nyega viszi, kakoli sze gder nahaja; Vu vszem gleda on haszek ludi, I, kak za czllavno prevldi, Tak deli vo sors — dober hudi. 6 Vrejmena tecsejo, i ’z-nyimi sors premenyava; Narodje czvetejo, i vejhne nyi czvejt, kak trava. — Boug, pouleg vecsnoga tanacsa, Szrecso porodov preobracsa: Pout nyegvo li bla’znik razlacsa. 7. Csi nyega bantuje, grejsnik, hodba tvoja grda, Veri, ta te pihne viher nyegovoga szrda. Komi zmo’zen Boug proutisztane. Toga ni tenya neosz- tane; Ar pred nyim vsze sz prahom posztane. 8. Ali kak szrecsno je vu vszem to pobo’zno szrdcze! Ar i v-placsa noucsi szija nyemi mira szun- cze. Boug ravna nyegvo dugovanye, Blagoszlovi vsze nyegvo djanye, Ino koronuje pozvanye. 9. Oh ti, koga vernoszt je i mene veszelila. I vszako iitro mi teliko dobra delila, Boug! nedaj sze Du’znoszti prouti Bougi. 215 mi szpozabiti, Kak vrejdno te jasz mam hvaliti, i velikoszt tvojo glasziti! Na znano nouto. 257. D ob .f. je nas Boug! — oh! — szlfsajte, Nejba, zemla, szlisajte ete glasz! — Csiida dejl nyegvi zvisavajte, Ki tak verno szkrbi i za vsze nasz. Boug je vszega blagoszlova ocsa: Bluzi, bluzi je nyegva miloscsa. 2. Mene je sors trdno orano, Gda me je v- mouk grozno prepaszt vtono: Ali sto je kre mene sztano, Na koga bi sze z-viipanyem szlono? — Nis- cse, niscse! — szvejt sze je i spotao, Gda szem sze jasz v-mantraj, kak csrv, metao! 3. Boug je vtegno vo dejszno szvojo, Kakti dejszno szmilene lubezni; On je obezao rano mojo, I vtisao mi mantre i bolezni. — Dober je Boug! — nyegove vernoszti Nehejnyam glasziti ni v-vecsnoszti. 4. Vszamogoucsi, kak vugodno je V-szenczi rame tvoje pocsivati! — Csi je od tebe bremen moje, Neszao bom je! — nescsem inorjuvati! Ar csi szem tvoj, kagodi szi mi das, V-pogtibeli mi duše nenihas. 5. Zvisavam te, viipanye moje, 1 za szkuze, store mi piti das. Moudre szo csiidne poti tvoje, 1 haszek moj ti bole, kak jasz, znaš; Ni nenihas me nigdar v-szramoti, -- Nedas mi pri viipanyi szpadnoti. 6. Ti, oh lubezni szveti zakon! Nagni mene k- mojmi sztvoriteli. Ah! — szram me je, szram, kaj nema on Dopadnenya vu vszem mojem deli; Kaj szem oszkruno nyegov zavezek, I nyegvi csud bla¬ teni szpoumenek! 7. I ti, duh csiszte zahvalnoszti! 1 ti me vesi, vrejlo potomtoga Dicsiti velkoszt szmilenoszti 1 dob- 216 Pravo krSztsansztvd. route ocse nebeszkoga. Odurna mi boj pout norcov oni, Ke grejh, kak szlap trsztje, szemtam goni. 8. Glaszo bom, ocsa, vu vszem 'zitki Telka csiida tvoje liibeznoszti, Glaszo i kesznomi odvejtki. Naj te pozna vesz rod prisesztnoszti: Da sze ne- zabijo vsze sztotine Nigdar sz-tebe, vszej dobrout vretine. Na lasztivno nouto. OfJC l/"ak bi nehvalo goszpodna Z-veszelimi * peszmami, Geto me on od dna do dna Veszeli z-dobroutami?! — On, kak blagoszlova ocsa, Lubi szvoje sztvorjejnye I vsze nyegvo csinejnye, Je — liibezen, i miloscsa: Csi vsze, vsze drugo vtaji, Nyegva vernoszt obsztoji. 2. Kak orl z-szvojmi peroutami Mlade szvoje odejva; Tak on z-zitka dobroutami Liidsztvo szvoje oblejva. — Prvle, kak bi sze poprijao, Prvle, kak szem sztvorjeni, Je vu diki i meni Trak miloscse nyegve szijao: On, on je i zdaj moj vracs, Hrani- tel i varivacs. 3. I gda bi szvejt vu velikoj Pokvarjenoszti le- ’zao, Sto ga je v-pogtibeii toj Sz-tak csudnim taloni zdr’zao? — Boug, Boug posle szvojga szina, Kak ’zitka voditela, I oszloboditela Od kastige nyega bina, Ki vszem ka’ze pout szvetsztva, 1 szpravla sztan bla’zensztva. 4. Neniha on duše moje Vesznoti vu dvojnoszti, Nego jo z-miloszti szvoje Zdigne z-noucsi bloud- noszti; Vu’zge mi na temnoj pouti Poszvejt bo- 'zanszke rejcsi, Pri stere visnoj szvejcsi Pela menej czili prouti: I, ka me ma sztrasiti, Csi me on scse braniti ? 5. On je zemlo obdariivao Z-vszejmi potrebou- Du’znoszti prouti Bougi. 217 csami, Z-blagoszlovom koronuvao, I osznafzo z-rou- ’zami: Szilje, trava, drevje,sztvari, Telka csiida vi- szine, I kincsi globocsine, — Vsza szo nyegve rouke dari: On je 'zitka zdrizitel, I radoszti daritel. 6. Kak ocsa szina szvojega Pod trdni bics podvrize, Ali zato donok nyega Z-szrdcza czelou nevr’ze: Tak i Boug nas milosztiven, Csi gli gda koga kara, Ne’zelej nyemi kvara: Ar je ocsa dob- rotiven, Ki vszem scse szpravicsanye, Szrecso i zvelicsanye. 7. Znam i verjem sztanovito, Kaj, kagodi mi on da, Vsze tou mi je hasznovito, Vsze vecsne dike czil ma. Kak po zimi lejpo vrejmen I szpro- tolejte pride; Tak meni radoszt zide, Gda on z- mene vzeine bremen: I, csi bi vsze, vsze zgiibo, Boug de me veke lubo. 8. Zvisavam te tak vu prahi, Ocsa dobrotiv- noszti! — Vodi me szam v-tvojem sztrahi, Po sztezi poniznoszti, Naj szpoznam nicsesztnoszt mojo, I za tak csiidno vcrnoszt, Ino ocsinszko szkrbnoszt, Molecs dicsim miloszt tvojo, Eti v-telovnom ’zitki, 1 tam v-vecsnom prebitki. N o u t a : Ah ! — ka bom jasz, grejsnik csinio ? 259 m0 ^’ ' x vsze ’ sz_ke j m ladam, Zhaja, ocsa, od tebe, — Vsze je blagoszlov nebe; Escse i, csi gda kaj sztradam, Mam za dar tvoj szpoznati, I tebi hvalo dati. 2. Duše moje szpodobnoszti, — Pamet, razum, csiitejnye, Szlobodcsina mislejnye, — Szo tvoje dobrotivnoszti Tak ^sztanoviti porok, 1 ocsiveszen szvedok. 3. Tak lejpi zrasz tejla mojga, Tak odicsena szprava, I tak vugodna sztava, — Vsze je dar bo- 218 Pravo krsztsansztvo. 'zansztva tvojga: Vu vszem -tebe szpoznavam, I z- radosztjov zvisavam. 4. Prvle, kak szem te za ocso Mogao jasz, prah szpoznati, I znao imenuvati, Szem szkuszo tvojo iniloscso, Vise moje vrejdnoszti, Vu nye csiidnoj velkoszti. 5. Prvle, kak szem sze proprijao Vu matere utrobi, Gde szem le’zao, kak v-grobi, — Prvle mi je z-dikov szijao Trak lubeznoszti tvoje, Na pot bi- voszti moje. 5. V-gingavom detinsztvi mojem Szi ti bio moj varitel, I szmileni hranite]; Ti szi me, po duhi tvo¬ jem Vodecs, 'zitka moudroszt vcsio, I vu vszem dobrom krepio. 7. Ti szi pout mladoszti moje Korontivao z- rou’zami, I 'zitka radosztami; V-nyej szem v-szenczi rame tvoje Mocsno sztao v-szkiisavanyi, Prouti za- pelavanyi. 8. Ti szi mi lehkouto bremen Mo’zke du- ’znoszti moje, Nasztezi szlu’zbe tvoje; Dao szi mi szejjati szemen Mira ludsztva tvojega, I postenya mojega. 9. Na tebe sze szmejm szloniti V-szejroj mojoj sztaroszti, I nye tu’znoj szlaboszti, Ar sz-tebom mam prenosziti Nye veliko krhkoucso, 'Zukoszt ino te- 'zkoucso. 10. Ti me varjes v-szvetloj szrecsi Od szpa- daja gizdoszti, I vodiš v-poniznoszti; Ti szi mi v- kakste neszrecsi Mocsen szteber viipanva, Ti porok zvelicsanya. 11. Sz-tebom, i na tvojoj dejsznoj Vandram po ’zitka pouti Czili mojemi prouti; Sz-tebom mam po sztezi tesznoj Idti z-doula marnoszti Na veszeljc vecsnoszti. DiVznoszti prouti Bougi. 219 12. Zato te, vu prahi klecsecs, Z višavam za vszo vernoszt, I tak szmileno szkrbnoszt; Zato te, z-vupanyem molecs, Proszim, oh ocsa. ti boj I po¬ tom varivacs moj! Nouta: Bojdi dika i postenye. 260. B°i di cseszt, hvala i dika Ocsi dobrotiv- * noszti, Ki vsze z-dobroutami ’zitka Otavla z-szmilenoszti, Tu’zne vdarcze odvrnyava, I vszejm mir i radoszt dava. Hvalmo našega Bouga! 2. Nyemi serezje angelszki Vu szvetloszti szpej- vajo, I vno’zine ti zemelszki Ga molecs zvisavajo. I mi, kejp nyegov noszecsi, 1 nyegva csiida glede- csi, Hvalmo itn. 3. Vesz, vesz ete szvejt siirouki. Vu nezmejrnoj velkoszti Sztvorjeni po nyegvoj rouki, Je trak nyegve szvetloszti; Vesz glaszno prejdga li nyega Za dr¬ htela szvojega. Hvalmo itn. 4. Jasz szem v-britki szkuzaj kricsao, Za troust i pomoucs k-nyemi, I on je nevedoucs prisao K- meni, szini szvojemi; Vo je vtegno dejszno szvojo, I vtisao nevolo mojo. Hvalmo itn. 5. Boug sze je escse nigdar nej Szpozabo z- liidsztva szvojga; On sze szpozabiti nevej Niti z- bla’zensztva mojga: Vsze, vsze nasz, kak ocsa, brani, Vsze vodi, veszeli, hrani. Hvalmo itn. 6. Gde cslovecsa moucs pomenka, Tam je Boug vszamogoucsi; On nasz oszloboditi zna I z-szmrti vecsne noucsi: Lehko je nyemi, sztvoriti, 1 to sztvor- jeno vmoriti. Hvalmo itn. 7. Vi, ki poznate goszpodna, Dicste nyega v- radoszti, I glaszte dela vugodna Vecsne nyegve moudroszti: On, on je vszej szirout ocsa, Bluzi je nyegva miloscsa. Hvalmo itn. 220 Pravo krsztsansztvo. 8. PriblPzavajte sze k-nyemi Z-aidovom zah- valnoszti: Hodte, szpejvajte visnyemi, Csiszti od vsze jalnoszti. — Dobro je vsze, ka on csini, Za nasz, mrtelnoszti szini. Hvalmo itn. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! 261 H v ^ lmo m ' vsz ’ ® 0U S a Z r szrdczom,z-delom, * z-vusztami, Ki telika cstida Csini nad vszejmi nami, Ki je, od detinsztva Našega, dotecz- mao, Nam z-szvoje miloszti Teliko dobra dao. 2 . Daj nam, ’zitka ocsa, I potom zadobiti, Ka nam duši, tejli Tii i tam ma haszniti: Zdr’zi nasz do koncza Vu veri i szvetsztvi, I po szmrti daj vszejm Tal v-dike bla’zensztvi. 3. Dika ocsi, szini. Ino duhi szvetomi, — Ed- nomi pravomi Bougi odicsenomi; — Nyemi, ki vszejm v-diki Szpravla sztan tak 'zelen, Szpejvaj neba, zemla, Himnus nemrtelen. SZLU’ZBA BO’ZA. N o u t a : Ki od Bouga odsztoupi. 262. B°“?i kelko dus pobo’zni Szlu’zi tebi v- * prahi! — Vszi, ki szo^ ti podlo’zni, Te, molijo v-sztrahi: Jezere Te z-vere Aldovom csesztijo, Oda den tvoj szvetijo. 2 . Velki je povszed glasz tvoj, Gde liidje szto- jijo! — Vszi, ki 'zelejjo mir szvoj, Sze tebe bojijo; Vszi szo ti V-radoszti Gotovi szlu’ziti, I den tvoj szvetiti. 3. I, sto nebi rad csesztio Tebe, tak zmo’znoga?! — Sto sze nebi veszelio Z-szrdcza pobo’znoga, Szrecsi toj, Kaj den tvoj Nyemi szvetiti das,- I nyegvo cseszt rad mas?! DiVznoszti prouti Bougi. 221 4. Kaksi dobrout vretina Je szliižba tvoja nam! — V-nyej sze visna isztina Glaszi vernim dušam: Blažensztva I szvetsztva Pout nam kaže szin tvoj Tli vu rejcsi szvojoj. 5. Eti sze odtrgnejo Szrdcza od zemelszki, I k-želejnyi nagnejo Ti vecsni nebeszki; Vsze marne I kvarne 'Žele tu czil majou, Da nasz nemantrajo. 6. Eti sze vjedinajo Verni raztepeni; Tu sze opominajo Ti v-szrdczi vtepeni: Tu zmožen, I zbo- ’zen Moli tebe, ocso, I csaka miloscso. 7. Eti sze vszejm vodeli Navuk pobo’znoszti; Eti sze razveszeli Szrdcze vu tužnoszti: Jezus szam Veli nam: »Prihajajte k-meni, Ki szte obte¬ ženi !“ 8. Eti sze vodelijo Vszejm i vere szvetsztva; Tii sze verni krepijo V-vupanyi blažensztva; Eti szi Majo vszi Szpravlati kincs dušni, I dike sztan gviisni. 9. Tu sze blagoszlavlajo Jezusa ovcsicze, I nap- rejpripravlajo Na žitek pravicze; Vesz narod I porod Ide po toj pouti Vekvecsnoszti prouti. 10. Daj nam tak radoszt meti, Boug, vu szlužbi tvojoj, 1 nyou z-szrdcza želeti, Kak najdragsi dar tvoj; Nye poszvejt Ino czvejt Boj tii vszej nasz dika, 1 tam zalog Žitka. Nouta: Oh goszpodne, ti nas veren. 263 T e b'; ^ ou S> odicseni! Boj velki den denesnyi poszvetseni; Ime tvoje naj dnesz vszi csesztijo, Ki sze tvojoj diki veszelijo. 2. Tebi szpejva vnožina dus nebeszki; Czinkaj tak glasz tvoji v-czerkvaj zemelszki: Prijeten ti zdaj i nas aldov boj, Steroga ti prinaša sereg tvoj. 3. Kaksa radoszt za nasz, vbouge sziroute, Kaj 222 Pravo krsztsansztvo. nevtajis ti nam ni te dobroute, Da nam v-diisni o- praviczaj szveti Tak obilen tal das v-miri vzeti! 4. Oh! — vesi nasz tou szrecso tak postiivati, Da nasz diisna vejszt nema szkvarjiivati, Kaj bi tvojo hi’zo oszkrunili, I du’znoszti nase neszpunili. 5. Ni eden nasz pred tebom tir nesztani, Ni ’zelejnya szvojga voneoznani, Ki nepride v-isztini i v-duhi, I v-szrdczi je mrzel, ali tuhi. 6. Naj sze ogne pusztinecz meszta toga, Ki ne- noszi v-prszaj szrdcza lejpoga, Stero pouleg pelde szredbenika Lubi i szmrtnoga protivnika. 7. Szoudbo naide eti grejsnik oszkrunyen, Ki je v-duhi mrtev, i nepovrnyen; Ar da tvojga szvetsz- tva nepostuje, Prekletsztvo ga povszed naszleduje. 8. I ka za troust sznrej eti on esakati, Ki nehej- nya, v-tebi dvojecs, czagati? — Vszaki, ki te nesz- pozna za ocso, Zaman iszese tu mir i miloseso. 9. Nej! — li onim, ki szo tebi prav verni, I pred tejbom vu nikom nej odurni, Je hi’za ta, hi’za blagoszlova, I eseszt tvoja — szlu’zba abelova. 10. Oh dabi tak vszi pout szvetsztva hodili, Tebe v-duhi i v-isztini molili, Szvejta marnoszt z- szrdcza odurili, I li tebi, vecsen duh, szlu’zili! 11. K-tomi nam ti szam daj moucs ino volo; Tak de te tir duh nas dosztojno molo: Dokecs ti tam vu szlu’zbi visisoj Alduvati ma vecsni aldov szvoj. N o u t a : Dober je nas Boug, porazmite. 204 vu g°d no i e nreszto eto, Gde sze szveta * eseszt bo’za szkonesava, I goszpodna prijetno leto Vernim dušam na troust nazvesztsava! — Czerkev bo’za je — czerkev aldova, 1 vretina vszega blagoszlova. 2. Bla’zen, ki vu seregi verni Z-csisztim szrd- Du’znoszti prouti Jezusi. 223 czom goszpodni alduje! Ar, geto ga ’zitek odurni Pred tak szvetim szodczom neszkvarjuje, Kak szladki mir on eti nahaja, Kaj ga bo’za liibezen szprevaja! 3. Vecsen duh! etoga bla’zensztva Vcsini i nasz vsze vrejdne talnike. Ti budi na liibezen szvetsztva Zmed nami vsze szkazlive jalnike; Da te vszi v- nedu’znoszti csesztimo, I v miloscsi tvojoj tal dobimo. 3. Duznoszti prouti Jezusi. LUBEZEN JEZUSA. Nouta: Kako k-hladnoj vodi jelen. 265. I ezus, moje zvelicsanye! Ti szi z-liibezni * J prisao Grejsnikom na szpravicsanye, I szrd ocse szi vtisao. Oh! — dabi nadignola Tvoja tak dobra vola Mene k-tebi na zahvalnoszt, I liibezni tvoje sztalnoszt! 2. Ti sztrejbi vo z-szrdcza mojga Vszo naklo- noszt odurno, Naj nigdar imena tvojga Nezbantujem neverno: Vsze naj z-radoszti csinim, Sz-kejm znam, kaj tebe csesztim, Da sze ti vu vszem dopadnem, I z-miloscse voneszpadnem. 3. Prvle, kak szem te vadliivao, Szi me ti go- recs lubo, I za mene sze alduvao, Da sze nebi po¬ gubo. Ti, oh dus veszelitel! Mi boj i zdaj voditel, Da po szvetsztva ravnoj pouti Idem czili mojmi prouti. 4. Liibezen tvoja me vodi V-sorsa premenya- vanyi, I dober duh z-menom hodi Vu vszakom szkii- savanyi; On me vesi na podlo’znoszt, I na sztalno pobo’znoszt; On mi vu’zgi ’zitka poszvejt, Da me nevkani grejh, ni szvejt. 5. Čsi trpim; — tvoja liibezen Me vari od cza- ganya, I vtisaj mi ran bolezen Z-szladkim troustom 224 Pravo krsztsansztvo. viipanya. Vu szmrti ternnoj noucsi Mi ti bojdi na- zoucsi, I daj mi pred mojim szodczom Posztanoti z-csisztim szrdczom. N o u t a : 'Živem jasz, tak veli. Ofifi O h g re J sn >kov odkiipitel, Jezus, dus verni zdr’zitel! Sto bi nasz tak lubo, kak ti, I vcsiti znao 'zitka poti? Ti szi vekvecsna isztina, Ino bla’zensztva vretina. 2. Gda je vesz szvejt v-kmiczi hodo, I od hudi 'zel sze vodo, Ti szi nyetni pout preszvejto, Ino vere iszkro znejto; Gotov szi bio na szmrt idti, I tak vszej resitel bidti. 3. Zato sze v-tebi, 'zitka voj, Naj vszigdar ra- duje duh moj. Vesz zgubicsek rad pretrpim, Naj szamo tebe nezgiibim : Ar csi vsze sz-prahom posz- tane, Liibezen tvoja osztane. 4. Vesi me li dobro 'želeti, I tebi na eseszt 'živeti, Z-csiszte duše te lubiti, 1 z-radosztjov ti szlu- 'ziti, Vrejdnoszt tvojo postuvati, j peldo naszleduvati. 5. Vlejcsi me z-Itibeznov k-szebi, Naj sze ve- szelim vu tebi; Poniži me vu radoszti, I troustaj v- britkoj 'zaloszti: Pri tebi mi daj naidti mir, Csi me sztrasi sorsa viher. 6. Vesi me pokornomi bidti, I v-poniznoszti hoditi, Bouga i brate lubiti, Vszejm z-gotovnosztjov szlu’ziti, Oduriti ru’zno gizdoszt, Protivinsztvo, i szrditoszt. 7. V-moje vere szkusavanyi, 1 jalnom zapela- vanyi Mi daj na dtiso merkati, I dober boj bojtivati, Vsze zadeve obladati, I diko tvojo ladati. 8. Csi mi szrdcze sese telovna, Ti je nagni na duhovna, Da od czila neodbloudim, I szam szebe DiVznoszti prouti Jezusi. 225 neoszoudim, Nego po sztezi vernoszti Setujem na sztan vecsnoszti. 9. Daj mi vsza verno szpuniti, Duše z-zlom nejoszkruniti, V-szmrtni ran moji bolezni Troust naidti v-tvojoj lubezni, I vsze drugo raj zgubiti, Kak tebe z-miszli pusztiti. 10. Gda szkoncsam 'zitek telovni, Da mi szmrt bou szen mirovni, Ti mi boj v-nye temnoj noucsi, Szredbenik mili, nazoucsi, 1 pelaj me na mir vecsni Vu tivaristvo dus szrecsni. VERNOSZT K-JEZUSI. N o u t a : Jezus, moja radoszt! 267. V retina vszej dobrout, Veszelitel szirout, Jezus, paszter moj! V-tebi scsem vervati, Tebe sze dr’zati 1 v-vori szmrtnoj: Od tebe, oh troust nebel Mene niksi sors, niksa sztvar Neodloucsi nigdar. 2. Gda szem med mokami Z-szkuznimi ocsami Jasz kumesz gledao, I v-kmicsnoj tuhini, Kak szla- pov ptisztini, Z-britkim szrdczom sztao; Osztavlen, i pozablen, Szem v-viipanyi pomenkavao, 1 zaman zdiihavao: 3. Teda szi ti prisao, I troust je obisao — Troust szrdcze moje. Zisao je i k-meni Vu placsa vrejmeni Glasz rejcsi tvoje: „Oh, nezdvoj! — zna ocsa tvoj Tebe z-mouk oszloboditi. — Ka ti ma š k o u d i t i ?“ 4. „Ki grejh po’zaluje, Vu szvetsztvi po¬ tuje, I vero zdr’zi; Naj ga vsze osztavi, Bou g, kak ocsa pravi, Nyega obdr’zi, Na radoszt vrne ’z a 1 o s z t, Od kastigega od¬ vede, I v-szrdczi obe’ze.“ 226 Pravo kršztsansztvo. 5. Tak szladki troust deliš, Tak ti vsze vesze- lis, Jezus, paszter moj! — Oh! — sto, sto tak nebi Veren osztao tebi I v-szenczi szmrtnoj? Od tebe, oh troust nebe! Mene niksi sors, niksa sztvar Neod- trgni nigdar. Na znano nouto. I ezusa neodptisztim; Ar je za mene sztrpo * J szrnrt: K-nyemi jasz vernoszt zdr’zim 1 te, gda bom v-szmrti vkiipsztrt. Raj 'zitek i vsze zgu¬ bim, Kak Jezusa odpusztim. 2. Jezusa neodpusztim; Ar po nyem mam szpra- vicsanye: ’Z-nyim sze, znam, nepogiibim, Ki je moje zvelicsanye: Li ’z-nyim povszed obsztojim; Zato ga neodpusztim. 3. Nej! — nyega neodpusztim; Ar mi je on 'zitka poszvejt: ’Z-nyim, ’z-nyim sze jasz batrivim, Csi me preganya blouden szvejt: 'Z-nyim neszpad- nem, nezdvojim; Nyega tak neodpusztim. 4. Ki sze Jezusa dr’zi, 1 od nyega voditi da, V-riVzni grejhi nele’zi, Nego sze jakoszti poda; On vsze drugo raj zgubi, Kak Jezusa odpiiszti. 5. Veren scsem i jasz bidti Jezusi, ino jakoszti, I ’z-nyim pout 'zitka idti Vu szkuzaj ino radoszti; ’Zelejm szvejt oduriti I Jezusi szlu’ziti. 6. Gda mi hejnya szlisanye, Ino oucs’ moji vi- dejnye, Sztane moje pihanye, 1 zadrevenej cstitejnye: — Ni te, gda v-szmrti zaszpim, Jezusa neodpusztim. Nouta: Dokoncsao szem jasz 'zitek moj. Qzladki je, Jezus, jarem tvoj, I lehko bre- * men tvoje; Ar v-nyem naide duša pokoj, I zvelicsanye szvoje. — Bla’zen, ki na vere pouti Nevklekne v-sztalnoj vernoszti, Nego szrdcsno ide prouti Czili velke vecsnoszti! 227 DCznoszti prouti Jezusi. 2. Oh! — kak sze nebi veszelio Jasz vadliivanyi mojmi? — I kakda nebi veren bio, Boug, liibezniki tvojmi? — Nej! — raj 'zitek, i vsze zgubim, Kak mojga zvelicsitela; Rad i sztrasno szmrt pretrpim Za duše prijatela. 3. Naj szi grajajo spotiivczi Vero mojo z-bloud- noszti, I naj ru’znijo szkazlivczi Nye isžtino z-blaz- noszti; Znam jasz, v-kom verjem, sz-kitn dr’zim, Do¬ bro poznam i szvejt hudi, I te vere nezatajim, Ni za vszo diko ludi. 4. Kaksi boj szi ti bojtivao, Jezus, za isztino tou, Gda szi szam szebe alduvao Na drejvi mantre za nyou! — Nej szi mogao zatajiti Nye vu nikak- sem viheri, Znajoucs, kaj ona ma bidti Ltidsztvi bo- ’zemi k-miri. 5. Kelko pobo’zni vernikov Je za nyou szmrt koustalo, I korouno mantrnikov Szi ’z-nyouv vozbo- jiivalo, Radi idoucsi sz-ttihine, K-visnoga 'zitka isztini, I z-vnougi nevoul pusztine, K-vsze radoszti vretini! 6. I jasz, jasz nebi veren bio Jezusi, ’zitka voji? — Jasz bi vero mojo tajio V-nye kakste groznom boji ? — Jaj! — na koga bi sze mogao V’zitki i v-szmrti szioniti, Csi bi tou sztezo povrgao, Po koj k-Bougi mam idti? 7. Nej! ni spot me neprimore, Ni toga szvejta dika Na vtajenye moje vere, I mojga szredbenika: Veren scsem bidti Jezusi, Obsztati v-isztini visnoj, Veren Bougi, i virtusi I v-szmrti noucsi kmicsnoj. zahvAlnoszt K-JEZUSI. N o u t a: Obudi sze, oh me szrdcze ! 270 I ezus > pelda lubeznoszti ! Kak vrejdno te J zvisavam, Csi velikoszt szmilenoszti Tvoje 228 Pravo krsztsansztvo. moudro zgrtintavam! — Ti szi vsza verno szpuno, Ino sz-krvjov zakuno, Grejsnikom na szpravicsanye, I vernim na zvelicsanye. 2. Tvoje szrdcze je i v-szmrti Gorelo od lubezni. Kak mirovno szi, vkiipsztrti, Prenoszo ran bolezni! — Nej li szarno vernikom, Nego i protivnikom Szi ti v-miloscsi tal szpravlao, 1 nye z-szrdcza blagosz- lavlao. 3. Oh nezgrtintana szmilenoszt, Jezus, verni vu- panye! Pri tebi, vecsna liibeznoszt, Naidejo vszi vtisanye, Ki pod kri’zom sztojijo, I brez’ trousta szkuzijo; Ti, ti das veszelja szunczi Zidti v-nyi bo- leznom szrdczi. 4. Ti szi sze z-szrdcza radiivao, Kak najvecs dus zdr’zati, 1 vsze vandrare setiivao Na 'zitek pri- pelati: Bloudne szi povodjavao, Grejsnike z-szna zbiidjavao, Vszejm nagib szvetsztva daruvao, 1 po- gtiblene- 'zaliivao. 5. Sto te more zvisavati I za ono lubezen, Kaj szi gotov bio znašati Za nasz szmrtno bolezen ? — Szam szebe szi aldiivao, Da bi vszejm mir daruvao Zapecsato odkiiplejnye, I zrok dao na povrnejnye? 6. Ti szi kakste grozen vdarecz Z-velkim du¬ hom prenoszo, i, na szmrt idoucs, kak agnecz, Ocso tvojega proszo, Naj nevtaji miloszti Onim, ki vu bloudnoszti Neznajoucsi, ka csinijo, Tebe nedu’zno vmorijo. 7. I, kak nevkleknyena sztalnoszt Je be’zaj tvoj sznaj’zila! — Zaman te je szvejta jalnoszt Na ne- vernoszt vabila: Cseszt ocse nebeszkoga, 1 mir ltid- sztva grejsnoga, Je bilou tvoje csinejnye, 1 szrdcza tvojga ’zelejnye. 8. Szredbenik! ti me tvoj be’zaj Vesi pred oesmi dr’zati, 1 ’zitka tak lejpi tekaj Sztalno nasz- DTznosztl prouti Jezusi. 229 Iediivati: Tvoje lubezni szunczi Daj zidti v-mojem szrdczi Da vsze mrtelne rad liibim, I tebi zahvalno szlu’zim. N o u t a : Verno liidsztvo, dicsi hvali. 271. K akse radoszti szi tl szpravitel, Oh Jezus, * vecsni dobrout daritel! — V-tebi mam dobro znam, jasz 'zitek, I vecsnoszti bla’zeni prebitek. 2. Ti, oh vecsnoga ocse szveti szin! Szi na szebe vzeo moj veliki bin: Grejh moj je bio tvoje mantre zrok, Aldov pa tvoj mira inojga porok. 3. Gotov szi bio ti vsze pretrpeti, Da bi li jasz pa mogao 'živeti, Pokoj tvoj, Jezus moj, vli¬ vati, I vu diki sz-tebom prebivati. 4. Kak te mam za tou miloszt hvaliti, I nye velikoszt vrejdno glasziti? — Szlabo je, znam moje szpejvanye, Nepopolno moje zvisavanye. 5. Zato ti na cseszt szrdcze moje dam; Ar ti te aldov rad mas, dobro znam: Tebi boj 'zitek moj poszvetsen, Da po tebi pridem na mir vecsen. 4. Du’znoszti prouti szamomi szebi. SZPOZNANYE SZAMOGA SZEBE. N o u t a : Ki sze vu visnyem Bougi viipa. 272 szem jasz? — daj mi, oh goszpodne, * Tou gousztokrat prebroditi, Naj jakoszti poti vugodne Morem, kak tnouder, hoditi; Ar ki szam szebe nepozna, On ni prav 'živeti nežna. 2. Ti szi mene na kejp tvoj sztvouro, Naj na diko 'živem tebi, Osztavim bloude sztezo nouro, I mir tvoj obcsutim v-szebi. — Oh! — vesi me, v- kom szem protiven Tebi, oesa dobrotiven! 3. Jasz sze krsztsenik imenujem. — Jeli szem 16 230 Pravo krsztsansztvo. tou po praviczi? — Jeli pout szvetsztva naszledii- jem, I nele’zlm v-zla temniczi? Jeli mi je liibeznlk tvoj Vu vszem pelda, i 'zltka voj? 4. Tl, ki me znoutra zvuna brodiš Pouleg v- szaznanosztl tvoje; I mene po praviczi szoudis Po¬ uleg dejl i hodbe moje; Vesi me v-szvetloszti van- drati, I kejp tvoj szkrbno varvati. 5. Kakda bi sze znao on zbougsati, KI faling szvoji nevldi? — I, kakda sze ma zveliesati Rob bloude, i grejhov hudi? — Li moudroszt, i 'zltka szvetsztvo Pela vu tvoje kralevsztvo, 6. Daj mi tak hitro previditi, Ka za bin nad menom le’zi; Nedaj mi zla du’ze nosziti; Ar mi dušo grozno te’zl. Csi szem pa na dobroj pouti: Nedaj sze mi 'z nye vrnouti. 7. Odpri, goszpodne, oesi moje, 1 daj sze mi prav szpoznati. Oh! — nedaj mi milosese tvoje Vu szlepoti zakoezkati. Po tvoje rejesi isztini Me pelaj k-’zltka vretini. 8. Tam, na vsze popolnoszti szvejti Ode mi lejhne noucs bloudnoszti, Tam sze mi vu dlki pre- szvejti Zorja visise znanoszti: Tam bom vsze, vsze prav szpoznavao. Ka szem tu zaman zbrodjavao. No uta: Oh vekivecsne milosese. 273 O h ^ sz * ^uso mo j° Z-razumom obda- * ^ rtivao, Da bi tak jasz na eseszt tvojo Vu moudroszti potiivao, Boug! daj mi esedno bro¬ diti, Ino tebi poszvetiti Vsze szpodobnoszti moje. 2. Znam, kaj nika lasztivnoga Nemam na etom szvejti; Od tebe, milosztivnoga Szem vzeo vsza li k-poszvejti: Safar szem kinesa tvojega, 1 od poz¬ vanja mojega Trden raesun mam dati. 3. Ti, gde neszejjas, ne’zenyas Ni ne’zeles vecs, Du’znoszti prouti szamami szebi. 231 kak das, Pravicsen bidti nehejnyas, I dar tvoj v- racsuni mas: Ki' szkriti ma talentom szvoj, I zapravla blagoszlov tvoj. Jaj torni na den szoudbe! 4. Ki pa z-malim doszta csini, Na haszek liid- sztva tvojga, Blagoszlavla praha szini, Pouleg poz- vanya szvojga ; Kak Iejpa je toga hodba, I kak lehka bode szoudba Nyemi na den pravicze! 5. Csi mi tak scses podeliti, Boug, doszta, ali malo; Vesi me ze-vszem tak tr’ziti, Da me nede mantralo Vra’zeno szrdcze v-vecsnoszti Z-obcsti- tejnyem nevernoszti. — Lehki boj tam racsun moj! LIJBEZEN SZAMOGA SZEBE. Nouta: Bojdi dlka i postenye. 274 T v °j a vo ^ a ocsa m °j> ^aj j asz ^bim * szam szebe; Ali nagib te taksi boj, Da nezbantujem tebe, Neoszkrunim pravde tvoje, Ni nevrazim duše moje, Ni pravicze bli’znyega. 2. Poszveti tak szrdcze moje Z-duhom tvoje bojazni, Naj ono bla’zensztvo szvoje V-tebi iszcse z-vupazni; Da sze lubim, kak krsztsenik, I kak pravde tvoje vernik, Odurim vszo kriviczo. 3. Marni dobrout po’zelejnye Me od tebe ne- . geni, 1 na govenszko hotejnye Szrdcza mojga ne¬ seni : Nigdar pouleg pelde hudi Naj neczimpram sz-kvarom ludi Lasztivne szrecse moje. 4. Ka sze pravicsno pripravla, Nigdar nema vejhnoti; Ali ka sze jalno szpravla, V-megnenyi zna Vesznoti; Eden 'zukavecz krivicsni Jezero jezer pra- vicsni Po’zre, i v-prah zaklacsi. 5. Kakda bi tak lubo szebe, Ki z-grejhom kin- cse szpravla?! — Szodecz! on zavr’ze tebe, 1 szam 232 Pravo krsztsanszivo. šžebe zapravla. Z-drugi jalno zczeczana krv, Je prave szrecse szmrten csrv, I vretina prekletsztva. 6 Nedaj mi tak z-marnov dikov, Boug, szrdcza pokvariti, I na sztezo nevernikov Hotecs gda zav- dariti: Pred ocsmi naj noszim tebe, I pravicsno Hi- , bim szebe, Gda czimpram szrecso mojo. 7. Csi me diisna vejszt netou’zi Niti szvejt ne- potvarja, Krivicza hodbe neru’zi, I pokoja nevmarja: Csi sze tebi prav dopadnem: Boug, sz-tebom nig- dar neszpadnem. — Vecsna je szrecsa moja! 8. Bla’zen, ki za marna szvetszka Vecsni dob- rout neoda! On presztajoucsa nebeszka Meszto nyi tam vzeti nia, Gde szpadne szvejta krivicza, I odi- csi sze pravicza, — Odicsi vszaka jakoszt. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! 275 T 1 sza,n ' ^ ou g mo J> tou scses, Naj szi jasz * dobro’zelejm; Ali krivicsno szi Szrecse iszkati neszmejm. Vodi tak szam szrdcza Mojega ’zelejnye, Naj sze ti dopadne V-tom moje hotejnye. 2. Daj, da tebe, ocsa, Lubim jasz vise vszega> 1 v-nikom nevkanim Nigdar brata mojega: Tak, tak sze pravicsno Lubim, i nej jalno; I tak szi priisz- csem, ’Ze tir szrecso sztalno. 3. Nedaj mi marnoga Dobicska tak zganyati, Kaj bi drugi szrecso Setiivao, podkopati; Nego m? tak sznaj’zi Z-nagibom pravicze, Da pri marnoj szkrbi Necsinim krivicze. 4. Ka bi mi hasznilo. Csi bi drugim v-koH 1 skoudo? — Tebe bi odvrgao, I v-prepaszt motik zabloudo. Li, ki glasz tvoj bouga, Tu i tam, ob' sztoji; Ali te okoren Szpadne ino zdvoji. 5. Niti sz-toga sze mi Nedaj vecs szpozabitk ‘ Kaj je z-marnov dikov Nouroszt szrdcze trapiti; A r Du’znoszti prouti szamomi szebi. 233 v sza zemle radoszt, Kak szenya, talejhne, I ’z-nyouv jalni ludi Velkoszt, kak czvejt, vejhne. 6. Szrdcze moje sze tak Naj k-tebi pozdigava, Dober boj bojuje, I za dikov zduhava, — Za dikov, kakse je Okou nejvidilo, Ni mrtelno szrdcze Tu nejobcsutilo. 7. Bla’zen, ki v-tou diko Z-vrejlim duhom se- tfije, I tebe, Boug, vise Kak marni szvejt, postuje! ~~ On sze lubi csedno, I v’ziva tii pokoj, Tam pa prejk groba ma Vekvecsen orok szvoj. MOUDROSZT. Nota: V-tebi sze viipam, oh Boug! 276 D a i m *’ vecsn ’ duh • P rav szpoznati, I v- * szvetloszti preszamnati, V-kom sztoji pra- v a moudroszt; Naj tak 'živem, Da gda merjeni, Pri¬ dem na nebeszko radoszt. 2. Tou, tou je ta najprva moudroszt, Csi v-rejcsi tvojoj mam radoszt, I lubim nye isztino, Stera meni Po vrejmeni Odpre vsze dike vretino. 3. Moudroszt je, szebe prav szpoznati, Ime bo- zej zvisavati, V-cseszti verno hoditi, Grejh szpoz- n ati, Objoukati, I na szvetsztva pout sztoupiti. 4. Moudroszt je, vero prav varvati, Szredbenika s ze dr’zati, I od nyega sze vcsiti Nyegvo vernoszt, dio vrejdnoszt Z-szrdczom i z-’zitkom csesztiti. 5. Moudroszt je, pout zla oduriti. V-’zitka szvet- § ztvi sze vršiti, Zavr’zti marno radoszt, Stere posz- v ejt Lejhne, kak czvejt, I szpravi vekvecsno 'zaloszt. 6. Moudroszt je, vrejlo setuvati Miloscso bo’zo jszkati, I 'z-nye vonejszpadnoti, V-nye szkoncsanyi, ^ ravnanyi Szi mirovno pocsinouti. 7. Moudroszt je, tou prav premiszliti, Ka nam 234 Pravo krsztsansztvo. je vszejm na szmrt idti, I ka je czil nas, vecsnoszt, Vu steroj nam Boug, Szodecz szam Vozvaga najem za vernoszt. 8. Goszpodne! komi na tom szvejti Takse moud- roszti trak szvejti; On je gvtisen bla’zensztva. Oh! — ona boj I meni voj, Na mir tvojega kralevsztva. N o u t a : Krisztus veli: hodte k-meni. 277 C si na e ^ om ^ emilom szve jti Nebi vandrao pri poszvejti Vekivecsne isztine, Po groz- noj noucsi bi hodo, I kak lehko bi zabloudo Od bla’zensztva vretine. 2. Kakda bi poznao jasz Bouga? — Kakda nyegva dela vnouga, Volo, ino ravnanye? —Kakda mojo plemenitoszt, Du’znoszti moje velikoszt, Czil, i zrendeliivanye ? 3. Li po te isztine pouti Vandram jasz batrivno prouti Velikoj vekvecsnoszti; Li pri nye visnom poszvejti Vidim tam na bougsem szvejti Najem sztalne vernoszti. 4. Boug! daj mi tak eti v-prahi Vandrati vu tvojem sztrahi Pri poszvejti isztine: Nedaj mi v- kmiczi hoditi, I tak hotecs zablouditi Od b!a’zensztva vretine. VARVANYE OD BLOUDNOSZTI. N o u t a : Obudi sze, oh me szrdcze! 278 ^joszpodne! ti szi csloveka Sz-pametjov koroniivao I nyemi od vek doveka Visno szvetloszt dariivao, Naj, kak sztvorjejnye moudro, Previdi, ka je dobro, Da na cseszt i diko tvojo Rav¬ nati zna hodbo szvojo. 2. Ali — jaj! — kak vnejmar ru’zni On szvojo Du’znoszti prouti szamomi szebi. 235 plemenitoszt! — Ti' vidiš sztan nyegov tu’zni, I nyegvo neszpainetnoszt. Nyegve miszli, zelejnye Vera, ’zitek, csinejnye — Vsza, vsza szo puna bloud- noszti, I pogubelne blaznoszti. 3. Kak trdno on odurjava 'Žitka visno isztino, I vu bloudnoszti ziszkava Vsze moudroszti vretino! Tvoj poszvejt je noria; Li blaznikov modria, Poiit na pravo 'zitka szvetsztvo, I obsztojecse bla’zensztvo! 4. Jezere i dnesz klecsijo Pred bolvanov oltar- mi, I kre tebe nye csesztijo Z-noure bloudnoszti darmi, Od nyi csakajo pomoucs, Gda je sztrasi groze noucs, I, neznajoucs, ka csinijo, Tebe, ed- noga, tajijo. 5. Ocsiveszna szo nyi dela Pred tebom, vsza- znajoucsi! — Kak bi ona vrejdnoszt. mela, Da szo nej z-bo’ze moucsi! — — Oni toti stimajo, Kaj tebe prestiinajo, Geto nedu’znoszt vmarjajo, 1 blaž¬ il oszt zagovarjajo! 6. Oh grozna szteza bloudnoszti! — Kak oduren je tvoj szad! — Ti grob kopaš nedu’znoszti, 1 zla plodi zidaš grad, Griintas czerkvi bolvansztva Na placsen rus krsztsansztva, Oszkrunis oltare szvetsztva, 1 szejjas szemen prekletsztva. 7. Dejszna tvoja ogen vejja Na pobo’zne ver¬ nike; Ona spot i 'zukoszt szejja Na vere mantrnike: Gde tvoj satan kraluje, Jaj nyega naszleduje, Grob po’zera tain narode, Grob vnougi sztotin porode. 8. Oh goszpodne! szmiluj sze nam, 1 nedaj nam blouditi! — Daj vszejm odkuplenim dušam V-tvo- jem sztrahi hoditi. — Vesi nasz pametiivati, I razum tak nuezati, Da nasz nisese, kak kmieze rob, Nesz- padne bloudi na porob. 236 ' Pravo krsztsansztvo. Nouta: V-tebi sze vtipam, oh Boug! 070 f^si bi krivo zmislejnye, vervao, Ali na sa- * tringe merkao; Boug, tebe bi odvrgao: Zapelavczom, I szkusavczom Bi sze vesz na porob vrgao. 2. Ti, ki na _ moudroszt vsze zbiidjavas, Ludi jalne odurjavas; Ar vnougi jaj szejjajo, Gda nezna¬ nim Zapelanim Pamet i szrdcze zmejsajo. 3. Nedas ti ni duhi hudomi, Niti csloveki tu- homi Nikse cstidne zmo’znoszti: Szleparia, I noria Sze mecse z-znanyem szkrovnoszti. 4. Ni diihouv, ki bi sze klatili, I tvoje liidsztvo sztrasili, Szi ti na szvejt nejsztvouro: Ti tak inouder, Ino dober, Kak bi sz-tejm csloveka noro? 5. Ki verje czomper, i bajilo, Iszcse vuvcza, i kadilo; Taji dobrouto tvojo, Prouti tebi, 1 szam szebi Gresecs vtapla dušo szvojo. 6. Oh bloudnikov hudo zmislejnye! — Ka za grunt ma vsze tou zdejnye? — Vejm zdrav razum v-nyem dvoji, I vu szvetoj Rejcsi bo’zoj Nindri szpiszano nesztoji. 7. Ta vervati je nej krsztsansztvo, Nego li gnuszno pogansztvo. — Vszi, vszi vero tajijo, Ki z- bloudnoszti V-toj blaznoszti Le’zecs,vu Bougi dvojijo. 8. Boug! daj, da odurim vszo bloudnoszt, 1 naszledujem szpametnoszt, V-razumi sze ponavlam: Nacsi szi szam Tu kvar i szram, Prejk zvejzd pa vecsni jaj szpravlam. Nouta: Jezusa neodpiisztim. 280 (^ S ' 0ve ^- z-grejsnim czaganyem Nezgriin- * tavaj prisesztnoszti, Stero z-moudrim czi- lanyetn Boug dr’zi v-vecsnoj szkrovnoszti; Nej! — nedrcsi k-vuvczom ti Zvedavat sorsa poti. Du’znoszti prouti szamomi szebi. 237 2. Li od vszamogoucsega Csakaj z-viipanyem vsze dobro, Ki' szam sorsa tvojega Tekaj zna rav¬ nati moudro: Veri, vuvsztva odavczi Szo jalni za- pelavczi. 3. Gde sze ti csiido vidi, Znaj, tam dela szle- paria, I zvodi te te hudi, Koga pout je csalaria: Ar neznas, ka on csini, Gda kani bloude szini. 4. Li, csi v-bo’zem sztvorjejnyi Vidiš csiida, — na ta kebzuj, I vraj’zemi hotejnyi I moucsi ji nep- ripisuj. Boug ravna szvoj lejpi szvejt, Kak dike szvojo poszvejt. 5. Nesztrasi sze tak diihouv, Ki bi v-temnoszti bloudili, Niti sze neboj vragouv, Ki bi ti vu kom skoudili: Nyi sztan vekvecsna noucs; Ar nyim je Je¬ zus vzeo moucs. 6. Li norcz vidi prikazen; Li nyemi sze vszig- bar ka zdi. Ki v-Bougi ma viipazen, Nyemi sze li zla noucs grozi: Ar ka sze bojati ma, Ki moudro 'živeti zna? 7. Bloudnik je szam szebi vrag; Ar je temna nyegva duša, Stere sztavo grejha mrak Od dna do dna vszigdar husa. — Al ti v-isztini sztoj, I tak pov- szed szrdcsen boj. 8. Niti z-dnevmi nesatruj; Ar szo oni vszi ed- naki: Ni na norcze nekebzuj, Ki bi ladali v-oblaki. Vsza ta ravna ocsa tvoj; Nyemi tak podani boj. 9. Znaš, kaj li zbo’zni ludje Vu eti iszcsejo 'ži¬ viš. Z-szrdcza tak zavrizi nye, Csi je nezbougsane vidiš, I zdrizi sze csisztoga Od nyi dela pusztoga. 10. Kakoli sze ti grozi Na vandranya temnoj pouti, Z-ocse volov sze godi, Ki te sz-tejm na csed- noszt pouti; Nyegvo ravnanye moudro Ti vsze verne na dobro. 238 Pravo krsztsansztvo. PONIZNOSZT. N o u t a : Vu vszakom mojem djanyi. 2H1 D asa < te i l0 - * mam ’ J e tv °i e i ° csa tou ° * znam, Ki szi mi 'zitek dao; Vsze, ka mi haszni duši, I k-tejla sznajgi szlisi, Vsze tou szi mi ti dariivao. 2. Csi sze rejsiin 'zaloszti, Ali 'živem v-radoszti, 1 csi postenye mam; Csi szem vu kotrigaj zdrav, 1 delo mi tecse prav: Za vsze li tebe zvisavam. 3. Csi tebe z-szrdcza lubim, I vu szvetsztvi ti szlu’zim ; Ti mi das k-tomi moucs; Tvoj glasz mene zbudjava, I duh tvoj povodjava: Ti szi mi v-dob- rom na pomoucs. 4. Kak bi sze tak zgizdavao, I vu tom neszpoz- navao Moje nevrejdnoszti? — Vejm dobro vidim vu vszem, Kak nevrejden szluga szem, Ocsa, tvoje szmi- lenoszti! 5. Ka pa, csi vesz moj be’zaj, I dnevov moji tekaj Z-moudrosztjov zbrodjavam, I telike szpadaje, Telke bloudne sztopaje, Sz-potrtim szrdczom szpoz- navam ? 6. Csi premiszlim, kak csesztou Szem jasz ho- tecs proutisou Szkvarjejnya prepaszti, V-stero bi sze vesz vtono, Da sze nebi naszlono Na ramo tvoje miloszti? 7. Oh ocsa! kak bi mogao, Kakda bi te jasz, prah znao Vrejdno zvisavati? — Li sereg dus bla’zeni Je tebi, duh zviseni, Szpodoben diko szpej- vati. — 8. Vesi me tak v-poniznoszti Tvoje dobrotiv- noszti Velkoszt szpoznavati, I, za verno szkrb tvojo, Szrdcze i dušo mojo Ti na szveti aldov dati. Du’znoszti prouti szamomi szebi. 230 N o u t a : ’Zivem jasz, tak veli tvoj Boug. 282. Vsze, v-kom sze veszeli duh moj, Vsze je, * ocsa, blagoszlov tvoj: Ti, ti szi mi vsze dariivao, I z-miiosztjov koroniivao, Na radoszt szrd- sza mojega, I cseszt imena tvojega. 2. Ka bi bio jasz brezi tebe, Nezgriintana ver- noszt nebe! I ka be’zaj ’zitka mojga, Brezi blagosz- iova tvojga? — Lejhno bi, kak marna tenya, Vu hipi ocsnomegnenya. 3. Oh! — v-kom bi sze tak zgizdavao ? — Ka je, sz-kejm bi sze zvisavao? Tvoje je, ka mam dob¬ rega; Nemam nika lasztivnoga: Vsze sztacse, kak rosza nebe, Na pout mojo li od tebe. 4. Daj mi tak vu poniznoszti Dare tvoje liibez- noszti Z-zahvalnim szrdczom v’zivati, Tebe za nye zvisavati, Nevrejdnoszt mojo szpoznati, i ’zitek v- szvetsztvi szkoncsati. N o u t a : Oh vekivecsne miloscse. 283 C si szem vu sz ^ n ’ P re dnyejsi Od vnougi * bratov moji, V-delaj pa plemenitejši, I bogat v-dari tvoji; Ocsa, tvojoj szmilenoszti, Nej mo- joj zaszlu’zenoszti, Mam vsze tou zahvaliti. 2. Prvle, kak szem te prav poznao, Szi me ti blagoszlavlao; Prvle, kak szem miszliti znao, Szi mi bla’zensztvo szpravlao: Prvle je punoszt vszej dob- rout Tekla na 'zitka mojga pout, Vecsna szkrbnoszt, od tebe. 3. Oh! — vesi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyejsi, I nepiiszti me na gizdoszt; Csi szem gli v-kom prednyejsi; Da nezavr’zem nikoga, ( z-nagiba neesisztoga Sze neesinim bolvana. 4. Nedaj mi sz-prilizavanyem Hvale ludi zga- nyati, Niti z-bloudnim zvisavanyem Vise drugi pla- 240 Pravo krsztsansztvo. vati: Szlabo sztoji te zviseni, I csi je dnesz odicseni, Viitro, vszejm na spot, szpadne! 5. Vesznejo vszi kincsi ženile, I dike czvejt po- vejhne, Vsza preczimba, kak szpar megle, Vu meg- nenyi talehne, Plemenitoszt ponizi grob, Korouna de csrvouv porob: Vsza, vsza szo dar megnenya! 6. Za radosztjov suta 'zaloszt, Moudroszt zlehka odnorej; Eti ni angelszka jakoszt Povszed obsztati nevej, — I nyej je v-vszakom sztopaji Gotova szteza k-szpadaji: Grejh vszejm pred dvermi le’zi! 7. Naszlejdnye nam vszejm pride szmrt, Kak konecz vsze bivoszti, Od stere bom i jasz vkupsztrt, I jasz rob szprhlivoszti; Tam pa, po be’zaji hodbe, Sze grozi velki den szoudbe Vszejm vandrarom, — i meni! 8. V-kom bi tak meo jasz, szin praha Vrejden zrok zgizdavanya, I, brezi bo’zega sztraha, Bratov zametavanya? — Nej! — nej v-nevolni zemelszki, Nego v-ti vecsni nebeszki Sztoji velikoszt moja. 9. Nika, nika mi neszpravi Tii isztinszke vrejd- noszti, Nego li diisni kincs pravi, I nagib poniz- noszti. Csi mam csiszte duše poszvejt, Naj szi me pozabi vesz szvejt, — Nevejne dika moja! 10. Vesi me tak, Boug ltibeznoszti, Vandrati v- tvojem sztrahi, Naj te v-szrdcza poniznoszti Zvisa- vam eti v-prahi, — Dokecs, kak angel zviseni Tebi, oh duh odicseni, Szpejvao bodem szvetloszti! SZKRB ZA DUŠO. N o u t a : Jezus, moja radoszt! 284 D ase mo ^ e vre Jd nosz ^ Bla’zensztvo, i vecs- noszt Mi daj szpoznati; Boug, nye zbog- savanye I poszvetsavanye Me vesi iszkati: Naj mi DuVnoszti prouti szamdmi šzebi. 241 tou prva szkrb bou, Kak mam nyou tu obarvati, I tam zvelicsati. 2. Ah! — draga je ona, Kak tvojga zakona Zrok i vretina; Ar za nye volo je Dana pravde tvoje Vecsna isztina: Ona je dike tvoje Nepotemnyena denicza, Ino orocsnicza. 3. Za nyou je sztrpo szmrt, Za nyou v-duhi vkiipsztrt Bo’zi liibeznik; Nyej szpravla pri ocsi Dike tal v-miloscsi On, kak szredbenik, Nyej na mir je nye paszter Velko delo cseszti szpuno, I sz-krvjov zakuno. 4. Tak vu etom 'zitki, Kak v-vecsnom prebitki Ma tal szvoj ona. K-velikomi czili Zove nyou Boug mili V-szlu’zbi zakona; Po rejcsi, i obejcsi Jo krepi na sztezi szvetsztva V-vupanyi bla’zensztva. 5. V-te’zkom hipi boja, Ocsa, rama tvoja Tak zakriva nyou, Da v-dnevi radoszti I britke 'zaloszti Tebi verna bou: Niksa sztvar, znam, nye nigdar V- gntiszno dvojnoszt nepogrozi, Csi sze tebe dr’zi. 6. Blazniczi vejhnejo, I ednouk vesznejo Vszi, kak riVzna sznejt! — Vesi me tou razmiti, I modro paziti, Csi me paesi szvejt; Da, hotecs v-grejhi blodecs, Nezakoczkam dike szvetsztva, I duše bla’zensztva. 7. Kak bla’zena vecsnoszt Csaka mojo vernoszt, Csi tebi ’ziveni! — Csi sze poszvetsava Duše moje sztava,.Kak tiho merjeni! — Ka pa tam, gde dom moj mam? — Kak b!a’zen bom na mali esasz, — Kak szveti angel — jasz! Nouta: Krisztus veli: hodte k-meni. OQK \T ari, cslovek, vise vszega Vecsni mir szrd- * cza tvojega, Vari duše bla’zensztvo; Oduri vszo grejsno riVznoszt, Zdr’zi do koneza nedu’znoszt, Ltibi jakoszt i szvetsztvo. Pravo krsztsansztvo. 242 2. Mir daj nevolnomi szvejti; Ar ti nede on k- poszvejti Ni tu, ni v-szmrtnoj noucsi: V-nebi je szranyeni kincs tvoj; Nyemi, nyemi podani boj, — Iszcsi ga ze-vsze moucsi. 3. Csi bi ze-vszejm szvejtom ladao, Vu dušni kincsi pa sztradao; Li tu’zen bi bio tvoj sztan: Csi te szodecz tvoj szkvarjuje, Naj szi te vesz szvejt csiiduje: Ah! — vsze, vsze ti je zaman. 4. Boug, vesi me v-szvetsztvi hoditi, I na dušo szkrb nosziti, Kak na najdragsi kincs moj, Nyou v- csisztoucsi obarvati, I tak bla’zeno zaszpati Vu szmrti noucsi kmiesnoj. jAkoszt. N o u t a : Verne duše, zvisavajte. 286 D v °j no cza § as ’ cs l° vel< zbo’zni, I prouti Bougi * grešiš, Kaj sze sz-krFzom zadev grozni Na sztezi szvetsztva te’zis; Ali tou znaj, i preszam- naj: Najdragsi kincs je — jakoszt, I stogodi nyej pout hodi, Znašati more ’zukoszt. 2. Ka stimas, jeli blazniezi Netrpijo doszta vecs, Gda je v-nyi vtepenom szrdczi Rani grejha szmrten mecs?! — Csi mouk 'zukoszt noszi jakoszt, Dika je nyej, szkuz bremen, I verni jaj de v-nebeszaj Vecsne radoszti szemen. 3. Zdi sze ti, isztina, zla pout Vu zaesetki czve- teesa; Ali k-konezi de kmieze kout, I mouk jama vonyecsa: Jakoszt je brejg, po sterom prejk, Po trnyi i bodelji, Mas idti ti teszne poti K-vecsne dike veszelji. ,4. Csi bi ti szlobodscsino meo Od oese na gre- sejnye, I vu vszem tak esiniti szmeo, Kak te rata ’zelejnye; Jeli bi ti 'zitka poti Hodo vu pobo’znosz- DiVznoszti prouti szamomi szebi. 243 ti? — Jeli bi znao, i ka pitao Za szrd bo’ze zmo- 'znoszti? 5. Boug tvoj, naj te nadigava Na sztrah i szpra- vicsanye, Tebi pravdo szvojo dava Na mir i zveli- csanye- — Veliki dar bode vszigdar Pamet ino diis- na vejszt, V-koj on gucsi, gda te pout vesi Na vecsni dom, — ta prejk zvejzd. 6. Rad, rad mas ti oese tvojga Volo vu vszem bougati, Vis! — marhse goszpouda szvojga Gonitvi zna podati: Ti razum mas, i dobro znaš, Ka je tou tvoja dika, Csi v-vernoszti i vrejloszti Polo’zis vrejd- noszt 'zitka. 7. Podaj, cslovek, vouli bo’zoj: V-nyej naides ti diisni mir. Vu boji vere mocsno sztoj; Tak de tihi tvoj vecser. — Ki oblada; on, on lada Lejpi najem vernoszti: A’ te manyi vu pozvanyi De porob nevernoszti. 8. Nej szi szam, gda sze bojuješ; Boug te pod- pera szkrbno, 1 po nyem sze koronujes, Csi boj obsztojis zdr’zno. — Kamna neda oesa, gda zna, Kaj ga krtih proszi decza; Tak tvoj bo’ze neodvr’ze ’Zelejnya tvojga szrdcza. 9. Gledaj na velki czil 'zitka, I v-dobrom neob- trudi; Gledaj sztopaj szredbenika, Nej hodbo manyi Itidi. Csi bloudnikov i blaznikov Hudouba tebe bloudi; Nesztrasi sze ! obladas vsze ; Ar pout tvojo Boug szoudi. 10. Boj mocsen v-szakom vrejmeni; Noszi grob tvoj na miszli; Kaksa radoszt po bremeni Csaka tebe, premiszli. Vu veri sztoj, v-Bougi nezdvoj : Pri¬ deš k-konezi vszej te’zkoucs, I vu miri po viheri Zaszpis, na vecsnoszt idoucs. 11. Csi taki vsze nepremores; Nevczagaj! — idi k-ezili! — Veri, od oese sze zmoreš, Ki je zrno- 244 Pravo krsztsanszfvd. ’zen i mili. Csi volo mas, i nezmenkas Vu gorecsoj vrejloszti: Na troust ti boj, ka ti Boug tvoj Tam najem da vernoszti. N o u t a : Noucs je pred dvermi vsze. 0*70 Dopolnoszt je czil moj: Naprej mam vu vszem idti. Tak me vesi 'zitka voj, Csi prav szreesen sesejm bidti Tu v-telovnom ’zitki, I v-vecsnom prebitki. 2. Neszmejm posztanoti Jasz na prvom sztopaji. Ni v-dobrom vkleknoti, I hititi k-szpadaji: K-czili sze mam trejti, Dokecs szem na szvejti. 3. Raszti mam v-moudroszti; Ar mi lejta teesejo, I ki li v-sztaroszti, Ne v-razumi, rasztejo, Keszno obesutijo, Kaj bloudi szlu’zijo. 4. Raszti mam vu znanyi, Naj vu kmiezi neho- dim I v-mojem pozvanyi Sze, kak dejte, nevoditn. Neznanoszti kmieza Je duše temnieza. 5. Raszti mam v-isztini, I z-bloude sze szkopati; Ar k-’zitka vretini Li tak mam potiivati, Grozna je bloude pout, I vszej hiidoub pun kout. 6. Raszti mam v-jakoszti I vu 'zitka csisztoucsi, V-duhovnoj radoszti, I vu szrdcza prosztoucsi, Tak da szvčto 'zivdm, I vszemi zle merjeni. 7. Raszti mam vu veri, Oduriti bolvansztvo, Naj vu szmrtnoj vori Tal moj bou zvelicsansztvo, 1 na szpravicsanye Dobim zvelicsanye. 8. Raszti mam v-lubezni Bouga ino bli’znyega; Ar mi je, v-bolezni Ranaj szrdcza mojega, Ona szmi- leni vraes, I angel varivacs. 9. Raszti mam v-vupanyi : Ono je moja dika, Szteza k-zvelicsanyi, I trak vecsnoga 'zitka, Troust ino poszvejt moj V-szmrti noucsi temnoj. 10. Velki je tak czil moj! — I kak szreesen Du’znoszti prouti szamomi szebi. 245 mam bidti, Csi na sztezi etoj Szrdcsno znam na- prejidti! — Tu bom zadovolen, Tam angel popolen! DOBRA DOSNAVEJSZT. N o u t a : Zaka sze 'zalosztis, oh. 288 . Qh! — kak bla’zen je on na tom szvejti, * KI dobro diisno vejszt ma k~poszvejti, Kak szvedoka 'zitka! — On szi vu kakste viheri Pocsinouti ma vu miri. 2. Csi szem pri tebi, ocsa, v-miloscsi, Nemam czagati v-niksoj te’zkoucsi: Ar sto bi mi skoudo ? — Naj szi me sztrasi pogtibel, Ti szi moj zmo’zen varitel. 3. Naj szi me grize jezik jalnikov, I glasz moj blati csrejda blaznikov; Csi szem nedu’zen jasz, Na szvetloszt pride nyi jalnoszt, I mojga postenya sztalnoszt. 4. Veszelo idem po 'zitka pouti Velkoj vecs- noszti i szoudbi prouti, Gledecs na praviczo, Stera 'bi voda najem moj Po hodbi verno szkoncsanoj. 5. Daj mi tak mojo vejszt postiivati, I nye ne- diVznoszt szkrbno varvati, Kak najdragsi kincs moj; Csi jo ,pa sztrasi zla viher, Daj, da sze szkrbim za nye mir. 6. Oh Boug! krejpi sze sz-tvojoj milosztjov, Naj szi nete’zim z-niksov ru’znosztjov Hotecs duše moje: Tak bom jasz ’ze eti szrecsen, Tam pa nai- dem orok vecsen. No uta: Szvetlo szuncze je ’ze zaislo. 28Q K a sze bojim, csi me visna Szoudba ne- * potvarja, I csiszta vejszt moja dušna Povszed zagovarja? 246 Pravo krsztsansztvo. 2. V-szrdczi mojem mir prebiva Vu kakste ’zu- koszti, I duša mi ’ze tii v’ziva Troust bo’ze miloszti. 3. I sz-kelikiin szladkejsa de Teda radoszt moja, Csi mi szrd vtepene pravde Nevmarja pokoja! 4. Sz-kaksov vrejlosztjov opravlam Delo cseszti moje! Ar sze vu vszem blagoszlavlain, Boug, od rouke tvoje. 5. Naj szi premine ete szvejt, I, vsza dika nyega Nevczagam: Boug mi je poszvet 'Žitka visesnyega. N o u t a : Vu vszakom mojem djanyi. 290. B ou «J vesi me postuvati, I szkrblivo var- vati Nedu’zno diisno vejszt; Ar csi me ona trousta, Duša mi ’ze tii kousta Mir, i bla’zen- sztvo tam prejk zvejzd. 2. Ali csi nyou oszkrunim, Tak da verno nesz- punim Szvete pravde tvoje, Grejh sze v-meni po¬ rodi, Steri naveke vmori 'Zitek i czvejt szrecse moje. 3. Grejh mi vtopi szrdcza mir, 1 pobudi v-nyem viher Vecsne bojaznoszti: Csi dare bo’ze v’zivam, Delam, ali pocsivam, Nemam nindri mirovnoszti. 4. Grejh mi zvonejsnye szrecse Mocsne zide premecse, I nye czvejtek po’zge, Blagoszlov moji trudov, I vesz szad moji 'zulov, Kak neodpunyen grob, po’zre. 5. Grejh glasz moj v-blato szklacsi, Imej moje vuvlacsi, I vszejm na spot vr’ze, Od postenya me szpravi, Tak da me szvejt osztavi, I vszako szrdcze zavr’ze. 6. Grejh na meni kejp bo’zi Vtepe ino oriVzi, I, kak liszt, tapihne; On mi dušo oszknini, Z-odur- nosztjov napuni, I v-prepaszt vecsni mouk szuhne. 7. Jaj! — kak bi tak grejh lubo, 1 'z-nyim dušo pogubo Po nouroj bloudnoszti? — Kak bi Du’znoszti pfouti szamoml szebi. 247 odvrgao tebe, I zapravlao szam szebe Po szoudbe vrejdnoj blaznoszti ? 8. Nej! — ocsa, ti me vesi szam, Da szkrbno varvati znam NediVzno dušno vejszt, I tebi szlu- ’zecs v-szvetsztvi, Tal vzemem vu bla’zensztvi Eti >no tam vise zvejzd. VEROSZT0VANYE. Nouta: Ki od Bouga odsztoupi. 291 . J^usa moja, veroszttij, I zduhavaj k-Bougi, * Na sztavo tvojo kebztij; Ar je szpadaj vnougi! — Ki zaszpi, On trpi, Kak grejha gnuszen rob, Mira vecsen porob. 2. Szkozntij, i nepozabi V-tvojoj nemarnoszti, Kaj te grejh zlehka zgrabi, V-tamni batrivnoszti. Zgubi on Dike Ion, Ki natelko zaszpi, Da sze v-zla noucs vtoupi. 3. Merkaj szkrbno na szebe; Ar je szrdcze jalno I kak tere na tebe, Csi ti je nesztalno! Pomenka, 1 szvejt zna Nye zlehka znoriti, 1 v-dob- rom zblouditi. 4. Merkaj, da te nezvodi Szvejt z-szvojov jal- nosztjov. Vis, kak za tebom hodi Povszed z-csalar- nosztjov! On slata, I rata, Norcze k-szebi vabi, Naj je v-mre’ze zgrabi. 5. Duša, tak potrejbno je Tebi szkozniivati, Csi seses bla’zensztvo tvoje Szkrbno obarvati! — Nye zgubiš, Csi zaszpis, 1 v-prepaszt vecsni mouk Sze vtonis tam ednouk. 6. Ali, naj potrejbno moucs Mas vu szkiisava- nyi, Bouga zovi ne pomoucs V-vrejlom.zdiihavanyi: Modrejso, Mocsnejso Te molitev tvoja Vcsini v- 248 Prsivo kfšztsanšzfVO. 7. Veri, ocsa tvoj zmo’zen Te scse v-miloszt vzeti. I aldov tvoj pobo’zen Vugodno prijeti. — Ve- rosztuj, I szkoznuj! — Boug ti da v-vecsnoszti Ko- rouno vernoszti. N o u t a : Obtidi sze, oh me szrdcze! 292 G et0 sz ' men ^’ ocsa mo 'h °d bloude * odvrno, ino po miloscsi tvojoj Na posz- vejt tvoj povrno; Daj, da v-szvetsztvi potujem, Den i noucs verosztujem, K-szvejti sze pa nepridru’zim, Nego tebi verno szlu’zim. 2. To batrivno szrdcze szpadne, Gda tak stima, kaj sztoji, I, kak gingav liszt opadne, Gda sze mraza neboji. On, komi je grejli mali, Sze 'z-nyim, kak dejte, šali, Nyega ru’zen kejp obima, Jakoszti pa neprestima. 3. Csloveka namenyavanye — Ah! — kak jako je szlabo! — Jaj! — li edno szktisavanye Gda lehko szuhne v-grabo. Nevedoucs de on zla rob, I mantre pekla porob, Csi nežna prav szkozniivati, I na szebe kebziivati. 4. Boug! ti me vesi premiszliti, Kak csesztou, sze poteknem, I, gda dobro scsem csiniti, Te ne- dovejdno vkleknem; Naj sztalno verosztujem, I boj vere bojujem, Vsze protivnike obladam, I dike ko- rouno ladam. 5. Csi me ga dobroga sznaj’zi, — Hvala ti! — vsze je tvoj dar. Oh! — vari me od mrej’z vrej’zi, Naj szi neszprevejm nigdar, Nego tebe, kak ocso. Dicsim za tou miloscso, Z-darmi tvojmi trejzno 'ži¬ vem, 1 v-tvojoj bojazni merjeni. 6. Oh! — szrecsen jasz, csi bom tebi Vu v- szem po vouli hodo, 1 nebom sze v szamom szebi Viipao, ni od 'zel vodo! Ar ki sze tu do kon- Du’znoszti prouti szamomi szebi. 249 cza Prav boji tebe, szodcza, I, kak mouder, verosz- tuje; On sze z-dikov koronuje. Na lasztivno nouto. 293 . ^erosztujte, oh krsztseniczi! Szlisajte, ka * vam veli Boug. — 'Zivte, kak nyegovi verniczi, Da sze ognete dušni mouk. Predramte sze sz-tamna! — Neszopte szi plamna. Glasz bo’zi csujte, Gda vam v’zitka rejcsi Tak veli, kricsecsi: »Ah! — verosztujte!" 2. Verosztujte! — ar je bloude mrak Talejhno z-grejha temnosztjov, I, ovo! — szuncza pravicze trak Szija vszejm z-dike szvetlosztjov: Bo’za rejcs sze szvejti Po siiroukom szvejti. Nyou naszledujte Vu vszem vasem djanyi, I sztana pozvanyi. — Ah! — verosztujte! 3. Verosztujte! — csi je duh gotov, Tejlo je donok li szlabo, I szvejt vasz z-csalarnov lepotov Jako lehko szuhne v-grabo. 'Žitka sztezo 'zmetno Vandrajte szpametno. Idte — szkoznujte! — Z- budte sze z-nouroszti, 1 hodte v-moudroszti. — Ah! — verosztujte! 4. Verosztujte! — da vasz nevkani Hiidoube tak jalna szladkoszt, Stera dušo zlehka orani, I vr- ’ze na vecsno 'zukoszt. Ki vu zle rovajo, Jamo szi kopajo. Na tou kebzujte! — V-bloudi sze neznorte, I duše nevmorte. — Ah! — verosztujte! 5. Verosztujte! — da vasz nagla szmrt V-ru’zni grejhi neprepravi. Jaj! kak dreszelno de on vktip- sztrt, Ki sze v-zla hudom szne sztavi! — Zato szkoznujte! Ar neznate vore, V-steroj vasz szmrt sztere. — Ah! — verosztujte! 6. Verosztujte! — da te gotovi Pred goszpod- nom posztanoti; Dr’zte sze zapouved nyegovi: Ar 250 Pravo krsztsansztvo. tak nemate szpadnoti. Merte vszoj riVznoszti, I vu nedu’znoszti Sztalno potujte: Tak de vam k-po- moucsi Boug i v-szmrtnoj noucsi. — Ah! — ve- rosztujte! Nouta: Oli 'zitka ino szmrti goszpoud. 294 . Mej szem escse pri mojem czili, Na kom szi * odejhnoti mam. Bli’zaj me k-nyemi, ocsa mili! Da v-jakoszti nepomenkam; Ar ki sze v-dob- rom nevrsi, On de nesztanoma grdsi. 2. Oh! — vesi me vszedni na tom bidti, Da szi duše v-zlo nevtonim; Ar kak sze dejte zna zvo- diti, Tak sze i jasz zlehka znorim: I, kak sze szlo- nim na tebe, Csi nemam szkrbi na szebe? 3. Grejsnik szi je povszed protiven, Kakoli za grejh obima, I zvodi ga nagib lasztiven, Csi sze za dobroga stima; Ar csi pred ednim zlom be’zi, V- drtigo vesz vtonyeni le’zi. 4. Veri, blaznik, szam sze szkvarjujes, Gda sti- mas, ka szi ’ze szveti, Csi sze niki grejhov zbranyu- jes, Z-drugimi szi pa obvzeti. Jaj! — etaksa miszel noura, Je sala, i nej pokoura. 5. Ar, csi szi nej vecs razszipavecz, A’ szkou- poszti zlo te ru’zni; I, csi szi nej vecs ogrizavecz, A’ nebranis ti nedu’zni: Tak szi sze ti nejpovrno, Nego z-grejha na grejh vrno. 6. Pogledih sze pri etoj rejesi, 1 preszamnaj sztan tvoj dušni; 1, csi sze naides pri nye szvejesi Escse roba grejhov gviisni, Znaj, kaj escse globoko szpis, 1 dušo v-mouk prepaszt topiš. 7. Te prav pobo’zen vszako ru’znoszt Z-csiszte duše odurjava, Kak dragi kines, varje nedu’znoszt, I merka, gda sze szkusava Be’zi od vszakoga me- szta gde sze zle odpera czeszta. DiPznoszti prouti szamomi szebi. 251 8. Idi — i tl szpodobno cslni. Vr’zi z-szebe grejha bremen; Escse i v-tom najmensem bini Gle- daj vecsne mantre szemen. — Verosztuj! — ar csi v-zle zaszpis, Dušo v-vecsno prepaszt vtopis. SZKRB ZA 'ZITEK. No uta: Vu vszakoru mojem djanyi. OQK l^ak Velki blagoszlov tvoj Je, oh ocsa, ’zi- * v tek moj, Kak szveti czil nyegaj — Vesi mega prav niiczati, I ’z-nyim szi priiszkati Orok kra- levsztva tvojega. 2. Vekvecsni dobrout szemen, I pej zobszton- szko bremen, Je ’zitek moj ineni; Ar kaksi szad vecsnoszti Prinesze on vernoszti Mojoj, vu 'žetve vrejmeni! 3. Kejm du’ze tti 'živeti, Tejm veksi najem 'zeti Mam na dnevov czfli, Csi sze tebi moj be'zaj I ’zitka czejli tekaj Dopadne, szodecz moj mili. 4. Sztrasen bi tak bio grejh moj, Csi bi te velki dar tvoj Nevrejdno zapravlao; Csi ga nebi postiivao, Boug, tebe bi zbantuvao, I szam szi rad szoudbo szpravlao. 5. Tejlo moje trapiti, I 'zitek prekratiti Ti pre- povedavas, I li ti szam, geto scsčs, Mi nit nyega odszecses, Ki szam 'z-nyim zapovedavas. 6. Vsze, ka na rounoszt zrok da, I 'zitki skou- diti tna, Me vesi odvrnouti, Dar tvoj szkrbno varvati, I 'z-nyim moudro vandrati Velkoj szoudbi tvojoj prouti. 7. Ali csi mi eseszt moja, 1 szveta pravda tvoja Veli szilno mrejti, Ti mi nedaj vezagati, Da szrdcsno szloboud dati Znam, kak Jezus, torni szvejti. 252 Pravo krsztsansztvo. 8. Ka vala dugi 'zitek Tomi, ki vszaki hipek, Kak zla rob, zapravla? — V-nyem li on ma kincs pravi, Ki vu du’znoszti sztavi ’Z-nyim szvejt bo’zi blagoszlavla. 9. Ki ga na diko Bougi; i haszek szirout vbougi Verno niiczati zna, I na nyega szkrb noszi, Dokecs ga Boug taproszi; On v-nyem zalog miloscse ma. 10. Mene tak, oh ocsa, vesi Te dar tvoj ze-vsze moucsi Szkrblivo varvati, I li te, gda ti 'zelejs, I meni szam zapovejs, Nyega tebi nazajdati. N o u t a : Verosztiijte, oh krsztseniczi! 296 J e 8 rti nt tvojga bla’zensztva; Vari ga tak, cslovek, szkrbno. Vandraj nesztanoma pout szvetsztva, I habaj sze grejha trdno: 'Živi mer- tiicslivo, I delaj szkrblivo, Csuvaj zdravja czvejt, Nejti ’zitka iszkro; Ar ti zlehka hitro Vgaszne nye poszvejt. 2. Kakste te’zka szi je tvoja pout, Nehiti je osz- taviti, Dokecs te ’zitka, szmrti goszpoud Szam nema na nyej sztaviti: Groza te obidi, Csi te nagib hudi Gda z-szilov vleese Na pout blazni norezov, I v-zlo szamomorezov Sors szuhnoti sese. 3. Jaj! — csi bi prehito tvoj konecz, 1 tak prev- zeo Bougi szoudbo, Kak trdno bi on, kak tvoj szo- decz, Kastigao tam tvojo hodbo! — Vari tak 'zitek tvoj, I li te gotov boj Szvejti osztaviti, Geto sze vszej ludi Szodcza vouli vidi Tebe sztaviti. MERTUCSUVOSZT. N o u t a : Oh goszpodne, ti nas veren. • 297. T 1 * oh Boug, szi tejla mojga sztvoritel, I szpodobnoszt nyegvi szkrben varitel. — DiVznoszti prouti szamomi szebi. 253 Oh! - vesi me tak i nye prestimati, I, kak tvoj dar, szpainetno varvati. 2. Ti seses, naj sze jasz za nye moudro szkr- bim, Nye vu sznajgi ino postenyej dr’zim, I nekvarim nyega z-hotlivosztjov, Niti z-gnusznov nemertticsli- vosztjov. 3. Poszouda je ono milosese tvoje, Tivaris pa i sator duše moje: Neszmejm ga tak nigdar oszkru- niti, Niti v-niksem tali oru’zniti. 4. Nyega czil je, naj sze v-szvetsztvi raduje, Z-darmi tvojmi pobo’zno safaruje, Du’znoszt szvojo szpuni vu vernoszti, I najem szvoj vzeme vu vecs- noszti. 5. Du’zen szem je z-moudrim delom krepiti, 1 na tvojo eseszt zezejla poszvetiti, Da neszpadne vu ru’zno czaczavnoszt, Vu nesznajgo, i grejsno bat- rivnoszt. 6. Daj mi je tak vesiti na mertiicslivoszt, I nig¬ dar nejpusztiti na vtraglivoszt, Da z-vrejlosztjov hodi vu pozvanyi, I nezmenka nigdar v-dobroin djanyi. 7. Csi mi je gda rounoszt ma pokvariti, Ti, mili vraes, je hiti otaviti, I podu’zaj mi vu nyem moj ’zitek, Csi ti je na eseszt tu moj prebitek. 8. Daj mi nyega 'zukoszt v-miri nosziti, I od tebe pomoucs z-verov prosziti, Stero csi gda dugo mam esakati, Nedopuszti mi dvojno czagati. 9. Csi szi szam nevkratim 'zitka mojega; Tiho idem jasz prouti konezi nyega: Ar, csi taki v-krili szmrti zaszpim, Znam, kaj sze na nouvi ’zitek zbiidim. 10. Na velki den szoudbe, groba mojga mrak Obszijati ma visnoga szuneza trak; Ti vjedinas z dusov tejlo moje, I pozdignes na sztan dike tvoje. 254 Pravo krsztsansztvo. Nouta: Vu vszakom mojem djanyi. 298 ^ _szrc ^ czom i no z-vusztami, Z-veszelimi * peszmami Te dicsim, ocsa moj, Ki mi sz-tvoje miloszti Vu taksoj obilnoszti Podeljavas bla- goszlov tvoj. 2. Ti tejli hrano davas, Naj je v-’zitki zdr’zavas, I vcsis je merkati, Kaj nej v-obloszuhnoszti, Nego v-mertiicslivoszti Ma dare tvoje v’zivati. 3. Da nasz tak prigledavas, — Oh; nedaj nam na kvar nas Dobrout tvoji vzeti, Nego na diko tebi, I haszek szamim szebi Z-zahvalnim szrdczom prijeti. 4. Daj mi trejznoszt ltibiti, I szpametno csiniti Vu mojem pozvanyi, Da szi tejla nevmarjam, I zdravja nepokvarjam Po nourom 'zitki, i djanyi. 5. Vu deli i szkrblejnyi, V-pocsinki i ’zivlejnyi Mi daj mertiik meti, Vu szrecsi i radoszti, V-nesz- recsi i 'zaloszti Tebi na diko 'živeti. SZLOBODNA RADOSZT. Nouta: Oh Boug, oh mili Boug! 299 R ou 8> kak lubezni Boug, Ti nekrati radoszti; ’ Li nezabloudi v-nyej Z-szteze prave moudroszti. V’zivaj, cslovek, radoszt; Ali tnerkaj na tou, Da ti duši, tejli Na pogiibel nebou. 2. Boug ti da rou’zicze Povszed lepou czve- tecse. Oh! beri je csedno. Gda szo escse erdecse: Zato szo ti dane, Naj sze nyim radujes, I v etom szkuz douli Veszelo potuješ. 3. Kak sznaj’zi on zemlo Ze vszov 'zitka le- potov! — Koronuje leto Z-obilnosztjov nyegovov! — Neba, zemla, mourje Da szlisati te glasz: Ra- dujte sze, ludjel Boug sze szkrbi za vasz!“ 4. Bougaj, cslovek, tej glasz, i neboj k-nyemi Du’znoszti prouti szamomi szebi. 255 tuhi, Veszčli sze v-szrdczi, Ali boj csiszti v-duhi. — Premine z-vrejmenom Vsza radoszt telovna, Ve- kivecsna je li Ta visna duhovna. 5. Raduj sze! — i druge Na radoszt pobtid- javaj; Z-szadom trudov tvoji Tu’zne obeszeljavaj: Tak de szveta radoszt, Stero ti Boug tvoj da, I tak ti szladkejsa Til ona bidti ma. 6. Raduj sze! ali znaj, Csemer vzemes v-ra- doszti, Csi je gda nev’zivas Vu bo’zoj bojaznoszti: Britka de ti ona, Csi ti na greh zrok da, I dušo ti v-vecsno 'Zukoszt vtopiti zna. 7. Med nye v-zivanyem tak Red i mertiik zdr- 'zavaj; Za nye volo tvoji Du’znoszt nezamiidjavaj. — V’zivaj .jo, i vu vszem Dobrom sze ponavlaj, Po marnoj radoszti Vecsne nezapravlaj. N o u t a : Kak velka je bo’za szmilenoszt. 300 K ak sze nek) ' szmeo radiivati, Csi, li neg- * rešim v-radoszti? — Kakda nebi szmeo rou’zicz brati, Csi je berem vu moudroszti? — Vejm je Boug zato szrdcze moje Z-obcstitejnyem obdaruvao, I velko delo rouke szvoje Z-czvejtjem 'zitka koronuvao. 2. Bloudnik, isztina krsztsenika V-kmicsno kamro szkuz zapera; Ali nyemi rejcs szredbenika Sztezo veszelja odpera: Raduj sze z-radiiva joucsimi, I v’zivaj radoszt szlobodno; Ali bojdi vu vszem med nyimi Veszelje tvoje vugodno!“ 3. I sto bi mogao prenosziti Bremen pozvanya z-moudrosztjov, Csi nebi znao i szmeo krepiti Duše i tejla z-radosztjov? — Radoszt szrdcze, volo na- digne, 1 'zitek vleje v-kotrige, Vbouge szirmake sz- praha, zdigne, 1 zacsimba je nyi brige. 4. Daj mi tak v-nedu’znoj radoszti Z-csisztim 256 Pravo krsztsansztvo. szrdczom tal jemati, i v-pravoj krsztsanszkoj, moud- roszti Rou’zicze veszelja brati: Naj sze raduje moja mladoszt V-nevtepenoj nedu’znoszti, I sz-troustom zgledne moja sztaroszt Na szvejt veszele vecsnoszti. 5. Tam, tam mi nede vecs moutilo Nika mojega veszelja, I szrdcze mi nede bloudilo V-zebranyi rou’z, i bodelja. Csiszta bode tam moja radoszt, Csiszto vsze szrdcza hotejnye: Ar de tam ocse vecsna moudroszt Vodila nyega ’zelejnye. CSISZTOUCSA 'ŽITKA. No uta: Szvejti sze poganov meszto. SOI N a J sze ™’ znc hotllvoszti Moreš, cslovek, * varvati, Vu vszem sze mertiicslivoszti Mas najbole dr’zatl, Bouga pred ocsmi nosziti, I v- nyegvom sztrahi hoditi. 2. Odtiri frlike salne, I lubi szrame’zlivoszt; Tak te v-mre’ze szvoje jalne Nezaklene hotlivoszt: Ar gucs neszramni i puszti Vtepe szrdcza nagib csiszti. 3. Delo je grad nedu’znoszti; Nyega sze tak zdr’zavaj: Manyouszt pa sztela riVznoszti; Zato sze nye tak habaj, Da nebos nye nevolen rob, I tak hot- livoszti porob. 4. Ali, csi sze necsisztoucse Szpametno scses varvati, Prvle, kak je szrdcze vroucse, Mas na szebe merkati; Csi sze ono ednouk zgene, Kak lehko te na lancz dene! 5. Kelkokrat grejh rou’ze kiti, Naj norcza k- szebi zvabi, 1 z-masznimi recsmi sziti, Naj ga vu mre’ze zgrabi! — Kelke hudo tivaristvo Zapela na divje hFztvo! 6. Norcz tou li za nika stima, Kaj ’zelejnye szpunyava; Ali ru’zni grejh obima, Csi szrama nezdr- DVznoszti prouti Szamomi szebi. 257 ’zava: Nesztrszne sze grejhov mensi, Zato de porob vsze veksi. 7. Stimas, kaj je szrdcze csiszto, Csi je puno z-’zelejnyem ? — Ali, kaj je grejh li tiszto, Ka pre- kaczas z-csinejnyem? — Nej! — ’z-nyega zhaja vsza ru’znoszt, Csi veszne nyega nedu’znoszt. 8. Szrdcze szi tak oru’znimo Nej li szamo z- deiami, — Oh nej! — mi nye oszkrunimo I z-hudimi ’zelami: Kakste szkrivamo csinejnye, Szoudi nasz ru’zno ’zelejnye. 9. No, zadavi tak ’zelejnye Szrdcza na grejh gibkoga, I vracsaj nyega hotejnye K-pravdi szodcza visnoga. Tak vari tvojo nedu’znoszt, Da sze nevtopis v-zla ru’znoszt. 10. Bej’zi naime pred radosztjov, Stera te na grejh vabi; Ar te obieje z-’zukosztjov, Csi te gda vu szne zgrabi: Vari sze te prve mre’ze, Naj te v- prepaszt zla nevr’ze. Nouta: Vrejmen tecse, i k-grobi. 302 C siszto ? a szve ^ sz ^ va ocsa ! Sztvouri v-meni * sznaj’zno szrdcze, Da mi tvoja miloscsa Szvejti v-nyem, kak dike szuncze: Vracsaj me od ru’znoszti, Na sztezo nedu’znoszti. 2. Hotlivoszt je vrejtina V-nougi grozni nevoul 'zitka; Duše, tejla sztrtina De nye robov placsa britka; Ar necsiszta liibezen Szpravi vecsno bolezen. 3. Vesi me proutisztanoti Vszakoj naklonoszti ru’znoj, I nedaj mi szpadnoti Na porob nye czili tiVznoj, Da me nede ednouk szram, Gda pred tebe idti mam. 4. Vszigdar mi pred oesmi boj Tvoje szvetsztvo i velikoszt.Takaj visesni czil moj Ino duše plemenitoszt, Da zdr’zim pravdo tvojo, I varjeni vrejdnoszt mojo. 258 Pravo krszfsansztvo. CSEDNO ’ZIVLEJNYE Z-BLAGOM. N o u t a : Ki sze vu visnyem Bougi viipa. 303 O h vsze § a siiroukoga szvejta Mili i veren hranitel! Ti szi vszejin vretina poszvejta, I dela blagoszlovitel, Vsze sztvorjejnye zmo’zno-bra¬ niš, I z-darmi tvojimi hraniš. 2. Gda odpreš blagoszlova hrambo, Z-dob- routami szvejt napunis, Primes vsze pod zmo’zno obranbo, I szrdcz ’zelejnye dopunis, Veszelje daš vszakoj sztvari, I odvrneš, ka je k-kvari. 3. Ti szi do etimao i meni Tak szmileni hra¬ nitel bio, Da szi me vu vszakom vrejmeni Z-darmi tvojimi veszelio. Z-menom bos i potomtoga Do czlla 'zitka vecsnoga. 4. Ftics neorje, niti neszejja, I tl ga hraniš szmileno; Drejvo sztoji v-preczimbi vejja, Sz-kim je sznaj'zis odicseno; 1 polszkoga czvejta dlka Je tvoj szvedok, ocsa 'zitka. 5. Dragsi szem jasz odevszej eti; Ar noszim bo’zanszki kejp tvoj, Znam szi 'zlvis moj priszkr- beti, I nemrtelen je duh moj: I ti me nebi od eti Bole drizao vu pameti? 6. Oh ocsa! z-radosztjov vadlujem, Kaj sze zvon moje vrejdnoszti Vszakden obilno koronujem Z-darmi tvoje szmilenoszti: Tak duša, kak tejlo moje Je szvedok vernoszti tvoje. 7. Ali vari me, da nevrejdno Z-darmi tvojimi ne’zivem; Tak mi je daj v-’zivati csedno, Da sze po nyi k-tebi vrnem, I trizim 'z-nyim pošteno, Nej szkoupo i nevoscseno. 8. V-obilnoszti me vesi zahvalnoszt I poniz- noszt szka'zuvati, V-potreboucsi pa zadovolnoszt, Da Du’znoszti prouti szamomi szebi. 259 sze znam v-tebi viipati. — Dicsim te, vecsna mi- loscsa; Ar szi ti vszej dobrout ocsa, Nouta: Oh vekivecsne miloscse. 304 V csi me ’ ^oug, cse d |10 Z-marnimi * darmi zemle; Nedaj sze mi v-nye vto- piti : Ar preido, kak szpar megle. Csi v-malom ve¬ ren bidti znam, Od tebe tejm vecs vzeti mam, Tii i tam prejk inarnoszti. 2. Vszi, ki sze vnejmar vtaplajo V-marni dob- ront lubezen, Duši tii i tam szpravlajo Nezrecseno bolezen. — Oh! — mene od te bloudnoszti Vari, Boug dobrotivnoszti, Vu czejlom 'zitki mojem. 3. Ka bi mi haszno vesz te szvejt, I ka vsza zemle dika, Csi bi zgubo dušni poszvejt Vecsne dobroute zitka? — Csi bi pout tvojo zavrgao, I k- szvejti vnejmar privrgao; Jaj veke duši mojoj! 4. Gda mi je naj potrebnejsi, Te zgubim kincs nesztalni; 1 ka mi dušo mouk rejsi, Csi nemam dobrout sztalni? — Jaj! — vu groznom boji sz- •nrti, Gda bom ze’vszejm vesz vkiipsztrti, Mi lejhne trak vupanya. 5. Boug, zdr’zi me vu vernoszti, I osznaj’zi z- niodrosztjov, Da szi bla’zene vecsnoszti Kincse sz- pravlam z-vrejlosztjov; Tak bom meo ’ze tti viipa- n ye, V-boleznaj szmrtni vtisanye, I troust 'zitka Prejk groba. 6. Daj mi oduriti szkouposzt, Kak jamo vsze ru’znoszti. Pejnez odurna parouvnoszt Je prepaszt nedu’znoszti: Kelkoste ji na kiip zgrenem, Vu sz- mrti je na sztran denem, — Lehko duši na mantro! 7. Vesi me, kak mam tvoje dari Szpametno v- ktipiszkati, I duši k-haszki, nej k-kvari ’Z-nyimi sa- 260 Pravo krsztšansztvo. fariivati. Ka szi szpravim v-pravicsnoszti, Daj mi sz-tejm z-dobrotivnoszti I vbouge otavlati. 8. Ednouk bos me na racsun zvao. Oh! — nedaj mi blouditi! Ar me vu vszern, ka szi mi dao, Pravicsno mas szouditi: Csi tu verno safarujem, Tam sze z-dikov koronujem, Gde szpadne rob marnoszti. N o u t a : Verno liidsztvo, dicsi hvali Bouga. Diagoszlov bo’zi, oh cslovek, postuj, I * ’znyim, kak veren szluga, safaruj: Vli¬ vaj ga, kak tvojga ocse dar, Ali nyega nazapravlaj nigdar. 2. Te nepotvarjen vu szvojoj sztavi Nerazszi- pava, csi szi ka szpravi: Csi vidi po trudi blagosz- lov, Tak ga vzeme, kak miloscse aldov. 3. On za vszaki dar Bougi hvalo da, I na dobro ga obrnouti zna; Vu bloudi neskoudi duši ’z-nyim, Nego haszni szam szebi i bli’znyim. 4. Nezganya tejla gnuszne szladkoucse; Nesz- pravla szi szam rad potreboucse: Sz-tejm, ka ma, 'žele zna vtoliti, Na te’zki dug nescse privoliti. 5. Csi obilnoszt ma v-dobroutaj szvetszki, Ne- zapravla ji po nejroj koczki; Ar vidi, kaj liidi vno¬ sno Koczka vr’ze na spot i sztrtino. 6. Da sze sz-prosztoucsov rad zadovili, V-nouro preczimbo nigdar nezvoli: 'Žaluje, gda csuje, kakda szvejt Po nyej klaszi lasztivne szrecse czvejt. 7. Sparavno trosi; ar naprej vidi, Kaj i nyemi zna pridti den hudi, I, csi ma, za ka zna szegnoti, Ka ga more v-dvojnoszt potejgnoti? 8. Neszpravla szi on kincsa sz-tatiov, Niti z- szkouposztjov, ni csalariov: Po znoji licz szvoji sze hrani, 1 od vnougi nevoul 'zitka brani. Du’znoszti prout; szamomi szebi. 261 9. Csi vidi vbouge vu potreboucsi, I osztavlene v-britkoj te’zkoucsi, Kak ran vracs, nyiin tanacs po¬ deli, I z-liibezni darmi je veszeli. 10. Znam tak, ka, csi scsem prav szrecsen bidti, Csadno mam z-’zitka darmi tr’ziti. — Goszpodne, v ugodne vcsini ti Tebi i v-tom vsze, vsze moje poti. DELAVNOSZT. Nouta: Hvalim jasz lejpo tebe. 306 . Psi v-hasznovitom deli Kak nepomenkamo, * Blagoszlov bomo meli, Dokecs tu vand- ramo. Tim szkrbnim da tir Boug Obilen szad ver- noszti, I v-pravicsnoj vecsnoszti Dike najem ednouk. 2. Delo 'zitek podiTza, Sznaj’zi i popravka, Szrd- c ze varje od szu’za, Krv csiszti, ponavla, Moucs yleje v-kotrige, Obarje od rounoszti, I dvojecsim v- zukoszti Je vracs dušne brige. 3. Po deli sze krepimo Prouti vszoj ru’znoszti; Po nyem mocsno sztojimo V-szrdcza nedu’znoszti, Po nyem popravlamo Naso i bli’znyi sztavo, 1 'zitka r adoszt pravo Szi po nyem szpravlamo. 4. Daruj, goszpodne, daruj Kotrigam našim ' n oucs, Delo nase koroniij, I daj k-nyemi pomoucs, ^ a i na toni bodemo, Da tvojo cseszt, i szvetsztvo, ^ obcsine bla’zensztvo Predevszejm iszcsemo. 5. Csi mo sze prav szkrbeli Vu našem pozva¬ li, Blagoszlov tvoj mo meli Vu vszem dugovanyi Nepreide nam zaman Eti ni eden hipek, I nebeszki Prebitek De nam pocsinka sztan. 6. Za nami do.pa czvela Dela naša v-’zitki, I najem szvoj do’zela Od osztankov v-diki; Zahvalni narodje Do glaszno szpominali, Kaj szo po nasz Pousztali Szrecsni vszi porodje. 18 262 Pravo krsztsansztvo. N o u t a : Sznafzi sze, oh draga duša. QA'7 \[ej na manyouszt i vtraglivoszt, Nego na * moudro pascslivoszt Szein, Boug, od tebe pozvani, Gda mi je moj 'zitek dani. Daj mi tak volo i moudroszt, K-pozvanyi moucs ino radoszt, Da delo verno opravlam, 1 po nyem szvejt bla- goszlavlam. 2. Daj, da nebodeni zapravlacs, I darov tvoji razszipacs; Ar mi je veliš sparati, I, kak dragi kincs varvati; Naj je niiczam na cseszt tebi, Na haszek bratom i szebi, ’Z-nyimi szi szrdcze otavlam, Fza- losztnim radoszt szpravlam. 3. Po szkouposzti ru’zni sztezaj Mi nigdar blou- diti nedaj; Ar je nye gviisna kastiga, Duše, tejla kvar i briga. Vesz zemle kincs i vsze blago Mi v-szmrti nede vecs drago, I, csi sze tii v-marna vtopim, Jaj meni, gda veke zaszpim ! MOUDRO NOCZANYE VREJMENA. N o u t a : Vrejmen tecse, i k-grobi. QrtQ Vrejmen bisztro tekoucse Sze nam t{i za- »jv/o. v man nec j^ va) Nego, naj vsze ’zivoucse Na moudro szkrbnoszt zbiidjava. Niiczaj je, van- drar, hitro; Ar ti talehne bisztro! 2. Nej! — nej ti je szlobodno Nyega zama- nyiikivati; Vszigdar mas ti vugodno Du’znoszt tvojo szpunyavati, Na pozvanye merkati, I dela sze dr’zati. 3. Na cseszti tvoje pouti Vszakden naprej mas sztoupiti; Vecser sze szpomenouti, Kaj sze racsun mas prosziti, Jeli szi czejli den tvoj Szkoncsao v- bojazni bo’zoj. 4. Na delo mas z-vrejlosztjov, Kak szltPzbenik DCznoszti prouti szamomi szebi. 263 bo’zi, idti, I v-nyem ze-vszov vernosztjov Do kon- cza nevkleknyen bidti: Li tak den tvoj najem ma, Tak sze ti blagoszlov da. 5. Gnuszna mehkoszt te nigdar Naj na rob- sztva lancz nedene; Tak sze bojuj, ’z-nyouv vszig- dar, Da te kak k-szebi negene: Ar csi bos ednouk n ye rob, Vecsne mantre bos porob. 6. Csi te pozvanye vlecse; Idi, i nyega sze dr’zi: Csi pa szvejt zgrabiti scse; Naszladnoszt byegvo zavr’zi. Vecs je du’znoszt, kak ra- doszt: Cseszt bogati je moudroszt. 7. Nepravi: „vecs dnevov bou: V.csinim esc s e, ka szem du’zen!“ — Veri, odlasanye tou Te zvodi na szpadaj tu’zen! — Vrejmen ednouk odide, I vecs nazajnepride. 8. Goszpodne, vszaki hipek Mi daj tebi posz- v etiti, Da gda szkoncsam moj 'zitek, Z-gvusnosztjov szmejm govoriti: Vrejmena szem nejzgubo: Ar szem v -nyem moudroszt lubo! N o u t a : Oh ’zitka ino szmrti goszpoud ! 309 . J^arna be’zis, 'zitek, tak hitro? — Kaina * hitiš, drago vrejmen? — Ti, kak po- v ouden, tecses bisztro, I valas lehkouto, bremen: 2-szebom ti i mene vlecses, I ednouk me, znam v bvszecses. 2. Zbudi sze ze szna, duša moja! Gledaj kak ^ vrejmen tecse! — Szkoznuj, i tou bojdi szkrb ^ v oja, Da te szmrt v-zle vonevszecse! — Vszako v bro szi zgubila, Stere szi nejposzvetila, 3. Telovni cslovek vnejmar be’zi Za 'zelami telovnimi, I, gda sze nedovej, te le’zi V-grobi z- v andrari bloudnimi: Ah! — ka je bio nyegov 'zi¬ tek, Da je zgubo vszaki hipek? 264 Pravo krsztsanszfvo. 4. Boj, oh vandrar, szpameten vszigdar! — Niiczaj dano tebi vrejmen; Vu dobrom neobtrudi nigdar, I szejjaj bla’zensztva szemen: Tak, csi lejta gli minejo, Dela ti donok ’zivejo. 5. Vu cseszti nepomenkaj nigdar; Ka szi du- ’zen, rad opravlaj. Vrejmen je ocse veliki dar; Vu nyem tak szvejt blagoszlavlaj: Nacsi vszo priliko zgubiš, I kakda jo nazajdobis? 6. Vszaki den, steri ti je dani, Vzemi racsun szam od szebe: Pitaj sze, ka szi v-tvojem sztani I ka sze 'zelej od tebe? — Jeli szi bio prav pobo¬ žen, Ali Bougi nepodlo’zen? 7. Csi te neszkvarjuje vejszt tvoja, Kak bla¬ ten szi v-tvojem djanyi! — Ali csi ti neda pokoja, Jaj! — zmenkao szi vu pozvanyi: Objoucsi pout tvojo nouro, — Idi, i csini pokouro! 8. Mouder ravnitel dnevov moji! Ti mi daj k- dobromi pomoucs, Da nevkleknem vu 'zitka boji, Csi mi gda szfaliti ma moucs; I, gda szkoncsam szlu’zbo tvojo, Ti koronuj vernoszt mojo. ZADOVOLNOSZT. N o u t a : Ah Boug! poszliihni me. Oj () Dad szi pocsinem, ocsa, v-tvojoj vouli, Ka- ^ ' koli mi das v-etom placsa douli; Ar od tebe, Vernoszt nebe, Bla’zensztvo zhaja v-szrecsi i v-nevouli. 2. Od sterimao szem fia ete szvejt rodjen Z- ocsinszkim talom szem od tebe vodjen; Csi me je bar Doisao gde kvar, 1 vu tom mi je haszek moj oszodjen. 3. Ka bi mi haszno jaj, ka britka 'zaloszt? — Du’znoszti prouti szamomi szebi. 265 Vidi te’zkoucso mojo tvoja moudroszt: Li od tebe, Nej od szebe, Csakati morem 'zitka tiho radoszt. 4. Csi bi mi, ka te proszim, dnesz dariivao, Vtitro bi lehko jasz tou ob’zaliivao! — Norcz bi Prevecs, Blaznik pa vecs ’Zelo od tebe, kak bi Potrebiivao! 5. Te tu’zen toti za radosztjov szkumnej, Ali v ~kom ona sztoji, tou on nevej; Zato csesztou, Szam szpnzna tou, Kaj szi z-bloudnoszti pogtibel iszcse v-nyej. 6. Zadovolim sze tak sz-tejm, ka mi ti das: Vejm, ka mi haszni, tou ti najbole znaš. Nepomen- kam; Ar dobro znam, Csi sze te bojim, kaj szkrb na mene mas. 7. Nej! — nej po moje neznanoszti meri; Nego, kak ti scses, mi pout mojo meri. Vsze je moudro, Vsze, vsze dobro, Ka ti csinis: — Oh! — zdr’zi me v-toj veri. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! 311 . l/incsov narnoszti mi Nedaj prevecs lubiti; * Nedaj mi nyim, Boug moj, Kak bolvani, s zlu’ziti: Nej je kincs vretina Szrdcza mirovnoszti, ^rezi ke je ’zitek Jama vsze 'zukoszti. 2. Zadovolno szrdcze Mi je najdragse blago ; “rezi toga, je szpar Vsze, ka je szvejti drago: Ono me pokoji Vu zemelszkom 'zitki, I ono de troust ni oj V-nebeszkom prebitki. , 3. V-tom me tak vesi duše Pravi kincs polo¬ žiti, Naj sze z-darmi tvojmi Znam prav zadovoliti: Vesi me vecsne kinese Predevszejm iszkati, I vise Vs ze dike Zemld postuvati. 4. Na nedopunyenoszt Nepiiszti szrdcza mojga : Nej je vrejdna ona, Boug, blagoszlova tvojga; Ar 266 Pravo krsztsansztvo. nedicsi tebe Za dar rouke tvoje, I z’b!Pznyega trudmi Vrši kupe szvoje. 5. Z-zahvalnosztjov mi daj Dare tvoje prijeti, Csi vecs, ali menye Mam bar od tejbe vzeti: Vesi me szka’ziivati Vu vszem zadovolnoszt, Naj me ona zdigne Na pravo popolnoszt. N o u t a : Sztvoritel nebeszki! OIO Roug, moje vupanye, Troust i zvelicsanye! ** * Tvoja zmo’znoszt, i szmilenoszt Mi v- krhkoucsi, i te’zkoucsi Da szrdczi mirovnoszt. 2. Tebe tak zezavam, I z-szrdcza zdiihavam: Szmiluj sze mi! — hodi, vzemi Z-mene kri’z moj, i daj pokoj Szrdczi bolecsemi! 3. Ti, ki vsza premores, Meni lehko zmoreš V-potreboucsi, i szkuz noucsi; Ar szi ti vracs, i varivacs Vu kakste te’zkoucsi. 4. Tebi, vecsni ocsa, Szo vsza, vsza mogoucsa. — Sto tak nebi bej’zao k-tebi, I od tebe, vernoszt nebe, Proszo trousta szebi? 5. V-britki moji szkuzaj, i na temni sztezaj Mi zdvojiti, i grešiti Nedopiiszti; naj te csiszti Znam i til csesztiti. 6. Vu mojem pozvanyi, DiVznoszti i djanyi Me vesi vernoszt i gedrnoszt Tak zdr’zati, da esakati Szmejm bla’zeno vecsnoszt. 7. Vu szmrtnom vrejmeni Boj nazoucsi meni, 1 na czili, ocsa mili, Mi daj na boj tihi pokoj Naidti v-tvojem krili. 8. Oh! — znam, kaj sze vtolim, Cst te z-szr¬ dcza molim: Zadovolno, i tak volno Osztavim jasz na mali esasz Marnoszt nepopolno. DiTznoszti prouti szamomi szebi. 267 MIROVNO TRPLEJNYE. N o u t a : Zaka sze 'zalosztis, oh. ^ 1Q C sz * gda P°d kri’za bremenom, sztojim, * V-tvojoj liibezni, Boug moj, nezdvojim, Ki' szkrb mas na mene, I pouieg moudroszti tvoje Z-dikov ravnaš poti moje. 2. Ka bi mi vnouga to’zba hasznila? — Li szrdcze bi mi ona ranila, I skoudila 'zitki, — Ti, szkuze moje vidoucsi, Mi zbriszati znaš nye z-oucsi. 3. Csi li jasz eti v-marnoszti prahi Vandram, ocsa moj vu tvojem sztrahi, Ka me ma sztrasiti? — Duh mira me naszleduje, I v-szkuzaj mi troust daruje. 4. Ti, ki czvejticse tak koronujes, I fticzam zraka ’zivis daruješ, I veszelje deliš, Zmoreš i mene v-te’zkoucsi, Gda me vidiš v-potreboucsi. 5. Ti obszijnoti das mira szunczi Po noucsi placsa vu mojem szrdczi, Csi te z-verov proszim, I, gda je prilicsno vrejmen, Z-mene vzemes krkza bremen. 6. Na tebe sze tak z-vupanyem szlonim; Ar znam, kaj sze v-szkuz prepaszt nevtonim, Ni- ne- preidem v-placsi, Nego po noucsi ’zaloszti Pa zag- lednern trak radoszti. 7. Vejm szi ti ineni’ze do etimao V-dtise i tejla dobroutaj tal dao Jemati obilno; Verjem, kaj mi trousta tvojga Nevtajis ni potomtoga. 8. Csi me pa gdate, z-hipom 'zaloszti Prigled- nes meszto ’zelne radoszti; Ti me i te lubis: Ar me tak z-zla ocsisztsavas, Ino szebi poszvetsavas. 9. Goszpodne! csiidne szo tvoje poti; Nez- grtinta nigdar moje okou nyi V-temnom 'zitki etom: 268 Pravo krsztsansztvo. Li tam v-diki popolnoszti Previdem tvoje szkrov- noszti. 10. Tam na szkuz moji blaženem czili, Gde szi odejhnem vu tvojem krili, Szpozam vernoszt tvojo: Tam te i za dni 'zaloszti Zvisavao bodem v-radoszti. Na znano nouto. 014 Ah Boug! poszluhni me v-mojoj 'zaloszti, * ' Nedaj mi vezagati v-velkoj 'zukoszti: Ti znaš moj kri’z, V-kom me dr’zis: Oh! — daj mi ga nosziti v-mirovnoszti. 2. K-tebi zdiihavam v-szkuz moji britkoszti, 1 plaesno kriesim jasz z-nevoul prepaszti: Szlisaj glasz moj, I vlej troust tvoj V-bolezno szrdcze moje, Boug miloszti! 3. Isztina, vrejden je kastige moj grejh; Ali, oesa, potrplejnye z-menom mej; Szmiluj sze mi! — Z-mene vzemi Vszo 'zukoszt — ah! — nedr’zi me du’ze v-nyej. 4. Verjem, kaj szi me czelou nejpovrgao, Ino z-milosese tvoje vonejvrgao: Jasz, kak tvoj szin, Csi gli mam bin, Kak bi sze czelou od tebe od- vrgao! 5. Taksa 'zaloszt je esese nejbesznejla, Stera koneza i, kraja nebi mejla: Vtisas i zdaj Ti, znam, moj jaj, Kakste mi rani szrdcze nevoul sztrejla. 6. Medtejm, dokecs sze koneza mam vesakati, Mili oesa moj, nedaj mi vezagati. Ah! — ti mi boj Varivacs moj, Csi sze kak esese du’ze mam plakati. 7. Daj mi ednouk vsze z-dikov obladati, I po teliki szkuzaj mir ladati; Da z-vusztami, I z-delami Znam za tvojo szkrb tebe zvisavati. DiVznoszti prouti szamomi szebi. 269 Nouta: Krisztus veli: hodte k-meni. 315 P oc * kriza te’zkim bremenom, Goszpodne, ti bojdi z-menom, I sz-tejm mi troustaj szrdcze, Kaj mi po noucsi 'zaloszti Zidti ma csiszte radoszti 'Zelno csakano szuncze. 2. 'Zukoszt moja konecz vzeme, I tvoja mi- loscsa de me Pa z-mirom otavlala; Kak me je ’ze Pred tejmtoga V-pripetjej sorsa britkoga Sz-troustom blagoszlavlala. 3. Znam, kaj me ti vise moucsi Nescse vu mojoj krhkoucsiZ-bremenom obte’ziti, Negom i hipe ’zaloszti K-velikoj mojoj szlaboszti Mas vu vszem primeriti. 4. Ti i na verne kri’z pusztis, Naj je k-pravdi tvo- ]°j privcsis, I vu dobrom zvrsavas, I tak je prouti nyi v °uli Po 'zukoszti i nevouli Od grejhov odvrnyavas. 5. Na tvoj sztrah ino bojazen, Na trplivoszt i vtipazen Sz-kri’zom nye nadigavas, Da szi v-etom kmicsnorn douli Pocsinejo v-tvojoj vouli, Sz-kejmste Je prigledavas. 6. Ocsa, od tvoje liibezni Ni mene nikse bo- Jezni ’Zukoszt naj neodloucsi; Ar znam, kaj za vsze, y a trpim, Od tebe najem moj dobim Prejk groba temne noucsi. 7. Krejpi me tak vu viipazni, 1 batrivi vu bo¬ jazni Z-gvusnosztjov toga trousta, Kaj mi na trplej- , n ya czili V-lubeznivom tvojem krili Duša vecsni mir kousta. Na znano nouto. 316 7^ r ’ z h cslovek, v-szrdczi mirovnoszt; Vii- * paj sze vu tvojem Bougi, Ki ma csiszte radoszti punoszt, I da ti vu n>ej tal vnougi. On, kak tvoj Boug i ocsa mili, Te zna odicsiti na czili. Zdrizi mirovnoszt! 2. Boug tvoj je vretina tniloscse, Punoszt trousta 270 Pravo krsztsansztvo. i bla’zensztva, I tebe osztaviti nescse, Csi ga dicsis v-duhi szvetsztva: On te ni v-placsi nepozabi, Nego te i ’z-nyim k-szebi vabi. Zdr’zi mirovnoszt! 3. Vidi on tvojo potreboucso, Dobro zna vsze, ka te te’zi, Racsuna szkuze, zna te’zkoucso, Stera ti na szrdczi le’zi; Gotov ti je jaj tvoj szlisati, I bolezen tvojo vtisati. Zdrizi mirovnoszt! 4. Csi te eti vsze, vsze osztavi, V-kom sze ti szrd- cze veszeli; Nezdvoj! — ar Boug, ocsa tvoj pravi, Ti veksa dobra podeli; Pride nyegov den sztanovito, 1 vzemes, ka je hasznovito. Zdrizi mirovnoszt! 5. On to’zbo tvojo i te csuje, Csi je neszmejs vovjaviti; Nyemi szrdcze lehko vadluje, Ka ludem neszmej praviti: On, ki ti je povszed nazoucsi, Ti nigdar nevtaji pomoucsi. Zdrizi mirovnoszt. 6. Ka sze tak sztaras za tvoj 'zivis, Dvojecs, kak sze mas hratini? — Jeli rame bo’ze nevidis Z- csudnim talom vsza braniti? — Boug, ki na vsze sztvorjejnye szkrb ma, Veri, i tebe zdr’zati zna. Zdrizi mirovnoszt! 7. Nepravi pri tvojoj nemoucsi: Nevidim nikse prilike! — Szpoznaj nicsesztnoszt tvoje moucsi, 1 bo’ze poti velike: Bougi je vsza lehko vcsiniti, I sors tvoj, kak scse, premeniti. Zdrizi mirovnoszt! 8. Csi sze gda mudi bo’za pomoucs, Pride ti v-szvojem vrejmeni; Li csakaj jo z-verov den i noucs, 1 nevczagaj vu bremeni: Tak de ti ona vu- godnejsa, 1 dtisi zvelicsitelnejsa. Zdrizi mirovnoszt! 9. Trpi mirovno, csi te šali Protivnik z-gnusz- nov jalnosztjov: Csi sze gli on do csasza hvali, Oszramotis ga z-sztalnosztjov. Naj szi te szvejt kri- vicsno szoudi, Csi je Boug sz-tebom, ka ti skoudi? — Zdrizi mirovnoszt! 10. Dokecs na tom szvejti vandramo, Vnougi DiVznoszti prouti szamomi szebi. 271 kri’z nad nami le’zi. Vu kom sze najbole viipamo, On nasz ze-vsze sztrani te’zi. Nej! — mi pocsinka nedobimo, Dokecs vu szmrti nezaszpimo. Zdr’zi niirovnoszt! 11. Ma, ma lildsztvo bo’ze szoboto! Ednouk, gda vopreminemo, Taosztavimo vszo lagoto, I v- miri szi pocsinemo: Konecz vzeme te britka ’za- loszt, I zide nam visesna radoszt. — Zdr’zi mi- rovnoszt! N o u t a: Krisztus veli: hodte k-meni. 317 B olezno szrc ‘ cze > nevczagaj! Vu vernoszti * nnpomenkaj! — Idi batrivno k-czili — Pride vrejmen, gda ti tvoj Boug, Po obladanyi tez’- ki mouk, Pokoj da v-szvojem krili. 2. Csi je trnava tvoja pout; Znaj, po nyej te sorsa goszpoud Pela na odicsenoszt: Veri, moli, i bojuj sze, Mej vupanye; obladas vsze, I prideš na zvisenoszt. 3. Bojuj szrdcsno, kak Jezus tvoj, Vere i ’zika Velki boj V-nevkleknyenoj vernoszti; Tak mas i ti ednouk, kak on, Vzeti na czili 'zitka Ion Z-rouke szodcza vecsnoszti. 4. Zlato sze v-ognyi preczvera, Jakoszt pa v- Plamni vihera Csiszti od vsze ru’znoszti: Bojniki fzo rane dika, Krsztsani pa szkuze 'zitka D’z(ind- zbla’zene vecsnoszti. 5. Ti tak ni na sztran, ni nazaj Nevklekni na ’ 2 itka potaj, Na zadave gledecsi: Szrdcsno idi nap¬ rej k-czili, I iszcsi najem veszeli, Kri’z tvoj tiho noszecsi. 6. Miszli, kelkokrat te je Boug ’Ze cstidno °szloubodo z-inouk, 1 vrtgno z-rouk protivni! — • 272 Pravo krsztsansztvo. On te zna i potomtoga Rejsiti vdarcza tu’znoga, Kak ocsa dobrotivni. ■7. Zdigni glasz tvoj vu szamnoszti, I zduvavaj v-viipaznoszti, Kak ti Jezus tvoj veli: „Ocsa, v- zemi z-mene kri’z moj!“ — Mili je Boug: on ti duh tvoj Nevedoucs razveszeli. 8. Nej! — ocsa, nevczagam dvojno; Neszti scsem kri’z moj pokojno, Dokecs sze tebi vidi: Ar sz-tebom tii vsza obladam, I tam sze odicsiti mam, Gda osztavim szvejt hudi. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug ! 318 K dk0 c ^°* :,r ' j oucse! Kelko hudi radoszt * v ma! — Ali etim radoszt Vecsni jaj pri- neszti zna! — Veszelje blaznikov V-megnenyi ta- lejhne, Kak med szlapmi czvejtek Nevedoucs po- vejhne. 2. Szlonte sze na Bouga, Vi, ki sze ga bojite; Vidi vasz on v-szkuzaj: Verte, ’z-nyim obsztojite. Poti nyegove szo Vam zvelicsitelne, Csi sze gli vidijo Gdate pogiibelne. 3. Vu nyegovo vernoszt Vr’zte sztalno vupa- zen; On odvrne od vasz Nedosztojno bojazen. Kak szuncza csiszti trak Oblake raz’zene; Tak placsa temno noucs Boug od vasz pre’zene. 4. Noszte tiho vas kri’z, Kak razumni krszt- sanye; Netou’zte sze dvojecs, Kak neverni poga- nye: Nepacsi vasz v-veri Grejsnikov veszelnoszt; Ar de bloudna szrecsa Nyim na pogubelnoszt. 5. Nevoule tim vernim Moucs vu dobrom da- vajo; Norczi sze pa v-vnougoj Radoszti zvisavajo: Zato nasz vardejva Boug gdate z’zalosztjov, 1 po¬ bočne verne Odicsi z-zmo’znosztjov. DCznoszti prouti szamomi szebi. 273 6. To milo szrdcze sze Nad tu’zninii szmiluje, I gde je mogoucse, Nyi rane obe’ziije; Ka pa Boug, te doszta Szmilenejsi od nasz, Sz-kelkim bole szlisa Szrdcz czagajoucsi glasz! 7. Oh! — gde je te sztarecz, Ki nebi szkuszo v-’zitki, Kak rad poszluhne on Kricsecse v-szkuzaj britki ? — I csi gda tim szvojim Vtaji dobrba szvet- szka, Obilno nyim vtala Meszto nyi nebeszka. 8. Lubi tak pobo’znost, I neosztavi ta Boug; Trpi, i on tebe Odicsi na czili mouk, Gda vsza 'zukoszt zemle, Kak szenya tamine, 1 na nezrecseno Radoszt sze obrne. Nouta: Gda raa szkradnya vora pride. 319 P r * savecz szem tti i ’zalar Jasz, kak ocsa- * czi moji; Vsze, sz-kejm ladain, je hipka dar, I szam jasz sztojim v-boji: Li tou mi lehkouti bremen, Kaj na kratko eto vrejmen Vecsni 'zitek niam v-nebi. 2. Tti pod zla bremenom gecsim, I szlab szem v ~pobo’znoszti, Pod kri’zom britki szkuz klecsim, 1 czagam v-boleznoszti; Tam bom pa, kak angel, szveti, I z-dike trahom obvzeti, V-seregi dus bla¬ teni. — 3. Gousztokrat mojo posztelo Sz-povoudnov szkuz polejvam, Z-jajom zacsnem moje delo, I v ~placsi omedlejvam : Ali hejnya moja 'zaloszt, Csi Premecsem v-dtihi radoszt Bla’zene vekvecsnoszti. 4. Csi me negvusna prisesztnoszt Sztrasi z- szvojoj szkrovnosztjov, Ali mi szpravi boleznoszt Rrijatel zranov szmrtjov; Viipanye 'zitka vecsnoga vcsini v-dtihi mocsnoga: ’Z-nyim vsze tiho prenoszim. 274 Pravo krsztsansztvo. 5. Tou pokojecsne vtipanye Nejti, ocsa, pri meni, Szrdczi mojmi na vtisanye I troust v-plaesa vrejmeni; Ono mi na szmrtnoj pouti Naj szvejti vecsnoszti prouti, Kak veren angel mira. priprAvlanye K-SZMRTI. N o u t a: Oh Boug, ki' grejh odurjavas. 320 JC ama k°b vr’zem pogled, Kejp szmrti zag- * v lednem povszed. 1 jasz •/■ bodem ed- nouk nye rob : Gotov V. esaka i mene grob. 2. Mili ocsa 'zitka mojga! Nevtaji mi trousta tvojga: Budi •/. me na ’zitka szvetsztvo, I daj V. mi v-szmrti bla’zensztvo. 3. Be’zaj moj je hipek szenye, I drago vszako megnenye: Vrejmen, V. esi ednouk odide, Nigdar •/. vecs nazajnepride. 5. Jaj nyemi, ki je nye zgubo, I dušo vnejmar pogubo! — Z-grozov V. on keszno preszamna, Kaj je rob vecsnoga planina. 5. Boug, vesi me tak pametiti, I z-dnevmi moudro tr’ziti: Vszaki V. hipek i sztopaj moj Tebi V. na eseszt poszvetsen boj. 6. Naj, gledecs na tvojo szoudbo, V-szvetsztvi szkonesam mojo hodbo, Znajoucs, •/. kaj tebi ed¬ nouk tam Trden •/. raesun jasz od nye dam. 7. Daj mi vrejdnoszt moje duše Varvati od v- szega vise, Da nye ./. neru’znim z blatom zla, Niti •/. nevtaplam v-jaj pekla. 8. Gdakoli szi esuje diih moj Na dobro zva- joucsi glasz tvoj, Nyega V. naj v-marnoszti prahi Bougam, V. ’zivoucs v-tvojem sztrahi. 9. Szmrtna vora, ino grob moj Mi vszaki hip Du'znoszti prouti szamomi szebi. 275 pred ocsmi boj, Da sze V. vu vszem gotov naidem, Gda tu, '/. kak szuncza trak, zaidem. 10. Na ’zitka velkom vecseri Mi daj zaszpaji vu miri: Tejlo 7. naj v-zemli ma pokoj, Duša */• pa v-diki sztanek szvoj. N o u t a : Oh dreszelnoszt! 321 . Pslovek, ka szi, Dobro pazi, I mir daj se- * gavoszti! Ar sto-, i kagodi szi Rob bos szprhlivoszti. 2. Plemenitoszt, I velikoszt Ka more prouti szmrti? Tak szvetli kral, kak koudis Sze ma od nye sztrti. — 3. Povejhnoti, I lejhnoti Nam je ze-vszejm, ka mamo: Szmrt v-nadraj noszimo vszi, Tou zagvtisno znamo. 4. Gde vzememo, I naidemo Troust za ra- nyeno szrdcze? — Oh ocsa! tvoja miloszt Nam je mira szuncze. 5. Ti szi ran vracs, Ti varivacs Ludsztva ob- te’zenoga; Ar ti vu’zges vszejm poszvejt 'Žitka bla’ zenoga. 6. Gda tapihne, I v-grob szuhne Telo' nase s zlap szmrti; Duša, kak bo’za iszkra, Sze nema v- kupsztrti. 7. Nemrtelnoszt, I veszelnoszt Bla’zene vek- v ecsnoszt Vzeme ona za najem Po boji vernoszti. 8. Oh! — vesi tak nasz, Ocsa tvoj glasz Vu Vs zem 'zitki bougati, I grejsne batrivnoszti Sze sz- Glno habati. 9. Vu prosztoucsi I csisztoucsi Szrdcza te naj esesztimo; Da na bla’zeno radoszt Vu szmrti zasz- pinio. — 276 Pravo krsztsansztvo. 10. Tak miloscsa Tvoja, ocsa, Z-nami bou v- 'zitki, v-szmrti; Tak nasz ti z-dusov, sz-tejlom Z- viszis vdike vrti. N o u t a: Krisztus veli: ho.dte k-meni. 322 V' dis ’ ^ a i sz ' P rem ’ noucs >» Grejsnik bat- * rivno 'zivoucsi! Zaka sze nepovrnejs? — Vejm znaš, kaj sze tak lehko dnesz Od szmrti vkiipeszteres vesz, I kak tejnya, premineš. 2. Oh! — hiti sze z-grejha pouti K-ocsi tvo- jemi vrnouti, 1 ’zivi v-nedu’znoszti. Ovo, szmrt te pred vecserom Zna vovszejcsti med viherom, V- gnusznoj 'zitka ru’znoszti. 3. Prejk groba te csaka szoudba, Gde sze z- vaga tvoja hodba, 1 od vszega racsun das. Jaj tebi, csi z-’ru’znim szrdczom Posztanes pred tvojim szod- czom, Gda najem dejl vzeti mas! 4. Tam prejk szprhlivoszti noucsi Sze v-diki sztanek odloiicsi Prijateli jakoszti; Ali ki sze v-zle tapihne, On sze na vecsni jaj fezuhne, Kak manyi rob jalnoszti. 5. Sto tak nebi v-bo’zem sztrahi Rad van- drao 'v-marnoszti prahi, Kak szlu’zbenik vernoszti? — Sto sze nebi szpravlau k-szrnrti Prvle, kak de vesz vkiipszrtrti, Gledecs na czil vecsnoszti? 6. 'Žitka voj! ti, ti me budi Sz-tamna grejhov moji hudi, 1 vrši me vu szvetsztvi, Da gotov csa- kam mojo szmrt, I gda bom od nye vesz vkupsztrt, Tal vzemem vu blazenszvi. 7. Tecsasz sze mi daj szpravlati, 1 vu dobrom ponavlati, Dokecs vrejmen i moucs mam; Naj, kak szuncze, tiho zaidem, I v-tvojem krili sztan naidem, Gda marnoszti szloboud dam. Du'znoszti prouti bh'’znyemi. 277 Na znano nouto. 323 TTi, ’zitka i szmrti goszpoud, Szam dr’zis * našo szapo, Kak dugo de nam tekla pout, Ali be’zaj nas trpo, Tou li tl znaš, KI v-rouki ni as Dni i sors vszej mrtelni. 2. Oh! — vesi nasz dni raesunati, Da v-tvo- jem bo’zem sztrahi Znamo nyl tekaj ravnati, Dokecs vandramo v-prahi; Naj vszi 'zivoucs, 1 merajoucs, Boug, tvoji osztanemo. 5. Du’znoszti prouti birznyemi. LIJBEZEN blfznyega. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! 324 K 1 P r ^ v h kaj z-szrdcza Lubi ocso vlsnyega, * Ali odurjava Donok szvojga bli’znyega; On zavr’ze Bouga, Ki zapovedava, Naj liibezen bra¬ tov Csiszta bou i prava. 2. Eden je vszej oesa, Eden szodecz, i gosz¬ poud; Vszi eden czil mamo, Vszi k-bla’zensztvi edno Pout: Za vszej volo sztoji Bo’zi veliki szvejt, V-kom v szi nahajamo ’Zivis ino poszvejt. 3. Vszi szmo, po nagibi Na hudo, pogubelni, t vszi po Jezusa Vrejdnoszti odkupleni; Vszi li tak bodemo Dike oroesniezi; Csi szmo vu liibezni %egvi naszledniczi. 4. Ti, oesa, szi meni Vszakden tak milosztiven; t jasz — jasz nebi bio Bli’znyemi dobrotiven? — Kakda bi vrejden bio Tvoje szmilenoszti, Csi nebi s zka’ziivao K-bratom liibeznoszti? 5. Csi k-pobo’znim vbougim Liibezen prika¬ zujem, Tebi, szredbenik moj, Du’zen aldov aldu- 19 278 Pravo krsztsansztvo. jem: I, jeli bi vrejdnoszt Tvojo prav postiivao, Csi liibezni tvoje Nebi naszlediivao? 6. Na velki den szoudbe Nenaide szmilenoszti. Ki neprikaZuje Bli’znyemi liibeznoszti. — Vlej tak v-szrdcze moje Tou lejpo naklonoszt, Naj rad prika¬ zujem Bratom dobrovolnoszt. N o u t a : Z-szrdcza ’zelejm, ka pravim. 325 K 3 * 1 " szv ^ a i e ltibeznoszt! — Nyou je szam * Boug zaZgao, Ki je csloveki bivoszt i obcsiitejnye dao, Naj sze po tom zavezki Mocsno vjedinamo, I blagoszlov nebeszki Obilno vZivamo. 2. Vise zvejzd je vszej ocsa, Ki vsza, vsza zdrZava, I, kak vecsna miloscsa, Vszejin potrejbna dava, Od veka lubi szvoj szvejt, i gdate kastiga, Naj sze prepravla zla sznejt, Jakoszt pa podZiga. 3. BlaZen szem i jasz, kaj on I za mene szkrbi, Csi duša nyegov zakon Postuje i zdrZi; Ali csi za- metavam Z-divjim szrdczom druge— Jaj! — szam szebe sziinyavam V-prepaszt vecsne brige. 4. Csibi k-nyim bio tiihinecz, I za nye nema- rao, Ali sze, kak pusztinecz, Za nye nebi sztarao; Ka bi z-mene gratalo? - - Sto bi me tak lubo ? — Jaj! — vsze bi me grajalo: Vesz bi sze pogubo! 5. Nej! — moje liibeznoszti Iszkra naj nelejhne; Nye czvejt ni v-boleznoszti Szmrtnoj, naj nevejhne. — Decza ednoga ocse! Vsze vasz scsem lubiti, I vam, dokecs szam Boug scse, Z-vrejlosztjov sz- luZiti. 6. Gotov szem vasz zmagati Vu vszakom bre¬ meni, Gotov vam troust davati Vu placsa vrejmeni: Nakelko je mogoucse Zdignem vasz z-Zukoszti, I zbrišem szkuze vroucse Z-licz vasi v-Zaloszti. 7. Tak znam, kaj z-zahvalnosztjov Vi troust Du’znoszti prouti blfznyemi. 279 moj vzemete, I nad bratov 'zalosztjov Sze v-szrdczi genete; Nagnete sze i k-meni V-placsa noucsi groz- noj, Tak da v-vszakom vrejmeni Pri vasz naidem troust moj. N o u t a : Vu vszakom mojem djanyi. 326 B ,agoszlovi ; g° sz p° dne . p° d m °j e vu g° dne > * Gda mojga bli’znyega Tak setujern lti- biti, Da szem gotov szlu’ziti Szrecsi i bla’zensztvi nyega. 2. Csi me sto v-potreboucsi Obercse czaga- joucsi; Nedaj mi pitati, Ka za najem vzeti mam. Bla’zen szem, csi tebe znam V-liibezni naszlediivati! 3. Csi dobrocsinim vnougim Sziroticzam i v- bougim, Naj csinim v-prosztoucsi, Da ne’zelejm na¬ jema, Dobicska i zajema, Ni nemecsem nyim na oucsi. 4. I csi bi mi sto z-groubov Povrnyavao hti- doubov, Dobrotivnoszt mojo; Nedaj mi pomenkati, Nego naszlediivati I teda szmilenoszt tvojo. 5. Ti i neprijatele, Nej szamo prijatele Veliš vszejm lubiti; Kak ti, ocsa, z-vrejdnimi, Takaj i nev- rejdnimi Nehejnyas dobrocsiniti. 6. Ki brate z-szrdcza lubi, I nyim, gde more, szlu’zi; On je ’ze tii szrecsen, Ednouk pa po tom 'zitki Tam v-nebeszkom prebitki Vzeme dike najem vecsen. SZKRB ZA DUŠO BU’ZNYEGA. N o u t a : Vszi ludjej morejo mrejti. 327 D a i tou ’ ze l no bla’zensztvo, Jezus moj, • ^ obcsutiti, Da, kak ti, na 'zitka szvet- sztvo Setujern vsze buditi, Neznanim z-moudroszt- 280 Pravo krsztsansztvo. jov szvejtim, V-bloudniki trak vere nejtiin, Grejsnike odumlavam, I na 'zitek szpelavam. 2. Sto nebi z-szrdcza miluvao Ti v-hiidoubi le’zecsi, 1 rešiti nesetuvao Nyi, v-pogiibel letecsi? — Kak bi lubo on bii’znyega, Ki, vidoucs v-ru’znom zle, nyega Nevracsa na dobro pout, Kak ti, oh 'zitka goszpoud! 3. Du’zni szmo vszi, drugi ludi Zvelicsanye iszkati, I blodecsim v-grejhi hudi Pout na ’zitek kazati, Ki csi neopomenemo, I z-bloude nepovr- nčmo, — Jaj! — kak racsun damo tam, Gete de nasz szoudo Boug szam ? 4. Ali — oh! — kakse bla’zensztvo, Nam v- tal pride tam ednouk , Csi szmo vu mira kralev- sztvo Pripelali z szteze mouk Li ednoga blodecsega I v-szkarjejnye hiteesega, Ki de nam z-vrejlim szrd- ezom Etak hvalo pred szodezom: '5. »Ocsa, ete mi je kazao V-neznanoszti pout tvojo; On me je v-zle z-haszkom karao, 1 rejso dušo mojo: On, on je bio moj voditel, 1 z-mantre oszloboditel. Daj nyemi tii v-vecsnoszti Najem nyegve vernoszti!“ 6. Nej! — jasz nigdar nebom tuhi V-nikom k- mojmi bli’znyemi. Vrejli sesem bidti vu duhi, Gda szlti’ziti mam nyemi, Iszkajoucs nyegvo zbougsanye, Dušni mir i zvelicsanye, Naj z-menom vred tebe, Boug, Zagledne v-diki ednouk. N o u t a : 'Živem jasz, tak veli tvoj Boug. QOQ I~)usa mojega bli’znyega Je, znam, najd- 0^0. u ra g g j gj ncs nyega, 1 bla’zensztva zadob- lejnye, Nyegvo jedino ’zelejnye, Csi, kak mouder, pametuje, 1 dobro szvoje postuje. 2. Szveta je tak diVznoszt moja, Szveta, Boug, Du’znoszti prouti blf’znyemi. 281 zapouved tvoja, Naj za dušo bratov szkrbim, Ino tou pred ocsmi dr’zim, Da nye kak po meni nigdar Nedoszegne vekvecsni kvar. 3. Daj mi zato tak 'živeti, I na tou verno szkrb meti, Da z-menom navkiip bli’znyi moj, Hodecsi v- bojazni tvojoj, Za dušo szvojo prav szkrbi, 1 nyou na vecsni mir zdr’zi. 4. Vesi me vsze, vsze odvrnouti, Ka je nyega czili prouti, I vsze z-vrejlosztjov esiniti, Po kom ga morem rešiti Od nevrejdnoga ’zivlejnya, Ino diis- noga szkvarjejnya, 5. Tak szpunim jasz du’znoszt mojo Ino szveto pravdo tvojo, Obcsutim bla’zeno radoszt, I zadobim tvojo miloszt ’Z-nyim navkiip v-telovnom 'zitki, 1 ednouk v-vecsnom prebitki. SZKRB ZA 'ZITEK BLLZNYEGA. Nouta: Vorosztiijte, oh krsztsenfczi. 329 itek csloveka je bo’zi dar. Kak ga tak * nebi postuvao! — Sz-kaksim szrdczom bi nyemi na kvar I škodo bidti setiivao? — Grozna je i miszel, V steroj sze pogiibel Szopi blPznyemi, I mouk sze neogne, Ki, kak vmorecz, zdigne Mecs prouti nyemi. 2. Boug szam je 'zitek, szrnrti goszpoucl, I li, gda sze nyemi vidi, More hejnyati vandrara pout, Nej, kak bi tou steo szvejt hudi. Li on, gda sese, sztvori, I sztvorjeno vmori. Ti, oh csrv praha! Kak szmejs szegnoti ti V-nyega szkrovne poti Tu brezi sztraha? 3. Oii! — sztrszni sze bo’ze zmo’znoszti, Stera te zlehka vovszecse, Gda tvoja dejszna mecs bla- znoszti Prouti brati zdignoti sese; I ta nediTzna 282 Pravo krsztsansztvo. krv De ti, kak pekla csrv, Vmarjala pokoj, Tam sze pa prejk groba Vragouv vcsini roba Vtepeni duh tvoj. — 4. Nigdar je eden ludomorecz Nejvuisao kas- tigi vrejdnoj. Szvejt i Boug, kak pravicsen szodecz Ga je doisao v-blodi grejsnoj: Pod mecsom je veszno, Ki je zdigno dejszno Prouti bli’znyemi, I v-divjoj besznoucsi, V-kakste kmicsnoj noncsi, ’Zi- tek vzeo nyemi. 5. Nej! — nebloudi bo’za pravicza; Nyej ni eden grejh nevuide. Znaj, pred nyouv je szvetla i ktnicza, 1 blaznika hitro doide: Gda on zlo obima, 1 v-tamni tak stima, Kaj sze szkriti ma, Te vdari nad nyega Grozen szrd visnyega, I sztrti ga zna. 6. Oh Boug! szmiluj sze meni, prahi, I ocsiszti moje szrdcze, Naj obiljava v-tvojem sztrahi, I szvejti sze mi, kak szuncze; Vmouri vszako miszel, Stera bi pogtibel Szopila bli’znyim, 1 z-nagibom trdnim, Ali mecsom krvnim Grob kopala nyim. 7. Nedopiiszti mi niti csrvi Z-inorszkov roukov 'zitka vzeti, Nej prelejati bratov krvi, Stera je tvoja, Boug szveti! — Naj zdrizi bli’znyi moj Tak dragi 'zitek szvoj, Kak dar tvoj bo’zi, Dokecs ga na czili, Ocsa, v-tvojem krili Dolipolo’zi. • N o u t a : 'Živem jasz, tak veli tvoj Boug. 330 V ari sze ’ °* 1 cs ' ove k, vszega, Ka skoudi * zdravji blizsnyega, I po kom bi gda ’zi- tek szvoj Pred vrejmenom zgubo brat tvoj; Ar ki zgubi eto blago, Zgubi vsze, vsze, ka je drago. 2. Escse i, csi bi ga vido Zablouditi na pout hudo, Gde bi szam szebe zapravlao, Ino szi rani grob szpravlao; Szpouti ga, naj pametuje, I na szebe prav kebzuje. Du’znoszti prouti blfznyemi. 283 3. Boug szam 'zelej tou od tebe, I vzeti mas najem nebe, Csi szveto du’znoszt tou szpunis, I nye vnejmar neoszkrunis; Ali csi nyou gda zamudiš, — Jaj! miloscso bo’zo zgiibis. 4. Oh! — setuj je szpunyavati, Naj sze moreš raduvati Kak najdu’ze sztvojim bli’znyim I pout 'zitka vandrati ’znyim, — Dokecs vaj vu szmrtnoj noucsi Goszpoud 'zitka szam razioucsi. SZKRB ZA POSTENYE BL1’ZNYEGA. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug ! 331. C si rad ogrizavas, Cslovek, tvojga bli- ’znyega, I csi sze radujes, Gda szvejt razlacsa nyega; Csi zakrivaš vrejdnoszt, Bin pa raz- glasujes: Krisztusa vucsenik Kak sze imenuješ? 2. Csi li pouleg mencse Od nyega hudo szou- dis, I po jalni glaszi Druge vu szoudbi zblodiš; Csi szi vu gizdoszti Nyemi nevoscseni: Jeli szi krszt- senik, I cslovek pošteni? 3. Ki nedu’zne bli'znye Ogrizavati csuje, I ne- zagovarja Nyi, nego sze raduje, Ali nye z-drugimi Navkiip ogrizava: Kakda te krsztsansztva Du’znoszti szpunyava ? 4. Premiszli, oh cslovek! Boug te csuje i vidi, Nej je szkriti pred nyim Jezik i gucs tvoj hudi. Jaj tebi, csi v-tvojem Gucsi grejsno bloudis! Veri, od nyega sze Ti trdno oszoudis. 5. Znaj, neszrecsen blaznik, Ki postenye nedu- zni Vnejmar v-blato klacsis Po glaszi tvoji ru’zni, Tam pred vszaznajoucsitn Te’zki odgovor das, Gda sze po praviczi Trdno szouditi mas! 6. Oh! — vszej oni szkuze I jaj'goribere Boug, Ki k-nyemi kricsijo Od ogrizavanya mouk. Pride 284 Pravo krsztsansztvo. den goszpodnov, Te velki i grozni, Gda preklet- sztvo povej Na tebe Boug zmo’zni. 7. Neogrizavaj tak Nigdar tvojga bli’znyega, Nevtepli sz-tejm grejhom Hotecs szrdcza tvojega: Zagovarjaj szrdcsno Te ogrizavane, I vari v-poste- nyej Te ospostavane. N o u t a : Krisztus veli: hodte k-meni. OQO fllasz i postenye bli’znyega, Kak neprecze- * nyen kincs nyega Me vesi, Boug, pres- timati, Da nikoga nezbantujem, Nego vszakomi se- tujem, Ka szem du’zen, vodati. 2. Na gniiszno ogrizavanye, Ino jalno odavanye Nepiiszti szrdcza mojga; Naj, gda guesim od bli- ’znyega, Odprem vtiszta li kre nyega, Na eseszt imena tvojga. 3. Tak me hodba moja ru’zna, I bratov szkuza nedu’zna Nede mejla tou’ziti, Ni tvoja szveta pra- vieza, I vekvecsni mouk temnieza Na den szoudni sztrasiti. N o u t a : Szveti sze poganov meszto. 333 V nou § e ’ za * osz ^ sze re i s > On, ki, gde trbej, * mucsi, I drugim de prijetnejši, Ki povszed esedno guesi; Ar ni v-rejesi nezabloudi, Ni ’z-nyouv nikomi neskoudi. 2. On szkrovnoga dugovanya Povszed vonekle- peese, Recsi i delo pozvanya Naprej dobro preme- ese, Z-la’zmi sze neprilizava I postenya neziszkava. 3. Nyemi prijatel szlobodno Kakoli vonazvejszti; Ar esi je ono nej škodno I prouti diisnoj vejszti, Nede ga dale vogucsao, Nego de od vszega mucsao. 4. K-tim vrejlim sze rad pridru’zi; Nikomi je nej k-kvari, 1 esi komi z-haszkom szlu’zi, Tou na DiVznoszti prouti bli’znyemi. 285 boben nevdari, Znajoucsi, kaj zadevo ma, Ka sze vnougim na znanye da. 5. Csi v-drugi falinge naide, Pri szebije zadr’zi, 1 razglasiivat ji neide Onim, sz-kimi vkiipdPzi; Csi pa ogrizavcze csuje, Nyi pelde nenaszleduje. 6. Vesi me tak na reesi moje Kebziivati, gosz- podne, Naj ti pouleg voule tvoje Vu vszem bodo vugodne, Da ’z-nyimi drugi nevrazim, I nyi viipazni nezgiibim. 7. Oh! — nedaj mi brezi bina Drugi ogriza- vati, I nyi lejpoga imena Nevrejdno odavati; Da, gda je vugodno, mucsini, Gda pa trbej, čsedno guesim. 8. Tak bom jasz, oh oesa! tebi ’Zivo na eseszt i hvalo, Tak bratom, ino szam szebi Postenya ne¬ bom salo; Tak sze rejsim vnouge brige I trdne tvoje kastige. N o u t a : Oh vekivecsnc milosese. QQy| fezik nas, z-sterim gucsiTno, Blagoszlov deli * J bli’znyim; Csi ga na vuzdi dr’zimo, 1 moudro 'zivemo, ’z-nyim; Szejja pa prekletsztva esemer, 1 vnougim je szmrten viher, Csi sze szlo- bodno klati. 2. Ti me zato, goszpodne, vesi ’Z-nyim vu vszem tak 'živeti, Kak mi v-tvojoj szvetoj rejesi Posz- vejt davas pameti: Prekletsztvo, ogrizavanye, La’z, nyevka, ospotavanye Neoszkruni vtiszt moji. 3. Tvoja eseszt, i haszek ludi Boj czil mojga hotejnya; Tak mi szrdcze na gucs hudi Nepoprije ’zelejnya; Gde bom pa du’zen guesati, Tam nebom ’zelo mucsati Za volo sztraha ludi. 4. Jaj bode torni hudomi, Ki priszega i pszuje, Ki hudo guesi drugomi, I goszpodna bantuje! — Preklinyanye prekletsztvo da, 1 vecsno szmrt za na¬ jem ma. — Jaj! — sto bi szmeo grešiti? 286 Pravo krsztsansztvo. 5. Jaj bode la’zczi gnusznomi, Ki neznani za¬ pela, Ino k-szpadaji gviisnomi Vnouge nedu’zne pela ! — Kakse bremen nad nyim Ie’zi, I kelki szkuza ga te’zl. Eti i vu vecsnoszti! 6. Ali csi je gucs nej puszti, I szrdcze nej v- tepeno; Csi je jezik vu vszem csiszti, I djanye posz- vetseno: Radoszt i mir sze naraja, Jakoszt i bla- goszlov vgaja, Z-ete- i z-ovkraj groba. 7. Sztvouri v-meni csiszto szrdcze, I poszveti jezik moj; Szvejti mi, kak dike szuncze, Na sztezi 'zitka duh tvoj; Tebi, ocsa, na diko boj, Bratom pa na haszek'gucs moj: Tak bom szrecsen til i tam. SZKRB ZA VREJDNOSZT BLTZNYEGA. Nouta: Obudi sze, oh me szrdcze ? D aj mi za szveto dr’zati Praviczo drugi u * ludi; Ar ki nye nescse varvati, On je zagvusno hudi: Csi bi csinio kriviczo, 1 oszkruno praviczo, Tebe, oh Boug, bi zbantuvao, I mouk sze nebi mentiivao. 2. Csi bi z-gnuszne zvisenoszti Na kvar hodo bli’znyemi, I ka mi sztoji v-du’znoszti, Ono gda v- tajo nyemi; Csi bi ga kradno, bou’zao, I vrejdnoszt nyegvo inensao: Jaj! — kak trdno bi pregrejso! — 1 kak bi sze szoudbe rejso? 3. Nej! — nedaj mi tak blouditi Szodecz 'zitka mojega! Daj mi v-praviczi hoditi Sztezo sztraha tvo¬ jega. Bole naj szam kvar trpim, Kak ga bli ! znyemi csinim: Raj bom sziromak pobo’zen Kak jalnik, ali tat zmo’zen. 4. Jaj! — kak bi me preklinyali Vszi, ke bi szam rad bou’zao, Vszi pravicsni szkvarjuvali, Szrcl tvoj nad menom le’zao, Lasztivna vejszt tou’zila, I DiVznoszti prouti bh’’znyemi. 287 pravicza szoudila, Dneva pa tvojega viher Vtaplao szrdcza mojega mir! 5. Goszpodne, vesi me vszakomi Na praviezo 'živeti, Ino velkomi malomi Pravo szrecso 'želeti. Csi mi das vrejdnoszt i moucs; Naj hitim vszejm na pomoucs, K-vszejm sze z-milim szrdczom prig- nem, I nye sz-prepaszti szkuz zdignem. 6. Csi pa zagovarjati mam Pravdo i vrejdnoszt mojo, Krotko naj tou esiniti znam, Gledecs na peldo tvojo. — Kak nevrejden szluga szem, I velki du- 'znik vu vszem! — Kak bi tak jasz bio okoren, Ino tebi nepokoren? N o uta: Verosztujte oh krsztserriczi! 7-vrejlim znojom iszese 'zivis szvoj, I bere * vkup bo’ze dari, Oh cslovek! obte’zeni brat tvoj: -- Kak bi nyemi tak bio k-kvari? — Kak ki rouk nyegvi szad, I licz jedini hlad Szmeo ti bou- 'zati, I tak nevolnomi 'Žitki nyegovomi Jamo ko¬ pati ? 2. Mir, daj, blaznik, nyegovi trudov Te’zko szpravlanomi szadi, I nyega z-naklonosztjov hudov Nevr’zi na porob gladi. Znaj, v-nyegovi szkuzaj Sze tebi szpravla jaj 'Ze v-etom 'zitki, I prepaszt grozni mouk Sze ti odpre ednouk V-vecsnom pre¬ bitki. — 3. Racsun mas dati od zalo’za, Vbougim szi- routam vzetoga, I naglo vdari szoudba bo’za Tam na tebe, prekletoga. — Ah! — zato vsze miltij, I nyi vrejdnoszt miruj Vu tvojem 'zitki, Da naides szmilenoszt, Gda te bo’za velkoszt Oszoudi v-diki. 288 Pravo krsztsansztvo. PRAVICSNOSZT. Nouta: Jezusa neodpiisztim. 337. B°r t,! ti szi pravicze Boug, I odurjavas kriviczo; Ti' vsze jalnike ednouk Vr’zes na vecsni mouk kmiczo, Ki nedu’zne bou’zajo, I krv szirout czeczajo. 2. Te krivicsni 'zukavecz Jezero pravicsni po’zre, I jalnoszti pun zdenecz Naglo vszejhne i tazevre; Ar ka nevrsi szvetsztvo, Nad tejm le’zi prekletsztvo. 3. Grejh, grejh je, drugim szkrivno Szad znojni trudov jemati, Ali nyim gda protivno Ocsiveszni kvar delati: Boug, ki grejh odurjava Vsze tou za- domesztsava, 4. Daj sze mi tak varvatl, Boug, gnuszne nepra- vicsnoszti, 1 vszakomi vodati, Ka szem duzen, v-pra- vicsnoszti: Raj naj trpim zgiiblcsek, Kak krivicsni doblcsek. 5. Csi szem obou’zao koga, Ali v-kom tali zban- tiivao, 1 sz-prekletsztva nyegvoga Bremenom dušo vra’ziivao; Daj mi vsze povrnouti, Dokecs szem ’z- nyim na pouti. 6. K-vszemi, ka je pravicsno, Mi tl daj bla- goszlov nebe, I nedaj mi krivicsno Liidszkoga vlejcsti pod szebe: Csi kupujem, odavam, Praviczo naj zdr’zavam. 7. Tak szrdcsuo szmejm sztanoti, Boug, pred tebom i pred szvejtom; Nebojlm sze szpadnoti Nig- dar sz-pravicze poszvejtoip: Eti bom szrecsen van- drar, I tam nebe mesztancsar. Nouta: Goszpodin Boug, neosztav’ nasz. QQQ /^oszpodne! opomlnas me, Naj drugim ne- ^ ^ kopam jame, Necsinlm kvara nikomi, Nego rad szlu’zim vszakomi. Du'znoszti prouti bh'’znyetni. 289 2. Ti mi tak daj pomoucs tvojo, Naj szpunim v-tom du’znoszt mojo; Ar csi nye verno neszpunim, Zapouved tvojo oszkrunim. 3. Ki hotecs skoudi bli’znyemi, I kriviczo csini nyemi; On zavr’ze tebe, oh Boug, I rob ma bidti vecsni mouk. 4. Vejm je vszejm v-szrdcze szpiszano, I v- pravdi zapovejdano, Naj, ka od drugi 'zelejmo, Tou i mi nyim prika’zemo. 5. Csi tak tou pravdo zavr’zem, Ino k-kriviczi privr’zem; Hotecs zakoczkam tii mir moj, I tam de nie te’zo szrd tvoj. 6. Oh ti, szveti i pravicsen! Vesi me, da nebom kriviesen; Csi szem pa kvar vesino komi, Naj ga povrnem vszakomi. 7. Ar ki je komi bio na kvar, I ma priliko, tnoucs, i dar, Ali nepovrne nyemi; Grob kopa miri szvojemi. 8. Jaj! — nevedoucs doide nyega Grozna kas- tiga, visnyega, Koga je on zametavao, I, kak blaznik ospotavao. 9. Ti tak, moj szodecz, mi daj rnoucs, Da sze varjeni den ino noucs Zablouditi od pravieze, Na nVzno sztezo krivieze. 10. Vesi me v tvojem bo’zem sztrahi Vandrati eti vu prahi, Da ednouk tam z-esisztim szrdczom Bosztanem pred tebom, szodezom. N o u t a : Oli Boug! ki szi zapovedao. 33« Roug! ti szi nam na znanye dao, I vu pravdi * zapovedao, Naj lubimo praviezo, Odu- bvsi kriviczo, Vbouge z-szrdcza milujemo, I nyi vrejd- 'ibszt mirujemo; Ar ki bratom csini kvar, Nevuidi s zoudbi nigdar. 290 Pravo krsztsansztvo. 2. Szrda tvojga sze neogne, Ki szrdcze na jal- noszt nagne; Ar z-bU’znyi zczeczana krv Bode nyemi szmrten csrv. - Oh! — daj meni preszamnati, Kakda ti racsun mam dati, Csi kaniti netiejnyam, I z-dusov sze li zmejnyam. 3. Csi tak kupujem, odavam, Na pouszodo jem- lem, davam; Vsze naj csinim v-praviczi, I nej v- gnusznoj kriviczi: Krivicsne mere nedbzim, Ni nye pri drugi netrpim; V-delbi bratov nevkanim, I duše neoranim. 4. Csi bi velki najem jemao, 1 donok na deli drejmao; Vražo bi du’znoszti mojo, 1 vecsno pravdo tvojo: Csi bi pa placso delavczi Notrisztavlao po 'zukavczi; Boug, tebe bi zbantiivao, I szam szebe szkvarjiivao. 5. V-komgodi vkanim drugoga, Szpoznam, kaj szem rob hiidoga, 1 scsem vsze povrnouti, Ka je praviczi prouti; Ar bole je menye meti, Kak vecsno mantro trpeti, Odvejtek pokopati, I diko zakoczkati! SZTANOV1TOSZT. N o u t a : Vszi liidje morejo mrejti. OAfl r^aj, Boug, da sztanovitoszti Bodem sztalen varitel; Ar robi neisztinoszti V-nyej naj¬ dejo pogiibel: Vszi, vszi jalniczi szpadnejo, Gda pred tebom posztanejo, Nyi hodba sze vovjavi, I v-szra- moto posztžvi. 2. Nej! — nedaj sze mi z-jalnosztjov Drugim prilizavati, Niti z-szkrivnov csalarnosztjov Dobicska ziszkavati; Duh isztine me naj vodi, Da na toni szvejti gdegodi, Pouleg nye pravde csinim, Obcsli- tim, ino gucsim. 3. Kikoli v-jalnoszti hodi, I tebe sze neboji; Du’znoszti prouti blfznyemi. 291 On sze prvle, szledi zvodi, Zlehka szpadne, i zdvoji; ’Ze tu je on, kak neveren, Szrdczam pobo’znim odu¬ ren; Tam pa vu szoudbi tvojoj Vzeme grozen na¬ jem sz v oj. 4. Ti, branitel isztinoszti, Tak ravnaj poti moje, Da v-szlu’zbi sztanovitoszti Nevrazim pravde tvoje; V-miszlaj, v-gucsi, i v-hotejnyi, V-oponasanyi, v- csinejnyi Naj bodem nye varitel, I szrdcsen nasz- leditel. 5. Csi mi sto šali postenye Pri mojoj nedu- 'znoszti; Boug, daj mi porocsiti nye Szkrbi tvoje zmo- 'znoszti; Csi sze pa gda zagovarjam, Oh! -r daj, da sze habati znam Naklonoszti vderjanya, I zado¬ ni esztsavany a. 6. Boug! ti szi povszed nazoucsi, I vsza vidiš ino znaš; Ti i mojo pout vidoucsi, Nye brez’ szoudbe nenihas. Daj tak, da dr’zim v-pameti, Kak mam na dušo szkrb meti: Pravicza tvoja mi boj V-rejcsi i vu deli voj. Nouta: Oh Boug, ki grejh odilrjavas. 34-1 RD’zen, ki v-rejcsi i v-deli Neda meszta * grejhov szteli! — Bla’zen */. ki lubi pra- viczo, Ino V. oduri kriviczo! 2. Bla’zen je! — ar tam pri ocsi, Liki Jezus s zam szvedocsi, Ednouk, V. kakti bo’zi vernik, Dike ma bidti orocsnik. 6. Boug, ravnaj z-miloscse tvoje Szrdcze, jezik, delo moje, Da k-vszejm ■/. praviczo szka’zujem, I 'iyi V. v-nikom nezbantujem. 4. Nedaj mi gda obecsati, Ka nebi inogao zdr¬ sati; Ka pa V. obecsam, naj szpunim, Da sze V. 2 ~la’zmi neoszkrunim. 292 Pravo krsztsanszfvO. 5. Ti me osznafzi z moudrosztjov, I potrejb- nov razumnosztjov, Da znam ’/• szpametno gucsati, Ino v'., gde trbej mucsati. 6. Gda bloudnim tanacs mam dati, Ali vbouge pomagati, Naj nyim V. bodem hasznoviti, V-rejcsi •/. v deli sztanoviti. 7. Csi nedu’zne zagovarjam, Daj, da szrdcsno odgovarjam, I nye •/. oszlobodim z-dikov Z-rouke •/. jalni protivnikov. 8. Bla’zen, ki je sztanoviti, V-rejcsi, v-deli, hasznoviti! — Eti V. on v-miri potuje, V-nebi V- sze pa koronuje. PRIJAZN1VOSZT. N o u t a : Dober je nas Boug, porazmite. O A O Mej je luti, ni nacsemuren, Ki je Jezusa * pravi vucsenik; Nej je nemili, ni naturen, Ki je bo’ze pravde sztalen vernik: On vu szrdczi szka’zuje vugodnoszt, V-rejcsi pa i v-deli prijaz- nivoszt. 2. ’Ze nyegov pogled, nyegvo licze Je szvedok gorecse liibeznoszti, Stero obcsuti nyegve szrdcze, Naime k-gecsecsiin v-ran boleznoszti, Ke on csi gda z-haszkom obe’zuje, Z-csiszte duše sze nad tejm raduje. 3. Tihi i krotek vu vszem djanyi, Vsze pObo’zne lubi i postuje; Redoven vu szvojem pozvanyi, Vesz be’zaj szvoj z-dikov koronuje: Angel je on vu cslo- vecsein kejpi, 1 vesz tekaj dnevov nyegvi lejpi. 4. Nega v-nyem gnuszne szkazlivoszti, Ni odur- noszti v-oponasanyi. Velkoszt mirovne trplivoszti Szka’zuje on v-bremena znasanyi. Neru’zni szrdcza Du’znoszti prouti bli’znyemi. 293 nyegvoga jalnoszt: Ar nye sznaj’zi vu vszem dob- rom sztalnoszt. 5. Govorejnye csiszto, prijetno Sznaj’zi i nye- gova moudra vuszta; Ar koga szrdcze je nej szmetno, Toga ni rejcs nemre bidti puszta; Zato on, gda Titka navuk dava, Trdna szrdcza mecsi, i zboug- sava. 6. Gda vu cseszti zapovedava, Krotki, i nej divji, je nyegov glasz; Csi kastiga, kara, zbudjava, Negori od szrda nyegov obraz: Zato szo nyemi i ti okorni Li na edno rejcs vu vszem pokorni.. 7. Lejpa je pout prijaznivoszti, I ki nyou zna moudro vkiipszklenoti Z-naklonosztjov dobrotivnoszti, On i divja szrdcza ma genoti K-szebi na vugodno obcsiitejnye, Lubeznivo i krotko hotejnye. 8. Vlej tak duh ete naklonoszti, Oh goszpodne, i vu moje szrdcze, Naj be’zim nye sziezo v-sztal- noszti, Kak tvoje, vsza veszelecse szuncze: Tak boni eti lezusa naszlednik, Tam pa tvoje miloscse drocsnik. No uta: Jezusa neodpusztim. 343 V* e b ocsa ’ v-ni0 J e szrdcze Duh krsztsan- * szke poniznoszti, Naj sze szvejti, kak szuncze, Z-nagibom prijaznivoszti Da vu tiho j krot- koszti Vandram sztezo moudroszti. 2. K-vszejm sze mi daj nagnoti Z-nagibom csiszte liibezni, ino vszega ognoti, Ka je bratom zrok bolezni, Naj me neodurijo, Nego z-szrdcza lubijo. 3. Hvalni navad lepota Me naj sznaj’zi vu vszem djanyi, Da kak necsinim spota Jasz mojemi vadlii- v anyi Po divjoj naturnoszti, 1 poganszkoj trdnoszti. 4. Jezusa vucsenik szem, Ki je pelda poniz- 20 294 Prdvo krsztsansztvo. noszti; Kakda sze nebi vu vszem Dr’zao jasz pri- jaznivoszti, Stera je krsztsenika Korouna ino dika?! 5. Lejpi, lejpi najem ma, Ki cslovejsztvo zna zdr’zati: V-nyem sze nyemi’ze tii da Nebeszka ra- doszt koustati; Tam pa v-dr’zelaj vecsni De tivaris dus szrecsni. 6. Daj tak, oh Boug, i meni Te lejpi nagib varvati, I vu vszakom vrejmeni Cslovejsztvi szrdcze podati, ’Z-nyim pout mojo szkoncsati, I v-diki tal csakati SZM1LENOSZT. Nouta: Kako k-hladnoj vodi jelen. OAA Psi sto sz-kincsmi zernle lada, 1 vidi pot- * reboucse, — Vidi, kak te vbougi sztrada, I vu nevouli joucse; Ali nema miloscse, 1 pomocsti ga nescse: On, da nema szmilenoszti, Vtepe nagib liibeznoszti. 2. Csi sto druge ogrizava, Nyi neszrecso rad csuje, i, gda je szvejt ospotava, Nad tejm radoszt szka’zuje; Csi blati nyi postenye, 1, gda bloudnoszt vinarja nye, Nyi szrdcsno nezagovarja: V-tom hudo szrdcze otvarja. 3. Csi sto kre szirmaka gucsi, Kak gizdavi szkazlivecz, 1 vu pogtibeli mucsi; On je puszti recs- livecz: Ar negucsi, kak vernik, 1 Jezusa naszlednik, I, kakste szi sze szka’zuje, Nyega z szrdcza ne- miluje. 4. Csi sze sto li te szmiluje, Gda vbougi placsno kricsi, Toga jaja pa necsuje, Ki vu 'zukoszti gecsi, Niti nyemi k-pomoucsi Nehiti vu te’zkoucsi: Nega ni v-tom liibeznoszti, Nega prave szmilenoszti. 5. Csi sto sz-trupoin dobrocsini, Potom na Du’znoszti prouti bh'’znyemi. 295 oucsi mecse, Trdno szoudi praha szini, I hohar je nyi szrecse, Pravdo, gda scse, presztoupi, Ludi sze nezasztoupi, Komi bi te z-szrdcza szlu’zo, I sto sze k-nyemi pridru’zo. 6. Csi sto sziromakov szrecse Z-vrejlosztjov ne- zvrsava, I obte’zeni neszrecze Szrdcsno neodvr- nyava; Csi gli gdate ka csini Za boleznoszti szini, Da necsini z-szmilenoszti, Nicsesztni je v-liibeznoszti. 7. Nemoremo vszi, isztina, Vszejm po vouli szlu- ’ziti; Li Boug, kak dike vretina, Zna vszejm dobro- csiniti: Ali, csi li volo mas, I z-szrdcza zhaja, ka das; Szka’zes szmilenoszt k-bli’znyemi, I mira an¬ gel szi nyemi. 8. Csi ti liibezen zmenkava, Erczi csesztou vu szebi: „Boug! vsze decze tvoje sztava Sze v eszeli vu tebi; Ti szi i moj varivacs, I dušni ran moji vracs: I jasz nebi lubo drugi, Troustajoucs nye v-szrdcza brigi?!“ Nouta: Z-szrdcza 'zelejm, ka pravim. 345 K 1 ' c ^ re zem ^ dobrout V-’ziva v-obilnoszti, * I neotavla szirout ’Z-nyimi v-dreszel- noszti, V-tidznoin dnevi te’zkoucse Nyim szrdcza neodpre; On szi bo’ze miloscse Dveri szam rad zapre. 2. Boug csuje ti nevolni Dreszelno plakanye, I v ldi ti obolni Szkuze i czaganye, Zna, cszi szte vi, °h szkopczi, Mrzli k-nyim vu duhi, Nemili v-trd- n om szrdczi, 1 v-lubezni ttihi. 3. Oh! — vzemte dobro k-szrdczi Vi, nemi- •osztivni, Kaj szte vi Bougi, szodczi I szeta pro- dvni; Ar csi sz-potreboucsimi Dobra necsinite, V- n ebi z-odicsenimi Meszta nedobite. 4. Bogatczi, tou obcsutte, I zmecste sze v-szrd- c zi, Vbougim na pomoucs hitte, Kak bo’zi otroczi; 296 Pravo krsztsansztvo. Ar kak sze nad bll’znyimi Eti szmilujete, Tak sze i ednouk ’z-nyimi Tam koronujete. 5. Ti, ki brata tvojega V-nevouli milujes, I, kak premores, nyega Z-szrdcza obdaruješ, Oh cslovck! vu kom tali Naides vekso radoszt, Kak csi on z- szkuzov hvali Tebi tvojo miloszt? 6. Medtejm, gda dobrocsinis, Csini z-liibez- noszti, Nacsi vszo vrejdnoszt zgubiš Tvoje szmile- noszti: Kak hiti de’zd’z otavla Szuhe zemle krilo; Tak dar tvoj naj ponavla Vsze bolezne milo. 7. Verne duše, csi Bougi Szpodobno csinite, 1 szrdcze szirout v-bougi Milo veszelite; Blagoszlov naszleduje Vasz ’ze v-etom 'zitki, Boug vasz pa ko- ronuje V-nebeszkom prebitki. 8. Na dejszno posztavi vasz Szodecz vas z- vernimi, 1 ete veszeli glasz Vam da csiiti ’z-nyimi; „Hodte, blagoszloveni, Vu o c se kralev- sztvo, Da szte bili, sz mil eni, V-’zivajte bla’zensztvo!« Nouta: Obudi sze, oh me szrdcze? 346 K°S a ^ ou 8 v ‘ s - e ^ r ugi Prigledno z-dob- * routami, Csi nema vu szrdcza brigi Mi- loscse z-sziroutami, Nyi v-nevouli nebrani, Neodejva, nehrani; On glasz vere zametava, Jezusa pa os- potava. 2. Oduren je i on Bougi, Ki neda pouleg mou- csi, I nezbrise szkuze vbougi, Gde premore, ’z-nyi oucsi. Boug, gda dare vodeli, Vszejm premocsnim tak veli: »Ki v e c s d o b r o u t od mene m a, On naj i ve c s, kak te szlab, da!“ 3. Ki pa szmilenoszt szka’zuje, Ali liaszek szvoj iszcse, I v-bougim zato daruje, Naj ga negraja nis- cse, — Naj sze vidi od ludi, Kakste je v-szrdczi Du’znoszti prouti blfznyemi. 297 hudi: Te hodi pout szkazlivoszti, I nej prave szmi lenoszti. 4. Te prav szmileni necsaka V-bougi na dveri trupat: Nej! — on szarn ide szirmaka V-hipi ne- voule pitat, Ka ga na szrdczi te’zi, — I ki v-rounoszti le’zi. K-tomi sze hitro pridru’zi, I nyemi, kak more, szlu’zi. 5. Isztina, dare deliti, Je nej dano vszakomi; Ali vsze z-szrdcza lubiti, Je dano i v-bougomi: I, niilo szrdcze meti, I vszejm dobro 'želeti, Je za- doszta od vszakoga, Ki nema dara drugoga. 6. Sztezo kazati bloudnomi, Troustati 'zaloszt- noga, Nepitek dati 'zednomi, Szpoutiti zlocsaszt- noga — Tou je brezi te’zkoucse 1 tim v-bougim niogoucse; 1, kelkim je angel mira, Ki nye sz-ta- nacsom podpera! 7. Oh goszpodne! kakoli mam, Vsze szi mi ti daruvao, I od vszega ti racsun dam, Sz-kejm szi nie korontivao. Ti tak, vecsna liibeznoszt, Me budi na szmilenoszt, Naj jasz, pouleg pelde tvoje Szrecsne csinim brate moje. GOTOVNOSZT NA SZLU’ZBO. N o u t a: Oh 'zitka ino szmrti goszpoud! 347 Oodajmo szi dejszno obcsinsztva, Szredbe- * nika naszledniczi! Vandrajmo v-vezali jedinsztva Vszi, kak dike drocsniczi, 1 szlu’zmo eden- drtigomi K-haszki, i miri visnomi. 2. Naj nam gori za szrecso ludi V-prszaj naši 'ejpo szrdcze; Preszvejtmo szi noucs dnevov hudi, Kak veiki szvejt bo’ze szuncze: Csinmo szi radoszt szladkejso, I britko 'zaloszt le’zejso. 3. Szejjajmo szemen blagoszlova, V-dobrom 298 Pravo krsztsansztvo. neobtrudnio nigdar; Po nasz boj zemla dom aldova, I nagib szvetsztva vszaki dar, Steroga Boug podel- java, I liibezen poszvetsava. 4. Pri vszakoj 'zitka oupraviczi Zmagajmo eden- drugoga; Krejpmo hodejcse vu praviczi V-sztalnoszti 'zitka szvetoga, Naj sze tli tak bojujejo, Da sze tam koron ujej o. 5. Pelajmo vsze blodecse, v-kmiczi K-visne moudroszti isztini, I vsze Iežecse v-zla temniczi K- 'zitka pravoj szlobodcsini, Kazajoucsi nyim pout szvetsztva, Vtipanya, ino bla’zensztva. 6. Kakoli nasz v’zitki doszegne, Doszegni vsze do ednoga; Tak nigdar v dvojnoszt nepotegne Szrd- cza kakste boleznoga: Obladamo vjedinani, I tam mo koronuvani. 7. Bojdmo tak na szlu’zbo gotovi, Kak Jezusa naszledniczi; Tak mo odebrani nyegovi, I tam dike orocsniczi. — Hitmo v-vezali jedinsztva K-czili an¬ gelov obcsinsztva. Nouta: Sto bi te nehvdlo. 348 {j 0SZ P°d ne - daj sze mi K-bli’znyim mojim * pridružiti, I nyim z-vrejlim szrdczom pouleg premoucsi szlužiti, Gotovomi bidti den i noucs Nyim v-dobrom prikazati pomoucs, Gda nyim szfali vu pozvanyi moucs. 2. Ti szi nasz vsze na tou Szam pouzvao, ocsa nebeszki, Da bi nasz tak zdržao v-jedinsztva szve- tom zavezki; Vsze nasz na tou i zdaj pozavas, Vu rejcsi tvojoj nadigavas, 1 v-peldi Jezusa zbiidjavas. 3. I, kak szrecsni szmo mi, Csi glasz tvoj bou- gati znamo, I bratom na szlužbo sze z-vrejlim du¬ hom podamo! — Vejrn sze tak med szebom trous- Du’znoszti prouti bli"znyemi. 299 tamo, Szrecso našo gviisno czimpramo, I tii vesze- lejsi vandramo. 4. Oh! — vandrajmo szrdcsno V-lubezni ino jedinsztvi, Dokecs nasz pripela Boug szam k-ange- lov obcsinsztvi: Szlu’zmo radi edendrugomi, Ze-vsze sztrani obte’zenomi, 1 tak hitmo k-czili visnomi. prijAtelsztvo. Nouta: Kak bi nehvalo goszpodna. 349. Z -csisztoga szrdcza radosztjov Zvisavaj, duh * moj, Bouga, Ki nadeljava z-milosztjov Du- govanya tak vnouga, Ki i mene blagoszlavla Sz-telkimi dobroutami, I z-’zitka radosztami Bla’zensztvo moje po- navla: Csi ga tak nebi csesztio, Kak nezahvalen bi bio! 2. Ali ne’zmajhna bi bila Vsza dobrouta, vsza radoszt, 1 zlehka bi me vtopila Vu dvojnoszt britka 'zaloszt, Gsi nebi meo jasz nikoga, Ki bi z-menom v-veszelji, Takaj i vu dreszelji Tal jemao z-szrdcza miloga: Czagao bi, kak v-piisztini, V-’zitka szam- noj tuhini. 3. Boug! z-szrdcza te tak zvisavam Za ocsin- szko szkrb tvojo, Gdakoli moudro zbrodjavam Tvoj dar, i szrecso mojo, Kaj z-menom po liibeznoszti Szklenyavaj szrdcza ludi, I v-dnevi dobri, hudi Tak vjedinas po vernoszti, Da ’z-nyimi, kak brat, 'živem Potujem, ino merjeni. 4. Hvala ti za prijatela, Koga szi mi na troust dao, I, kak vernoga angela, Meni dotecz obdr’zao. Naj me z-moudrosztjov tanacsa Eti v-marnoszti prahi Vodi vu tvojem sztrahi, 1 od zla szrdcsno vkraj- v racsa, 1 v-vszakom dari zernle Z-menom navkiip tal jemle. 5. Prijatelsztva csiszto radoszt Me vesi moudro 300 Pravo krsztsansztvo. v-’zivati, I, csi me gda te’zi 'zaloszt, V-nyem tiho pocsivati. Csesztitele pravde tvoje Szi mi daj vo- zebrati, Ino li nyim podati Na liibezen szrdcze moje; Tak v-krili prijatelsztva Naidem sztanek bla- 'zensztva. 6. Ti, ki szi vszej dobrout punoszt, Vlej vo na vsze tvoj aldov, Ki k-meni zdr’zijo vernoszt, Naj v’zivajo blagoszlov. — Gda nasz pa tu szmrt raz- loucsi, Pelaj nasz sz-ttihine ta, I vjedinaj nasz tam pa, Gde nasz ni sors vderjajoucsi, Ni szmrti viherni mecs Nema razloucsiti vecs. N o u t a : Oh zdicseno sz. trojsztvo ! 350 K ak ’ zelll °g a mlra angel Mi je veren moj * prijatel, Ki mi je sztalen v-radoszti, 1 v- kakstd britkoj 'zaloszti! 2. Csi nyega dober duh vodi, Da z-menom v-lubezni hodi; Tak ka’ze meni pout szvetsztsztva, Prave szrecse, i bla’zensztva. 3. On me z-moudrosztjov tanacsa Od ru’zni grejhov vkrajvracsa, Zbiidjava, csi me szvejt szlepi, I v-dobrom me sz-peldov krepi. 4. Rad gorivzeme tanacs moj; Previdi, i z- bougsa bin szvoj, Csi ga gda vrejdno pokaram, 1 na pout szvetsztva pozavam. 5. Naj, zvon szmrti grozne noucsi, Niksa sztvar tli nerazloucsi, Niti nesztrga vezala, Sz-kejm szva szrdcza vjedinala. 6. Kakoli naj v-zitki doide, Gotoviva oba na- ide: Oba rani mecs ’zaloszti, 1 veszeli trak radoszti. 7. I tam v-szrecsni dtis obcsinsztvi, Va ednouk v-szrdcza jedinsztvi Szpejvala bo’zoj szkrbnoszti, Za prijatelsztva szkrovnoszti. DiVznoszti prouti birznyemi. 301 SZOUSZEDSZTVO. N o uta: Szpoumeni sze ti, oh grejsni cslovek! 351. K ak veliki dar szkrbi bo’ze szo Szouszedje pobo’zni, Ki szo v-liibezni nepotvarjeni I med szebom szlo’zni! 2. Nega vu 'zitki prigodov tu’zni, Nega ni ve- szeli, Vu steri nebi z-szrdcza vrejlosztjov Oni tala vzeli. — 3. Kakoli szi gda doide ednoga, Doide i dru- goga: Talniczi szo szi vu dari sorsa Dobroga, hudoga. 4. Pri oupraviczaj edendrugomi Hitijo k-po- moucsi, Ino pri vszakom te’zkom bremeni Szo radi nazoucsi. 5. Edendrugoga z-vrejlov szkrbnosztjov Varjejo od kvara, 1 v-potreboucsi szi nevtajijo Liibeznosz- ti dara. 6. Z-rejcsov, i sz-peldov sze zbiidjavajo Na bo.’zo bojazen, I v-sorsa te’zkom premenyavanyi Na sztalno viipazen. 7. V-lejpom jedinsztvi vkiippotujejo V-krsztsan- szkom pozvanyi, I verna szrdcza szi osztanejo V- szmrtnom dugovanyi. 8. Vkuppocsivajo po vnougi trudi Vu zemle narocsaj, 1 vkup sze majo tam veszeliti V-nebeszki palacsaj. 9. Postuj tak, cslovek, verno szouszedsztvo, Kak ocse velki dar, I nyega vnejmar po ru’znom djanyi Neoszkruni nigdar. 10. Ar csi ti nye gda z-blaznimi recsmi, I de¬ lom zbantujes — Jaj! — kak sze tvojga bloudnoga djanya Kastige mentujes? 11. Ali csi je prav postiivati znaš, Szrecsen 302 Pravo krsztsansztvo. szi ’ze eti, I ednouk lejpi szad vernoszti mas Tam obilno 'zeti. 12. Proszi tak Bouga, naj te do koncza Zdr’zi v-toj vernoszti, Ino te sz-tvojmi szouszedmi nav- kiip Odicsi v-vecsnoszti. zahvAlnoszt. N o u t a : Sznaj’zi sze, oh draga duša ! OKO 'Zahvaliti dobrotivnoszt, Je csloveka szveta * du’znoszt, Stero ki bi gda zamudo, Vo bi szkazao szrdcze hudo, Oszkruno bi dušo szvojo 1, oh ocsa, pravdo tvojo: I tak bi sze nevrejdnoga Vcsino dara v’zivanoga. 2. Kakda szmejs ti, nezahvalen, I v-hotejnyi tvojem jalen, Liibezni aldov, tak szveti, Z-rouke brata tvojga vzeti, Kak sze nad nyim radiivati, I onoga zbanttivati, Ki je szanr szebe obou’zao, Gda je tebi almostvo dao? 3. Vis, nerazumna 'živina Nevcsini taksega bina! — Ona k-szvojmi hranitelj, Kakti dobrocsiniteli, Zah¬ valno szrdcze szka’zuje, I dar nyegov tak postuje, Da i nyegove trdnoszti Jarem noszi v-pokornoszti. 4. 1 divjacsina miruje Onoga, ki nyou miluje, 1 sz-krotkosztjov sze pridru’zi K-onomi, ki nyej v- kom szlu’zi. — Ti razum, i dušno vejszt mas, Ocse tvojega volo znaš; I od eti sze das vcsiti?! — Od eti tak szramotiti?! 5. Kama czilas, szin jalnoszti, Z-nagibom ne- zahvalnoszti? — Kaksi szad miszlis’ze eti - Kaksega ednouk tam 'zeti? — Tti bos zavr’zen od ludi, Etam pa rob diihouv hudi; Tti sze ti vtaji vsza pomoucs, Tam te pa sztere bo’za moucs. 6. Nezahvalnoszt, zla vretina, Je mira ludi sztr- Du’znoszti prouti bH’znyemi. 303 tina; Eti potepe szrecse czvejt, Tam na jaj vr’ze blouden szvejt. — Nagni tak vsze, oh goszpodne, N-a poti, tebi vugodne, I vesi varvati v-sztalnoszti Lejpi nagib zahvalnoszti. N o u t a : Groba sze nisese neogne. QKO IZi, Boug, pouleg pelde tvoje Mene z-szrd- cza lubijo, Ino ze-vsze moucsi szvoje Meni radi szlu’zijo; Blagoszlovi je v-tom ’zitki, I zviszi v-vecsnom prebitki. 2. Daj vu vszej 'zitka pripetjaj Nye i mene lti- biti, I nyim dnevov moji tekaj Na szlu’zbo poszve- titi; Ar esi nyim tou prikazujem, Tak velki dug moj plaesujem. 3. Za nye pozdigavam glasz moj K-tebi, oh visesna rnoucs! — Vlej vo na vsze blagoszlov tvoj, Ki szo vbougim na pomoucs; Ar veszelitelje szirout Szo vrejdni, Boug, tvoji dobrout. 4. Oh! — povrni ti ’ze eti Nyim vsze dobro- csinejnye, Daj nyim vu vszem tali meti Szrecsno naprejidejnye: 1, esi nyim sors rani szrdcze, Ti z~ budi v-nyem mira szuneze. 5. Gda pa tti na dnevov czili V-szmrti tiho za- szpijo, Ocsa, daj, da v-tvojem krili Mira sztanek dobijo. — Angelje szo oni tli nam; Angelje naj bodejo tam. ZM1RLIVOSZT. N o u t a : Szvejti sze poganov meszto. 'ŽKA (^slovek, z-zadomesztsavanyem Szi prek- * letsztva neszpravlaj; Z-vugodnim opo- nasanyem Miri sztezo napravlaj: 'Živi z-vszejmi vu jedinsztvi, 1 nej v-divjem protivinsztvi. 304 Pravo krsztsansztvo. 2. Nedaj szam zroka nikomi Na szrd i proti- vinsztvo; Nej! — daj priliko vszakomi Na mir ino jedinsztvo: Csi pa brat tvoj v-kom zabloudi, Nihaj, naj szi ga Boug szoudi. 3. Boli, isztina, obsalnoszt, Csi ti sto na kvar hodi; Ali csi mas v-dobrom sztalnoszt, Naturnoszt te nezvodi. Obladas, li pamet rad csuj, I huda z- hudim neplacsuj. 4. Csi je gli te’zko ladati Z-vderjajoucsov nag- losztjov; Donok, csi scses, obladati, Potisas szrd sz-krotkosztjov; Li na razuma glasz merkaj, I vu duhi nepomenkaj. 5. Gledaj na Jezusa sztopaj; Kak on, tak csini i ti: Duh krotkoszti te na szpadaj V-csemeri naj nepuszti; Tak obladas protivnike, 1 vzemes korou- no dike. 6. Szrditoszt Boug odurjava, I, csi jo naszle- dujes, Kak tu’zna je tvoja sztava, Ki sze szam rad szkvarjujes, Bouga, i du’znoszt odvr’zes, I dušo v- prepaszt mouk vr’zes 1 7. Nihaj zadomesztsavanye, Nihaj na Bouga, szodcza; Hudi naklonoszt vderjanye Ti naj nevtepe szrdcza: Nego boj Jezusa vernik, — Boj veksi, kak tvoj protivnik. 8. Obladas neprijatela Z-duhom tihe krotkoszti, i vcsinis szi ga angela Szrecse ino radoszti; Boug pa, szrditim protiven Bode tebi milosztiven. Nouta: Bla’zen je v-Bougi cslovek — 9KK Maj ti nezaide, cslovek, prvle szuncze, Kak sz j Q( j szrc j a Z csiszto tvoje szrdcze. Jaj tebi, csi v-tom hudom grejhi zaszpis! Lehko sze v-prepaszt vekvecsni mouk vtopis 1 2. Hiti podati dejszno protivniki Preczi, kak szta Du’znoszti prouti blPznyemi. 305 sze preerkla vu 'zitki; Proszi ga, naj ~ti falinge od- piiszti; Ali odpuszti nyemi nyegve i ti. 3. Boug ino szoudba ti pred ocsmi naj bou, Pred stero bos ti ednouk zagvusno sou, I z-szebom bodeš neszao tvojo vrejdnoszt, I tvoje bine, vu pra- vicsno vecsnoszt. 4. Grozno je tebi z-szrda punim szrdczoni Posztanoti tam pred tak szvetim szodczom: V-kak- soj oupravi mas odtecz pridti ta. Taksi sors sze ti tam vozravnati ma. 5. Ti krotki do sze szmiieno szoudili, I pred Bougom do v szvetloszti hodili; Ali szrditi protiv- niczi mira Do na mantre sli po noucsi vihera. 6. Boug! ti poszveti vszako verno szrdcze, Naj szvejti vu nyem tvojga mira szuncze, 1 pelaj vsze, po sztezi liibeznoszti, K-videjnyi licza tvoje szmilenoszti. Nouta: Oh goszpodne, ti nas veren. 356. B°“s' nedaj mi na trdnoszt zablouditi, Niti bratov neszmileno szoudili, I tak tebi, pravicsen i szveti, Szoudbe tvoje vnejmar gda prezveti. 2. Kaksi szodecz bi szi bio jasz, szin praha. Ki szam nemam dike tvojega sztraha, V-neznanoszti temnoj noucsi hodim, I od hudi nagobov sze vodim? 3. Kak bi mogao jasz koga szkvarjiivati, Da nyegvi dejl zroka nemorem znati? On zagvusno hotecs trdno bloudi, Ki bin brata brezi zroka szoudi. 4. Jeli je grejh, za ka volo ga szoudim, 1 jeli jasz v-ptisztom zdejnyi nebloudiin ? — Jeli szoudim nyega po praviczi, I nej v-szrdi i gnttsznoj kriviczi? 5. Jeli poznam nyegove protivnike, Ki szo nyega 306 Pravo krsztsansztvo. vrgli z-viszine dlke, Geto szo ga v-tamni zla vusz- pali, 1 od szteze szvetsztva zapelali? 6. Jeli je on zczejla rob zla hudoga, Tak da nema vu szebi vecs dobroga? — Ali je i zdaj vecs pobo’znoszti Vu nyem, kak zla gnuszne vno’zinoszti ? 7. Ka pa, csi je pregrejso li z-szlaboszti, 1 nej hotecs naisao v-grejhi radoszti? -- I sto bi szmeo -szouditi v-tom blaznoszt, V-kom sze lehko nahaja li bloudnoszt? 8. Sto bi ga szmeo pred czajtom oszouditi, Nyemi sztezo pokoure predsztoupiti, I nyegovo dušo v-bloude tanini Tak na porob vr’zti pekla planini? 9. Nej! — nedaj mi na te grejh zablouditi, I grejsnika pred czajtom oszouditi: Daj mi nyega z- szrdcza miliivati, I na 'zitka pout nazajpelati. 10. Tvoja, tvoja je, Boug, szoudba pravicze, Pred kim nega szkrovnoszti vecsne kmicze: Ti, ki i szrdcz miszli vidiš i znaš, Szam grejsnika sors v- zmo’znoj dejszni mas, N o u t a : Kako k-hladnoj vodi jelen. 357. N ai morem krsztsansztvo moje Z-delom * poszvedocsiti, I, Boug pouleg voule tvoje Vu vszem 'zitki hoditi, Daj mi takso naklonoszt, Stera vszako obsalnoszt Prenoszi vu mirovnoszti, Brezi grejsne odtirnoszti. 2. Csi bi mi sto szrecsi skoudo, Ni toga ne- zavrizem, I csi bi me krivo szoudo, Zato ga ne- odvrizem: Csi me sto odurjava, Jezus zapovedava, Naj sze i nad tejm szmilujem, HtidaN z-hudim nep- lacsujem. 3. Vejm ti, oh Boug, nam grejsnikom Vszak- den blagoszlov davas, I, kak nevrejdnim du’znikom, Falinge odpiisztsavas, Trak szuncza na vsze zbudiš, Du’znoszti prouti bh”znyemi. 307 I roszo nebesz piisztis; Dobrocsinis, kak z-dobrimi, Tak i sz-tebi protivnimi. 4. I jasz, jasz nebi setiivao Tebe naszlediivati, I toga, ki bi me psziivao, Z-szrdcza blagoszlavlati, Bin nyegov odpiisztiti, Ino sze ’z-nyim zmiriti? — Jaj! — csi bi dr’zao szrditoszt, Kak bi csakao tvojo miloszt? 5. Nej, nej! — csi me gda zapela Naklonoszt i krhkoucsa, Tvoj dober duh me naj pela Na 'zitka pout, oh ocsa! — Tl sze mi daj zmiriti, Szrditoszt oduriti, Psziie, prekletsztva varvati, I pout krotkoszti vandrati. 6. Li tak sze nema bojati Szkvarjejnya szrdcze moje, Nego miloscso csakati, Boug, od pravicze tvoje! Ar gda 'zitek szkoncsati, I racsun ti mam dati, Tl sze i meni szmilujes, 1 mir vecsni mi daruješ. N o u t a : Bla’zen boj Krisztus, toga. 353 \/i, ki szte z-menom vrejd bo’zi vernlczi, 1 * 'zitka szveti dobrout orocsniczi, KI z- menom navkiip tal mate v-miloscsi, 1 sztan pri ocsi. 2. VI, bratje, szesztre! jasz vam tou oblubim, Kaj vasz z-cslsztoga szrdcza vsze rad lubim, Csi taki prouti meni gda szfalite, I pregrešite. 3. Falinge vase rad scsem zakrivati. Pregrešim ' jasz —- tou mam prestiinati: Csi pa kak sztojim — oh! — szpadaj vas mi boj Bojaznoszti voj. 4. Vi, vbougi, ke czvet bloudno zametava, Szrd¬ cze moje sze vam zczejla podava: Vejm sze je Je¬ zus k-vszejm tak rad pridru’zo, Vszejm z-szrdcza szlu’zo. 5. Ki szte pa z-darmi zeinle aldiivani, I kak- 308 Pravo krsztsailsztvo. ste zmo’zni, szrecsni, postitvani; Vsze vam rad vouscsim, — nescsem vasz šaliti, Nego hvaliti. 6. Vszejm, vszejm brez’ vszega razlocska ob- lubim, Kaj vasz do szmrti postujem i lubim; Da tak med nami czvete ’zitka szvetsztvo, Mir, i bla- 'zensztvo. 7. Naj taksi morem osztati v-vernoszti, I na¬ jem vzeti v-pravicsnoj vecsnoszti, Ti, duh liibezni, mi boj k-pomoucsi szam, Da nepomenkam. KRSZTSANSZKA TRPLIVOSZT. Nouta: Oh szladki Jezus! ka szi. QKQ l-Ivalen bojdi Boug! — szvejti nam vere i j razegnan je dušne szlcpote mrak; Prepravlena je ’ze pameti bloudnoszt, I szrdcza dvojnoszt. 2. Ta je lejhnola preganyanya kmicza, I diis- noj vejszti szpoznana pravicza: Dragi je Bougi, ki sze nyega boji, I v-nyem nedvoji 3. Trpte tak edendrugoga, krsztsanye! Iszcsite v-miri, diisno zvelicsanye: 'Zivte na diko vasemi pozvanyi, I vadliivanyi. 4. Nej! — nekraluje ’ze vecs rama kmicze; Ar jo je potro prszt bo’ze pravicze. Nesztraste sze tak, csi sze vam proti szvejt: Boug je vas poszvejt. 5. Nezdvojte, csi gli vasz je ocsa mili Nejpri- pelao czelou k-’zelejnya czili. Sztati ma veke isz- tine kralevsztvo, Vszejm na bla’zensztvo. 6. Vi, ki szte v-visnoj szvetloszti tal vzeli, Di- cste za nye dar vszi Bouga veszeli, Varte jo szkr- bno, i 'zivte v zlo’znoszti Z-szinmi bloudnoszti. 7. Vidite, kaj ni trak szuncza szvetloszti Ne- Du’znoszti proiiti bh''znyemi. 309 Szija povszed v-ednakoj vrejloszti; Tak nemre bidti vszejm bo’za isztina Mira vretina. 8. Kelkou ji escse bloudi v-neznanoszti! I nev- taji Boug ni tej m liibeznoszti: Kak bi tak szineo ti koga szkarjiivati, I preganyati? 9. Niscse je nej tu brezi vsze bloudnoszti, Kak- ste szi je on velki vu moudroszti. Boug szrdcze gleda, i v-kom naide jakoszt, Vu tom ma radoszt. 10. Razlocsno je vzeo talentom szvoj vszaki; Zato szmo niti v-miszlaj nej ednaki: Ali Bougi je H hotecs neveren Grejsnik oduren. 11. Razlocsne poti je oudpro nam tli Boug, Po steri nasz vsze ta pripela ednouk, Gde sze odicsi vera, i nedu'znoszt, Szpadne pa ru’znoszt. 12. Hvalen bojdi Boug! — hodte, szpravlajmo sze V-jezusov orszag, i z-szebom zovmo vsze, Naj edna csrejda, i eden paszter bou, Ki de vodo nyou! N o u t a : Ki sze vu visnyem Bougi viipa. 360 O h ■ — dabi sze vsza tv0 J a decza, Ocsa, * v-tebi radiivala, I vu csisztom nagibi szrdcza Med szebom tak vjedinala, Da je nigdar duh bloudnoszti Nebi zbontao v-lubeznoszti! 2. Ti szi steo pojvere isztini Vjedinati vsze na¬ rode, I tak k-’zitka csisztoj vretini Pripelati vsze porode: Ali ludi gnuszno plemen Je naislo v-nyej szpake szemen. 3. Kaksa besznoucsa je ru’znila Szrdcze, ’zitek dela oni, Ke je ttiha moudroszt, zbloudila Vu tvo¬ jem vecsnom zakoni, I szina tvojega szvetsztvo Pre- nienila na prekletsztvo! 4. Ali — hvala! — — minoula je ’ze Noucs krsztsanszke odiirnoszti, I narod tvoj bli’ze i bli’ze 21 310 Pravo krsztsansztvd. Ide k-szunczi liibeznoszti, Pri sterom hejnya vesz viher, I vsze otavi vere mir. 5. Oh! — daj, ocsa, szkoro te hipek Vernim tvojim zadobiti, Naj v-miri morejo szvoj 'zitek Tebi na cseszt poszvetiti, — Dokecs vsze na velkom cziii Vjedinas vu tvojem krili. DOBRA PELDA. N o u t a : 'Živem jasz, tak veli tvoj Boug. Ofit TM, ki meni radoszt davas, Mi takaj zapo- * vedavas, Naj 'zitek moj vszemi szvejti Szlu’zi vu dobrom k-poszvejti; Ar szem brezi te moudroszti Nevrejden prave radoszti. 2. Vkup szi me szkleno z-driigimi — Z-dob- rimi, ino z-hudimi — Zato, naj nye v-dobrom vp- dim, I nyim na zbougsanye hodim; I, csi te v-tom bougam, ocsa, Tal moj je tvoja miloscsa. 3. Kak velika je pelde moucs! — Ona nasz vlecse nevedoucs Na tou, ka v-drugi vidimo; 1, csi za nyimi hitimo, Ali mo szlugi jakoszti, Ali robi zlocsasztnoszti. 4. Jaj! jaj naveke tim ru’znim, Ki neszpamet- nim nedtdznim Sz-peldov gniisznoga 'zivlejnya, I odurnoga csinejnya Ka’zejo hudo sztezo zla, 1 szo- pijo mantro pekla! 5. Jaj! — ka ma ’z-nyi bidti ednouk, Gda do je v-plamni vecsni mouk Ti neszrecsni preklinyali, Ke szo eti zapelali? — Dvojnoszti prepaszt sze od¬ pre, I nye ze-vszejm navkiip po’zre! 6. Boug ravnaj vszaki moj sztopaj, I odvrni mi te szpadaj; Naj drugim vu dobrom szvejtim, 1 v- nyi nagib szvetsztva nejtim, Da sze vszi, vszi szpra- vicsamo, 1 na cziii zvelicsamo. DuVnoszti prouti bh'’znyemi. 311 7. Ki, v-tvojem sztrahi hodecsi, Vnogo, vnogo dus blodecsi, V-obrazi tvojga angela, Na zvelicsa- nye pripela; On je angel ’ze tu v-prahi, I angel de v-dike trahi. N o uta: Kako, k-hladnoj vodi jelen. 362 K a m * va * a ^ste vera ' ^ szveto vadliiva- * nye, Csi mi je prazna dejl mera, 1 ru- ’zno moje djanye? — Csi vu dobrom zmenkavam, V-hudom pa obiljavam; Husi szem, kak pogan, v- vnougom, 1 neobsztojim pred Bougom. 2. I jeli szem szamo szebi Protiven, csi szem hudi? — Nej! — protiven szem, Boug, tebi, I vecs- noj szrecsi liicli: Ar tebe zametavam, Bratom pa szpako davam, 1 tak szam szebe i druge Sziihnem v-prepaszt vecsne brige. 3. Daj mi tou pred ocsmi meti, Dokecs van- dram na szvejti, I v tvojem sztrahi ’ziveti, Drugim k-pelde poszvejti: Da sze vszi, vszi blodecsi I v- zla blati le’zecsi Po meni zbudijo sz-tamna, I rejsijo duše plamna. 4. Tak szpunim jasz pravdo tvojo, Hodecs vu tvojem sztrahi; Tak odicsim vero mojo Pred ’zi- voucsimi v-prahi; Tak zbudim brate moje Tii na cseszt voule tvoje, I tak bom po sztezi szvetsztva Sou ’z nyimi k-czili bla’zensztva. MOLITEV ZA DRUGE. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug! 363 Z a vsze * 3ra ^ e ’ sze sztre, Cslovek, Bouga * zvisavaj, Ino za nyi szrecso I mir k- n yemi z d ti h a vaj; Ar je drago delo Za druge moliti, I biagoszlov ocse Za nye voprosziti. 312 Pravo krsztsanszfvo. 2. Molitev za brate Je gviisno szvedocsansztvo, Kaj je nej szkazlivo, Cslovek, tvoje krsztsansztvo, Kaj jezusov sztopaj Z-delom naszledujes, 1 kaj z- szrdcza zhaja, Ka nyim prikazsujes. 3. Eta molitev ti Ocsiszti nagib szrdcza, Da v- lubezni szvejti, Kak trak bo’zega szuncza; Ona za¬ davi szrd, I ru’zno odurnoszt, Ona te nadigne Na bratinszko vernoszt. 4. Ah! — szkejm bi szi szmeo on Dušo szvojo toliti; Ki sze nežna z-szrdcza. Za bli’znyega mo¬ liti? — K-pravoga bla’zensztva Zdenczi li on pride, Sz-koga prsz csiszti zduh Za vsze brate zide. 5. Jaj naveke torni, Ki tou du’znoszt zamudi! — Jaj trikrat vszakomi, Ki odurjava liidL I prek- letsztvo 'zelej Nyim v-molitvi szvojoj! —' Ka on csakati ma, Boug, vu szoudbi tvojoj! 6. Nej! — ocsa, nadigni Ti z-duhom szrdcze moje Na takso liibezen Mrtelne decze tvoje, Da jasz csiszte roke Pred tebom razpresztrem, I mojo molitev Vsze, vsze liidi zaprem. 7. 1 na tou naklonoszt Budi vsze tvoje verne, Sztrejbivsi ’z-nyi szrdcza Vsze nagibe odurne, Naj tak neszejo vszi Pred tebe szvoj aldov, I vo szi proszijo Miloscse blagoszlov. N o u t a : Goszpodin Boug, neosztav’ nisz. oaA jyiolimo sze ti, Boug nebe, Za vsze, nej ^ 1 szamo za szebe. Oh! — primi szrdcz naši aldov, I vtalaj vszejm tvoj blagoszlov. 2. Ti, oh vretina vsze dobrout Prosnyo vbougi tvoji szirout Popolnej moreš szpuniti, Kak bi mi znali prosziti. 3. Nej! — ti szi k-onim nej tuhi, Ki tebi v- Du’znoszti prouti drugotni sztvorjejnyi. 313 jedinsztva duhi Za obcsino aldujejo, I zakon tvoj postujejo. 4. Oh! neodvr’zi tak i nasz Zdaj, gda k-tebi zdigneino glasz Za vsze vbouge i sziroute: Szlisaj nasz, ocsa dobroute! 5. Odvrni vsze pogiibelno, Daj, ka je zvelicsi- telno, I vcsini vsze eti szrecsne, Tam pa szini dike vecsne. 6. Tebi, vecsni duh, boj dika, Vu imeni szred- benika, Ki nasz te je vcsio szpoznati, I vjedinsztvi zvisavati. 6. Duznoszti prouti drffgomi sztvorjejnyi. BRODJENYE SZVEJTA. No uta: Verno liidsztvo, dicsi, hvali Bouga. 365 7hrodjavaj, vandrar, bo’zi lejpi szvejt, Kak * vere isztin gorecsi poszvejt. Vsze, ka tvoj ’zitka voj, Jezus vesi, Vsze sze ti tu posztavla pred oesi. 2. V-nyem vidiš Bouga, kak sztvoritela, Szkrb- noga ocso, i ravnitela, Ki je vsza z-nicsesza nasz- tavo, I, naj sztoji, v-vecsen red posztavo. 3. Ka’ze ti nyega vrejmena tekaj, Hipov i szto tin nezbontan be’zaj, Szuncza trak, noucsi mrak, szlapov sum, De’zd’za vlaga, i grtima sztrasen rtim. 4. Veliki je on z-vszakoj traviezi, Vu vszakom czvejti, v-vszakoj kliesiezi, Vu pusztin, i zvirin ob¬ razi, V-leta hiezi, i vu zime mrazi. 5. Glaszijo nyega zraka ftiesieze, Mourja pre- Paszti ino ribieze, Hlad vretin, i plamin viszina, Kincsi dolouv, ino gour peesina. 6. 1 gde, nego tii tak milo szuneze Obszijne v- 314 Pravo krsztsansztvo. tvoje bolezno szrdcze, Gda britkoszt i 'zukoszt nye te’zl? — Csi bremen zla nad tebom nele’zl! 7. Gde, nego eti sze duša tvoja Zdigne z- dvojnoszti na sztan pokoja, Gda vidi, kaj ludi zlo trpi, Pobo’znoszt pa vu miri tiho szpl? 8. Tii, tu mas soulo bougabojazni, Vlsne mou- droszti, ino vupazni, Bla’zensztva i szvetsztva ravno pout, I vretino punoszti vszej dobrout. 9. Tu sze ii odpre doul szprhllvoszti, Tii broud na sztanek vecsne blvoszti, Po kom, znaš, i tl mas szttihlne Idti na mir i radoszt viszlne. 10. Neidi tak, vandrar vu bo’zem kejpl Mimo dugovany eti, kak szlejpi: Nej! — povszed tvoj pogled naj Bouga Brodi v-nyi, i nyegva csiida vnouga. M1LUVANYE SZTVARI. N o u t a: Krisztus veli: hodte k-meni. 366 |£ rsz<:sen *k> premiszli dobro, Sztvar je Do’ze delo moudro, Nad sterov tl oblaszt mas: Du’zen szi jo prestlmatl; Ar te’zki racsun mas dati, Csi jo nemilo mantras. 2. Du’zen szi i v-nyej, znamejnya Ocse csiid- noga csinejnya Z-bojaznov preszamnati, I, da ob- csuti boleznoszt, I, kak tl, ’zelej veszelnoszt, Sztrszni sze, nyou mantrati. 3. Csi szi gda vkroto zvirlno, I pod oblaszt vzeo 'živino, Niiczaj jo, kak bo’zi dar; Ar ti je na haszek dana, Ali nej zato podana, Naj jo vmarjas kak hohar. 4. Csi lacsnoj vtajls jejsztvino, Ali pa 'zednoj pltvino, I trapiš jo z-bremenom; Szam szebe, i nyou Du’znoszti prouti drugotni sztvorjejnyi. 315 zapraviš, Geto jo od moucsi szpravis, I vmoris pred vrejmenom. 5. Oh blaznik! kakse szrdcze mas, Kaj tebi verno sztvar mantras, I vmarjas brezi sztraha? — Vejm je ona tvoj hranitel, I veren dobrocsinitel Notri do groba praha. 6. Daj ji vo, ka szi ji du’zen; Ar znaš, kaj je i tak tu’zen Nye sors v-redi sztvorjejnya, Geto jo nemilo te’zi Bremen, stero nad nyouv le’zi Pri ousz- kopi ’zivlejnya. 7. Csi v-szrdczi obcsutejnye mas, Kak da szi jo tak trdno znaš Klati brezi miloszti? — Vis! — na zemli szi ti nye Boug, I ona sz-tvoji mili rouk Csaka hipe radoszti. 8. Hodi tak vu bo’zem kejpi, Szka’zuj szrdcza nagib lejpi K-vszakoj sztvorjenoj sztvari, I, liki visni ocsa tvoj, Vszejtn vodeliti gotov boj Veszelja ’zel- ne dari. 9. Miluj csloveka vbougoga, 1 boj vracs placsa vnougoga Med sztvorjejnyem razumnim; Ali nagni sze z-milosztjov, Cslovejsztvom ino krotkosztjov I k-sztvaram nerazumnim. MIRUVANYE DUGOVANY. N o u t a : Oh szladki Jezus ! ka szi. 367 H oug ' ^ v0 ^ e P° stUvat 9 ^ nyega * vszaki prahsecz miriivati; Ar ki nye kla- szi, zapravla, i tere, Nema on vere. 2. Vnougi, velki, lejpi szo tvoji dari; Vekvecs- no moudroszt vidim v-vszakoj sztvari: Zemla i vszej na nyej bodoucsi sztava, Je dike szprava. 3. Ti szi nam vsza, vsza puszto pod ladanye, 316 Pravo krsztsansztvo. Na haszek nas, i szpametno niiczanye; Ali zaprav- lati prepovedavas, Kakoli davas. 4. Neszmerno greši, i tebe bantuje, KI tvoji szveti darov nepostuje; Ar neszpozna on v-nyi lu- bezni tvoje, Ni szrecse szvoje. 5. KI klaszi drevje, czvejte, i travino, 1 preo- bracsa zemlo na pusztino; On je, Boug, tebi i szvejti neveren, I vszejm oduren. 6. Zasztavla tvoje poti, i czilanye, Vu blato klacsi odvejtka vupanye, I, da sze blazno prouti tebi grozi, V-jaj sze pogrozi. 7. Ka’zi tak meni i tu pout du’znoszti, Da tvoje dare niiczam v-pobo’znoszti, I nezapravlam v-ru- 'znoszti ’zivlejnya Tvojga sztvorjejnya. 8. Vsze naj kre mene vu miri prebiva, I bla- goszlov tvoj vu radoszti v’zlva, Da me netou’zi ed- nouk trdnoszt szrdcza Pred sztolczom szodcza. 9. Sztvouri vu meni szrdcze prav pobo’zno, I tvojoj szvetoj vouli tak podlo’zno, Da sze szrtsz- nem, tvoj lejpi szvejt klasziti, Ino kvariti. N o u t a : Bla’zen je v-Bougi cslovek V sze, ka je bo’za rouka nasztavila, Ali mes- J * tria naprejposztavila, Vsze ti boj, cslo¬ vek, vrejdno posttivanya, Szkrbne obranbe ino mi- riivanya. 2. Idi kre vszega z-razumom moudroszti, Ob- csuti nad nyim naklonoszt radoszti, I, nyega csudne szpodobnoszti gledecs, Moli velikoszt bo’zo, v-prahi klecsecs. 3. Pokaraj trdno one neszpametne, Ki, z-sega- voszti szvoje vragometne. Dela nature tak blazno klaszijo, I v-nyej lepote vecsni trak gaszijo. Poglavnika. 317 4. Tak poszvedocsi tvojga djanya mera, Kaj te i eti vodi prava vera: Tak de po tebi v-miri sztao bo’zi szvejt, I povszed vgajao nyega lepote czvejt. IX. Razlocsne sztave ludi. Poglavnika. N o u t a : Dober je nas Boug, porazmite. 369. B oug! ti nam davas poglavnike, Ki na- * rode z-moudrosztjov ravnajo, 1 vu ob¬ razi tvoje dike Obcsinszki red i pravdo csuvajo, Da vszaki cslovek v-miri prebiva, Du’znoszt csini, i bla- goszlov v’ziva. 2. 1 kak bla’zen je poglavnik on, Ki kak na- mesztnik tvoj, goszpoduje! — Lejpi je tri i tam nyegov Ion, Csi peldo i glasz tvoj naszleduje: Bla¬ teni je pod nyim i narod tvoj, Komi je on ocsa, i mouder voj. 3. Etak nroudroga poglavnika Szi ti i nam dao za voditela. Tebe sze tak prisztaja dika Za tak po- polnoga ravnitela. V-tvojoj dejszni je sors vszej na¬ rodov, V-tvojoj szrecsa vszej sztotin porodov. 4. Oh! zdr’zi ti našega krala Vu dugom ino rnirovnom ’zitki; Podejli nyemi vnogo tala Vu vszej dobroutaj, i sztalnoj d i ki, I ravnaj ga z-dobrim du¬ hom tvojim, Da ocsa bou podlo’zanczom szvojim. 5. Vsze naj vzeme on pod perouti, Brez’ raz- locska sztana, ino vere i angel bou vszakoj szirouti, Szoudivsi vsze pouleg djanya mere: Moudroszt, lii- bezen, ino pravicza Boj korouna nyegovoga sztolcza. 6. Nasz pa vsze zbiidjavaj na hodbo Podlo- 318 Razlocsne sztave ludi. 'zanczom du’zne pokornoszti, Da neszpadnemo v- trdno szoudbo Po kastige vrejdnoj okournoszti: Do- padnenye tvojga namesztnika Bojdi naša radoszt, in o dika. N o u t a : Oh vekivecsne miloscse. S70 H 0>ze ve *^ e szmilenoszti Dar je mouder * poglavnik, Ki ludsztvo vu liibeznoszti Ravna, kak veren szkrbnik — Zato sze i mi radtijmo, I miloszt ocse postujmo V-nam danom inoudrom krali. 2. Oh ocsa! ti ravnaj nyega Z-duhom visne moudroszti, Naj cseszt pozvanya szvojega Szpu- nyava vu radoszti. Pravicze i pobo’znoszti Nagib boj nyegve zmo’znoszti Neszprhliva korouna. 3. Ti szam ga vcsini szrecsnoga V-hvalnom na- menyavanyi, I pršvdi tvojoj vernoga V-kakgodi sz- koncsavanyi, — Na cseszt imeni tvojemi, Na ra¬ doszt szamomi nyemi, I nam vszejm na bla’zensztvo. 4. Koronuj nyegve csesztnike Z-lejpim glaszom moudroszti, I vsze nyegve szlu’zbenike Z-naklonosz- tjov vernoszti; Da czvejt nyegvoga kralevsztva, I obcsinszkoga bla’zensztva Vgaja po nyi vu diki. 5. Serege nyegve koronuj Ti z-ob!adnoszti di- kov; Po nyi szvejt z-mironr obdaruj, Szteri mecs protivnikov, I vjedinaj vsze narode, I vszej mejszt zemle porode Z-vezalom liibeznoszti. 6. r Poszluhni, ocsa, narod tvoj, I primi ete al- dov: Orok krala našega boj Tu tvoj mir i blagosz- lov; Tam pa v-pravicsnoj vecsnoszti Daj nyemi sztalne vernoszti Najem — 'zitka korouno. 319 Vfsne oblaszti. N o u t a : Bojdi dika i postenye. 371. T' Boug, davas nam csesztnike Na varva- * nye pravicze, Davas moudre redovnike Na vmarjanye krivicze. Dika ti, ocsa vernoszti, Za dar tak mile szkrbnoszti — Za visno oblaszt našo. 2. Oh! — osznaj’zi nye z-moudrosztjov Na isz- tine szpoznanye, I z-nevkleknyenov vernosztjov Na pravicze varvanye, Naj sze za czvejtek kralevsztva, I obcsinszkoga bla’zensztva Z-vrejlim duhom sz- krbijo. 3. Daj nyim v-pozvanya -du’znoszti Moudro ocsinszko szkrbnoszt, I pri nyihovoj vladnoszti Liid- sztvi tvojmi mirovnoszt. Hudim na sztrah i bojazen Pobo’znim pa na viipazen Sztoj szvetli sztolecz nyihov. 4. Ti brani nye z-zmo’znov ramov Prouti szili protivnoj, I zakrivaj je z-obranbov V-velkoszti nyim lasztivnoj. Csi sze tebe prav bojijo, I kre pravicze sztojijo, Ti koronuj nyi vrejloszt. 5. Ti vlej nagib podlo’znoszti Vu szrdcza bougsa husa, Naj sze ji vu bojaznoszti Zasztoupi vszaka duša. Bremen csčszti nyim lehkouti, I na konczi ’zitka pouti Nyim daj najem vernoszti. 6. Daj, da z-nami vred sztojijo Vu tvojoj bo¬ jaznoszti, I tvoje ime csesztijo V-szinovnoj viipaz- noszti, Szpoznavsi, kaj szi ti goszpoud, Ki vszejm mrtelnim mejris pout, I od vszej racsun vzemes. Nouta: Oh goszpodne, ti nas veren. 372 l a ^ v ' sn0 oblaszt zavr’ze f J — on szebe trdnoj szoudbi J a j ! podvr’ze, 320 Razlocsne sztave ludi. Geto bo’zo nasztavo oszkruni, I szvejt z-vnougov hiidoubov napuni. 2. Visna oblaszt je szteber pobo’znoszti, Vere, mira, pravicze, batrivnoszti; Pod nyouv vgaja or- szagov moucs, i czvejt, Po nyej sztoji vu diki bo- ’zi szvejt. 3. Zaide szuncze nepodlo’zni narodov, Vu prah szpadne czvet okorni porodov, I z-vrejmenom vesz- noti morejo, Ki visesno oblaszt zavr’zejo. 4. Setujmo tak, kak bo’zi podlo’zanczi, I vi- sesne pravde vucseni znanczi, — Setujmo vszi pred liczem oblaszti V-pokornoszti, i bojazni raszti. 5. Gledecs na czil, steri nam je polo’zen, ’Ziv- mo eti vszi, kak narod podlo’zen — Dokecs mo tam v-nebeszkoj szvetloszti Podlo’zanczi kralevsztva miloszti. Duhovnikov. N o u t a : Hodi k-nam szveti duh bo’zi! Q'7Q r\h Jezus, vere poglavnik, Vszej protivni- * kov obladnik! Vzemi aldov poniznoszti, Za te zalog liibeznoszti, Kaj na czerkev tvojo szkrb mas, Csrejdi tvojoj pasztere das, Nye z-diihom vo¬ diš, opravlas, V-moudroszti i szvejsztvi ponavlas, I vu deli blagoszlavlas. 2. Da tak lubis liidsztvo tvoje, Tak ravnaj szam nyega voje, Da v-neszkazlivoj vernoszti Hodijo sztezo du’znoszti; Nyi temno pamet preszvejti, I krhko szrdcze poszveti, Vodi je, pouleg obejcsi, Vszedni 'zitka pri tvojoj rejcsi, Kak visne isztine szvejcsi. 3. Szemen po nyi vOvr’zeno Vcsini vszegavejcs bla’zeno. Poszluhni nyi zdiihavanye, Koronuj na- menyavanye. Po nyi votalana szvetsztva Naj bodo Duhovnikov. Vucsitelov. 321 zalog blažensztva Vszejm, ki' szo tebi podani, I, kak miloscse odebrani, Na zvelicsanye pozvžni. 4. Daj, da sze tebe bojijo, 1 v-veri mocsno sztojijo, Poti tvoje prav lubijo, I tebi v-szvetsztvi szlužijo, Odurijo vszo szkazlivoszt, I zdr’zijo mer- tucslivoszt, Rejcs tvojo §zrdcsno glaszijo, Szvejti vu vszem tali hasznijo, 1 blagoszlov tvoj vidijo. 5. Nyi poszluhsavcze duh szveti V-dusi i v-tejli poszveti, Da verne pasztere szvoje, Kakti poszelnike tvoje, Vu dobrom naszledujejo, Bougajo i pestuje¬ jo, Z-csisztoga szrdcza lubijo, K-nyim sze sz-krot- kosztjov pridružijo, I nyim z-radosztjov szlužijo. 6. Tak, tak szpuni ti tvojo rejcs, I nam dano ono obejcs, Kaj czerkev tvoja osztane, Csi vsze, vsze szprahom posztane, Kaj de ona vszejm naro¬ dom, Vszejm mejszt i sztotin porodom Tii nasztava szpravicsanya, Visnoga mira, i vupanya, Tam pa ednouk zvelicsanya. Vucsitelov. N o u t a : Ka Boug csinl, vsze je dobro. 374 ^ e ’ z ' sz krbnosztjov Te neznane * vucsiti, 1, liki Jezus, z-vernosztjov Nye na dobro voditi. Kaksa radoszt Csaka vrejloszt Po¬ božni vucsitelov, Kak Žitka voditelov. 2. Obilen szad majo žeti Oni za trud szvoj sztalni, Najem vzemejo že eti Od vnougi szrdcz zahvalni; Tam pa ednouk Odicsi Boug Vu blaže¬ no j vecsnoszti Nye szkorounov vernoszti. 3. Ar kaksi aldov je za szvejt, Te male osz- navlati, I nye že v-gingavoszti lejt Z-jakosztjov op- f avlati, Szredbenika Rejcsi Žitka Odicsenomi szun- czi Moucs szpraviti v-nyi szrdczi 1 322 Razlocsne sztave ludi. 4. Liki neobtriidjen vrtnik Gaji, csiszti czepike; Tak nasztav duhovno szkrbnik Osznavla soul mla¬ dike, Stere czvetecs, I szad rodecs, Vesz szvejt bla- goszlavlajo, I radoszt ponavlajo. 5. Medtejm, nej li tu vu prahi Je blagoszlov nyi szkrbnoszt, Nego i tam v-dike trahi Szad szka- ’zuje nyi vernoszt: Prejk do z-szebom V-pravicze dom Neszli nyi vucseniczi Kincs szvoj vu lejpom szrdczi. 6. Tak dragi kincsov daritel Je od tebe nam dani Mou’z on, ki je, kak vucsitel Mladicskov k- nam pozvani. — Oh! — kak nebi, Ocsa, tebi Goro szrdcz naši aldov 1 za ete blagoszlov?! 7. Boug! vesi nasz tak postuvati Našega vu- csitela, I zavelko prestimati Nyegve trude i dela, Da z-szkuzami On med nami Nigdar pred lieze tvoje Nenesze to’zba szvoje. 8. Koronuj ti z-mirom eti Nyegvo neobtriidje- noszt, I tam nyemi szad daj 'zeti Za takso zaszlii- 'zenoszt: Pelaj tvoj glasz ’Z-nyim vred i nasz, Kak nyegve vucsenike, K-videjnyi tvoje dike. Poszliisavczov. N o u t a : Krisztus veli: hodte k-meni. 07 K Qd tebe je red czerkevni, Kak varvacs do- | =)rou ^ duševni, Boug, hvalen boj za nyega! — Kak moudre szo tvoje poti! — 1 tu sze szkrbis verno ti Za mir liidsztva tvojega 2. Oh! — rejd te blagoszlovlen boj, Da szkr- bno varje orok tvoj, I csiida tvoja glaszi; On naj vesz szvejt preszvetsava, Vodi, trousta, poszvetsava, Po rejesi tvoje glaszi. 3. Ocsa, kaksa radoszt za nasz, Kaj sze tvoje Poszltisavczov. 323 isztine glasz Po nyem tak razsurjava, Da zemle sz!ejdnya krajina Tebe, i tvojega szina Vadjuje i zvišava! 4. Hvala! — ti i na nasz szkrb mas, I vu veri nasoj nam das Voditele bla’zensztva, Ki nam z- moudrimi vusztami, I vugodnimi delami KTzejo sztezo szvetsztva. 5. Daj nam z-vrejlov gedrnosztjov, I z-csisztov szrdcza radosztjov Nyi navuk poszluhsati, I vsze, ka nasz v-rejcsi vcsijo, Ali pred nami csinijo, Szpa~ metno premetati. 6. Csi je isztina, ka vcsijo, 1 csi z-deji, stera csinijo, Szvejti krsztsanszka moudroszt; Ti vcsini vsze szadarodno, Tebi na szlu’zbo vugodno, Nam na mir, nyim na radoszt. 7. Daj sze nyim sz-tejm batriviti, I po ednom govoriti: „Z -m e n o m je duh moudroszti! — Ki sz o tii moji, dobro znam, Kaj do moji ednouk i tam Vu nebeszkoj radoszti!“ 8. Csi gda karajo okornoszt, Naj sze na du- ’zno pokornoszt Hiti grejsni zbuditi; Da, ka ti za- povejs, szpuni, Ka pa dušno vejszt oszkruni, Setuje, oduriti. 9. Csi bi pa i oni szami V-dobrom gda zmen- kali, kak mi, Ni te nedaj nyi vcsenya Nam vnej- niar zametavati, — Ni blazno ogrizavati Pred szvej- tom nyi postenya. 10. Nagib gnuszne, obsalnoszti, I grejsne ne- 2 ahvalnoszti Nasz naj nigdar neru’zni; Niscse nasz Po protivinsztvi, Niti po divjem pusztinsztvi Nesz- pravlaj nyim vor tiVzni. 11. Ti vsze vr’zes ednouk na jaj, Prouti kim sze v-szkrivni szkuzaj Szlugi tvoji tou’zijo; Ar ki 324 Razlocsne sztave ludi. nye odurjavajo, Boug, tvoj red zametavajo, I szami sze szoudijo. 12. Nej! — ocsa, nedaj nam nigdar Dara tvoj- ga, szamim na kvar, Nevrejdno zbantuvati; Vesi nasz tu duhovnikov red Posttivati, i ’z-nyimi vred Sze ednouk zveliesati. Hfzni goszpodarov. N o u t a : Ki sze vu visnyem Bougi vupa. S76 floszpodne! z szrdcza te esesztimo, V-sztavi * nase szamotnoszti; Ar od tebe i mi vi- szimo, Kak decza tvoje szkrbnoszti, I duh nas sze sz-tebom vtoli, Csi te v-poniznoszti moli. 2. Vszi, ki zdaj pred tebom sztojimo, Vszi szino szi po rodi szvoji, V-tvojoj liibezni nedvojimo; Ar szmo po zakoni tvoji, Po kom szi nasz vkiipesz- kleno Vu tivaristvo bla’zeno. 3. Bla’zen, koga vu szvetom hi’ztvi Dober duh liibezni vodi! — Mir, i blagoszlov vu poistvi V- dvouri i pouli ’znyim hodi; Radoszt nahajo on povszed, Kamakoli vr’ze pogled. 4. Bla’zen trikrat, koga hi’zni red Dobri otro- czi szna’zijo, Ki z’szvojimi roditelmi vred Bougi vu szvetsztvi szlu’zijo, Med szebom sze postujejo, 1 liidi nezbantujejo! 6. Bla’zeni szo, ki z-dr’zinov vred Bouga v- radoszti esesztijo, I, kak pela visne pravde red, Od nyega vu vszem viszijo! — Oni, csi szo gli ne- volni, Szo i z-malim zadovolni. 6. Tak je! — Boug, ki szo tebi verni, 1 v-je- dinsztvi prebivajo, Ognejo sze vdarezov neszinerni, I blagoszlov tvoj v’zivajo, I, gda czil szvoj prebe¬ dijo, Od tebe najem dobijo. Hfzni goszpodarov. SzltFzbene dr’zine. 325 7. Posles, isztina, ti vnogokrat I pobo’zne szlu- 'zbenike Med bodelje rou’ze 'zitka brat, I szkusa- vat protivnike, Te’zki beteg nyi 'život trt, Ino nyi szrdcze ranit szmrt. 8. Ali, csi mirovno trpijo Szebi oszodjene kri- ’ze, 1 pod bremenom nezdvojijo; K-bla’zensztvi sz- toupijo blFze: Ti zdignes nye po trplejnyi K-vecsni radoszti 'zivlejnyi. 9. 1 mi, csi nasz gli szmrt razloucsi, Ednouk pa vszi vkuppridemo, I tam sze nam 'zitek odlou- csi, Gda od etecz odidemo, Vu popolne radoszti vrt, Gde nasz vecs neraztepe szmrt. 10. Tam, tam mo vu dike kralevsztvi Szpejvali toj szmilenoszti. Stera nasz k-taksemi bla’zensztvi Pela zdoula mrtelnoszti, I stera nam da 'ze eti V- lejpoj radoszti tal meti. Szlii’zbene dr’zine. Nouta: Vu vszakom mojem djžnyi. 377. T* sztave moje goszpoud, Ki v-rouki mas * mojo pout, Me vesi szpunyavati V-nev- kleknyenoj vernoszti Opravicze du’znoszti, I v-szvet- sztvi te zvisavati. 2. Moudro szkoncsanye tvoje Je i sztan szlu- ’zbe moje, Mili ravnitel moj! - Kakda tak jasz v- nyej nebi Po vouli hodo tebi, Bougavsi glasz i ta- naes tvoj? 3. Oh! — daj mi dobrovolno, I nej nezado- Volno, Bremen odnašati, 1 v-pravoj poniznoszti, Nej Vu gnusznoj gizdoszti Sze vu vszem oponašati. 4. Haszek verta iszkati, Drugi nejzbantuvati, I 2dr’zati vernoszt, Oduriti vszo ru’znoszt, I varvati bedu’znoszt Tou da dr’zincseti vrejdnoszt. 22 326 Razlocsne sztave ludi. 5. Ali, csi nye hotlivoszt, Zlo, tatla, vtraglivoszt Ednouk zgrabi v-mre’ze, Pokvari nyega tejlo, Dušo, i bivoszt czejlo, I nye na vecsni jaj vr’ze. 6. Volo tvojo iszkati, I v-dobrom sze flfszati Me vesi, oesa 'zitka; Ar v-tvojoj szlu’zbi sztojlm, 1 csi sze te prav bojim, Szpunim du’znoszt szlu- 'zbenika. 7. Znam, kaj mojo nevernoszt, Ino vszako odur- noszt Csaka najem britki; Csi szem pa v-szlu’zbi veren, Vzemem Ion moj primeren Eti, i v-vecsnom prebitki. 8. Boug! na tou kebzuvati, I tak vernoszt zdr¬ sati Me vesi dober duh tvoj, Naj v-tvojem bo’zem sztrahi SzltFzim eti vu prahi, 1 tam gvtisno vze¬ mem Ion moj. Hfznikov. N o u t a : Oh zdieseno sz. Irojsztvo ! 070 'T'}, nebe, zemle sztvoritel, Szi i hfztva ** * nasztavitel, Po sterom je i naj szama Vkiipszklenola tvoja rama. 2. Ti tak i potom z-nama boj, I daj nama bla- goszlov tvoj K-vszemi najnomi hotejnyi, Pocsivanyi, i csinejnyi. 3. Daj, da sze tebe bojiva, I vu tebi nedvo- jiva, Edendrugoga lubiva, 1 dobrim iudem szlu’ziva. 4. Na diiso naj szkrb nosziva, Tebi sze z szrd- cza moliva, I za vsze, v-kom tal jemleva, Pred tebe aldov neszeva. 5. Zdr’zi naj v-sztalnom jedinsztvi, Prouti zle, i protivinszntvi; Vesi naj zakon tvoj varvati, 1 vu liibezni vandrati. - 6. Vesi naj szkrblivo delati, ino vu vszem red Hfznikov. 327 Pelati, — Na domanyi opravlanye, I szirout bla- goszlavlanye. 7. Talnika szi bojdva v-szrecsi, Kak v-nevouli 1 v-neszrecsi, Vszako bremen vkiip znasajoucs, 1 med szebom sze troustajoucs. 8. Falinge najne znašajva, Pred szvejtom ne- r azglasajva; Varva sze divje lutoszti, I potujva vu krotkoszti. 9. Csiszta naklonoszt jakoszti Nama naj szlu’zi k-radoszti; Ar gde sze ona nahaja, Tam, li tam bla’zensztvo vgaja. 10. Csi naj obdaruješ z-deczouv, Naj szi mou- dro deneva ’z-nyouv, Vcsivsa jo v-tvojoj bojazni, I v u detinszkoj vupazni. 11. I, csi naj razloucsis v-szmrti, Vjedinaj naj v dike vrti, Gde va v-bla’zenoj vecsnoszti Czvela v- sztalnoj liibeznoszti. Na obszojno nouto. 379. D obr i' hi’zniczi, vi poszluhsajte! Vašega * reda sze zdr’zavajte, Szvetoga hi’ztva zrok Premiszlite, Da sznaj’zen 'zitek sztalno lubite. 2. Nika drugo nej je szveto hi’ztvo, Nego dvej v erni szrdcz tivaristvo, Nezbontan zakon nyidvi je- ^insztva, I pravdeni sztan ’zitka obcsinsztva. 3. Zakon ete je Boug szam nasztavo, 1 med v ernimi goriposztavo, Ino, kak visno szkoncsanye Sz veto, Za trouji zrokov volo poszveto. 4. Te prvi zrok je decze rodjenye, Sz- ^ r bno hranenye, moudro vodjenye, Na povnou’za- n ye zemle narodov, I poszvetsenye szvejta porodov. 5. Nasztavleni je te zakon drugoucs, Da bi med f 2 brbmi meo cslovek pomoucs, Veszelitela v-dnevi 2 aloszti, ino talnika v-dari radoszti. 328 Razlocsne sztave ludi. 6. Tre ti c s je zakon te Boug nasztavo,.Da bi nasztavo csisztoucse szpravo, Naj bi sze varvao szvejt vsze ru’znoszti, I ’zivo v-szvetsztvi i nedu- ’znoszti. 7. Verni hFzniczi, na tou kebzujte! Vszedni vu bo’zem sztrahi potujte; 'Zivte med szebom vu iii- beznoszti, I szpunyavajte du’znoszt v-vernoszti. 8. Tak, tak vasz vu vszem Boug blagoszlovi, Ki szte tii odebrani nyegovi, I, po szkoncsanoj hodbi vernoszti, Zviszi vasz ednouk v-diki vecsnoszti. 9. Bla’zeni szo, ki Bouga lubijo, I nyemi v- ’zivoj veri szltFzijo, Pravde nyegove neoszkrunijo, Nego nyou vu vszem verno szpunijo! 10. Szrecsni te i vi’ze eti v-prahi, Csi nezmen- kate vu bo’zem sztrahi; Vidli te vu vszem ocse bla- goszlov, I pocsine szi v-vami duh nyegov. 11. Gori de raszla vaša decsicza, Vam na pos¬ terje i radoszt szrdcza, Na lejpi czvejtek vase rod¬ bine, I diko czerkvi, i domovine. 12. Tak velki zakon je szveto hFztvo, Kakti dvej verni szrdcz tivaristvo! — Taksi blagoszlov nye naszleduje, Dokecs je szam Boug tam koronuje! Noszecsi ’zen. No uta: Noucs je pred dvermi vszej. OCA Cztvoritel szmileni! Zvisavam te, kak ocso, * Kaj szi sze vu meni Zdaj tak csiidno odicso, Gda v-utrobi mojoj Noszim blagoszlov tvoj 2. Szpoznam, ocsa, kaj szem Nevrejdna szlii-' 'zbenicza, I ednouk bom vu vszem Bla’zena rodje- nicza, Csi kak prouti tebi Nevgresim obszebi. 3. Ali, oh jaj meni, Csi kak vtepem nedu’znoszt, Noszecsi 'zen. Roditelov. 329 I mojmi szemeni Vtajim materszko du’znoszt! — Jaj! — csi nye zapravim, Duši mantro szpravim. 4. Tu de me pravicza Szvejta trdno klacsila, Tam pa pekla kmicza Brezi koncza trapila. Nindri duša moja Nenaide pokoja! 5. Ocsa! vari me ti Etak sztrasne blaznoszti. Vesi me tvoje poti Vandrati v-bojaznoszti, Szad moj obarvati, 1 na ’zitek dati. 6. Oh! — zdr’zi do czila Moj i deteta ’zitek, I daj, da veszela Zadobim jasz on hipek, Vu sterom porod moj Zavidi poszvejt tvoj. 7. Rodjejnya bolezni Mi szmileno zlehkouti, I daj mi v-ltibezni Krilo vkupzagrnouti Zdravo dejte nioje, Kak dar rouke tvoje. 8. Primi nye z-miloszti Med odebrane tvoje, 1 po szvetom krszti Je imenuj za szvoje; Naj ti szlu’zi v-szvetsztvi, 1 tal ma v-bla’zensztvi. 9. Tak bom te tu v-prahi ’Z-nyim navkiipe csesztila, I nye v-tvojem sztrahi Sztalno r vandrati vcsila; Dokecs me ti, Boug, szam Odicsis ’z-nyim vrejd tam. Roditelov. Nouta: Kako k-h!adnoj vodi jelen. 381 V u vsz ^ om deteti mojem, Ocsa, dar tvoj szpoznavam, I tebe, po duhi tvojem Mo- lecs, za nye zvisavam. Daj mi za nye szkrbeti, I nyi szrecso 'želeti, Tak da je vu tvojem sztrahi Go- nhranim eti v-prahi. 2. Oh ti, ki szi mene hrano Do etimao z-dob- r oute, I deczo mojo bos brano, Kak vsze druge szi- r oute, Nyi bre’z trousta nenihas, Nego nyim blagosz- 330 Razlocsne sztave ludi. lov das, Da vu tebi nezdvojijo, I vu szvetsztvi te csesztijo. 3. Kak vnouge pogubelnoszti Nye vu ’zitki csa- kajo, 1 od kakse dreszelnoszti Sze csesztou potakajo! — Sto zdr’zi nye zvon tebe, Veren varivacs nebe, Naj sze v-grejhe nevtopijo, I od szkvarjejnya zdr¬ sijo? — 4. Ravnaj nyim pamet i szrdcze, Boug, na tvojo bojazen, Naj sze szvejti v-nyi, kak szuncze, Pobo’z- noszt i viipazen, Da do v-cseszti szkrbllvi, I v-ne- vouli trpllvi, Med szebom sze pa zbivajo, I blagosz- lov tvoj v’zivajo. 5. Vszaki den sze naj bougsajo, I v-moudroszti czvetejo, Tanacs tvoj radi bougajo, I v-jakoszti rasz- tejo; V-szrecsi i premocsnoszti Je vari szprevejd- noszti, Naj sze od zla nezgrabijo, 1 sz-tebe nesz- pozabijo. 6. Na velki den szoudbe tvoje Daj meni tou bla’zensztvo, Da v-seregi decze moje Pridoucs v- tvoje kralevsztvo, Vsze okouli szebe mam, 1 te odgovor ti dam: „Tou s z o, ocsa, k e szi mi dao; Vsze sze m je na ’zitek z d r’ z a o !“ Nouta: Gorizdignem ocsi moje. OQO ^elko je, oh roditelje, 1 mladicskov vodi' * telje, Velko je vase pozvanye, Kak gosz- podne dugovanye. 2. Trden racsun date szodczi, Csi szo kak vasi otroczi Po vasz zlocsasztni vcsinyeni, 1 tak v-prepaszt mouk sztinyeni. 3. Od vasz de prosena nyi krv, I neveszne prsz vasi csrv, Csi vasz li eden bin te’zi, V-kon' zrok nyi szkvarjejnya le’zi. 4. Oh! — na rejcs eto kebztijte, 1 na toni Roditelov. Otrokov. 331 bidti setujte, Da nika nezamiidlte, Po kom nye mantre rejsite. 5. Pazte na nyi sztavo czejlo — Na dušo, ino na tejlo, I vsze, ka nyim haszni, csinte, Ka pa skoudi, tou odrinte. 6. Budte je sz-peldov na dobro, Hodecsi pred nyimi moudro, Da, liki v-lejtaj rasztejo, Tak naj v- moudroszti czvetejo. 7. Vcsite je nuczati vrejmen, I szejjati ’zitka szemen; Ar sz-tak bisztrim tekajom lejt Hitro po- vejhne i nyi czvejt. 8. Mejte szkrb na nyi kotrige, Tak da nedo porob brige, Betegov ino rounoszti, Po zle vase nemarnoszti. 9. Vcsite, i dajte je vcsiti, Ka majo, ka nej csi- niti, Da znajo prav razszouditi, V-kom nyim je lehko blouditi. 10. Ka je csloveki szpodobno, Bougi i liidem vugodno, Tou v-nyl mehko szrdcze czejpte, Vsze hudo pa ’z-nyega trejbte. 11. Nyi korouna boj — nedu’znoszt, Da niksi grejh, niksa ru’znoszt Nigdar nyl duše nevtepe, Ni nye mira nepotepe. 12. Tak do oni vaša dika Tam pred liczem szredbenika, Gda sze vam v-velkoj vecsnoszti Podeli najem vernoszti. Otrokov. N o u t a : Jezusa neodpiisztim. 'T'ebi, ocsa, poszvetim Na aldov vszaki moj hipek; Tebe zahvalno csesztim: Ar szi mi ti dao moj ’zitek, Dao szi mi roditele, Kak verne hraditele. 332 Razlocsne sztave ludi. 2. Daj, da, kak dober otrok, Nylm doszta ra- doczti szpravlam, I britki szkuz vszaki zrok Od nyi szkrblivo odpravlam, Nye veszelim vu djanyi, I vrej- loszti v-pozvanyi. 3. Naj nyitn bodem pokoren Vu vszem, ka sze tebi vidi, I nej. kak szin okoren, V-nagibi i 'zitki hudi; Nyi zapoved tak zdr’zlm, Kak sze v-tvojoj rejcsi vcsim. 4. Vu nyi britkoj 'zaloszti Nyim naj bodem veszelitel, I v-nyij szlaboj sztaroszti Pomocsnik, ino hranitel; I csi kaksi bin v-nyi znam, Naj ’z-nyim potrplenye mam. 5. Vsze naj od nyi odvrnem, Ka je szrdczi na bolezen, I nyim vu vszem povrnem K-meni szka- zano lribezen; Da sze pred sztolczom bo’zim Od nyi szkuze netou’zim. 6. Rejcsi tvoje szvetloszti Sze mi daj i tu dr¬ ezati, Ino v-szrdcza vrejloszti Jezusa naszleduvati, Ki sze je roditelom Poudao z-’z!tkom i z-delom. 7. Tak de prava pobo’znoszt Korouna mla- doszti moje; Tak mi ti, visna zmo’znoszt, Nevtajis liibezni tvoje, I pout moje vernoszti Odicsis vu vecsnoszti. N o u t a : Nebe i zemle sztvoritel. 384 B oug ’ zapovedava Sztarejse pos- * tuvati, I trdno prepovedava Nye vu kom zbanttivati, — Naime pa roditele, Oblaszt, i vu- csitele. 2. Vi, ki z-oucsi roditelov Britke szkuze prej- sate, I vu pehar vucsitelov Csemer placsa mejsate, Nezahvalni otroczi! Kak date racsun szodczi? 3. Ali, vi, ki postujete Oszobo ti sztarejsi, I vnejmar nezbantujete, Ki szo od vasz prednyejsi; Vdovfcz. 333 Vandrajte sztalno tou pout, Naj vasz zviszi tam goszpoud. Vdovfcz. N o u t a : Sztvoritel nebeszki. 385. T i, ocsa miloszti, Me vidiš v-britkoszti. — Ah! — zaislo je szuncze moje: Glo¬ boko szpi, sz-kim szi mi ti Lehkouto vsze poti. 2. Ti szi mi dao mir tvoj V-hfznoj sztavi mo- joj; Ali zdaj me placs obvzeme Vu dovinsztvi, szi- rotinsztvi, I tu’znom jedinsztvi. 3. V-radoszti, v-bolezni Szva v-sztalnoj lubezni Boug, pred tebom tii med szebom Potiivala, mir v’zivala, 1 cseszt szpunyavala.. 4. Li tvoja bojazen, I sztalna viipazen Je v- radoszti, i v-’zaloszti Naj krepila, veszelila, Ino po- kojila. 5. Ali — jaj! — lejhno je Trak radoszti moje: Tam szpi moj vracs, i varivacs Na tejl czili, ocsa niiii, V-zemle mrzlom krili. 6. Ti moje vdovinsztvo, Kri’z, i szirotinsztvo V-racsuni mas, vidiš i znaš. — Vszamogoucsi, boj k-pomoucsi Meni v toj te’zkoucsi! 7. Nedaj mi zdvojiti, Nego pokojiti Szrdcze nioje z-rejcsi tvoje Obecsanyem, i troustanyem, Nad tvojim szkoncsanyem. 8. Vzemi deczo mojo Pod obranbo tvojo; Daj, da jo jasz escse kak csasz Morem vcsiti, veszeliti, I v dobrom krepiti. 9. Pelaj czili prouti Nyej po szvetsztva pouti, Da sze tam vszi vu nebeszi Zavidimo, odicsimo, I tebe dicsimo. 334 Razlocsne sztave ludi. Sziroticz. Sziroticz. N o u t a : Ka Boug csinl, vsze je dobro. 386 A h! — nemam vecs roditelov; Szirotin- * sztvo je sors moj: Nemam szkrbni hra- nitelov, Ki szo 'ze v-skrinyi tesznoj. Moja mladoszt, Moja radoszt Je ’ze porob 'zaloszti, I prepaszt vsze 'zukoszti. 2. Sto, sto me’ze ma voditi Na sztezi pobo- 'znoszti? — Sto na vsze dobro vucsiti, I troustati v-tu’znoszti? — Sto hraniti, I braniti? — Boug, kak szi me osztavo, Gda szi mi te krfz szpravo! 3. Vecsna noucs je 'ze pokrijla Szrdcza ona sz-temnosztjov, Stera szo mene dojila, I varvala z- vernosztjov. — Jaj meni, jaj! — Ka zacsnem zdaj Jasz, vbouga sziroticza, Kak blodecsa ovcsicza? 4. Ocsa! na tebe sze szlonim; Ti boj sorsa mojga vracs. Znam, kaj sze v-dvojnoszt nevtonim, Csi bos ti moj varivacs. Ti mi zbudi Z-dobri ludi Szmilene hranitele, I moudre voditele. 5. Roditelov moji vernoszt Koronuj tam v-vecs- noszti; Odpiiszti mojo nevernoszt, Csi szem nyim bio k-tu’znoszti. Ka’zi mi ti 'Žitka poti, I zviszi me na czili 'Z-nyimi vred, ocsa mili! Nouta: ’Zivem jasz, tak veli tvoj Boug. 387 B oug szam 1:,ran ^ e * vdovicz, 1 ocsa v- * bougi sziroticz. Jaj vszakomi, ki nye inantra, Ino nyim na to’zbo zrok da! — Nyi szkuza de na szrda den Nyemi vecsne mantre plamen. 2. Ali ki nye szrdcsno brani, Na dobro vesi, ino hrani, On ednouk z-veszelim szrdczom Posztane pred 'zitka szodezom; Ar, da nyega naszleduje, Z- dikov sze tam koronuje. Dedinsztvo. 335 3. Odpri tak sziroutam szrdcze, Boj tu’znim veszelja szuncze, I, kak angel v-bo’zem kejpi, Szka- ’zuj k-vbougim nagib lejpi: Szejjaj radoszt vu ver- noszti, I szpravlaj szi mir vecsnoszti. X. Razlocsna vrszt ludi. Detinsztvo. No uta: Szrdcza niega britkoszti. 388. KT rou’zicze v-szamnoszti Odicseno czve- tejo; Tak v-szvojoj gingavoszti Decza gorirasztejo. 2. Viipanya szvejt je nyi vrszt, Z-steroga v-lejt tekaji Visesne moudroszti prszt Szad blagoszlova zgaji. 3. Mehki vouszk szo prszi nyi, I zlehka sze vrazijo, Zlehka vsze, ka sze godi — Dobro, hudo — zdr’zijo. 4. Nyi vola je czepika, Stera sze zlehka vugne, I, kak szlaba mladika, Kamkoli sze scse, nagne. 5. Tii sze zna ’zitka szemen V-dober grunt potoriti, Tii travm hudo plemen Zidti, i naploditi. 6. Kaksega blagoszlova Sztebla ga ji tu moud- i'oszt, 1 drejva kak lagova Zlocsasztni ludi nouroszt! 7. Eti sze nedu’znoszti Szteber goriposztavi, Ali grejsnoj ru’znoszti Melika blazina szpravi. 8. Tii sze sereg blaj’zeni Angelov povno’zava, Ali pa zavr’zeni Diihouv racsun zvrsava. 9. Na nye zato z-moudrosztjov, Roditelje, keb- zujte, Ino zc-vszov szkrbnosztjov Nye voditi setujte. 10. Z-rejcsjov, sz-peldov, z-navukom Nye tak 336 Razlocsne vrszt ludi. voditi mate, Da kak nyi szrdczi vu kom Na grejh szpake nedate. 11. Hrante nye szvejti gori Za pobo’zne van- drare, I nebeszkomi dvori Za vrejdne inesztancsara. 12. Tak bodejo oni vam ’Ze tii lejpa korouna, I vernoszt vaša sze tam Z-dike najemom louna. Mladoszt Nouta: Vszi liidje morejo mrejti. QQQ Mladoszti moje sztvoritel; Poszluhni pros- * 1 nyo mojo: Ti mi, oh mouder voditel, Podejli dejszno tvojo; Pelaj me po szvetsztva pouti Czili vekvecsnoszti prouti, Da vszedni v-tvojem sztrahi Vandram eti vu prahi. 2. Ti mi dopusztis v-mladoszti 'Žitka rou’zicze brati; Ali veliš mi v-radoszti Na szrdcze kebziivati, Naj me vder nyega nevkani, I grejh duše neorani: Ar bi mi tak na deri tvoj Te’zki bio tam racsun moj. 3. Csi mi gda pelda blaznikov Vu dobrom szpako dava, I dušo jalnoszt bloudnikov Od tebe zape-lava; Ti me vesi verosztiivati, I boj vere boju- vati, Da vu tebi nedvojiin, I v-jakoszti obsztojim. 4. Daj mi vszedni v-poniznoszti Szveti kejp tvoj nosziti, 1 vu mou.droj szkrblivoszti Vrejmen moje trositi, Duše, tejla czvejt varvati, I tak pošteno van- drati, Da me velki i mali V-hodbi mojoj pohvali. 5. Korouna moje mladoszti Bojdi szrdcza ne- du'znoszt; Ona mi v-szejroj sztaroszti Lehkouti dne- vov tiVznoszt, Da sze k-mojemi vecseri Pribli’zavam v-tihom miri, 1, geto dušo pusztim, Na vecsno ra- doszt zaszpim. Nouta: Dokoncsao szem jasz 'zitek moj. 390. K ak znameniti je sztan moj, I cseszt mojga pozvanya! — Na mene gleda, Boug, szvejt tvoj, Na mene sze naszlanya; Mene vnougo te’zi bremen Dnevov dobri ino hudi: Jasz, jasz mam szejjati szemen Mira i szrecse ludi. 2. Porod zdasni i pridoucsi Na mene vr’ze pogled, Bluzi i dalecs ’zivoucsi Mene iszcsejo pov- szed. Obcsinszke szvejta nasztave Li po meni majo sztati, 1 vsze bla’zensztva naprave V-czvejtki szvojem obsztati. 3. Oh Boug! kak velki je czil moj, Kak szveta moja du’znoszt! — Kak lehko zakoczkam mir tvoj, Ino mojo nedu’znoszt! — Csi gda vkleknem v- dobrom djanyi, Oszkrunim szveto cseszt mojo, Trdno zmenka vam pozvanyi, 1 szpadnem v-szoudbo tvojo. 4. Ali, nej! -- tl, mili ocsa, Mi nedas pomen- kati; Tvoja rama i miloscsa Me scse v-tom pod- perati: Vejin szi me ti koroniivao Ze--vszejmi po- polnosztami, I ’zitek moj obdariivao Sz-telkimi prilikami. 5. Szpodoben szem popravlati Sztavo naroda tvojga, 1 vsze dobro opravlati V-cseszti pozvanya mojga, - Sz-peldov pout szvetsztva kazati, Z-rejcs- jov zeszna zla buditi, Z-darmi vbouge pomagati, 2-vrejlosztjov vszejm szlu’ziti. 6. Vesi me tak szrdcsno nosziti Na mene djano bremen, I hasznovito trositi Od tebe vzeto vrejmen: Tvoja dika, i mir ludi Mi vszigdar tak pred ocsmi boj, Da v-dnevi dobri i hudi Nezmenkam v-cseszti mojo j. 7. Nagne sze, kak tenya den moj, I doide me 338 Razlocstie vrszt Iudi. tu’zna noucs; Sztere sze v~sztaroszti szejroj Duše, tejla mojga moucs: Keszno de te zacsinyati, Ka szem vu mo’ztvi zamudo, Keszno britko 'zaliivati, Csi szem v-dobrom obtrudo. 8. I sto mi je porok vu tom, Kaj me szmrt vo- nevszecse, I ’ze na be’zaji mo’zkom Sz-prilike vo- neszlecse? — — Jaj meni! — kaksi racsun mam Dati od safarsztva mojga, Csi brez’ vrejdnoszti szta- nem tam Pred sztolczom szrda tvojga?! Sztaroszt. Nouta: Hvalim jasz tebe, goszpodne. OQ| 'T'i, ki szi mi bio v-mladoszti Mojoj szkr- * ben voditel, Boug, ti mi boj i v-szta- roszti Moj troust ino branitel. 2. Oh ocsa! moja nemocsnoszt Sze vszakden poveksava; Bluzi mi je velka vecsnoszt; Szmrt me ’ze vozezava. 3. Hvala tebi, koga vernoszt Je dotecz z-me- nom bila, 1 ocsinszka mila szkrbnoszt Me vszedni veszelila. 4. Oh! — boj z-menom i nadale, Dokecs mam tii vandrati, Da ti i te vore male Znam na cseszt aldiivati. 5. Da ’ze szam z-szebom neladam Pod breme¬ nom sztaroszti; Tak sze tebi ze-vszejm tadam Vu velikoj szlaboszti. 6. Doszta lejpi dnevov szi mi Dao dotecz za- dobiti; Da sze mi zdaj i sz-tu’znimi Vu vszem za- dovoliti. 7. Nej! — nedaj mi morjuvati, Kakoli mi dati mas; Ar li ti sors moj ravnati, Meni na bla’zen- sztvo, znaš. Sztaroszt. Navod duhovnika. 339 8. Ka mi je escse znašati, Nede dugo trpelo, I, csi vernoszt znam zdrizati, Dike najem de melo. 9. Na tou me tak vesi paziti, Kaj bom szkoro angel tvoj, Naj sze tak sztrsznem vraziti Sz-kejmkoli Velki duh moj. 10. Prejk bom sou — prejk na lepši szvejt Nezburkane radoszti, Gde nigdar nepovejhne czvejt Dnevov moje mladoszti. 11. Ta sze mi daj pozdignoti Pri poszvejti vii- panya, Ta szrdcze ’ze zdaj nagnoti K-vretini zveli- csanya. 12. Tak sze nebodem dreszelio V-tom szpr- hlivom satori; Ar bom sze szkoro veszelio Tam v- nebeszkom tabori. XI. Razlocsne prilike. Navod duhovnika. N o u t a: Oh 'zitka ino szmrti goszpoud! 395 P°dejli, Boug, szlugi tvojemi K-nouvoj nye- * ga eseszti pomoucs, Naj k-szvetomi sz- tani szvojemi Vzeme pripravnoszt ino moucs: Vlej ha pasztera našega, Vlej zdaj vo duha tvojega. 2. Szemen, stero on szejjati ma, Naj prinaša s zad veszeli, I ednouk obilno 'zetvo da Zadobiti ^m na czili Nyemi, szejaesi vernomi, 1 ltidsztvi °debranomi. 3. Ni eden z-oni naj nepreide, Ke szi na nyega 2 avtipao. Z-szvetsztva peldov naj naprejide, 1 szam c sinl, ka de predgao; Da vsze po jakoszti pouti ^zrdesno pela czili prouti. 340 Razlocsne prilike. 4. Sz-protivnikmi tvoje pravicze Sze naj bat- rivno vojszkuje, Jake krepi, robom pa kmicze Ka- rajoucs proutisztanyuje, Milo trousta plakajoucse, I batrivi czagajoucse. 5. Daj sze nam ga verno dr’zati Z-szrdczom, z-’zitkom, i z delami, I z-gotovim duhom bougati, Gda dobro szpravla med nami; Ar ki rejcs bo’zo postu j e, On nye szlugov nezbantuje. 6. Oh ti, ki szi tak cstidno vodo Nasz dotecz po tvoji potaj! Ti bos i potom z-nami hodo V-’zitka, i vere pripetjaj: Tvoji szmo mi v-etom ’zitki, Tvoji mo v-vecsnom prebitki. 7. V-szoudbi szi na dejszno posztavi Ti našega vucsitela, I nasz, tvoje ovcze vkiipszpravi Kre nyega, kak voditela, Gde mo ’z-nyim vred, ocsa mili, Rav- nanye tvoje csesztili. Szpouved decze. V-ZACSETK1. (Decza szam a.) Nouta: Oh Boug, oh mili Boug! 393 P rec ^ tvojim oltarom, Boug, posztanemo * zdaj mi, Naj ono priszego Dnesz po- nouvimo szami, Stera sze je v-krszti Za nasz do- lidjala, Gda sze ti je duša Na szlu’zbo podala. 2. Sztalnoszt v-pravoj veri, 1 ’zitka pobo’znoszti, Troust v-tvojoj miloscsi, Liibezni, i zmo^noszti, I nemrtelnoszti Bla’zeno vupanye. Tou de dnesz vuszt naši, Tou szrdcz vadluvenye. 3. Oh! — boj nam nazoucsi Pri našem gorid- janyi, 1 daj duha pomoucs K-tak velkomi pozvanyi: Szpouved decze. Czerkevno leto. 341 Zdrizi nasz do szmrti Vu tvojem zavezki, I daj nam za najem Orok tvoj nebeszki. NA KONCZI. (G m a i n a s z a m a.) N o u t a: Sznafzi sze, oh draga diisa ! 394. G lid . a i- ocsa, na sereg tvoj, Ki' je krsztni zavezek szvoj Zdaj pa sz-priszegov po nouvo, I prejksztoupo na pout nouvo — Na pout vere, ino szvetsztva, Trousta, mira, i bla’zensztva, Po koj Jezus, szveti szin tvoj, Pela verne na orok szvoj. 2. Naj ide on po toj pouti Czili vekvecsnoszti prouti, Tak da ga blaznikov jalnoszt Nezapela na nesztalnoszt: Naj varje vero, nedu’znoszt, Vrejlo szpuni vszako du’znoszt, I ednouk vu tvojem krili Naide sztanek, ocsa mili! 3. Zakrivaj ga sz-peroutami, 1 veszeli z-dob- routami, Da v-szkiisavanyi obsztoji, I v-tebi nigdar nedvoji, Boj ’zitka sztalno bojuje, I k-czili szrdcsno Potuje: Dokecs v-bla’zenoj vecsrioszti Vzeme ko- rouno vernoszti. Czerkevno leto. N o u t a : Oh ’zltka ino szmrti goszpoud ! 395 S z *°j* re J cs tv0 J a ’ P ecslna > Sztoji, ocsa, nye isztina; V-nyej 'žive zemle okro¬ glina, Ona je mira vretina, I vszej kincs i te osz- ^ne, Csi vsze, vsze sz-prahom posztane. 2. Szvedocsi nam tou sztotin be’zaj, 1 obcsin- s zka dugovanya, Szvedocsi lejt czerkevni tekaj, 1 23 342 Razlocsne prilike. lejpi czvejt vadliivanya, Prejdga prigod csud teliki, I denesnyi deti veliki. 3. Kak lehko bi mi v-pretekoucsi Dnevi kincs ete zgubili, I tuhe duhe vecsne noucsi Meszto tebe polubili, Zabloudivsi od krs :tsansztva, Na gnuszno sztezo bolvansztva! 4. Kak lehko bi nasz zapelavczi V-mre’ze jal- noszti vlouvili, 1 vere nase ospotavczi Na sztezi 'zitka zbloudili, Od tebe, Boug, odtuhili, 1 robe k- micze vcsinili! 5. Kak lehko bi zmo’zni bloudnikov Szila nam te kincs potepla, 1 huda vejszt grejsni blaznikov Csiszto nase szrdcze vtepla, Diisni 'zitek nas vmo- rila, I nasz v-prepaszt mouk vtopila! 6. Ali, nej! — ti szi verosztuvao Nad tvojimi sziroutami; Ti szi naSz tak zmo’zno zakrivao Z- ocsinszkimi peroutami, Da szi vu veri vršo nasz, I zdrizao rejcsi tvoje glasz. 7. Oh! — dabi i mi kebztivali Na našo krszt- sanszko du’znoszt, Dabi v-lejpom szrdczi varvali Tvoj glasz, i našo nedu’znoszt, I dosztojno tebe, ocso, Csesztili za tou miloscso! 8. Daj nam z-szrdcza ob’zal(ivati Mrzloszt našo k-tvojoj rejcsi, 1 potom szkrbno potiivati Pri nye odicsenoj szvejcsi: I tak ti, mili ocsa, tou Naj dus zahvalni aldov bou. 9. 1 v-tom nouvom czerkevnom leti Paszi nasz sereg tvoj verni. Daj sze nam za dušo szkrbeti, Var- vati grejhov odurni, Raszti v-tvojoj bojaznoszti, I v-detinszkoj vupaznoszti. 10. Ednouk mo v-drizelaj nebeszki Obladnoszt vere szvetili, 1 vise oltarov zemelszki Tebe popolno csesztili, Szpejvavsi v-dike szvetloszti Himnuse ne- mrtelnoszti. PoszVetsenye czerkvi. 343 Poszvetsenye czerkvi. N o u t a: Bojdi dika i postenye. 396. P red tebom, duh nemrteien, Posztane dnesz sereg tvoj, I alduje ti zahvahlen Aldov vu hi’zi etoj, Stero imeni tvojemi, Ino bla’zensztvi szvojemi Poszvetsava vradoszti. 2. Ti szi blagoszlovo trude, I k-deli moucs da- ftivao, Odvrno prigode hude, I vrejloszt koroniivao; F*o tebi tak, sorsa vladar, Sztoji cseszti tvoje oltar, —• Sztoji ta hi’za mira 3. Mi ’ze v-miri pocsivamo Na telki trtidov czili, I nyi szladki szad v-’zivamo Vu hi’ze ete krili; Vsze gorinaidemo vu nyej, Ka pobo’zno szrdcze zelej, I k-duse miri szlisi. 4. Ti, oh vretina vszej dobrout, I vszega bla- goszlova, Ti szi vlejjajo na našo pout Punoszt tvojga aidova: Tebe zato, ocsa 'zitka, Tebe sze, prisztaja dika, Tebe cseszt szrdcz zahvahlni. 5. Oh! — dnesnyi aldov gorecsi, Boug, tebi Prijeten boj. Ti szlisaj glasz szrdcz molecsi, Gda te 2 ove narod tvoj: Szkrbi tvojoj porocsena Boj hi’za ta poszvetsena I v-prisesztnom vrejmeni. 6. Dugo boj voditelkinya, Ludsztva tvojega ona t szkrbna varitelkinya, Dike tvoje zakona: Czveti v nye krili isztina, I boj bla’zensztva vretina Odvejtki keszni sztotin. 7. Med nye sztenami vjedinaj Vszej mlszli raz¬ tepene, I na szvetsztvo opominaj Duše z-grejhom ^tepene; Vlejczi szam vsze od zemelszki, Na ’ze- tenye ti nebeszki: Vrši czvejt pobo’znoszti. 8. Eti poszluhni narod tvoj, Gda de tebe ze- 2 avao; Eti nyemi ti bluzi boj, Gda de k-tebi zdii- 344 Raziocsne prilike. havao — Za czvejtek tvoje isztine, Krala pa i do¬ movine, I vszej, vszej sztanov szrecso. 9. Vera, liibezen, vupanye Naj eti ma sztanek szvoj; Mir, radoszt, i szkuz vtisanye Naj tii naide narod tvoj: Tu sze naj pozdigne sz-praha Duh nas na sztan dike traha. — Na szvejt nemrtelnoszti. 10. Ednouk mo v-czerkvaj nebeszki Diko tvojo gledali, I prejk oltarov zemelszki Z-lepsim glaszom szpejvali. Tam de te duh nas zvisavao, Gde de v- szvetloszti szpoznavao Csiida ztno’zni dejl tvoji. Oszvetek czerkvi. N o u t a: Oh Boug, oh mili Boug! 0(V7 Da sze je on velki Den nad nami presz- * vejto, Gda szi szi ti, oh Boug, Hi’zo eto poszveto: Dnesz, dnesz szveti nyega Szpou- menek sereg tvoj, 1 v-radoszti nesze Pred tebe al- dov szvoj. 2. Ti szi nad tejm szvetsztvom Tak szkrbno verosztiivao, Ino z-ramov tvojov Tou hi’zo tak zak- rivao, Da sze je od vszake Škode obdr’zala, I, kak tvoje dike Nasztava, obsztala. 3. V-miri sze je paszla V-nyej csrejda jezusova, V miri sze glaszila Bo’zanszka rejcs nyegova, V- miri je szkoncsavao Tu vszaki cseszt tvojo, Ino z- vere szvetsztvom Hrano dušo szvojo. 4. Dika, cseszt i hvala Tebi, Boug vsze dob- route, Kaj sze tak szmileno Szkrbis za nasz szi; route. — Oh! — ti i nadale Te hi’ze paszter boj, I vari od škode Tak dragi orok tvoj. 5. Naj pocsiva ona V-krili sztainoga mira, h mocsno obsztoji V-szili kakste vihera: Neptiszti nye Zdavanye hfznikov. 345 nigdar Na porob bloudnikom, Niti na gnuszni spot Okornim blaznikom. 6. Z-gorecsov lubeznov Prikapcsi k-nyej sereg tvoj, Naj z-vrejlosztjov iszcse V-nyej navuk, troust, i mir szvoj, I po tu kazanoj Pouti 'zitka szvetsztva Naj setuje k-czili Diisnoga bla’zensztva. 7. Szna’zi poglavnike Zemle z-duhom pravi- cze, Naj terejo dela Bloudnoszti i krivicze, Z-szrdcs- nosztjov branijo Isztine nasztave, I voprepravlajo Szlepote naprave. 8. Pobo’zne pasztere Daj csrejdi jezusovoj, Ino po nyi trudi Czvejtek czerkvi nyegovoj, Ki navuk, i pelda Naj czimpra sereg tvoj, I po sztezi szvet¬ sztva Pela k-diki vecsnoj. Zdavanye hrznikov. N o u t a : Oh szvetla zvejzda zorjanszka! 398 O h ^ oc * ve ^’ ve ^ a Tak ^jp * tvoj — csloveka, I ravnaš nyega szta- Vo! Ti nyemi i v-szvetom hi’ztvi, Kakti dvej szrdcz tivaristvi, Szpravlas bla’zensztvo pravo, Veren, Szkr- ben Ocsa szi ti, i vsze poti, vsze csinejnye Tvoje, moudroszti znamejnye. 2. I tevi szrdczi vjedinaj, Sterivi sze pred te- bom zdaj Eti vkiipposzvetita, Naj v-nevkleknyenoj v ernoszti, I v-gorecsoj ltibčznoszti Do groba ob¬ stojita. Vszaki Jaki Nagib v-nyima, kak vtojima, n aj tir vgaja, 1 vsze dobro sze naraja. 3. Vlej na nyidva blagoszlov tvoj, Naj eti velki be’zaj szvoj Veszelo prebe’zita. Daj da sze za de- So szvojo, Gledajoucs na szoudbo tvojo, Z-vrejd- n itti taloni szkrbita. Oh! — boj Ti voj, Boj hrani- Nl, i branitel vszedni nyima, Kakti vernima tvojima. 346 Razlocsne prilike. 4. Csi nyidva gda kri’z doszegne, Daj, da nyidva nepotegne V-prepaszt grejsne dvojnoszti: Hitro naj vu nyidva szrdcze Obszijne bla’zeno szuncze Trousta i vupaznoszti; I, gda Nigda glasz tvoj zidc, i szmrt pride, tam vu diki Zviszi nyidva po tom 'zitki. Den rodsztva. No uta: Szvetlo szuncze je ’ze zaislo. 399 f) nesz m ' je den on mili Boug Pa zado- * biti dao, Na steri je mene ednouk Na ’zitek te pouzvao. 2. Doli mi je pretekao pa Eden tal vandrar- sztva, I v miri mi szvetiti da Boug hip mojga rodsztva. 3. Kak nezracsunani dobrout Szpoumenek szve- tim dnesz; Steri szvedok je moja pout, Ino ’zitek moj vesz. 4. Na te den szem oblecseni V-szveti kejp bo- 'zansztva, Ino goriposzvetseni Czili zvelicsansztva. 5. Kak csiidno sze je ’ze tli Boug Odicso nad menom, Velikim delom szvoji rouk, I szvojim ple¬ menom ! 6. Sz-kak velkov plemenitosztjov Me je koro- nuvao, I sz-kak vnougov szmilenosztjov Mene ob' daruvao! 7. Od! — dabi i jasz teliki Dobrout pra v vrejden bio, Da me den ete veliki Sz-to’zbov neb 1 te’zio! 8. Ali, jaj! —• nej szem postiivao Gousztokra szam szebe, I cseszto hotecs zbantuvao, Sztvorite' moj, tebe. 9. Ah! — szram me je pred tebom, szrank Den rodsztva. Den imena. 347 Ocsa dobrotivni, I z-szrdcza k-tebi zdiihavam, Boj mi milosztivni. 10. Sztvouri csiszto szrdcze v-meni, Da kejp tvoj poslujem, I tebi v-vszakom vrejmeni Na diko potujem. 11. Velko pout mam prebej’zati Jasz, dokecs tu ’zivem, I tam trden racsun dati, Gda z-szvejta preminem. 12. Ah! — csi je nej dalecs czil moj, Boug, blfzaj me k-szebi, I tam me, na velki den tvoj, Odicsi pri tebi. Den imena. Nouta: Hvaleno bojdi, Boug, vekveke. 400. S terigodi 'zitka den moudro zbrodjavam, * Goszpodna dobrouto vu vszakom szpoz- navam, Obcsutim miloscso, i ocsinszko szkrbnoszt, Preszamnam ravnanya nyegovoga szkrovnoszt. 2. Ali naime dnesnyi den me vesi szpoznati Nyegovo miloscso, i nyou postiivati, Te me opo- mene, kaj szem okrsztseni, 1 oesi milosese na eseszt poszvetseni. 3. Zdaj tak, gda imena den pa obszlu’zavam, Predevszejm, oh ocsa moj, tebe zvisavam Za tou, kaj szi meni milocso poroucso, Gda szi me po krszti szebi voodloucso. 4. Oh! — dabi ti z-szrdcza mogao vadliivati, Kaj szem te zavezek tak znao postiivati, Da szem li z-szlaboszti zmenkao, i nej hotecs, I tebi veren bio, pout du’znoszti hodecs! 5. Ti, ki v-raesuni mas vsze moje sztopaje, Ti vidiš i moje prevnouge szpadaje; Ali za nyi volo 348 Razlocsne prilike. me neodurjavas, Nego na 'zitka pout szmileno sz- pelavas. 6. Molim sze ti i zdaj, bojdi mi szmileni, I po- dejli zmo’zno dejszno tvojo meni, Pelaj me na sztezo tvoje bojaznoszti, 1 obeszeli me z-duhom vii- paznoszti, 8. Kaj szi do etimao moje nevrejdnoszti Nej- zavrgao, nego szi mi z-szmilenoszti 'Zitek moj ob- dr’zao blagoszlov dao k-djanyi, 1 csiidno me rav- nao vu mojem pozvanyi. 8. Zato te zvisavam, Boug dobrotivnoszti, Zato sze ti moiim z-szrdcza poniznoszti: Ti, vu kom jedinom polo’zim viipanye, Bojdi i nadale moje zvelicsanye. 9. Dnesz, i vszedni 'zitka mi daj, ocsa, krszt moj Moudro broditi, kak szveti zavezek ' tvoj, Da sztalno pred ocsmi noszim mojo drVznoszt, 1 szkrb- livo varjem vero, i nedu’znoszt. 10. Szpisi ime moje i tam v-knige ’zitka, Da, gda szkoncsam be’zaj etoga prebitka, Tam naidem orok moj, gde vszi szpravicsani, — V-lejpom tiva- ristvi dusicz zvelicsani. Szpoumenek ti preminoucsi. N o u t a : Dober je nas Boug, porazmite. 4-01 Ah!’ kak mirovno pocsivate V-krili zemle , u * vi, trudni vandrarje! — Kak bla’zeno radoszt v’zivate Vi, kak nebesz szrecsni mesztan- csarje! — Tam ’zenyate vi po szkuzaj vnougi Ne- obtrudjenoszti szad, pri Bougi. 2. Vi, oh naši liibleni tenye! Ladate ’ze orok na viszini; Nej je vecs ’zitek vas megnenye, Nej Szpoumenek ti preminoucsi. 349 truda, ni jaja sztan v-tuhini: Nej! — vi tam na szvejti popolnoszti 'Živete v-punoj zadovolnoszti. 3. Ali, kak nebi obdaruvao Boug pravicze v- mirom vasi trudov, t z-bkVzensztvom nekoroniivao Pouti vase, prebej’zane z-dikov? — Kakda on tam nebi i vam szpuno, Ka je vernim z-obliibov zakuno? 4. Vejm je tak lejpi bio vas be’zaj, I tak hasz- noviti vasi trudi! — Bougi na cseszt szte vszaki sztopaj Poszvetili, i na haszek ludi: Verno szte szkr- beli za odvejtek, I za obcsinszki dugovany czvejtek. 5. Vaša pelda, i vuszt vasi glasz Je nam pov- szed por&csao pout szvetsztva, I tak szte szrdcsno pelali nasz K-vretini szrecse ino bla’zensztva; Tak szte szi ’ze eti v-mrtelnoszti Priszlu’zili glasz nem- rtelnoszti. 6. Vi szte bili angelje mira Vszejm pod kri- zom 'zaloszti sztojecsim, Vi vu noucsi kakste vihera 1 vu szmrtnoj bojazni dvojecsim: Vszejm, vszejm szte sze gorialduvali, Ki szo mir i troust potrebovali. 7. Boj tak vszejm szveti szpoumenek vas 1 zdaj, gda vasz nega vecs med nami; Imenuj vasz csesz- tou jezik nas, Med radoszti zahvalne szkuzami: Idi glasz nas po vszej mejszt narodi, I vszej sztotin pobo’znom porodi. Nouta: Groba sze niscse neogne. 402 sz0 blagoszlov szejjali Sz-tak vernimi rokami, I 'živeti nejhejnyali V-dobri de¬ laj med nami; Nyi ime nemrtelno boj Tu vszakoj duši zahvalnoj. 2. Nemrtelen boj szpoumenek Nyi pobo’zne vernoszti, I na vszej sztotin odvejtek Razpresztrejte szkrbnoszti, Steroj zahvaliti ma szvejt Vszej dugo- vanyi ocsinszki czvejt. 350 Razlocsne prilike. 3. Nyi trude naj postujejo Po nyi szrecsni narodje, 1 peldo naszledujejo Vszej vrejmenov porodje; Da nyi duh i v-dike trahi Angel bou’zivoucsim v-prahi. Szkrb za odvejtek. N o ut a: Vszi liidje morejo mrejti. 403 S ze ii a i szemen blagoszlova, Oh vandrar, * za odvejtek! —- Nemiluj trudov, aldova, Za vszej vrejmenov czvejtek. Cslni dobro, dokecs 'zives, Naj i te, gda vopremines, Pri osztanki zah¬ valni Naides szpoumenek sztalni. 2. Idi, boj talnik szkrblivi Pri obcsinszki nasz- tavaj, Ino pomagacs paszcslivi Pri bla’zensztva na- pravaj, Steri vrejdnoszti lejt tekaj, 1 vrejmenov szrd i be’zaj Nigdar dolinezbrise, Ni viher taneszpise. 3. Nepravi; ka maram za tou, Ka zacsi- nya vnougi szvejt, Naj li meni prav do¬ bro bou V-tekaji tak mali lejt: Szkrbi sze vszaki za szebe, 1 za vsze nasz ocsa neb e. — Nej! — oh bloudnik, Jezus tvoj Je nej takse pouti voj! 4 . Nyegvo liibeznivo szrdcze Je vesz szvejt obinolo, I, kak nebe toplo szuncze, Vesz 'zitek ob- szijn !o: On sze je za vesz rod triidio, I vsze zna¬ šati gotov bio, Ka de sztotin odvejtki Szlu’zilo k-- szrecse czvejtki. 5. Zgledni sze okouli szebe, I premiszli, kak vnougi Szo sze trudili za tebe I szkrbeli, po Bougi! — I ti b,i li szebe lubo? — Jaj! — tak bi ’zitek pogubo: Sztrasen bi bio szmrtni boj I preklet szpou¬ menek tvoj. 6. Kak lehko ti je po trudi Takse drejvo vsza- diti, Pod kejm sze vrejli znoj ludi Ma ednouk otavitk Szkrb za odvejtek. Liibezen domovine. 351 I v-steroga ’zelnoj szenczi Sze po dneva vroucsem szunczi Truden vandrar razhladi, 1 v-’zi'voti pomladi. 7. Ti' bos naime z-vernov roukov Toro sze- men bla’zensztva, Csi bos vu szrdcze otrokov Tak czepio nagib szvetsztva, Da, vu moudroszti rasz- tecsi, i v bo’zem sztrahi hodecsi, Pravo vero zdr- ’zijo, i bla’zeno zaszpijo. 8. Oh! -- szejjaj tak blagoszlova Szemen za vesz odvejtek, Nemiluj trudov, aldova Za keszni sztotin czvejtek: Csini dobro, dokecs 'zives, Naj i te, gda vopremines, Pri osztanki zahvalni Naides szpoumenek sztalni. Liibezen domovine. Nouta: Verosztiijte oh krsztseniczi! 404. T e , plemeniti duh ni na rod, Ni na sztan iudi negleda, Na vadliivanye, dom, i na¬ rod Nevr’ze zaman pogleda: Nyegva domovina, Na¬ rod, i rodbina Je vesz szvejt bo’zi; Ar on nej v- preidoucsi, Nego v-presztajoucsi Vrejdnoszt polo’zi. 2. Ali on sze donok z-vrejlosztjov K-doumi szvojemi pridru’zi, Ino v-nevkleknyenov vernosztjov Meszti onomi rad szlu’zi, Gde je na szvejt rodjen, Hranyen, vucsen, vodjen V-szvojem detinsztvi, — Gde vsze dobro v’ziva, I z-’zlahtov prebiva V-lej- pom jedinsztvi. 3. 1, csi on gda dugi csasz more Sz-ttihinov premeniti dom, Ka za troust szi za nyega zmore Vsze dike pun paradi’zom? — Za osztavlenoga I pozablenoga Sze on tam stima, Kakste szvetla szre- csa, 1 radoszt prevecsa Szi ga obima. 4. Szkuza polejva nyemi licza Od douma vkraji- doucsemi I neszvejti mira denicza Vu tuhini bo- 352 Razlocsne prilike. doucsemi: Vsze nyegvo mislejnye, 1 szrdcza 'zelej- nye Je — domovina! Ar nyemi je ona Vecsnoga zakona Csiszta vretina. 5. Ka pa, csi na vandranya czili Nyenii pa on hipek zide, Da v-domovine tihom krili K-vretini ’ze- lejnya pride! — Talejhne vsza ’zaloszt, I angelszka radoszt Nyega otavla: Zdaj sze te vmorjeni, Kak znouvics sztvorjeni, V-duhi ponavla. 6. Lepše czvete vszaka rou’zicza Nyemi v-do¬ movine krili, Lepše szpejva vszaka fticsicza Naj ’ze- lejnya dugom czili; Lepše szija szuncze, I v-ranyeno szrdcze Nyemi troust vlejva: Zdaj nyemi radoszti Szkuza, nej ’zaloszti Licza polejva. 7. Z-miszli piiszti on vsze ’zelejnye Vu krili liib- leni szvoji, 1 na telke mantre trplejnye Szi odejhne vu pokoji: Klecsecs hvali ocso Za szkrb i miloscso, I proszi nyega, Naj tu naide sztalis, Li tii pokopa- lis Praha szvojega. 8. Oh ti, liiblena domovina! Ti szi czil moiga ’zelejnya, Ti trousta jedina vretina 1 v-tu’znoj noucsi trplejnya. Vsze, vsze raj osztavim, Kak tebe pozabim, Dokecs tii vandram; Tebi vszaki hipek Mojo krv, moj ’zitek Rad na aldov dam. XII. Razlocsne nasztave. Sole i nyi vrejdnoszt. Nouta: Oh goszpodne, ti, nas veren. 4()K IZakse szrecse i bla’zensztva naprave Szo, moudri soul i navuka nasztave! — V-nyi Sole i nyi vrejdnoszt. 353 sze szejja za vszej sztotin plemen Najlepsega bla- goszlova szemen. 2. V-nyi sze pamet i razum preszvetsava, Szrdcze bougsa, i vola poszvetsava; Eti vgaja vere i szvejt- sztva czvejt, Tii sze ka’ze szteza na dlke szvejt. 3. Tii sze duh nas vu vszem dobrom ponavla, I na szveti kejp bo’zansztva osznavla, Tii sze zdigne na ono velikoszt, Da obcsuti, szvojo plemenitoszt. 4. Tu sze dejte ’ze v-szvojoj gingavoszti Ocslszti z-grint prirodjene divjoszti, Tii sze sz-taksim kin- csotn obdaruje, Steri nye prejk groba naszleduje. 5. Neszrecsen, ki brez’ navuka moudroszti Go- riraszte vu gingavoj mladoszti, I neszpravla, kak vandrar szkrblivi, Duši ’ze tii kincsov neszprhllvi! 6. Jaj nyeml — jaj! — ar vu vtepenom kejpi Vandra k-grobi szvojemi on, kak szlejpi, 1, kak lo- ’zka vejka, vu vszem 'zltki Rodio bode szad gnili i britki. 7. Zlehka szpadne on na porob bloudnikom, Zapelavczom, i odurnim blaznikom, Tak da Bouga ino vero oda, I hudim diihom sze na szlu’zbo da. 8. Boug! ti nasz vesi na tou prav kebzuvati, I nasztave soul naši tak niiczati, Da sze po nyi naj moudroszt naraja, Jakoszt czvete, i bla’zen- sztvo vgaja. 9. Osznavlaj v-nyi roditelov mladike, Kak v- ogradi 'zitka lejpe czepike: V-nyi naj vrejdne osz- tanke nihajo, Geto odtecz vovandrati majo. 10. Po nyi vgajaj ednouk prave vere czvejt, Vu nyi naj ma angele mira tvoj szvejt; Nyi pelda vsze budi na pout szvetsztva, I tak pelaj k-vretini bla’zensztva. 354 Razlocsne nasztave. Mestria i tr’ztvo. Na la^ztivno nouto. 4-06 O h ve ^' vecsne miloscse Nevsziihsena vre- * tina, Boug! sz-tebe, kak rosza, sztacse Vszej dobrout prvotina; Velikoszt ženile narodov, I czvejt vszej sztotin porodov, Je delo roukejtvoje. 2. Tl nasztavlas tivarlvstva Med zhodom 1 za¬ hodom, Na zvrsavanye poistva, I na dlko narodom, Griintas razlocsna kralevsztva, Kak mocsen szteber bla’zensztva, Mira i pobo’znoszti. 3. Po tebi czvete modrla, Kak szteza popol- noszti, Czvete navuk, i mestria. Kak sker zadovol- noszti; Tl osznavlas szvejt zu znanyi, Naj vu szre- csi i pozvanyi Vidi naprejidejnye. 4. Tl ka’zes razlocsne poti Cslovecsoj pasz- csllvoszti, Odperas nyi temne ocsi Na sztezi szkrb- llvoszti, Pelas nye v-dalke dr’zele, 1 vcsls je, kak z-czvejtja vesele, Blagoszlov tvoj vkupbrati. 5. Tl szi zravnao, naj po vodi Ladje tr’zczov teesejo, I razlocsnomi porodi Kincse tiihin neszejo: Od naroda, do naroda, I od zhoda, do zahoda Vo- teese blagoszlov tvoj. 6. Tl das, tl delavezom vrejlim Szrecsno nap- rejidejnye, Da szi sz-trudov szadom zrejlim Otavijo ’zelejnye; Tl i po nyl znojnom trudi Vrsis czvejtek sztave ludi: Tl'szi punoszt vsze dobrout. 7. Velki Boug! mi tvojo szkrbnoszt Zahvalno vadlujemo, Moudroszti tvoje szkrovnoszt V-nye dlki esudujemo. — Oh! — odpri ’zltka vretino, Naj na našo domovino Tecse vesz blagoszlov tvoj. 8. Duh tvoj budi na szkrbllvoszt Vsze v-nye krili 'zivoucse, 1 koronuj nyi paszcslivoszt, 1 vnouge Mestna i tr’ztvo. Polodelsztvo. 355 trude vroucse, Verosztuj med vszejm odvejdkom Nad blagoszlovlenim czvejtkom Vcsenya, mestne, tr’ztva. 9. Daj, da vezalo jedinsztva Lepou czveie med nami, Naklonoszt pa protivinsztva Veszne z-szvojmi delami: Mir, pravicza, 'zitka, szvetsztvo, Kak pout na pravo bla’zensztvo, Bojdi vszej, vszej nasz dika. N o u t a : Szrdcza mega britkoszti. 407 0 [l 0CSa milosztivn n Hranitel dobrotivni ! * K-tebi pozdignemo glasz, Poszluhni z- niiloszti nasz. 2. Kak szuncze szegrejva szvejt, 1 szlu’zi v- szejm na poszvejt; Tak i ti vtalaj duši, Ka k-nye bla’zensztvi szlisi. 3. Ti daj, oh veren paszter, Vszejm tvoj bla- goszlov, i mir, 1 pomagaj nam, prahi 'Živeti v-tvo- jem sztrahi. 4. Aldiij vsze poglavnike, I verne redovnike, Mestre ino trgavcze, 1 vsze vrejle delavcze. 5. Blagoszlovi goricze, Ograde, i travicze, Marho, drevje, i pole, Vretine, ino dole. 6. Vari nasz od szuhocse, Ognya povoudni, tocse, Glada, bojne, i kuge, I kakste druge brige. 7. Vlej punoszt tvoji dobrout, — Vlej jo vo na našo pout; Daj nam vu vszem obilnoszt, I vrej- 'nena veszelnoszt. 8. Naj navuk, i modria, Triztvo, ino mestria Czvete po vszoj obcsini Vu nasoj domovini. 9. Na zmo’zno tvojo ramo 'Zitek nas zaviipa- r no; Ti vekvecsna miloscsa, Csini z-nami, kak ocsa. 10. I, gda k-nam zide tvoj glasz, Naj odtecz Pozoves nasz, Daj nam na kratki 'zitek V-nebi v ecsni prebitek. 356 ftazlocsne nasztave. Polodelsztvo. Nouta: Nas dragi ocsa vretina moudroszti! 4()Q 'TM, vszega zmo’zni i mouder ravnitel, Szi * polodelczov sztana nasztavitel; Po tebi sztoji on po czejlom szvejti Vu szvojem czvejti. 2. Ti nyega vodiš v-pozvanyi nyegovom, I ko- ronujes sz-tvojim blagoszlovom, Podeliš nyemi k-deli tvojo pomoucs, I potrejbno moucs. 3. Kakse szrecse grad je za szvejt ete sztan, Csi dnevov szvoji netrositi ta zaman, Nego z-ver- nosztjov noszi szvoje bremen, 1 niicza vrejmen! 4. Po nyem sztojijo vszi ti drugi sztani, Ke z- vrejlim znojom ’zivi on, i brani — Sztan poglavnika, vojnikov, modne, Tr’ztva, mestrie. 5. On gaji czvejtek veliki narodov, Vrši bogat- sztvo i moucs vszej porodov, I szejja dike i bla- 'zensztva szemen, Za keszno plemen. 6. On sznaj’zi zemlo, csini jo rodnejso, Csini nye sztavo vu vszem vugodnejso, 1 povno’zava ’zitek, mir, i radoszt, Mensa pa 'zaloszt. 7. On szpravla na kup tvoje lejpe dari, Na ’zivis i veszelje vszakoj szvari: I tak je vu vszem szteza blagoszlova, Szteza nyegova. 8. Ti ga tak vodi v-pozvanyi nyegovom, 1 ko- ronuj ga sz-tvojim blagoszlovom; Podejli nyemi k- deli tvojo pomoucs, Radoszt, ino moucs. 9 . Zdigni ga sz-praha, i koronuj z-dikov, Pred ocsmi nyegvi bloudni protivnikov, .Nyega nevrejdno zametavajoucsi, I spotajoucsi. 10. Vsze pa, ki nyega prav szouditi znajo, I k- nyemi v-szrdczi csiszti nagib majo, Vesi nyega velko vrejdnoszt prestimati, I postiivati. 11. Vszi, ki sze prav bojijo tebe, szodeza Vszi Šzrecsa i premocsnoszt. Ž5 1 sze naj k-nyemi pridružijo z-szrdcza, I ž-nyim v- jedinsztva zavezki veszeli Idejo k-czili. 12. Tak de on za szvejt blažensztva vretina, I ocsa, tvoji dobrout prvotina De tekla na pout vszej, vszej sztanov ludi, Po nyega trudi. XIII. Razlocsna pripetja. Szrecsa i premocsnoszt. Nouta: Zdr’zi, cslovek, v-szrdczi mirovnoszt. 41)0 Rlagoszlov, steroga jasz vžlvam, Od tebe * sztacse, ocsa moj, I tou, kaj v-radoszti prebivam, Zahvalno szpoznam za dar tvoj. Vecs, Vecs mi das, kak znam prosziti: Daj mi tou szre- cso prenosziti Sz-poniznim szrdczom. 2. Csi szem od vnougi premocsnejsi, Nedaj sze mi zgizdavati; I, csi szem od nyi v-kom pred- nyejsi, Kak bi sze szmeo zvisavati? — Ocsa, od tebe viszitn vu vszem; Obcsutim nevrejden szluga szem, Pri vszoj velkoszti. 3. Vesi me szam z-blagom tak živeti, Da ž- r iyim duše nezapravlam, I nyega czil pred oesmi nreti, Da sze vu dobrom ponavlam: Tvoj dar je, ocsa, vsze, sz-kejm ladam 1 od vszega trden raesun ( tam, Na den pravieze. 4. Daj sze mi za tvoje kralevsztvo Predevszejm v rejlo szkrbeti, I bole, kak zemle blažensztvo, Ne- beszke kinese želeti. Na tebe sze mi daj szloniti, * nej v-marnoszt szvetszko vtoniti; Ar preide, kak czvejt. 5. Znam, kaj, csi sze tti, pri vžlvanyi Ti mar- 24 358 Razlocsna pripetja. ni, z-duse nezabim, Tak szi po nyi moudrom niicza- nyi Nepreidoucse kincse szpravim: Ar ki tii szejja v-pobo’znoszti, On tam 'zeti ma v-obilnoszti Najem pravicze. N o u t a : Oh vekivecsne miloscse. | 'T'i, ki z-darmi szmilenoszti Vsze sztvari * nadeljavas, Ti i nasz vu obilnoszti ’Z- nyimi razveszeljavas: Ocsa, ti na vsze tak szkrb mas, Da brezi trousta nenihas Pobo’zne decze tvoje. 2. Czil tvoje dobrotivnoszti Je, nasz v-szvet- sztvi vršiti, Voditi vu poniznoszti, I na radoszt bu¬ diti ; Da mo v-cseszti gedrnejsi, I od dna do dna vrednejši Darov miloscse tvoje. 3. Mi te tak v-szrdcza vrejloszti Dicsirno za tou vernoszt, V-steroj nam vise vrejdnoszti Tal dava tvoja szkrbnoszt: Boj ti prijeten te aldov, 1 vlej na nasz tvoj blagoszlov, Ocsa, i potomtoga. Nevola i szirmastvo. N o u t a : Kak velka je bo’za szmilenoszt! 411 N emorjaj ’ cslovel 5> P. routi Bougi V-szirmastvi * ino nevouli; Ar i ono ma haszek vnougi, Csi sze podaš bo’zoj vouli. Vzemi zahvalno, ka ti Boug da; Noszi kri’z tvoj v-mirovnoszti, On ti nyega zlehkoutiti zna Z-dejsznov szmilene zmo’znoszti. 2. Boug je zdenecz szirmastva brige, 1 kri’z tvoj je dar lubezni. Od nyega mas zdrave kotrige, I vrasz- tvo v-kakste bolezni, Od nyega moucs, prilicsno, vrejmen, Ino bla’zensztva sker pravo; Da tak lehko prenoszis bremen, 1 pobougsas tvojo sztavo. 3. Csi sze drugim vecs, kak tebi, da Z-nesztalnj dobrout zemelszki: Nemorjuj; Ar i tii zrok szvoj ma Nevola i szirmastvo. 359 Mouder ocsa tvoj nebeszki. Da i tebi, ka potrebuješ K-sztani i miri tvojemi: Nezahvalen! ka tak morju- jes, Csi sze v-kom vecs da bli’znyenii? 4. Vouscsi diko tim zmo’znim szvejta; Ar i ta ma szvoje bremen, I lejhne, kak lepota czvejta, Trpe¬ čega kratko vrejmen. — Iszcsi velkoszt lejpoga szrdcza: Ona ti szpravi tu vrejdnoszt, Tam miloszt Pravicsnoga szodcza, I bla’zensztva puno vecsnoszt. 5. Csi sze vnougi sztan zvona bliszcsi, Nedaj sze po nyem vkaniti; Nej je vsze zlato, ka sze les- csl, 1 dušo zna oraniti: Szmrten mecs je szrecsa ti z nio’zni Vszejm, ki szo nye gnuszni robi; Ali kincs szirmakov pobo’zni, Je gvtisen orok i v-grobi. 6. Oh ti, ki szmilenoszti dari Z-razlocsnim ta¬ loni vodelis, I vsze tvoje 'zivoucse sztvari Z-miloscsov Oojov veszelis, Ocsa! daj sze mi z-sorsom mojim Vu vszem prav zadovoliti, I z-ocsinszkim ravnanyem dvojim Szrdcze v-szirmastvi toliti. No uta: Jezusa neodpiisztim. 412 . V"-dobroj i hudoj sztavi Sze na tebe szlo- * nim, Boug moj, Ki szi mi ocsa pravi, Csi Sz em jasz pokoren szin tvoj: Znam, ka na mene Sz krb mas. I meni vsze dobro das. 2. I moje szirmastvo je Dar ocsinszke liibez- n pszti: Vzemem je z-rouke tvoje Vu detinszkoj po- n >znoszti; Ar de mi nyega bremen Vecsne lehkoute Sz emen. 3. Naj szi tiVznoszt na tu’znoszt Rani szlabo !ll oje szrdcze; Csi me sznaj’zi nediZznoszt, Szvejti viipanya szuncze, Kaj po hipka 'zaloszti Pridem ^'Vecsnoj radoszti. 4. Dolivzemes, doli tam Ti z-mene kri’z vnougi ^ovoul, Gda za szebom taniham Eti szkuz i te’zkoucs 360 Razlocsna pripetja. pun doul, I vu zadovolnoszti Bom 'živo v-popol- noszti. 5. Tam ocsiveszno szpoznam, Eti szkrovne, poti tvoje, I z-szrdcza ti hvalo dam, Boug, za sziromastvo moje, V-kom mi je tvoja moudroszt Szpravlala vecsno radoszt. Zdravje. No uta: Veroszttijte, oh krsztseniczi! A 1Q jVfajdragsi dar, i kincs zemelszki Je dobro zdravje csloveka: Ki ma te blagoszlov nebeszki, Szrecsen je od vek do veka. — Kak szre- csen szem i jasz, Kaj tak poreden csasz V’zivam te dar tvoj! — Zato te za nyega Zdaj z-szrdcza vrou- csega Dicsim, ocsa moj. 2. Zrd’zi mi te kincs, ocsa mili, Nadale od po- giibeli, Naj morem szltbziti veszeli Tebi, 'zitka zdr- 'ziteli. Vu mertiicslivoszti, Nej vu hotlivoszti Mi daj vandrati, I tak zrdavje moje, Pouleg voule tvoje, Szkrbno varvati. 3. Vesi me v-kakste szrdcza tu’znoszti Zdr’zati tiho mirovnoszt, ino, pouleg moje du’znoszti, Nasz- lediivati redovnoszt: Tak bom v-kotrigaj zdrav, 1 vsze de mi slo prav V-mojem pozvanyi; Veren bom szam szebi, 1 prijeten tebi, V rejesi i djanyi. 4. Oh! — vesi me tebi poszvetiti Lejpi dar zdravja mojega, 1 ’z-nyim bratom mojim haszniti, Pouleg velejnya tvojega. Zdravo moje tejlo Naj boU k-deli vrejlo, I duh v-nyem esiszti: Tak bom jasz veszeli Sou k-mojemi czili V-pozvanya eseszti. Nouta: V-tebi sze viipani, oh Boug, vu vszem. 414- D icsim m '*' zazdel moj, Za naj veksi L* blagoszlov tvoj, — Za zdravje moji kot' Zdravje. Beteg. 361 rig, Po sterom ti Moje poti Mentujes vnougi te¬ žki brig. 2. Sz-kelkim szrecsnejsi szem od oni, Ki szo vu kotrigaj rouni, I nemajo viipanya, Kaj bi sze nyim, Tak ranenyim; Preszvejto gda trak vtisanya! 3. Jasz szem zdrav, friski, i veszeli Vu lubleni moji krili, I, v-szenczi rame tvoje, Szlu’zim tebi, Bratom, szebi, I angel szem hi’ze moje. 4. Oh ocsa! zdrizi mi te kincs moj, I tak dragi blagoszlov tvoj, Od vszake pogiibeli, Naj morem ’z-nyim Mojim bli’znyim Szlu’ziti, v-rejcsi i v-deli. 5. Vesi me vu szrdcza mirovnoszti, Mertiiki i redovnoszti Sztezo ’zitka vandrati, Da v-csisztoucsi I prosztoucsi Znam zdravje moje varvati. 6. Tak nye tebi sesem poszvetiti, I tebe v- szvetsztvi esesztiti, Za milo vernoszt tvojo; Dokecs ednouk Tebi, moj Boug, Taporocsim dušo mojo. Beteg. » N o u t a : Krisztus veli: hodte k-meni. 415. C slovek ! esi szi szreesen i zdrav, 1 delo * ti teese poprav, Kak lehko sze ti szpre- Vejs! — Kak csesztou zbantujes Bouga, I za nyegva csiida vnouga Nyega diesiti nevejs! 2. Zato te on trdno kara, Nescsejoucs ti duši kvara Po betega 'zukoszti, Naj sze nyega vesis bo¬ jah, I nevolne znaš troustati, V-bolezni i tu’znoszti. 3. Tak je! — gda nasz te’zi briga, I, ocsa, tvoja kastiga; Te sze esedniti vesimo, Te sze sz- tebe szpomenemo, Bin nas objoukati sesemo, I za Pomoucs kriesimo. 4 Oh bo’ze! esi jasz gda eti Te’zki beteg mam trpeti; Ti mi nedaj vezagati: Obe’zi mi rane 362 Razlocsne pripetja. moje, I daj mi miloscse tvoje Troust z-vupanyem csakati. 5. Ti me vesi, oh visna zmo’znoszt, Na sztal- no 'zitka pobo’znoszt, Naj sze tak varvati znam. Da po nemertiicslivoszti, Ali gnusznoj hotlivoszti Na beteg zroka nedam. 6 Csi je pa mojga betega Bin nad menom; daj mi nyega Z-szrdcza ob’zallivati, Da sze, csi oz¬ draviti mam, Vszej pogiibelni binov znam Szpa- metno ogibati. 7. V-tebi polo’zim viipanye, K-tebi kriesim za vtisanye, Pri tebi iszesem pomoucs: Ti, vretina vsze liibezni, Mi, znam, vtisas ran bolezni, I po- nouvis mojo moucs. 8. Csi me z-szvejta seses pozvati; I v-tom sze mi daj podati Gdagodi vouli tvojoj; Rad ti nazaj- dam moj 'zitek, Li ti daj dike prebitek Prejk groba duši mojoj. 9. Ali, csi ozdraviti mam, Daj, da sze esesz- tou szpotninam, Kak kratka je moja pout; Da tam iszesem domovino, Gde mi ti mira, vretino Szam odpreš, 'zitka goszpoud 1 Nouta: Oh Boug, oh mili Boug! 416 D obro znam ’ ocsa m °j> Kaj mi vecs ne- * voul nedas, Kak znašati morem; Ar moucs mojo dobro znaš: Nede me mantrala Brez koneza bolezen; Ar jo z-mene vzeti Ma tvoja UP bežen. 2. Ti vidiš, ka za pout Mi je szrdcze lubilo- I znaš, kak je ono Blodecs grejhi szlu’zilo; Zdaj je tak v-betegi Tebe iszkati vesis, I z-gnuszne sz- teze zla Na pout szvetsztva budiš. 3. Pravicsno mi mejris Britki pehar 'zukoszti; Ozdravlenye. 363 Ali, da dobro znaš Velkoszt moje szlaboszti, Pomi¬ luj me, ocsa, Vzemi z-mene kri’z moj, 1 vlej vu bolezno Szrdcze moje troust tvoj. 4. Ah! vesz szem obvzeti Z-mantrami bolez- noszti; Nenaidem pokoja, Gecsecs v-nemirovnoszti; Noucs i den zdiihavam Vu velkoj te’zkoucsi: Gosz- podne, szmiluj sze! — Hiti mi k-pomoucsi! 5. Kak sze tebi vidi, Scstikaj szlugo grejsnoga; Ali neosztavi Me v-mantre vtonyenoga. Tl, ki szi dotecz bio Moj veren varivacs, Ti mi bojdi i zdaj Ran moji mili vracs. Ozdravlenye. N o u t a : Sto bi te nehvalo. 417 * e mam hvaliti, ocsa vecsne szmile- noszti, Ki szi mi 'zitek moj zdr’zao od pogiibelnoszti! — Gda mi je niksa cslovecsa moucs Nej mogla vecs bidti na pomoucs, Ti szi mi zbri- szao vsze szkuze z-oucs. 2. Tejlo mi je ’ze szmrt obvzela z-boleznosz- tami, I lubleni szo me pripravlali k-nyej z-szku- zarni, Ali, pri vszoj mojoj te’zkoucsi, Szem nej vcza- gao v-nye groznoj noucsi: Ar szi mi ti szam bio nazoucsi. 3. Nej me je vkanilo v-tebi vr’zeno viipanye; Ar szem naisao, ocsa, pri tebi jaja vtisanye: Vo szi vtegno ti dejszno tvojo, Vzeo szi me pod ob- r anbo szvojo, 1 odrihno szi mi szmrt mojo. 4. Po tebi osztavim jasz ’ze betega posztelo, 1 v eszeli bom sou na pozvanya mojga delo. Moucs obcsutim po telkoj brigi, — Nouvo moucs vu vsza- koj kotrigi, 1 miloszt tvojo po kastigi. 5. Radoszt oblejva pa licza vszej lubleni moji, 364 Razlocsna pripetja. KI szo v-mantri mojoj plavali v-britki szkuz znoji: Nyim, nyim na szrecso szem zdrizani, Z-doula sz- mrti nazajpozvani, 1 nyi narocsam nazajdani. 6. ’Z-nyimi vred klecsim tak dnesz pred tebom eti v-prahi, Tebe zvisavajoucs vu nemrtelnoszti trahi. Primi dobrovolno aldov moj: Eti i nadale z-menom boj, I ednouk me pelaj na mir tvoj. Potuvanye. N o u t a: Z-szrdcza 'zelejm, ka pravim. 4IH S z ' tebom - ob sorsa goszpoud, Zacsneni * pottivanye: Vcsini szrecsno mojo pout, 1 vsze setuvanye. Li tvoja moudroszt szama Opouti bloudnika, I vszamogoucsa rama Obrani poutnika. 2. Z-’zltkom mojim ti ladas: Tomi sze radii- jem; Hildi sors moj obladas, Naj sze ga mentujern- Csi szem v-miloscsi tvojoj, Ka sze mam bojati? Ti mi scses k-pouti mojoj Mir, i szrecso dati. 3. Tebi poracsam 'zitek, I •’z-nyim vsze, vsze, ka mam. Napravlaj vszaki hipek Sztezo mojim no¬ gam: Vzemi me pod perouti Tvoje, ocsa mili, 1 po ednakoj pouti Me pripelaj k-czili. 4. Ti i liiblene moje Zdr’zi z-szmilenoszti, j vari nye, kak tvoje, Od pogubelnoszti; Pripelaj mene szrecsno Nazaj v-nyi narocsa, Da szkrbnoszt tvojo vecsno Dicsimo vszi, ocsa. 5. Oh! — vesi me kebziivati, Kaj je pout ’zi- tek moj, Da tak znam potuvati, Kak mouder van- drar tvoj, — Po ravni, kliicski sztezaj V-tvojem bo’zem sztrahi, Po radoszti i szkuzaj, Po vtipany a trahi. — 6. Pred oesmi mi daj meti Vszigdar visni czP moj, I ta pridti 'želeti, Gde szrdcze ma kines szvoj J Pottivanye. Nerodnoszt zemle. 365 Da sze mi duša ogne Szmrtni protivnikov, I, gda sze mi den nagne, Be’zaj szkoncsam z-dikov. N o u t a : Dober je nas Boug, porazraite. At Q Uvalen bojdi, Boug, moj branitel! Kaj szi * me szrecsno pripelao k-doumi. Ti szi mi dao, mili voditel, Blagoszlov tvoj k-goridjanyi mojmi: Szrecsen szem vu mojem dugovanyi; Ar szi me ti vodo vu pozvanyi, 2. Zdaj sze ’ze z-mojmi lublenimi Pri sztalisi mojem pa radujem, I tebi, zdr’zitel, moj, ’z-nyim i Vu jedinsztvi aldov moj aldujem: Dicsim te, kaj szi me v-nyi narocsa Pa nazajpripelao, mili ocsa! 3. Pripelaj nasz tak vkup ednouk tam, Na be- ’zaja zemelszkoga czili, 1 podejli mira sztanek nam V-tivaristvi dus veke veszeli, Gde nasz ni sors, ni mrak sznirtne noucsi, Niti marna szkrb vecs ne- razloucsi. XIV. Razlocsni obcsinszki vdarczi i nyi odvrnejnye. Nerodnoszt zemle. N o u t a : 'Živem jasz, tak veli tvoj Boug. 420 N šr °dj e > skvari, dr’zele, Kak porob mar- noszti žele, Boug, na glasz tvoj v-prah szpadnejo, 1 z-nicseszom posztanejo; Ali edna rejcs tvoja pa Vsza na 'zitek pozvati zna. 2. Ti szi vu szkoncsanyi szveti, 1 v-djanyi z- dikov obvzeti: Radoszt, ali britko 'zaloszt Oszoudi 366 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. nam tvoja moudroszt; Pout tvoja je nezbrodjena, I szoudba nenaszledjena. 3. Isztina, v-trdno kastigo, I szrdcza veliko bri- go Naime blaznik hotecs be’zi, Ki vu ru’zni grejhi le’zi; Ali obcsinszki bics tu’zen Obcsuti i te ne- du’zen. 4. 'Žitka našega vesz be’zaj Je li negviisnoszti tekaj: Ali trousta nasz, oh ocsa, Tvoja zmo’znoszt i miloscsa, Ki vam vsza dobra znaš dati, I nasz v- nevouli zdr’zati. 5. Ti szi vretina vszej dobrout, I potrejbcsina nasz szirout Ti je prvle znana bila, Kak bi ona nasz te’zila; Znani, znani ti je i zdaj Liidsztva tvo¬ jega placs i jaj. 6. Kaksi kri’z nad nami le’zi, Gda nasz telko nevoul te’zi Vu tak sztrasnoj sztikesini, V-steroj, kak v-kmicsnoj piisztini, Brez’ trousta, dvojecs szto- jimo, I k-tebi placsno kricsimo! 7. Ocsa, szmiluj sze nad nami Tvojimi sziro- ticzami! — Odvrni, mili zdr’zitel, Od nasz tak gvusno pogiibel, I daj zidti mira szunczi Vu vsza- kom boleznom szrdczi. 8. Mi, isztina, vadlujemo, Kaj te vnejmar ban- tujemo, I nevrejdni szmo pomoucsi Tvoje, szodecz vszaznajoucsi; Ali ti, Boug dobrotiven, Boj nam i zdaj milosztiven. 9. Grejhe nase nam odpiiszti, I szrdcze z du¬ hom ocsiszti, Da tebe v-szvetsztvi csesztimo, I dušo sz-tejm veszelimo, Kaj, csi szmo v-hodbi nedu’zni, Nemo porob vdarczov tu’zni. 10. Vszi, ki zmed nami szkuzijo, Vszi sze naj razveszelijo: Szrdcza ti szrecsni k-nyim nagni, 1 na szmilenoszt nadigni. Vszej oranyeni vracs ti boj, I vzemi 'z-nyi trden bics tvoj. 'Zirovnoszt zemle. N o u t a : Oh szladki Jezus ! ki szi. 421. G degodi cslovek na ženili prebiva, Boug, * tvoj blagoszlov on veszelecs v’ziva: Li sz-tvoje rouke vdabla vsze sztvorjejnye Mir i ’ziv- lej n> e. 2. Ti roszo piisztis, naj zemla bou raja, Da vu nye krili tejm obilnej vgaja Szilje, trava, szad, czvejte, — nam k-’zivlejnyi, I k-ponovlejnyi. 3. Od tebe ma loug fticze, i zvirino, Vode pa ribe, ino gore vino; Ti, naj obrodi vovrizeno szemen, Das dobro vrejmen. 4. Ti plodiš liidem potrejbno 'živino, I napunya- vas ’z-nyouv zemle surino, I, naj nam bode pri deli na pomoucs, Obarjes nye moucs. 5. Tvojoj dobrouti sze vsza veszelijo, I tebe za nyou zahvalno csesztijo ; Naime szin praha, ki te prav szpoznava, Tebe zvišava. 6. Obranba tvoje rame vszamogoucse Nasz je varvala od vszake te’zkoucse. —- Nezrecsena je, oh visesna szkrbnoszt, K-nam tvoja vernoszt! 7. I geto nasz ’ze tu tak blagoszlavlas, I ra- doszt szrdcza našega ponavlas; Kaksi ma bidti tal nas v-tvojoj diki Tam v-vecsnom 'zitki! 8. Vzemi tak od nasz aldov szrdcz zahvalni; Vzemi ga od vszej, ki szo tebi sztalni, I vlejvaj po¬ tom vo na vszej sziroute Tvoje dobroute. Jalova 'zetva. N o u t a : Hvalim jasz lejpo tebe. 422 Qzirmakov veszelitel, 'Zitek vszega szvejta, * o Kj ^ kak mouder ra vnitel, V-rouki mas i 368 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. lejta, Ocsa! szlisaj nas glasz, Gda k-tebi zdiihavamo, I tebe zezavamo: Razveszeli vsze nasz. 2. Daj nam vu prisesztnoszti Obilnejša lejta, I v-zemle 'zirovnoszti Bougsaj sztavo szvejta. Ti, ki vsze 'zivoucse Szam znaš zadovoliti, Hiti i zdaj vto- liti V-gladi czagajoucse. 3. Dotecz je narod tvoj ’zeo Nyiv lejpi blagosz- lov; Ali zdaj szi ti prejvzeo Nyemi 'zivis nyegov: Z-szkuzami sztojimo Na poul naši pusztini, I v-velkoj sziikesini Czagajoucs dvojimo. 4. Neznatno, ka nasz csaka V-temnpj priseszt¬ noszti; Sztrasi nasz vora vszaka Z-grozov negvtis- noszti: Kak zadovolitno Tak vnouge potreboucse, I szrdcz ’zelejnye vroucse Sz-kak talom vtolimo? 5. Ocsa! csi szmo hudega 'Žitka pout lubili, I tak szi biesa toga Vdarecz priszlu’zili; Daj nam pre- viditi Velkoszt nase bloudnoszti, I tebe v-bojaznoszt Vsze dni poszvetiti. 6. Ti, ki nasz v-szkuzaj vidiš, I vsza v-oblaszti mas, Noszi szkrb na nas 'zivis, Kak szam najbole znaš: Razveszeli nasz pa Z-darmi dobrotivnoszti, Naj ti vu poniznoszti Vsza zemla hvalo da. 7. Obari našo szvejtvo Od vsze pogubeli, Naj da obilno 'zetvo Ednouk nyej szad zrejli: Vla’zi zemle krilo, I vlej v-nyou blagoszlov tvoj, Da vsze liidsztvo 'zivis szvoj Vdabla 'z-nye veszelo. 8. Odpri tvoje dobroute Bogato vretino, I daj za vsze sziroute Obilno letino; Da vu veszelnoszti Dare tvoje v’zivamo, I tebe zvisavamo V-szrdcza zahvalnoszti. Obilna 'zetva. Nouta: Oh 'zitka ino szmrti goszpoud! 369 423 prihajajmo z-szrdcza aldovom K-’zetve go- * szpoudi veszeli, Ki nam z-obilnim bla- goszlovom Navkiip i moucs dava k-deli: Szpejvajmo nyemi v-radoszti, Za telka cstida miloszti. 2. Boj ti prijeten ete aldov, Oh ocsa dobrotiv- noszti! Da sze po vzetji tvoji darov Krepimo vu pobo’znoszti, Vsze dni tebi poszvetimo, I tebe v- szvetsztvi csesztimo. 3. Odpri ti i zdaj roke tvoje, I vlej na nasz blagoszlov tvoj, Naj szkoncsa vszaki delo szvoje, I vkuppobere 'zivis szvoj: Vari vsze od pogiibeli, Ki do pola naša 'zeli. 4. Zdr’zi nye pri zdravji i rnoucsi, I daj nyim vugodno vrejmen, Naj vu szili, ali mokroucsi Ne- veszne to zrejlo szetnen: Nepuszti na porob kvara Szmilenoszti tvoje dara. 5. Ti nasz vesi trejzno i zahvalno Z-darmi tvo¬ jimi 'živeti, 1 daj nam szrdcze v-dobrom sztalno, I nevtepeno vejszt meti; Da po v-’zivanyi ti marni Nebodemo v-diisni kvarni. 6. Neprekrati nam, oh milosesa, I nadale tvoji dobrout; Bojdi i potom szkrben ocsa Ino hranite! vszej szirout: Odvrni vsze vdareze hude, I koronuj nase trude. 7. Z-szmilenoszti nasz hraniš ti, Boug: Bojdmo tak i mi szmileni; Veszelmo vsze z-darmi tvoji rouk, Ki szo v-szirmastvo vtopleni; Ar esi vbougim po¬ delimo, Tebe, ocso prav csesztimo. 8. Daj nam i tou pred oesmi meti, Kaj, esi^ tu Verno szejjamo, Ednouk vu obilnoszti 'zeti Szada 370 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. trudov nehejnyamo, — Tam, gde najem csaka verne, Jaj pa vsze tebi odurne. 9. Bluzi nam je vszejm hip on velki, V-kom szmrt i nasz podrejti ma, I tam sze nam po trudi telki Priszlti’zeni Ion nas voda. — Oh! — naj bou veszeli hip on, I lejpi 'zulov naši Ion. Nouta: Sztani me szrdcze gori. 424 H odm(3 ’ ' dicsmo Bouga, Koga dobrouta * vnouga Sze nam v-’zetvi szka’zuje, Stero nam pa daruje. 2. Ovo, nyegov blagoszlov, — Poul naši lejpi aldov, Nam 'zivis podeljava, I nasz razveszeljava. 3. Oh! — zvisavajmo nyega, Kaj je pola na¬ šega Szad od škode mentiivao, I trud nas koro- ntivao. 4. Glaszmo tou dobrotivnoszt, Stera našo pasz- cslivoszt Z-veszeljem koronuje, 1 z-szadom obdaruje. 5. Zdaj, gda te szad beremo, I v-’zetvi tal jem- leino, Szpejvajmo sztvoriteli, Kak ’zetve dariteli. Bratva. Nouta: Szvetlo szuncze je ’ze zaislo. 425 | trsza narasz nam ^ ava Ocsa szmilenoszti, * Sz-kejm szrdcze razveszeljava V-dnevi dreszelnoszti. 2. Nehejnya tak v-nikom z-nami Boug dobrocsi- niti, Niti z-’zitka radosztami Nasz na jakoszt vcsiti. 3. Kak velke dobrotivnoszti Zalog je i te dar, Csi sze po obloszuhnoszti Neoszkruni nigdar! 4. Po nyem sze szrdcze zbiidjava Na velko hotejnye, I z-vuhkoszti nadigava Na szrdcsno csi- nejnye. Bratva. Sztihocsa. 371 5. On nam ponouvi tejla moucs Po oupravicz trudi, I raz’zene dvojnoszti noucs Vu pripetjaj hudi. 6. Po nyem sze szrdcza pobo’zna Mocsno vkup- szklenejo, Protivna pa i nezlo’zna Na krotkoszt genejo. 7. Oh bla’zeni vandrar, ki ’z-nyim Moudro 'ži¬ veti zna, I po netrejznoszti bli’znyim Nigdar szpake neda! — 8. Ali jaj torni, ki te dar Lakovno zapravlai — On szam szebi, i drugim kvar, I pogubel szpravla. 9. On szi 'zitek szvoj prekrati, Szpacine v- grejsno ru’znoszt, Dušo, tej 1 o vnejmar zblati, I vtepe nedu’znoszt. 10. On po’zre hi’ze szvoje czvejt, I 'zivis ti Szvoji, Odtuhi od szebe vesz szvejt, 1 veszne v-zla gnoji. 11. No tak v-’zivajte v-radoszti, Mrtelni! trsza dar; Ali ’z-nyim pravde moudroszti Nezbantujte nigdar. 12. Kak za veliki blagoszlov Bo’ze szmilenoszti, Aldujte za nyega aldov Du’zne zahvalnoszti. Sztihocsa. N o u t a ; Gda ma szkradnya vora pride. 42B O h SZV ^' ' pravicsen Boug! Mi, ki v- * grejhi plavamo, Sze tak vrejdno od tvoji r ouk Sz-trdnim bicsom scsukamo, Da nam szejhne s zilje, trava, 1 pogible czejla sztava, Vu velikoj s zuhocsi. 2. Ali pomiluj, oh bo’ze, Nasz liidsztvo tvoje s zu’zno, Naj nezdiihavamo du’ze Zaman k-tebi tak tu’zno. Oszlabi 'zgajoucse trake, Szpravi vkup tihe °blake, I daj 'zirovno vlago. 372 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. 3. Csini, kak szi nam oblubo, Kaj poszluhnes narod tvoj, Csi de tebe sztalno lubo, I pobougsa ’zi'tek szvoj. Ocsa, mi v-pokoure prahi Hitimo k-tebi vu sztrahi: Szlisaj, miluj, troustaj nasz. 4. Vtisaj veliko vrocsino, Stera czejlo dr¬ selo 'Zge, i nye lejpo krajino Szpravla na sztavo zelo: Szkrij v-megle gorecse szuncze, 1 odkrij de- 'zd’zevne zdencze, Naj nyi 'zir otavi szvejt. 5. Nega zvon tebe nikoga, Ki bi nam tu zino- csti znao, I li kaplo 'zirovnoga De’zd’za piisztiti mogao: Li ti, ki ladas z-oblakmi, I z-szuncza vrou- csimi trakmi, Vsza szam otaviti znaš. 6. Oh! — otavi vsza 'zivoucsa Po vszoj zemle krajini; Vlej ’zitek v-pogibajoucsa Vu velikoj vro- csini: Ti, ki vszej czaganye vidiš, Zdr’zi nyi 'zitek i ’zivis Od szlejdnye pogitbeli. 7. Ocsa! na tebe sze szloni Telko szirout ne- du’zni, Ke ’ze szkoro v-dvojnoszt vtoni Szuhocse vdarecz tu’zni: Hiti, hiti nyim k-pomoucsi, 1 zbrisi nyim szkuze z-oucsi! Vlej vu nyi szrdcze trousttvoj. 8. Tak sze naj tebe bojijo Vszi, vszi zemle narodje, I tebe v-szvetsztvi csesztijo Vszej vrejme- nov porodje; Naj te vadluje viszina, I zvišava glo- bocsina, 'Žitka, szmrti goszpouda. De’zd’z. Nouta: Te szmrti obladavniki. 427 V eszeli sze kr **° zem ^> Stero szo pa de- * 'zd’zevne megle Dobrotivno otavile, Gda szo po velkoj vrocsini Nye grude, szpodobne k- pecsini, Z-lejpov roszov navla’zile: Vsza sze vrše- nijo, Vsza, vsza veszelijo Po 'zukoszti, I tebe, Boug, Za tvoji rouk Dar zvisavajo v-radoszti. De’zd’z. Zburkanye zraka. 373 2. I mi, odebrani tvoji Sze pa razpresztremo, po znoji Licz naši, na hladnom zraki. Nouvi ’zitek szi viejjao, ti, Ki z-dikov ravnaš nase poti, V-nasz po viszine oblaki; Vtisao szi vrocsino, I zemle sli- rino Razveszelo; Vu nouvoti, I lepoti De pa vsze sztvorjejnye czvelo. 3. Z-radosztjov vr’ze pogled szvoj Oracs na lejpi blagoszlov tvoj, Vu viipanyi szada trudov; Z- radosztjov de sze csiiduvao, I vu prahi klecses vad- jiivao, Nad nyiv szvoji vszakov grudov: „Boug je Mi bežni Boug — ’Z-nyegvi obilni rouk Sz tac se Mite k, I blagoszlov. — Szvedok nyegov, Je szkuz i radoszti h i p e k! “ 4. Ti tak za tou roszo toplo, I za nye vszako vszako kaplo Vzemi szrdcz zahvalni aldov; I, csi gda pa k-tebi, ocsi Pozdignemo roke v-szuhocsi, Vlej vo na nasz tvoj blagoszlov. — Oh ti, komi vesz szvejt Szvoj 'zitek i poszvejt Hvali v-prahi! Ti i nasz vesi Tebi ocsi Szlu’ziti vu tvojem sztrahi. 5. I, kak ti nasz blagoszlavlas, I radoszt szrdcz naši ponavlas Z-obilnosztjov tvoji dobrout; Tak naj nii, pouleg premoucsi, Radi brišemo szkuza z-oucsi Pod kri ’zom dvojeesi szirout. Etak znamo, kaj szi Priszlu’zimo tii vszi Tvojo miloszt, Ednouk pa tam Oas ti i nam Bla’zeni dus vecsno radoszt. Zburkanye zraka. N o u t a: Szvetlo szuneze je ’ze zaislo. 42R R 0U S v-szili zraka bloudnikoni Szrd szvoj * nazvesztsava; Ali pobo’znim poutnikom ^ tii dobro dava. 2. Nelejhne nyegva milosesa Ni v-kmiesnom 25 374 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. oblaki: On je i te veren ocsa, Gda grutn trejszka v-zraki. 3. Grum toti griint szvejta zible, Sztrasi praha szini; Ali krilo zeinle gible* 1 rodno jo vcsini. 4. V-nyem razum ocse velki dar I zato szpoz- nava, Kaj razganya vonyecsi szpar, I zrak ocsisztsava. 5. On zbudi 'zirovne megle Z-mourszke glo- bocsine, Sz-kejmi vla’zi krilo zemle V-vrejmeni vro- csine. 6. Oh! — velki dober je nas Boug 1 v-zbur- kanyi zraka; Blagoszlov sztacse ’z-nyegvi rouk, Kak rosza z-oblaka. 7. Naj szi tak grejsnik okoren Trepecse, i dvo¬ ji; Duh moj, goszpodni pokoren, V-vtipazni obsztoji. 8. Na nyega sze jasz z-szrdcsnosztjov I v-vi- heri szlonim; Ar sze pod nyegvov zmo’znosztjoV V-pogubel nevtonim. 9. On, kak vrejmena ravnitel, 1 grum vu rouki ina; Zato mi nyega pogubel Zmo’zno podneszti zna. 10. Tiho bom tak vandrao k-czili I po tom viheri; Ar szi v-ocse mojga krili Pocsinem vu miri. Tihota zraka. N o u t a : Bla’zen boj, Krisztus toga. A 2Q \7szamogoucsi duh! mi te, v-prahi szto- * jecs, I v-zraka szili zvisavamo molecs- Csi sze bar vesz szvejt vu nicsesz pogrozi; Nan 1 sze negrozi. 2 Nestimamo mi, kak bloudni poganye, Kaj hi ti v-bliszki zadomesztsavanye Ino szrd kuhao, nam na pogtiblejnye, Ali szkvarjejnye. 3. Mi te za ocso i tii szpoznavamo, I, kak tak' Tihota zraka. Mokroucsa. 375 sega Bouga zvisavaino, Ki szi i v-szlapov kakste groznoj noucsi Vernim nazoucsi. 4. Povszed te glaszi sirouki ete szvejt: On je Itibezni tvoje i te poszvejt, Csi sze med grozov frouszi grunt viszine, I globocsine. 5. Po grumlajczi sze da zraki csisztoucsa, Zemli 'zirovnoszt, i 'zitki friskoucsa. — Ovo, kak sze vsza z daj po nyej csrsztvijo, I vrsenijo! 6. Po nye sze hudi szpari raz’zenejo, Prerejt- sijo, i v-zraki raztepejo: Po nyej sze beteg, i kuga zasztavla, Ino prepravla. 7. Po nyej sze radoszt razleje po szvejti, Szun- c ze na nebi v-lepsoj diki szvejti, Na zemli pa vsza v 'Preczimbi czvetejo, Ino rasztejo. 8. Liki csloveka tu’zni vdarczi vcsijo, I szrdcze 2 ~grejha na jakoszt budijo; Tak sze po zraka szili s ^vejt ponavla, I blagoszlavla. 9. Kakste sze nam tak grutnlajcze grozijo; ^oug, tebe i tu vsza vrejdno csesztijo : Csiszta lu- ^ezen szi ti tak v-viheri, Kak v-zraka miri. 10. I zdaj, geto szi vtisao nyega szilo, De jvojo velkoszt vsze v-sztrahi molilo: Zvisavamo te 1 mi, v-diki gledecs, Vu prahi klecsecs. Mokroucsa. No u ta: Ki od Bouga odsztoupi. 43f) floszpodne! szkuzimo sze V-obcsinszkoj . * te'zkoucsi, Kaj nam veszne szkoro vsze "h velkoj mokroucsi. Zvon tebe, Troust nebe, Nega ?a nasz vracsa, Nega varivacsa. 2. Ocsa! neosztavi nasz, V-etoj potreboucsi. -tebi zdignemo vszi glasz: Hiti nam k-pomoucsi; 376 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. Na 'zaloszt Da radoszt, I po telkom kvari 'Zitek vszakoj sztvari. 3. Ti szam, vrejmena goszpoud, Mejris czil oblakom; Tvoj mouder prszt ka’ze pout Szuncza lejpim trakom: Gda ti scses, I ercses, Megle sze vgosztijo, I pa razsiirijo. 4. Oh! — zapri doli i zdaj Vretine oblakov, j pa nam v’zivati daj Szvetloszt szuncza trakov; Naj vesz szvejt Nyi poszvejt Znouvics o’zivava, 1 raz- veszeljava. 5. Ti vidiš, kak oblejva Vszo zemlo rnokroU' csa, I vszako sztvar zalejva Voda presztajoucsa: Bregouvje, Dolouvje V-potopi sztojijo, I placsno szkuzijo. 6. Zaman ptiszti zdaj zrno Oracs v-zemle krilo; Ar nede slo gedrno ’Z-nye naprej veszelo: Povejh' ne, I lejhne Vu nyem 'zitka klicza, Kak szter prhka szpicza. 7. Szukesine bojazen Sze nam grozi povszed; V-prah szklacsi vszo viipazen Telki nevoul pogled 1 Czagajoucs, Plakajoucs Sze szkrbi narod tvoj Z a prisesztni sors szvoj. 8. Oh ti, ki v-racsuni mas Szkuze szirout tvoji) 1 nyim podeliti znaš Troust, k-szrdcza pokoji, Boug- vtisaj Ti nas jaj, Da ti na szkuz czili Szpejvam 0 veszeli. Szuncze. N o u t a : Groba sze niscse neogne. 4S1 nam SZI 'i a t)°’ ze szuncze, 1 szvejti * tek deli! — Pa sze vszej mrtelni szrd' cze Nyega trakom veszeli! — Veszelijo sze vsZ e sztvari Ocse tak velkomi dari. Szuncze. 377 2. Szkrile szo sze kmicsne megle, Neba sze razvedrila; Neoblejva potop ženile Vesz vtonye- aoga krila: Nej! — nede szkuzllo du’ze V-potrtjej s ztvorjejnye bo’ze. 3. Lejhnola je noucs vihera ’Ze ze-vszejmi gro- 2 ami Szvejt otavla angel mira Z nouvimi dobrou- ^aini, Vlejvajoucs nyi prvotino Vo na czejlo domovino. 4. Nouvi ’zitek sze zbiidjava Pa po bo’zem s ztvorjejnyi: Nouva radoszt obiljava Po telikom trp- ' e jnyi: Vsza, vsza sze pa veszelijo, I miloszt bo’zo c sesztijo. 5. Kak lejpi je pa bo’zi szvejt, Po tak groz- n om potrtjej, Kak szladki radoszti poszvejt, Po dre- s zelnom pripetjej! — Tak nasz zna ocsa lubezni Otaviti po bolezni! 6. Oh! — dicsi ga, glaszno hvalecs, Dicsi ga, v §ze sztvorjejnye; Zvisavaj ga, cslovek, molecs Za j a k milo csinejnye. Hvalen je on vu radoszti, Veke hvalen i v-’zaloszti. 7. Vzemi aldov szrdcz veszelni, Vretina vsze ^obroute! Kaj i v-prigodi dreszelni Ltibis tvoje szi- r °ute, Nye csiidno odicsiti znaš, I nyim po szku- radoszt das. 8. Poszluhno szi ti i nas glasz, I po telkoj ’zu- J^oszti Szi dolivzeo trden bics z-nasz, I dao nam a| P radoszti: Vtisao szi nam vszo bojazen, I ko- r °niivao viipazen. 9. Vesi nasz tak eto miloseso Zahvalno zgriin- ' a vati, I tebe, lubezni ocso Za nye dar zvisavati. Tebi na aldov, duh vecsen, Boj vesz ’zitek nas Poszvetsen. 378 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. Povouden. N o u t a : Vu meni dragom Bougi. 400 IT-tebi, zdr’ziteli Kricsi v-pogubeli Plava- 0 * joucsi narod tvoj, Vidivsi gvtisen grob szvoj V-povoudni vderjajoucsoj, I szvejt zalejva- jOUCSOJ. 2. Negledaj teliki Grejhov preveliki, Sz-kejmi sze szkvarjujemo, Gda tebe bantujemo, Ino za steri volo Trpimo tou nevolo. 3. Gledaj tvojo miloszt, 1 szrdcz naši britkoszt; Csini, kak ocsa, z-nami, Vbougimi sziroutami: Oh| — szlisaj vuszt naši glasz: Vzemi trden bics tvoj z-nasz! 4- Velki je, isztina, Bin nas, szkiiz vretina; AH veksa tvoja moucs, Kak vsza pogiibeli noucs, Veksa tvoja liibezen, Kak ran naši bolezen. 5. Naj szi sze viszina Ino globocsina Z-viherinj szvojmi grozi; Nasz v-dvojnoszt nepogrozi, Csi sz> ti, vszamogoucsi, Nam v-nyi szili nazoucsi. 6 Boj, ocsa, nazoucsi Nam i v-toj tez’koucsi; Pri tebi nam vszejm i zdaj Batriven sztan naidti daj, Pri tebi trousta szuncze, Za tak bolezno sz- rdcze. — 7. Zdr’zi vsza 'zivoucsa, Miluj czagajoucsaj Obari nam 'živino, Drevje, szilje, travino: Neptiszti tvojga dara Na tu’zen porob kvara. 8. Naj nam nezegnili V-zemle blatnom kril) Trudov naši 'zelen szad, I nenaszleduje glad, N' nevdabla rani grob 'Žitka sztvari na porob. 9. Poszluhni telki krics, I odvzemi tvoj bics; Vu’zgi pa 'zitka poszvejt, I razveszeli tvoj szvejk Naj vsza v-diki czvetejo, I vugodno rasztejo. Po povoudtii. 379 10. Szka’zi vo, oh ocsa, Kaj tvoja miloscsa, Stera vszejm 'zitek dava, 1 eti obi!java : Da sze vsza, vsza tii v-prahi Zvisavajo vu sztrahi. Po povoudni. N o u t a : Sto bi te nehvalo. 433. D ika cseszt, i hvala tebi, zdr’ziteli vszega! — Kak szo ponižna vsza na glasz imena tvojega! Bouga te vsza bivoszt viszine, Neszmerna zvirina piisztine, 1 prepaszt mourszke globocslne. 2. Vo szi szkazao i zdaj ti velkoszt tvoje zmo- znoszti V-tak grozne povoudni czili ino bojaznoszti, Stera je zemio oblejala, Na nyej tak poreden csasz sztala, Ino vsze sztvorjejnye mantrala. 3. Na tvoj glasz szo vode pa v-grabe szvoje odtekle; Veszeli sze zemla, stere ’zir szo one vle¬ kle; Vsza sze ponouvijo v-radoszti, I velikoszt tvoje miloszti Zvisavajo po szkuz 'zukoszti. 4. Z-radosztjov ide pa vo oracs na szvoje delo, Vtipavsi sze, kaj de blagoszlovleni szad melo; Z- r adosztjov noszi dneva bremen, Niicza k-deli pri- Hcsno vrejmen, 1 szejja ’zitka zdravo szemen. 5. Vszi, vszi sze nad etov szmilenosztjov ra- dujemo, 1 tebi zahvalni aldov za nyou aldujemo. — Oh! — daj, geto sze veszelimo, Da tebi vsze dni Poszvetimo, 1 tebe v-bojazni csesztimo. 6. Odvrni ti od nasz vszaki vdarecz i nadale, Oa v-miri trosimo vandranya vore, tak male. — Vlej blagoszlova vretino Na czejlo našo domovino, 1 daj nam veszelo letino. 7. 1 zdaj trden bics tvoj naj blagoszlov nasz- •eduje, Da sze 'zaloszt naša z-veszeljem pa koro- ^uje. Razsuri po nase hatari Dejszne tvoje bogate ^ari, Na ponouvlenye vszakoj sztvari. 380 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. Dragocsa. N o u t a : Vu mem dragom Bougfi. 434 B 0U S ! nesz ^ an ' prouti Ni ednoj szirouti'-Ti * vszejm szrdcze ocsiszti, I velki bin od- puszti; Da nasz grejh nezapravi, I bics tvoj ne- prepravi. 2. Nevolen nas ’zivis I 'zukoszt ti vidiš, I lehko nam pomores; Ar ti vsza, vsza premores: Pod te- bom vsze zmo’znoszti Sztojijo v-podlo’znoszti. 3. Vrejdno sze szoudimo; Ar v-grejhi blou- dimo. Csi nasz ti z-hodbe noure Zoves na pout po- koure; Mi glasz tvoj zavr’zemo, I k-szvejti privr- ’zemo. 4. Zato bics za bicsom Scsuka nasz med kri- csom, Steri vnougi britki jaj Prejsa sz prsz naši i zdaj, Pod bremenom dragocse, I vnouge potre- boucse. 5. Ziehka bi vczagali, Boug, da nebi znali, Kaj je tvoja miloscsa Veksa, kak ta te’zkoucsa, I kaj szladki troust nebe Ma i grejsnik od tebe. 6. Szmiluj sze tak i nam, Blodecsim ovcsiczam, Ki bin nas vadlujemo I z-szrdcza ’zalujemo: Boj nam szmileni szodecz, I vr’zi jaji konecz. 7. Ali csi nasz ti, Boug, Pod bicsom tvoji rouk I du’ze scses dr’zati, 1 ’z-nyim trdno scsukati; Tak nasz i v-dnevi hudi Szam na mirovnoszt budi. 8. Budi na pokouro Szrdcze nase nouro, Naj vu tvojo bojazni, i detinszkoj viipazni Pout našo prebedimo, I z-zlom sze nete’zimo. 9. Tam, de niksa briga, Ni te’zka kastiga Nede verni ranila, Ni nyi mira moutila. — Tam de nam kri’za bremen Vecsne lehkoute szemen. Dragocsa. Pomor. 381 10. Tam mo v-popolnoszti I zadovolnoszti Ta- nacs tvoj szpoznavali, I vernoszt zvisavali, Kaj szi nasz po szkuz pouti Pelao bla’zensztvi prouti. N ou ta: Hvalim jasz lejpo tebe. 435 X’’ ^ na vsze sz ' route Milosztivno szkrb mas, I nyi brezi dobroute I trousta, ne- nihas, Vszej zmo’zen varivacs; Tl boj v-etoj te- 'zkoucsi, 1 velkoj potreboucsi Ran naši mili vracs. 2. Naj pride vuszt naši glasz K-tebi na viszino: Ocsa! hodi, vzemi z-nasz Eto szukesino; Da sze veszelimo Darom tvoje miloscse, I od velke drago- cse Du’ze nete’zimo. 3. Nadigni na szmilenoszt Szrdcza ti premocsni, Da vracsijo boleznoszt Szirmakov nemocsni; Naj sze ji nebrani Bogat szkopecz sz-trdnosztjov, I ne- veli z-mrzlosztjov: „Idi! — Boug te hrani!" 4. Oh ocsa! vlej obilnoszt V-krilo nase zemle, Naj nam sznaj’zi veszelnoszt Travnike i pole: Od¬ pri pa med nami Blagoszlova vretino, Napuni do- niovino Naso z-dobroutami. 5. Ti razveszeli 'zitek Po czejloj krajini, I zleh- kouti prebitek Ludem, i 'živini; Da te vsze sztvor- jejnye, Po vrejmena 'zukoszti, Zvišava vu radoszti, Za milo csinejnye. Pomor. Nouta: Oh vekivecsne miloscse. 43fi Roug! trepetajoucs dvojimo Vu 'zitka po- * giibeli, I sz-placsnim glaszom kricsimo K-tebi, obdr’ziteli; Geto ze-vszejm grozanh Obvzeti sztoji pred nami Sztrasen angel pomora. 2. Oh vdarecz vsze dreszelnoszti! Sto sze te 382 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. nebi sztraso, Gda takso pogiibelnoszti Podvržes sztavo našo? — Szmrt, szprhlivoszt, i placsa glasz Obvzeme ze-vsze sztrani nasz: Czagamo brezi trousta! 3. Kelki szo ’ze tapihnyeni, Kak lisztje, med viherom! — Lehko mo i mi szuhnyeni V-grob es- cse pred vecserom! — I mi szmo grejsni bloud- niczi, I mi, kak drugi poutniczi, Pod tejm bicsom sztojimo. 4. Ah! neidi na szoudbo z-nami, Velki szodecz vecsnoszti! Nekastigaj nasz z-grozami Szmrti, pou- leg vrejdnoszti; Nevszejcsi nasz vo v-nagloszti, Vu grejsnoj nasoj jalnoszti, Z-racsuna ti živoucsi. 5. Boj szmileni, Žitka ocsa, Nam, ki k-tebi kri- csimo, 1 vzemi nasz na narocsa, Da sze vszi ob¬ držimo. Liki do hipa etoga, Tak boj zdaj, i po- tomtoga, Ti nas oszloboditel. 6. Ti sztavi pomora viher, I zapovej tihoto; Vlej vu dvojecsa szrdcza mir, I vtisaj nyi sztrahoto: Zapovej Žitka angeli, Naj varje od pogtibeli, I mouk szmrtni žitek nas. 7. Onim pa, ki že mecs szmrti Obcsutijo v- kotrigi, i, od mantre vkupesztrti, Ležijo v-velkoj brigi, Vtisaj, oh ocsa lubezni, Mouk szmrtni sztra- sne bolezni, I pelaj je na mir tvoj. 8. Goszpodne! csi bi kak i nasz Te poszel- nik tvoj doisao, Ino nyegov zvajoucsi glasz V-szne ružni grejhov naisao; Daj nam hitro vu pokouri Objoukati žitek nouri, I csisztim idti z-szvejta. 9. Nedaj nam neszrecsni szirout V-neredi osz- taviti, Nego sz-tvoji lejpi dobrout Nyim teliko sz- praviti, Kelko k-tihomi sztalisi, I k-postenomi ži- visi Potrebujejo, vbouge. 10. Szlisaj prosnyo tvoji verni, 'Žitka szmileni Po pomori. 883 ocsa! Vzemi z-nasz bics tvoj neszmerni, Primi nasz na narocsa, I z-milov dejSznov liibezni Nam zvra- csi szmrtne bolezni, Tebi na cseszt, i diko. Po pomori. N o u t a : Oh Boug, oh mili Boug I 437 P re d tebe neszemo Zdaj aldov zahvalnoszti, Po vtisanoj szili 'Žitka pogiibelnoszti, V-steroj szmo plavali Vu pomora noucsi, I z-stere szi nasz ti Rejso, vszamogoucsi! 2. Ah! — kak vktipsztrta je Sztava naroda tvojga! — Jezere dvojijo V-bolezni szrdcza szvojga, Kirn szo nyi liibleni Z-narocs vovtrgnyeni, 1 nemi- losztivno V-kmicsni grob szuhnyeni. 3. Kelko szirout klecsi Na grobi roditelov, Ke nenaidejo vecs Tli szkrbni hranitelov! — Kelko ranyeni szrdcz Plava v-szkuz povoudni, V-stero je je vtono Grozen bics tvoj szoudni! 4. I nasz je ze-vszejmi Grozami szmrt sztra- sila; Kak lehko bi i nasz Ona v-prah zaklacsila! — Nej je naisao vesz szvejt Vrasztva, ni prilike, Kak bi sze menttivao Nye szile velike. 5. Dika, cseszt, i hvala Tebi, oh vszamogou¬ csi ! Ti, ti szi prisao nam, Liidsztvi tvojmi k-po- nioucsi: Ti szi zdtihavanye Szrdcz naši poszluhno, I angela szmrti Szi od nasz odrihno. 6. Ti szi nam nej pouleg Hodbe nase placsii- vao, I pri vnougi naši Grejhi szi nasz miluvao; Csi szi nasz gli vrejdno Scsukao sz-trdnim bicsom, Do- nok szi szmilenoszt Meo nad našim kricsom. 7. Oh! — vzemi szrdcz naši Aldov za tou szmilenoszt, I vracsaj nadale Od nasz vszo pogii- 384 Razbesni obcsinszki vdarezi itn. belnoszt; Da czejli 'zitek nas Tebi poszvetimo, I tebe, kak ocso, Veszelecs tsesztimo. 8. Odicsi sze esudno Nad vszejmi sziroutami, Ke szo brezi trousta Osztavlene med nami: V-nami nyimdaj naidti Verne branitele, I szteze bla’zen- sztva Moudre kazitele. 9. Zdigni z-milov dejsznov Sz-praha vsze cza- gajoucse, Ino razveszeli Vsze v-szkuzaj plavajou- ese; Daj zidti vu vszakom Oranyenom szrdczi Tak 'zelnoga mira Bla’zenomi szunezi. Kuga. N o u t a: Obudi sze, oh me szrdcze! 438 fi 0SZ P°^ ne ' vesz szve j* siirouki Sze szrda * tvojga boji; Ar vu tvojoj zmo’znoj rouki 'Zitek ino szmrt sztoji: Ali tvoja milosesa Nema koneza, oh oesa! Zato li k-tebi za pomoucs Zdu- havajo vsza den i noucs. 2. K-tebi zdaj i mi kriesimo V-szrdcza tak vel- koj brigi, Geto czagajoucs dvojimo Vu marhe nase kugi, Prouti stere besznoucsi Nenaidemo pomoucsi, Ni sztanovitoga vraesa, Zvon tebe, vszej varivaesa. 3. Jaj! — trden je bies tvoj prevecs, Vszamo- goucsi sztvoritel! — Zaka szi zdigno zdaj tvoj mecs, Nam na plaes, i pogiibel? — Zaka nam vkraj seses vzeti Dar rouk tvoji, tak szveti, — 'Živino našo vmoriti, I nasz v-szirmastvo vtoniti? 4. Szpoznamo, szodecz praviesni, Kaj szmo mi zrok te brige; Ar szmo vu hodbi kriviesni, I tak vrejdni kastige. Ah! — kak vnejmar grešimo, I pod bies tvoj be’zimo, Dari tvoje zapravlamo, I tak szi szoudbo szpravlamo! 5. Ali — oh! — za našo volo Nescsukaj ti Kuga. Po kugi. 385 nedužni; Vzemi ’z-nyi telko nevolo, I miluj nyi sztan tužni: Ti, vszej zmožen varivacs, Bojdi nyi szmileni vracs, Da sze te mantre znebijo, Ino Žitki veszelijo. 6. Nasz pa vesi vu tvojem sztrahi Do koneza pottivati, I, klecsecs v-pokoure prahi, Grejhe obža¬ lovati ; Da sze, po szvetom Žitki, Ognemo vdarezov britki, I vu kakgodi težkoucsi Vcsakamo tvoje po- moucsi. 7. Ovo, mi ti vadlujemo Hudo nase hotejnye, I z-szrdcza vszi žalujemo Bloudno nase csinejnye. Nagni sze z-szmilenoszti K-nam, pri vszoj nevrej- dnoszti, I, pri objoukanom bini, Nasz pa trousta vrejdne vesini. 8. Vrži povszed konecz ktigi Kapajoucse ži¬ vine, I nenihaj v-taksoj brigi Duže nase krajine: Blagoszlovi vszej trude, Ki z-rounoszti tak hude Setujejo nyou zvraesiti, I ludsztvi tvojmi haszniti. 9. Daj nam mirovno esakati Tak želen hip pomoucsi, I nej pred czajtom vezagati Vu velikoj težkoucsi, Znajoucs, kaj pride vrejmen, Gda ti z- nasz vzemes bremen, I gda mo te požaloszti Zvi- savali vu radoszti. Po kugi. N o u t a : Z-szrdcza 'zelejm, ka pravim. l/Tnecz je vzela kuga Po czejloj krajini ; * IV Odvzeta je kastiga Nedužnoj živini: Boug mili je poszluhno Vuszt naši plaesen glasz, I z-dikov je odrihno Vszo pogubel od nasz. 2. Kak vrejdno tak szpejvamo Nyegvoj szmi- lenoszti Z-sterov sze nehejnyamo, Pri vszoj nev- 386 Razlocsni obcsinszki vdarczi itn. rejdnoszti, Vszakden nadeljavati V-punoj obilnoszti, I razveszeljavati V-dnevi dreszelnoszti. 3. Odicso sze je on zdaj, Nej szamo nad nami, Nego i, v-zmo’zni csiidaj, Nad vszejmi sztvarami, Stere je vomentuvao Z-’zitka pogubeli, I nyim na- zajdariivao Zdravje, i moucs k-deli. 4. Radoszt sze razsurjava Pa povszed med nyi- mi, Stera sze pobtidjava Nad darmi bo’zimi, Vu steri tal jemlejo Po dugoj rounoszti, I pa szi po- csinejo Po telkoj 'zukoszti. 5. Kak mirovno noszijo One pa jarem szvoj, Csi gli pod nyim tocsijo Bremena vrejli znoj ! — Zdenecz nouve radoszti Je nyiin i te jarem; Ar po nyega 'zukoszti Naszleduje najem. 6. Oh ocsa! ti szi prisao Nam eti k-pomoucsi; Ti szi med nami vtisao Szlap tak grozne noucsi, I dao szi zidti szunczi Bla’zene radoszti Vu tu’znom našem szrdczi, Po britkoj 'zaloszti. 7. Zato te naj zvišava Vsze, ka ’zive v-prahi, I vsza ženila szpoznava Velkoszt tvojo v-sztrahi, Ki klucs 'zitka, szmrti mas Szain vu rouki zmo’znoj, I vsza doprineszti znaš Z-dikov, v-szoudbi szkrovnoj. 8. Naj ti bode vugodna Zdaj ta hvala, ocsa! — I, csi gda priszpodobna 'Zaloszt i te’zkoucsa Doide nasz, i mi k-tebi Pozdignemo nas glasz, — Oh! — ti ji daj obszebi Mimo idti kre nasz. Bojna. Nouta: Oh 'zitka ino szmrti goszpoud! 44-0 K ak sze nez g^dnes na nasz, Vszej * seregov zmo’zen goszpoud! — Kak du- go de tak zaman nas glasz Iszkao oszlobodjejnya Bojna. 36Š7 pout? — Jaj! — brezi tvoje pomoucsi Mo vszi porob vecsne noucsi. 2. Ovo, protivnik, kak povouden, Obleva našo krajino, I, kak szrda tvojga bics szouden, Obracsa nyou na pusztino, Vu prah klacsi orszaga czvejt, I z-jajom napunyava szvejt. 3. V-noucsi nenaidemo pokoja, Vu-dne szo pa szkuze nas krtih! Ar trejszka, troubi ro’zje boja, Plamen, szmrt vejja nyegov duh, Po’zera trtidov naši szad, Szejja krv, sziikesino, glad. 4. Velki Boug! na tebe sze szloni Ludsztvo v-tak sztrasnom pripetjej; Ar sze brez’ tebe v-ni- csesz vtoni Szvejt v-tak odurnom potrtjej: Li ti poszltihnes telki krics, I sztaviti znaš ete bics. 5. Oh! poszluhni telko nedu’zni Szirout pla- csno zdiihavanye, 1 zave’zi doli vszej tu’zni Duh szebi na zvisavanye; Vzemi vdarecz tak bolecsi Z- nasz, v-poglibeli dvojecsi. 6. Ti premejni on krvni kosztricz, Z-sterim zdaj bojnik szmrt vejja, Na on, tak dobrotivni osz- tricz, Za kim oracs szemen szejja; Da, gde zdaj szmrt o-piisztsava, Pe czvete narodov sztava. 7. Tak ravnaj szrdcza poglavnikov, Da bojni konecz vr’zejo, 1 szteri ro’zje protivnikov, Da sztan szvoj tapovr’zejo: Vtisaj povszed ete viher, I potrdi obcsinszki mir. 8. Ti vkroti besznoucso narodov, I nagni je na tnirovnoszti; Czil i ’zelejnye vszej porodov Boj mir, i szrdcza tirovnoszti: Da v-jedinsztvi prebivamo, 1 blagoszlov tvoj v’zivamo. 9. Nam pa milosztivno odpuszti, Csi szmo te v ~kom zbantuvali, 1 szrdcza naša tak ocsiszti, Da ni o sze vszega varvali, Po kom bi v-tvojo kastigo Szpadnoli, i v-kakste brigo. 388 Razbesni obcsinszki vdarczi itn. 10. Oh! — vzemi pod tvoje perouti Czejlo našo domovino, Ino odkrij vszakoj szirouti Zadovol- noszti vretino; Da sze 'zitki veszelimo, I tebe v-miri csesztimo. Mir. N o u t a : Bojdi dika i postenye. 4-41 H odte ’ P° do j ne v iheri, Neszmo aldov za- * 1 hvalni Pred goszpodna, ki je miri Potrdo sztolecz sztalni. Konecz je vr’zeni sztrahi; Zato szpejvajmo vszi v-prahi: Dika, cseszt, hvala Bougi! 2. Doli je vzeo on z-nasz bics szvoj, Vtisao krvi potoke, Konecz vrgao mantri telkoj, Prepravo jaja zroke; Sztanoti je ro’zjej velo, 1 narod szvoj razveszelo. Dika, cseszt, hvala Bougi! 3. Negrozi sze vecs protivnik, Nerobi, ni nev- marja; Ar nasz Boug, zmo’zen pomocsnik, Brani i zagovarja. Hejnyala je vsza sztrahota, 1 szvejt otavla tihota. Dika, cseszt, hvala Bougi! 4. Po grozne noucsi viheri Nam pa visni trak szija, I pa czveszti zacsne v-miri Navuk, tr’ztvo, mestrija; Vszako tejlo v-batrivnoszti Hodi v-pozva- nya du’znoszti. Dika, cseszt, hvala Bougi! 5. V-nouvi obraz sze oblecse Liiblena domO' vina; Ar po vszej nye 'zilaj tecse Blagoszlova vre- tina: Povszed v’zivajo v-pokoji Narodje szad trti' dov szvoji. Dika cseszt, hvala Bougi! 6. Boug! ti szi tak i v-tom tali Prosnyo našo poszluhno: Zato te duh nas zdaj hvali, Kaj szi te kri’z odrihno; Odrihno szi bojazni zrok, Na liibezni tvoje porok. Dika, cseszt, hvala tebi! 7. I, da szi, narodov szodecz, Po tak sztrasnom viheri, Pa goriposztavo sztolecz Szvejta 'zelnomi miril Mir. Pogof. 389 Zdr’ zi nam te kincs dugo lejt, I blagoszlavlaj po nyem szvejt, Tebi na cseszt i diko. 8. K-toj zvonejsnyoj batrivnoszti Nam prilo’zi mir dušni, Naj vu tvojoj bojaznoszti Tak iszcsemo sztan visni, Da tii v-jedinsztvi ’zivemo, I gda sze Vopozovemo, Tam naidemo mir vecsni. Pogor. N o u t a: Goszpodin Boug, neosztav’ nasz. 44-2 0 11 ^ vsza v_ °* :, laszti mas! Ti radoszt. i jaj dati znaš: Tou zdaj obcsutijo vnougi Z-ognyom opiisztseni vbougi. 2. Ah! jako szi je poltibo, Kaj szinyi vrejd- noszt pogubo; Nyi hramba i poistvo je Porob bicsa rouke tvoje. 3. Porob je, ocsa, ti vidiš, ’Ze plamna nyi v- bougi 'zivis: Pepel je vsze, ka szo meli, 1 z-znojom szi priszkrbeli. 4. Sztanek szvoj majo leszicze, 1 gnejzda ne- beszke fticze: — Nej oni, gde bi sztanoli, Ino szi glavo nagnoli. 5. Groza je obhaja povszed, Kama vr’zejo sz- voj pogled: Nagoszt, glad, spot je pred nyimi, Tak jako opiisztsenimi. 6. Ah! — groza obhaja i nasz, Szlisavse nyi tak britki glasz, — Nasz, za volo grejsne hodbe, Vrejdne priszpodobne szoudbe. 7. Oh ocsa, szmiluj sze ti nam, I vszejm v- bougim sziroticzam! — Zdigni sz-praha vsze dvo- jecse, 1 tebe v-szkuzaj molecse. 8. Szmiluj sze naime nad timi Zdaj z-ognyom °bou’zanimi; Ti szam boj obdr’zitel, Pomocsnik, i veszelitel. 26 390 Razlocsna vrejjmena. 9. Nagni k-nyim vsze, ki szo szrecsni, Na sz- milenoszt, ocsa vecsni! Naj nye sz-tanacsom pou- tijo, I nyi sors nyim lehkoutijo. 10. Nasz pa vsze tvoj tak trden bics, I telki szirout placsen krics Budi na tvojo bojaznoszt, 1 ti neszrecsni lubeznoszt. 11. Li tak sze szmejmo vtipati, Kaj nam ti ne- das vczagati, Csi gda i na nasz taksi kri’z, Kak zdaj na te vbouge, piisztis. XV. Razlocsna vrejmena. * Rane peszmi. N o u t a : Hvalim jasz teb6, goszpodne. 44-3 T^udi sze, i glaszi, duh moj, Velkoszt bo- ’ze szkrbnoszti! — Zbudi sze, neszi al- dov tvoj Pred sztolecz szmilenoszti! 2. Vis, kak je po znojni trudi Moucs moja po- menkala, I kelki prigodov hudi Groza me je obdala! 3. Komi mam szen moj hvaliti? — Sto mi je moucs dariivao? — Sto me je znao obraniti, Gda szem tiho pocsivao? 4. Sto je zapro ocsi moje, Naj tejlo pocsinek ma? — Sto mi pa z-miloscse szvoje Trak szuncza viditi da? 5. Ti szi mi, ti, oh mili vracs, Pokoj i moucs dariivao? Ti szi, kak szkrben varivacs, Nad menom verosztiivao. 6. Zato jasz tebi na aldov Zdaj szrdcze posz- vetsavam, 1 tebe za te blagoszlov, V-prahi klecsčcs, zvisavam. Rane peszmi. 391 7. Ti me z-duhom tvojim vodi I dnesz po tvoji Potaj, Da me hudi szvejt nezvodi Na grejha ru’zni sztopaj. 8. Mej verno szkrb na 'zitek moj, i na vsze, y sze, sz-kejm ladam, Daj mi vu vszem blagoszlov t y oj, Naj czagajoucs nesztradam. 9. Vesi sze mi moj du’znoszti Vu vszem verno dr’zati, I korouno nedu’znoszti, Kak vecsni kincs, y arvati. 10. Na tebe sze z-verov szlonim V-tu’znom hipi 'zaloszti; Ar sze tak v-dvojnoszt nevtonim Pod bremenom ’zukoszti. 11. I jasz sze naj k-vbougim bii’znyim Z-liibez- Uosztjov pridru’zim, Ino z-szrdcza vrejlosztjov nyim, V~kom premorem, rad szlu’zim. 12. Tak ravnaj, tak vesz be’zaj moj, Da v-do- hrom obiljavam, 1 tam v-szvetloszti bla’zenoj Ver- n oszt tvojo zvisavam. N o uta: Nebe i zemle sztvoritel. 444 T vo i a rama > vszamogoucsi, Je mene zakri- * vala, 1 vu preminoucsoj noucsi Mi pokoj haruvala, V-tejli me pokrepila, 1 pa ze-szna zbudila. , 2. Za tvoj dar, ocsa, szpoznavam Ponovleni 2 >tek moj, I tak te vrejdno zvisavam Vu ranoj utri ®toj. Oh! — primi szlab moj aldov Za tak dragi hiagoszlov. 3. Vtegni vo na vsze dni moje Dejszno tvoje ?t Po’znoszti, Da je pouleg pravde tvoje Trosim vu P o bo’z n oszti, Ni ednoga, nezgiibim, 1 duše nepo- ^tibim. 4. Ti brezi zroka nedavas Nam dneva ni ed- llo ga, Nego nasz sz-tejm nadigavas Na doub ’zitka 392 Razlocsna vrejmena. vrejdnoga, Naj vszaki hip szvetejsi Bodemo, i szrecs- nejsi. 5. I dnesnyi den mi pretecsi V-szvetsztvi, nej v-grejsnoj hodbi, Da me pela vecsnoj szrecsi Prouti, nej groznoj houdbi; On me naj neszkvarjuje Tam, nego koronuje. 6. Nagne sze tu ednouk den moj, I jasz v-grob mam idti szpat, Gda me velki poszelnik tvoj Pride od etecz vozvat Ta, gde bom po viheri Tiho po- csivao v-miri. 7. Ali i po onoj noucsi Sze mi pa den presz- vejti; Vecsna zorja sze prepoucsi Meni na nouvoffl szvejti, Gde bom ti v-dike trahi Lepše szpejvao, kak v-prahi. 8. Boug! vesi me k-tomi bla’zensztvi Vszakden bli’ze vandrati, I dušo, tejlo vu szvetsztvi Do koneza obarvati; Da vu prah esiszti szpadnein, I esiszti 'z- nyega sztanem. N o u t a: Kaj me vszakden, moj Boug. 445. R ana eta utra me glaszno zbudjava, Naj mi * szrdcze bo’zo szkrb hvalecs zvišava, i v-tihoj radoszti Csiszti aldov nesze pred sztolecz miloszti. 2. Kak bi ti neszpejvao jasz, oh vszamogoii; esi! Ki szi me tak varvao v-preminoucsoj noucsi, Da aldov moj rani V-radoszti aldujem, szreesen ze~ vsze sztrani? 3. Kelko ji je noucs tou v-pOszteli osztalo, i vu krili szmrti naveke zaszpalo! — Ali — oh! "" meni pa Tvoja miloszt 'zitka poszvejt v-’zivati da- 4. Ah! — vnougi szo lehko v-zle vopreminolk 1 tak sze vu vecsni mouk prepaszt szuhnoli, Gd e Rane peszmi. 393 pout szvojo nouro Preklinyajo, kaj szo zavrgli po- kouro! 5. Nej! — mene vesi den moj tebi poszve- titi, 1 tebe v-nedu’znoj radoszti csesztiti, Naj tak znam hoditi, Da sze szmejm na tebe z-vtipanyem szloniti. 6. Noszi szkrb na mene, oh ocsa miloscse! Vejm je znani tebi sztan moje krhkoucse: Bojdi moj pomocsnik, Gda z-szilov nad mene tere moj protivnik. 7. Etak de veszeli dnevov moji tekaj, Csi nede z-niksim zlom oszkrunyen moj be’zaj; I na velkom czili Ti odicsis mojo vernoszt, szodecz mili! No uta: Verno liidsztvo, dicsi, hvali Bouga. 446 L e jh n ola noucs z-szvojoj temnosztjov, I * prihaja den z-nouvov szvetlosztjov. — Verosztuj, i alduj aldov tvoj Ravniteli dnevov 'zitka, duh moj! 2. Sz-tihov radosztjov klecsim vu prahi, Mo- lecs tebe, Boug, vu milom trahi, V-kom ti szam deliš nam z-liibezni Mir i szladki troust v-szrdcza bolezni. 3. Nevtaji mi ni dnesz, vszamogoucsi, Tvoje obranbe ino ponroucsi: Blagoszlov i aldov rouk tvoji Vlej vo na szad vrejli trudov moji. 4. Med szpunyavanyem moje du’znoszti Mi krejpi szrdcze vu nedu’znoszti: Tebi boj 'zitek moj poszvet- s en, Tebi hodba prijetna, duh vecsen! 5. Vszaki hipek naj moudro poniiczam, Da ti od nyega racsun lehki dam, Gda mi ti vsze poti preb¬ rodiš, 1 v-praviczi zvagas i oszoudis. 6. Vari me od jalnoga poistva, I szvejta htidoga 394 Razlocsna vrejmena. tivaristva: V-praviczi, nej v-kmiczi, naj 'živem, Da nevczagam, gda z-szvejta preminejm. 7. Kakste te’zko je, ka mi zapovejs Ti, ki moucs mojo tak popolno vejs; Na vernoszt, i vrejloszt me budi, Da nevkleknem, kak najimnik hudi. 8. Nezmenka v-tebi moje viipanye; Ar pri tebi mam i te vtisanye, Gda tvoj kri’z tak piisztis na mene, Da do mi vsze kotrige drevene. 9. Li grejha bremen me naj nete’zi; Ar komi ono na duši le'zi, Jaj torni bloudnomi! — ka za moucs More nyemi prikazati pomoucs? 10. Oh! — ocsiszti szam mene, moj szodecz, Naj szi nebodem lasztiven to’zecz: Tak sze szmejm, dobro vejm, na tebe V-’zitki, v-szmrti szloniti, troust nebe! — No uta: Szrdcza mega britkoszti. 4 - 4-7 Zmigni sz-praha marnoszti, Vandrar, glasZ * tvoj, i szpejvaj! Csiida visne szkrbnoszti Zahvalno nazvesztsavaj. 2. V-nouvoj diki sze je pa Szkazalo bo’ze szun- cze; Nouvi mir v’zivati ma Vszako pobo’zno szrdcze- 3. V-kak odicsenom trahi Piava ocse lejpi szvejt, Ki vszejm 'zivoucsim v-prahi Deli radoszt, i poszvejt! 4. Vecsen duh o’zivava Czejlo bo’ze sztvorjej' .iye, I vsze sztvari zbiidjava Na bla’zeno csiitejnye- 5. Csiszto 'zitka vretino Je odkrio Boug dob' route, I darov prvotino Vlejva na vsze sziroute. 6. Nyega glaszi viszina V-nezrecsenoj szvetloszti. I zemle okroglina V-nepremejrnoj velkoszli. 7. Boug! i te najmensi trak Te ka’ze v-vecsnO diki, Gda pre’zene kmicsni mrak, I poszvejt deli 'zitkb 8. Ka pa czejli ete szvejt, Kak trak vecsn e Rane peszmi. 395 szkrovnoszti, Kakda nebi bio poszvejt Nezgriintane zmo’znoszti ?! 9. Vesi me tak klecsecs v-prahi Csuda tvoja broditi, I v-tvojem bo’zem sztrahi Dnesz i vsze dni hoditi. 10. Odpri, duh veszelnoszti, Dobrout tvoji vre- tino, I vlej vo v-obilnoszti Na vsze nyi prvotino. N o u t a : Krsztseniczi, hvalte Bouga. 448 P re< ^ nesz ^ m ^Idov moj, Boug, mili * varitel! Ki szi mi vu noucsi etoj Bio 'zitka zdr’zitel. 2. I zdaj sze znouvies ponavla Nad menom szkrb tvoja; I zdaj sze pa blagoszlavla Po tebi pout moja. — 3. Dnesz pa ponudiš priliko Ti meni na dobro: Daj, da tou szrecso veliko Nuczati znam moudro. 4. Kak bla’zen szem, esi dni moje, Boug, tebi poszvetim, Tak da, pouleg pravde tvoje Hodecs, tebe esesztim! 5. Vracsaj me od vtraglivoszti, Kak grejha bla¬ zine, Naj sze drizirn szkrblivoszti, Kak 'zitka vretine. 6. Daj mi v-sorsi vbougi szirout Szkrbno tal jemati, I, kak morem, sz-tvoji dobrout Nyim podeljavati. 7. Vu deli i pocsivanyi Me vesi rejd drizati, 1 v-dobrout tvoji v-’zivanyi Trejznoszt obarvati. 8. Po veszelji i radoszti Krejpi moje szrdcze, Naj odnašam vu vrejloszti Moje oupravieze. 9. Na 'zitka vihernoj pouti Mi ti daj naidti mir; I tiho szi poesinouti, Gda pride moj vecser. N o u t a : Sztani, me szrdcze, gori. 44.0 fTlaszi, duša, v-radoszti Velkoszt bo’ze mj- T-t-a. ^ loszti! — Pa veszeli szuneze szvejt; Ar nyemi deli poszvejt. 396 Razlocsna vrejmena. 2. Oh ocsa! tvoja rama Je varvala nasz szama, Vu pocsinka poszteli, Od vszake pogtibeli. 3. Ona je v-nouvoj moucsi, Po szne mirovne noucsi, Nasz pa gorizbtidila, I kak znouvics sztvorila. 4. Hvala ti, Boug doubrote, Kaj nasz, tvoje sziroute, Tak szmileno zdr’zavas, I nam vsze dobro davas. 5. Mi mo ’ze, ponovleni, I z-moucsjov oszno- vleni, Vosli z-nocsne temnicze Na dneva oupravicze. 6. Ti bojdi i dnesz z-nami, I sz-tvojmi perota- mi Zakrivaj nasz, sziroute, Vretina vsze dobroute! 7. Odvrni vdarcze hude, I blagoszlovi trude Vszej, ki eti vu prahi Vandrajo v-tvojem sztrahi. 8. Daj nam glasz tvoj bougati, I grejha sze bojati Do szmrti vernim bidti, I csisztim z szvejta idti. 9. Tak sze na dike szvejti Lepši den nam preszvejti, I v-bla’zenoj vecsnoszti Voda najem ver- noszti. Nouta: Verosztujte oh krsztseniczi! 45Q Mouvi den sze mi preszvetsava! — Nouva * cseszt pred menom sztoji! — Ali nyou Boug zapovedava; Zato mi szrdcze nezdvoji; On, ki je eto noucs Bio meni na pomoucs, I dnesz z- menom bou, I na 'zitka pouti Szkrb mojo zlehkouti, Naj prenoszim nyou. 2. Tebi tak, ocsa szmilenoszti, Zdaj, v-prahi klecsecs, hvalo dam, Kaj me v-kakste pogiibelnoszti Tak varjes, da nepomenkam. — Oh! — i dnesz me vodi, I v-tu’zni prigodi Mi boj varivacs; Boj, ocsa lubezni, Ran moji bolezni Milosztivni vracs. 3. Daj mi vu tvojoj bojaznoszti Den ete tasz- prevodih, Naj sze z-nagibom vupaznoszti Moreni na tebe szloniti. Vesi me szkozniivati, I tak potiP Rane peszmi. 397 vati K-czili vecsnoszti, Da vu szvetsztvi zaszpim, I na den tvoj dobim Najem vernoszti. Nouta: Oh goszpodne, ti, nas veren. 451 N ema ^ ra § se r£ >doszti szrdcze moje, Kak csi, oh Boug, zvisavam ime tvoje, Koga vernoszt sze z-szvojmi csudami Vszako utro po- nouvi nad nami. 2. Tvoje szuncze, gda szkoncsava pout szvojo, V-diki ka’ze moucs i velikoszt tvojo; Ono glaszi vu vecsnom poszvejti Ocsinszko liibezen tvojo szvejti. 3. I na zemli te vsze, vsze nazvesztsava; — Cslovek, i csrv tebe molecs zvišava: Glaszno prej- dga vsze tvoje sztvorjejnye Csiidne tvoje moudroszti csinejnye. 4. Ti i mene tak varjes, vszamogoucsi, Da mi duše nenihas v-szmrtnoj noucsi, Nevtajis mi, pri v- szvoj nevrejdnoszti, Ocsa, tvoje szmilene szkrbnoszti. 5. Vzemi tak ’ze aldov szpejvanya mojga, Na vugodno sz!u’zbo imena tvojga; Csi szem gli nej vrejden k-tebi, oh Boug, Pozdignoti z-grejhom v- tepeni rouk. 6. Nej! — negledaj mojga velkoga bina: Gle- daj vrejdnoszt Jezusa, tvojga szina, Vu kom szi me szam szebi oszvojo, I obecsao mi miloscso tvojo. 7. Vejm li v-tebi polo’zim jasz vtipanye; Ar od tebe mam ’zelejnya vtisanye; Ti ki moudro ravnaš Poti moje, Mi nevtajis verne szkrbi tvoje. 8. Li ti znaš vsze potrejbi moje sztave: Ni eden vlasz mi neopadne z-glave, Steroga ti v-ra- csuni nebi meo, — Kakda bi tak v-tebi dvojiti szmeo? 9 . Nej! — escse i v-szmrti vihernoj noucsi Tiho zaszpim sz-tebom, oh vszamogoucsi! Ar bo§ 398 Razlocsna vrejmena. me ti ’z-nye grozne temnoszti Pelao na sztan bla¬ tene vecsnoszti. 10. Tam sze den moj v-lepsem trahi presz- vejti, Csi szem verno szpuno cseszt na tom szvejti: Tam bom tebe vu diki csiidiivao, 1 himnus moj v- radoszti aldiivao. Nouta: Ki od Bouga odsztoupi. 452 7nouvics m ' g° r * z l' | 3j a V-diki bo’ze szuncze! * — Nouva radoszt obhaja Tebe, moje szrdcze! — Nouvo moucs Mi je noucs, Po trudi i brigaj, Zbudila v-kotrigaj. 2. Kak szem pa ponovleni, Po tihom szne, czejli, I kak blagoszlovleni V-dtisi ino v-tejli! — Zato ti V-radoszti Szpejvam zdaj, ocsa moj, Za tak velki dar tvoj. 3. Jasz ’ze v-imeni tvojem Scsem na delo idti- Vesi me v-pozvanyi mojem Prav vernomi bidti. 'Zitek moj Bratom boj, I tebi, duh vecsen, Na aldov posz- vetsen. 4 Ti ednouk, szodecz szveti, Tam od dnevoV moji Trden raesun mas vzeti, Kak od darov tvoji; Dobicska, Zgubicska Sze tak mam viipati, Kak dni znam ntiezati. 5. Vesi me v-pravoj moudroszti 1 dnesz potti' vati, I v-szkuzaj i radoszti Sze tebi podati. — Ve- szelje, Dreszelje, Szladki, britki pehar, — Vsze je> ocsa, tvoj dar* 6. Vsze je zvelicsitelno Szrdczi pobo’znomi, Mj vsze pogiibelno Tomi zlocsasztnomi; Ar radoszt, * 'zaloszt Nye ali opoji, Ali v-dvojnoszt vtopi. 7. Daj mi tak kebziivati, Boug na szrdcze moje» Da znam naszleduvati Poszvejt pravde tvoje. Zah' Rane peszmi. 399 valno, I sztalno Prenoszim, kogodi Mi sors moj oszoudi. 8. Oh! — zakrivaj me i dnesz Sz-tvojmi pe- routami, I koronuj sztan moj vesz Z-’zitka dobrou- tami: Daj sze mi Ze-vszejmi Mojmi v-krili mira Vcsakati vecsera. Na lasztivno nouto. 453 W he ’ 1 zem * e sztvoritel, I ocsa vszamo- goucsi! Ti szi mi bio moj varitel Vu preminoucsoj noucsi: Po tebi szem zdPzani, I sz- posztele pozvani. 2. Z-zahvalnim szrdczom szpozhavam Velkoszt tvoje vernoszti, I tebe molecs zvisavam Za vsza csiida szkrbnoszti, Stera szlugi tvojmi pa Trak szuncza vi- diti da. 3. Hvala ti! — lejhnola je noucs ’Ze ze-vszejmi grozami. Jasz 'živem, i obcsutini moucs, Okladjen z-dobroutami; Voidem z-nocsne kmicze Na dneva oupravicze. 4. Oh! — dabi sz-te noucsi kmiczov Veke lejhno i grejh moj, I mene z-’zitka praviczov Osznaj’zo do¬ ber duh tvoj! — Dabi v-dobrom bio sztalen, Ino tebi zahvalen! 5. Gori szem sztano sz-posztele, I ponovleni szem vesz; Daj sze mi i z-grejhov sztele, Boug moj, voszkopati dnesz: I tak mi den ete boj Zagovor v- szoudbi tvojoj. 6. Tak vczejpi vu szrdcze moje Jakoszti nagib vroucsi, Da me od liibezni tvoje Ni szmrt' naj neod- loucsi, Nego vu tvojem sztrahi Vandram do koncza v-prahi. 7. Etak bom sze szmeo szloniti Na tebe v- szkuzaj moji; Ar mi ti nedas zdvojiti V-’zitka i vere 400 Razlocsna vrejmena. boji: Ti, vszej verni varivacs, Bos i moj szmiieni vracs. 8. Odicsi vu vszem ’ze eti Nad menom tvojo vernoszt, 1 daj mi lejpo szmrti meti, Za szredbenika vrejdnoszt: Tam pa na dike czili Mi daj sztan v- tvojem krili. Nouta: Kako k-hladnoj vodi jelen. 454 R^nouk, gda z-groba kmicsnoga I jasz pa * gorisztanem, Csi pred szodcza pravics- noga Sztolczom v-szvetsztvi posztanem, Kaksi den sze preszvejti Meni na onom szvejti, Gde bom vszej nevoul mentiivan, I z-bla’zensztvom korontivan! 2. Zdaj escse sze na marni szvejt Prebudjavam, szodecz moj; Ali tvoje dike poszvejt Mi gorecsa szvecsa boj, Da pri nyej iszcsem tvoj mir, I, gda pride moj vecser, Dušo tiho, tiho ptisztim, I na vecsno radoszt zaszpim. 3. Krejpi mi vero, vtipanye Vu mojem szkrad- nyem boji, I daj mi naidti vtisanye Pri tebi v-szmrt- nom znoji. Troustaj liiblene moje Z-glaszom milos- cse tvoje, 1 pripelaj je za menom, Na radoszti an- gelszke dom. Na znano nouto. Czpoumetii sze ti, oh krhki cslovek, Sz- * tvojga sztvoritela; Neszpozabi sze, kak mas hvaliti 'Žitka varitela. 2. Szlisaj gousztokrat droubne fticsicze — Kak lejpo szpejvajo! — Rano i vecser z-veszelim gla- szom Bouga zvisavajo. 3. Jeli szi ti nej od nerazumni Fticz plemeni' tejsi, 1 z-dobroutami ocse tvojega Blagoszlovlenejsi? 4. Pod szunczom bo’zim szi li ti na kejp Bo- Rane peszmi. V-nedelo iitro. 401 'zansztva sztvorjeni, Ti' z moudrim duhom ino ra¬ zumom Lepou osznafzeni. 5. Obdartivan szi vise vszej sztvari Z-csisztim govorejnyem, Z-nemrtelnosztjov, z-volov, i z-szrdcza Lejpim obcsutejnyem. 6. Neboj tak manyi, ocse tvojega Szmilenoszt glasziti, I nyega ime rano i keszno Ponižno hvaliti. 7. Vszakden, vu tvojem dolilejganyi, I gorisz- tanejnyi, Neszi pred nyega hvalni aldov tvoj V- peszmi, i molejnyi. 8. Tvojo decsiczo, ino dr’zino V-bo’zem sztrahi vodi, I pred nye ocsmi, kak ocse vernik, Z-lejpov peldov hodi. 9. Opominaj nyou z-rejcsjov i z-delom Na bo- ’zo bojazen, Da vu nyem szamom, kak v-vernom ocsi Polo’zi viipazen. 10. Tak poszluhne on tvojo molitev, I prime tvoj aldov; Tak mas viditi v-dvouri i pouli Ti nye- gov blagoszlov. V-nedelo iitro. N o u t a : Oh vekivecsne miloscse. Rla’zeni duh! ti, ’zitka voj, Mi nagni szrd- * cze k-szebi, Da denesnyi velki den tvoj Vu vszem poszvetim tebi — Na csud tvoji zbrod- javanye, Dušni troust, i zbougsavanye, 1 tak 'zelen pocsinek. 2. Daj, da v-tvojega bo’zansztva Hi’zo vrejlo setujem, I tam na navuk krsztsansztva Sz-pobo- ’znosztjov kebzujem, ’Z-nyega szpoznam poti tvoje, Du’znoszt, i bla’zensztvo moje, I moucs vdablam na jakoszt. 3. Gda szluga tvoj nazvesztsava, Ka szem du- 402 Razlocsna vrejmena. 'zen csiniti, Glasz tvoj me naj nadigava, Pravdo tvojo sze vcsiti, Nyou v-lejpom szrdczi varvatt, Pri nye poszvejti vandrati, I tak tebi szlu’ziti. 4. Ti mi z-moucsjov rejcsi tvoje Szrdcze moje prehodi, Ino me tak z-bloude moje Na pout po- koure vodi; Csi szem pa na dobroj pouti, Ti me pelaj po nyej prouti Czili velke vecsnoszti. 5 . Etak de mi szveti den tvoj, Den visnoga bla’zensztva; Ar mi on bode gviisen voj Na velkoj sztezi szvetsztva, Stero csi verno prebe’zim, I duše szi z-zlom nete’zim Vecsni mir de najem moj. Bete’znikov. N o u t a: Zaka sze zvisžva szvejt. 457 P rem * nou * a J e noucs — a’ nej moja 'za- * loszt! — Ponavla sze z-nouvov litrov moja 'zukoszt! — Ah! — gda szi pocsine od velke bolezni Rouno tejlo moje v-tebi, Boug liibezni? 2. 'Zitek kotrig moji vszakden szfalivava, I, 'z-nyim navkiip, szrdcza viipazen zmenkava : Vejh- nem od dna do dna, kak med vihermi czvejt. Jaj! — lehko naszkori osztaviti mam szvejt! 3. Zaman iszcsem vrasztvo na mantre vtisanye; Li tenki, gingav trak je moje vtipanye, Steroga vecsna noucs tak lehko oble'ze, 1 prhka nit, stero szmrt naglo odrej’ze! 4. Vu szkuzaj plavajo sziroticze moje, Czagajoucs pred szlapom trdne szoudbe tvoje, Steri mene lehko escse dnesz tapihne, Od nyi z-szilov vtrgne, ino vu grob szuhne. 5. Boug! gledaj na mantre tvojega rounika, I zlehkouti bremen trudnoga poutnika; Ali mi daj Bete’znikov. Vecserasne peszmi. 403 4eszti kri’z moj v-mirovnoszti, Kak hasznoviti bics t>o’zanszke szkrovnoszti. 6. Nej! — nezdvojim v-tebi vu mojoj te’zkoucsi: Ti, ki vsza zdr’zavas, bos mi v-nyej k-pomoucsi, Meni mantre moje na dobro obrneš; Ar mi po nyi szrdcze od szvejta odvrneš. 7. Csi me te’ziti ma du’ze ta nevola; Troustam s ze z-Jezusom: „ b o j d i tvoja vola !“ Ti vernoga szrdcza nigdar neosztavis, Nego nyemi pomoucs i v rasztvo pripraviš. 8. Bojdi tak i moje bolezni mili vracs, 1 'zitka 'nojega szmileni varivacs, Polo’zi nadale czil mo- l e ga groba, Da me ’ze ete hip szmrt nevcsini roba. 9. Ali csi mi je ’ze zdaj od etecz idti, — Tenya l e ’zitek moj! — rad scsem gotov bidti; Li daj mi c sisztomi eti v-prah szpadnoti, 1 na vecsno radoszt Pa z-groba sztanoti. 10. Vzemi pod obranbo moje sziroticze, 1 noszi s zkrb na nye, kak tvoje ovcsicze, Od ki sze daj meni v -miri odloucsiti, I dušo z-vtipanyem tebi porocsiti. Vecserasne peszmi. Nouta: Vu vszakom mojem djanyi. 458 iyiili Boug! ti szi i dnesz Na ’zitek i sztan * 1 moj vesz Ocsinszko szkrb noszo, 1 szrecso ^oje duše Vršo od toga vise, Kak bi jasz miszlo i Pfoszo. 2. Kak bi rnogao zbroditi, Ali pregovoriti Dob- r °tivnoszt tvojo? — Ti szi oudpro vretino, Ti vlejjao Prvotino Blagoszlova na pout mojo. 3. Ti szi mi dao moucs k-deli, I od vsze pogii- ®eli Me szmileno varvao, Pri zdravja obcsiitejnyi, I Mdoszti ’zivlejnyi Me z-cstidnim talom obdr’zao. 404 Razlocsna vrejmena. 4. Velkoszt tvoje szkrbnoszti, I ocsinszke ver- noszti Me glaszno zbiidjava, Naj te, vu prahi kle- csecs, V-dike szvetloszti gledecs, Duh moj zahvalno zvišava. 5. Ah! — dabi z-esisztim szrdczom Mogao pred tebom, szodczom Jasz vezdaj posztati, I aldov zahvalnoszti Brezi grejsne jalnoszti V-peszmi mojoj dolidjati! 6 Kak bla’zen je ’ze eti, Ki tebi zna 'živeti Po vouli, szveti Boug! — Kaksi najem vernoszti Ma v-pravicsnoj vecsnoszti Vzeti on od tebe ednouk! 7. Jasz tak v-tvojoj bojazni 1 detinszkoj vii- pazni Scsem tu potuvati, Znajoucs, kaj me na czili Dnevov ti, szodecz mili, Li tak mas koroniivati. 8. 1 zdaj sz-touv verov zaszpim, Sz-touv na pocsinek pusztim Trudno tejlo moje; ’Z-nyouv s- csein szrdcze toliti, I sors moj porocsiti Pod ob- ranbo szkrbi tvoje. N o u t a: Obiidi sze, oh me szrdcze! Ana ("Ida i jasz, na mojem czili Sztanovsi, dušo * pusztim, I vu szmrti tihom krili Po vnou- gom trudi zaszpim; Kak miroven de szen moj! — 1 jasz bom v-skrinyi tesznoj Szladko pocsivao z- vernimi, V-goszpodni odicsenimi. 2. Zdaj escse je szen moj — nemir, — Ne- mirovna noucs moja; Ar mi 'zitka vnougi viher Nemre dati pokoja: Ali vu groba kmiczi Nebom vecs, kak v-temniczi; Tam bom szlobodscsino v- 'zivao, I v-vecsnom miri pocsivao. 3. Medtejm, geto v-groba noucsi Li verni tiho szpijo, Ki, pri vszoj szvojoj krhkoucsi, V-sztiknyi szvetsztva zaszpijo: Vesi i mene, oesa moj, Postit' Vecserasne peszmi. 405 vati zakon tvoj, Da csiszti, — nej, kak grejha rob, Idem ednouk odtecz v-moj grob. 4. Vszakden mi daj kredi bidti, I csakati moj konecz, Naj mirovno morem idti Pred tejbe, velki szodecz: Ni szladkoszt zemle dobrout, Ni szkuza ■noji szirout, Me nepacsi tiho mrejti, V-szlabi, ali niocsni lejti! Nouta: Oh! — hvalte vszamogoucsega. 400 T ( ' komi za hvaliti mam Moj 'zitek. i vsze, sz-kejm ladam, Boug, daritel vszej da¬ rov, V-tebi sze duh moj raduje, I pobo’znoszti al- dtije Szvete du’znoszti aldov: Vsze bla’zensztvo sztave moje, Je szvedok liibezni tvoje. 2. I dnesz szi me verno vodo, Sz-pogubeli oszloubodo, I z-grejhov tanina biidio: Dao szi mi tejli jejsztvino Oblecsalo, i pitvino, Szrdcze pa v- dobrom krepio; Kazao szi mi pout moudroszti, 1 tal podejlo v-radoszti. 3. Ti szi bio meni k-pomoucsi, 1 zdr’zao szi >ne vu moucsi Pri oupraviczaj moji, Odvrno szi v- darcze hude, Blagoszlovo moje trude, Hlad dao Vrejlomi znoji, I pripelao szi me v-miri Znouvics k-pocsinka vecseri. 4. Hvala tebi za tou vernoszt, I tvojo tak milo szkrbnoszt, 'Žitka mojega ocsa! — Oh! — bojdi ' v-etoj noucsi Szlugi tvojemi nazoucsi, Vzevsi me na narocsa, Naj nouvoga dneva szuncze Pa veszeli nioje szrdcze. Nouta: Zdaj pocsivajo liidje. 461. S zvetlo szuncze zahaja, I kmicsna noucs prihaja Sz-pocsinkom tak 'zelnim; Raz- 27 406 Razlocsna vrejmena. presztera, oh ocsa, ’Ze szen szvoja narocsa Trud¬ nim vandrarom mrtelnim. 2. Jasz escse verosztujem, i v-radoszti aldujem Zahvalen moj aldov Tebi, od koga je dnesz Na 'zitek i sztan moj vesz Tekao, kak rosza, blagoszlov. 3. Ka szem vsze nejvzeo, oh Boug, Sz-tvoji dobrotivni rouk Dnesz, zvon 'zltka mojga! — Je¬ zero jezer dobrout Szipavas ti vo na pout Nevrejd- noga szlugo tvojga. 4. Velka szo tvoja dela, 1 tebe, sztvoritela Vsza ka’zejo v-diki; Prejdga te tak dneva trak, Kak nou- csi groza i mrak: Povszed szi cstiden vu 'zitki. 5. Keliko zvejzd szvetlecsi Plava, kak szvejcs gorecsi, V-velkom mourji zraka, — Na diko tvojmi szvejti, 1 narodom k-poszvejti V-temnoszti nocsnoga mraka! 6. Tl, oh vrejmena goszpoud, Tak ka’zes be- ’zaja pout Nyim sz-prsztoin moudroszti, Da i vu nyi poszvejti Meni, vandrari szvejti Mili trak csiszte radoszti. 7. Kak bi sze tak na tebe Neszlono, vernoszt nebe, V-hipi dobri, hudi, Koga moudro szkrb pov¬ szed Pred szebom ma moj pogled V-sorsi 'zitka verni ludi?! 8. Li daj mi v-tvojem sztrahi Trositi eti v-prahi Tak male dni moje; 1 nemam sze bojati, Kaj sze nebi troustati Szmeo gdaste obranbe tvoje. 9. 1 na szmrtnom vecseri Zaszpati mam vu miri, Pri etom poszvejti, Kaj sze mi po nye noucsi Vecs- na zorja prepoucsi Tam na popolnoszti szvejti. N o u t a: Sznaj’zi sze, oh driga diisa ! 462 nT ri ^> ’ za l° szt ) i szkrb odhaja : Ar pocsinka ^ * noucs prihaja. Tak vsza mama pre- Vecserasne peszmi. 407 minejo, Gda nam dnevi pretecsejo! — Doli sze vzeme z-nasz bremen, Gda nam lejhne dano vrej- men, I na oupravicz vecseri Szi odejhnemo vu miri. 2. Raduj sze, duša, v-goszpodni, 1 alduj aldov vugodni; Premiszli keliko dobrout Je teklo dnesz na tvojo pout: Obcsuti tvojo nevrejdnoszt, I ocse tak milo vernoszt, Stere csiida povszed gledecs, Gicsi nyega za nyou, klecsecs. 3. Tak je! dnevov moji be’zaj, I 'zitka tak szkroven tekaj Mi szrdcze glaszno zbudjava, Naj tebe, oh Boug, zvišava, Ki mene, kak veren ocsa, Vzevsi na tvoja narocsa, Vodiš, blagoszlavlas, hra¬ niš, 1 od pogiibeli braniš. 4. Tebi, lubezni duh vecsen, Bojdi i szen moj poszvetsen; Tak mam tiho pocsivati, I miloszt tvojo Vzivati: Ar sze po tebi obdr’zim, 1 znouvics go- Hobudim — Ali na telovni 'zitek, Ali na vecsni prebitek. 5. Ka mi je za te szvejt jalen, I nyega kincs, tak nesztalen! — Tam prejk groba je orok moj, 1'am naidem jasz 'zelen pokoj. Csi po nedu’znoszti Pouti Idem czili mojmi prouti; Tak sze mi po sz- nirtnoj noucsi Zorja vecsnoszti prepoucsi. Nouta: Oh Boug, oh mili Boug! 4gO Taide szkoro szuncze Vu nasoj okroglini, * Naj poszvejt szvoj nesze Drugoj zemle krajini. — Pred nyegovim trakom Be’zi temnoszt noucsi, I kmicza sze grozi, Gde je nej nazoucsi. 2. Boug! tebe zvišava Vesz szvejt, vu prahi klecsecs, I velikoszt tvojo Vu szuncza trahi gle- ^ecs: Kamakoli vr’ze Szin praha szvoj pogled, Pov¬ szed szi ti velki, Dobrotiven povszed. 3. Kak sze szuncze szkrije Nedovejdno v-nou- 408 Razlocsna vrejmena. csni mrak, Tak sze radoszt szrdcza Naglo vtopi' z- szkuz oblak: Kincs, i dlka zemle Je li dar megne- nya, I nouro viipanye Talejhne kak szenya. 4. Na zahodi sze zrak Toti lepou erdecsi, Ali vu mraki sztoupi, I mali csasz sze lescsi: Tak szo na tom szvejti Vsza, vsza preminoucsa; Tak nesz- talna szo vsza Pod nebov bodoucsa! 5. Ali ti, goszpodne, Z-dnevmi nepremenya- vas; Ti od vek do veka Ednako doub drizavas: Nej! — nepremenyava Ni tvoja miloscsa, Ki szi bio, i bodeš Vekveke vszej ocsa. 9. Ti bos nas varivacs I vu prisesztnoj noucsi, Nevtajis nam tvoje Obranbe i pomoucsi, Nego po mirovnom Szne i nasz pokrepis, 1 na nouvo szvet- loszt Nasz pa gorizbudis. 7. Sto tak nebi szpoznao, Ocsa, tvoje szkrb- noszti? — Sto nebi zvisavao Mile tvoje vernoszti ? — Oh! — zdrizi nasz v-tvojem Sztrahi v-noucsi, vu dne, Naj ti nase poti Bodejo vugodne. Nouta: Oh goszpodne, ti, nas veren. 404 N ag ‘ ble sze szuncze > 1 noucs prihaja, Dneva * ^ te’zka szkrb do csasza odhaja; Na sz- tran dejne vandrar szvoje delo, I sou bode v-po- csinka posztelo. 2. Vnogo jezer zvejzd je gvtisno znamejnye, Kak csiidno je ocse milo csinejnye, Ki ’z-nyiini vred tak zakriva i nasz, Da nam nema preidti ni eden vlasz. — 3. On, ki ravno sztezo ka’ze mejszeczi, Varje sereg szvoj v-szmrti groznoj szenczi, Tak da nasz, i vsze pobo’zne liidi Pa na dneva nouvi posz- vejt zbudi. 4. I mi bi sze gda szpozabili ’z-nyega? — Mi, Vecserasne peszmi. 409 mi nebi csesztili visesnyega? — Oh nej! — telka csiida nyegva gledecs, Zvisavajmo ga vszi, v-prahi klecsecs. 5. Drago delo je, goszpodna csesztiti, Nyegvo ime v-tihoj szlu’zbi szvetiti, Nyemi rano i vecser szpejvati, I zahvalen aldov aldtivati. 6. Ar sze nyegva rama z-szvojmi csiidami Rano i vecser ponavla nad nami, Nasz zakriva z-szvojmi peroutami Ino koronuje z-dobroutami. 7. Tebi, tebi boj i v-prisesztnoj noucsi Posz- vetseni szen nas, oh vszamogoucsi! — V-nedu- 'znoszti szuknyi naj zaszpimo, I v-nyej sze pa ze- szna prebudimo. N o «ta: Vsza szo na zemli eti preidoucsa. 465 P a Szem na ^neva m °jg a vecseri! — Pa * szi po trudi odejhnem v-miri! — I, da sze escse 'zitki radujem, Tebi, ocsa, moj aldov al- dujem. 2. Ti szi me biidio i dnesz v-pozvanyi, Da szem nej bio v nyem, kak vnougi manyi; Dao szi mi moucs i blagoszlov k-deli, I varvao szi me od pogiibeli. 3. Ti szi me krepio vu nedu’znoszti, I zmo’zno vracsao od vsze ru’znoszti, Ino szi me tak po sztezi szvetsztva Pelao k-vretini mojga bla’zensztva. 4. Kakste za 'zaloszt me je te’zila, Tvoja szkrb me je v-nyej batrivila, I, csi szem z-verov troust molecs proszo, Tak szem mirovno kri’z moj pre- noszo. — 5. 'Žitka mojega vugoden tekaj, I nyega dne- vov tak szkroven be’zaj, Je szvedok tvoje mile vernoszti, Ino ocsinszke moudre szkrbnoszti. 6. Zato pred tebe neszem zdaj aldov, I dicsim 410 Razlocsna vrejmena. te za telki blagosziov, V-sterom szem i dnesz obil¬ ne] tal meo, Kak bi csakati prosziti sztneo. 7. Vari me, ocsa, i v-noucsi etoj; Duši i tejli mi daruj pokoj: Na den iitrasnyi me pa z-szna zbudi, I na tvojo cseszt duh moj pobudi. No uta: Noucs je pred dvermi vszej' l^micsne noucsi temnoszt Licze ženile pok- * riva, I nebesz 'zivotnoszt Sze vu grozen mrak szkriva; Li zvejzd temni poszvejt Razveszel- java szvejt. 2. Ocsa, tvoje rejcsi Iszkro v-vszej szrdczaj nejti, I daj pri nye szvejcsi Szkuzniti vszemi szvejti, Da v-veri obsztoji, I v-tebi nezdvoji. 3. Z-zlom grejsne ru’znoszti Szem sze jasz dnesz oszkruno, I moje du’znoszti Szem v-nikom nej prav szpuno; Nej szem liibo vise Vszega moje duše. — 4. Oorizapiszano Mas ti moje csinejnye, I do- lizbriszano Nede moje hotejnye: Od vszega racsun dam, Gda odtecz idti mam. 5. I szam Jezus de mi Li tak porok bla’zen- sztva, Csi sze podam nyemi, Sztalno hodecs potit szvetsztva, Tak da nyemi 'živem, I v-nyem vop- reminem. 6. Daj sze mi tak, ocsa, Dnesz sz-tebom vje- dinati, J sz-tebe, miloscsa, Vszedni tak szpominati, Da vu tvojem sztrahi Vandrani eti v-pralii. 7. Sz-tejm namenyavanyem Scsem na pocsinek idti, I sz-tejm zduhavanyem Sze pa ze-szna zbu¬ diti, Marnoszt oduriti, 1 tebi szlu’ziti. 8. Daj mi mirovno noucs, Po vrejlom znoji truda, 1 podejli mi moucs, Da sze varjeni od huda, I tebi, goszpodne, Szlu’zim v-nocsi, vu dne. Vecserasne peszmi. 411 N o u t a: Goszpodin Boug, neosztav’ nasz. 467. K ak povoudni odtecsejo, Tak nam dnevi preminejo; Nad vandrara vdari vecser, I z’nyim lehko szoudbe viher! 2. Neszkoncsano vekivecsnoszt Vszejm prineszti ma prisesztnoszt, I ’z-nyouv ali mir i radoszt, Ali pa mantre i 'zaloszt. 3. Gda i jasz tapridem, oh Boug, Oszloubadi me vecsni inouk; Daj mi, szodeez duše moje, Gle¬ dati tam licze tvoje. 4. Zdaj, isztina, vszako tejlo Hiti v-pocsinka posztelo; Ali kelko ji tak zaszpi, Da v-toj noucsi dušo ptiszti! * 5. Czvetemo, i povejhnemo, — Ze-vszejm nav- kup talejhnemo! — Zvon jakoszti, vsze zgubimo! Kakda tak z-zlom obsztojimo? 6. Goszpodne, rejcsi tvoje glasz Na den tvoj opomina nasz; 1 sz-kejm sze ma on troustati, Ki tebe nescse bougati? 7. Vesi szam ti mene, moj szodeez, Tak pre- miszliti moj konecz, Da 'zitek tebi poszvetim, I tebe z-radosztjov esesztim. 8. Csi szi ti z-menom, — nezdvojim; Ar i vu szmrti obsztojim: Ti mi na te kratki ’zitek Das vek- vecsnoszti prebitek. N o u t a : Sto bi te nehvalo. 4-fiS A/ CS ' lne > °* 1 szoc l ecz ln °j> ^ n .‘ * raesunati, Da sze neszpozabim, kaj ed- nok raesun mam dati Od vszakoga ocsnomegnenya; Ar je 'zitek moj marna tenya, 1 talejhne, kak nocs- na szenya. 2. Raesun, raesun ti dam od eseszti moje poz- 412 Razlocsna vrejmena. vanya, Racsun i od miszel, nej li od gucsa, i dja- nya: Nikse hotejnye mojga szrdcza Nemre vkaniti tebe szodcza; Ar ti je szvetlejse od szuncza. 3. Premiszli tak, duša, kak szi den tvoj dnesz zacsela; Prebrodi, vu kom szi v-nyega tekaji tal vzejla: Na vsze, ka szi csinila, kebzuj Glasz lasz- tivne vejszti tvoje csuj, I bine objokati setuj. 4. Jeli szi zacsnola delo tvoje z-molitvami? — 1 jeli szi hotecs Bougi szliTzila sz-potami? — Ali szi v-cseszti manya bila, Vu dobrom raszti zamu¬ dila, I — ka je vecs — vnejmar grešila? 5. Boug! jasz ti vadlujem, kaj szem vu vszem nepopolen; Ar szem na grejh gibki, ali na jakoszt nezvolen: Csesztou mi vrejinen zaman tecse, Tejlo pa, i szvejt, gda hudo scse, Me od tebe vkraj k- szebi vlecse. 6. Ali molim sze ti, odpiiszti mi grejhe moje, 1 vesi me hoditi potomtoga szteze tvoje; Da, pri rejesi tvoje poszvejti, Pobo’zno vandram na tom szvejti, I ’zitek moj i bratom szvejti. 6. Odvrni eto noucs od mejne kvar i neszre- cso, I zbudi me ’z~nye szna na tiho radoszt i szre- cso; Da, sz-kimi eti vkiipprebivam, Pod tvojoj ob- ranbov poesivam, I troust milosese tvoje v’zivam. N o u t a : Obiidi sze, oh me szrdcze ! 469. Z bM j sze, oh duša moja ’Ze na eseszt sztvoritela! — Tou bojdi zdaj peszem tvoja: „Velka szo oese dela! — On, ki vesz szvejt zdr’zava, I vszejm potrejbna dava, On je dnesz i mene hrano, Vodo, blagosz- lavlao brano!» 2. Boug! sto more prebroditi Dobrout tvoji vno’zinoszt, Ali sto pregovoriti Tvojo diko, i zrno- Vecserasne peszmi. V-szoboto vecser. 413 'znoszt? — Od zhoda do zahoda, I od roda do roda, Vsza, dejl tvoji csuda gledecs, Zvisavajo tebe klecsecs. 3. Velki szi tl v-szuncza traki, Csiiden v-nyega toploucsi, Dobrotiven v-tihom mraki, I vu pocsinka noucsi; Prejdga te csrvics v-prahi, 1 angel v-dike trahi: Vesz, vesz surouki ete szvejt Je csud tvoji szvetli poszvejt. 4. Oh! — ti szi i nad menom dnesz Odicso tvojo vernoszt; Glaszno prejdga 'zitek moj vesz Ocsinszko tvojo szkrbnoszt. — Ali jasz, nevrejden szin Obcstitim moj velki bin, Nevrejdnoszt mojo vadlujem, ! grejhe z-szrdcza 'žalujem. 5. K-tebi kricsim: szmiluj sze mi, Vretina lii- beznoszti! Podejli szrdczi mojemi Troust v-nyega boleznoszti: Ocsiszti szi je na sztan, I zvracsi je z- grejha ran, Da bode tvoje miloscse Vugodno pre- bivaliscse. 6. I v-etoj noucsi, oh ocsa, Me pod obranbo v zemi; Razpresztri tvoja narocsa Meni, szini tvo-^ jetni, Naj szi v-miri pocsinem, I, csi dnesz vopre- niinem, Tam sze mi, na lepšem szvejti, Nemrtelen den preszvejti. V-szoboto vecser. Nouta: Dokoncsao szem jasz 'zftek moj. 470 sze ml tjeden szkoncsava V-nesztalnom * 'zit-ki mojem! — Tak sze mi vrejmen s zpunyava V-bisztrom tekaji szvojem! Ah! — dabi jasz z-csisztim szrdczom, Sztano dnesz na nyega c zili; Tak bi tam, pred mojim szodczom, Gdaste Pousztao veszeli. 2. Ali — jaj! — nemrem tajiti, Kaj szem zmen- 414 Razlocsna vrejmena. kao v-du’znoszti; Neinorem nikak zakriti GrejhoV moji ru’znoszti: Boug me znoutra, zvona vidi; On i vsze miszli moje zna, I vszaki sztopaj moj hddi Gorizapiszani ma. 3. Tak je! — ocsa, jasz vadlujem Grejhov moji vno’zinoszt, Sz-kejmi te vnejmar bantujem, I szpraV' lam szi szrditoszt; Ali neszoudi me, Boug moj, Trdno, pouleg hodbe moje Nego mi mili szodecz boj, Pom leg miloscse tvoje, 4. Z-dnevmi naj dolijemlejo Grejhi moji odurni, I naszlejdnye taminejo, Kakstč szo szi neszmernj. Tak da bom vszakden moudrejsi, V-bisztrom tekaj' vrejmena, 1 duša moja sze rejsi Vsze mantre, i bre' mena. 5. Hvala ti za tou dobrouto, Kaj me v-’zitk' zdr’zavas, I mene, vbougo szirouto Tak szmileno zbiidjavas, Naj taosztavim pout nouro, Glasz miloscs" szlisajoucsi, I hitro csinim pokouro, Mir duše isZ" kajoucsi. 6. Vari i v-prisesztnoj noucsi Mene, ino vsz e verne, Oh hudi vdarczov mogoucsi, I grejhote odurne, Bojdi z-vszejmi sziroutami, Ke sze li v-tebi viipaj 0 ’ Naj pod tvojmi peroutami Mirovno pocsivajo. 7. V-miri sze naj prebudimo Na den tvoj odeb' rani, Da te v-radoszti csesztimo V-seregi ti pozvani, Ki pa naveke zaszpijo, Naj zaszpijo v-sziiknyi szvet' sztva, Da sze ednouk prebudijo Na veszelje bH' 'zensztva. V-nedelo vecser. N o u ta: Szladki Jezus, ml szmo szein. AH j fetiša! szpoznaj z-radosztjov, Kak szrecSiP ^ ^ szi ti dnesz bila, Csi szi sz-pravov vrel' V-nedelo vecser. Bete’zm'kov. 415 losztjov Bouga tvojega csesztila, Navuk isztine zdr¬ sala, I pout 'zitka szi zebrala. 2. Tak je! — v-lejpom bla’zensztvi Szi mi dao, Boug, tal jemati; Ar szi me vršo v-szvetsztvi, I vcsio czil moj prav szpoznati, Krepio me v-tvojoj bojazni, Ltibezni ino viipazni. 3. Z-rejcsi tvoje isztinov Szi mi pamet presz- vetsavao, I ’z-nye trousta vreti nov Mi szrdcze raz- veszeljavao: Dao szi mi na vsze dobro moucs, I duha tvojega pomoucs. 4. Vu mojoj molitvi szem Z-szvetov priszegov o-blubo, Kaj bom do koncza vu vszem Li tou, ka ti 'zelejs, ltibo, I, kaj bom vu tvojem sztrahi Vandrao vszedni eti v-prahi. 5. i, kaksi blagoszlov ma Vrejloszt moje pobo- ’znoszti! — Ona mi v-veri moucs da, I gedrnoszt vu du’znoszti, Nagne szrdcze od zemelszki, Na ’ze- lejnye ti nebeszki. 6. Kak lejpi je tak be’zaj, Steroga szem dokon- csao dnesz! Ah! — dabi sze tak tekaj Dnevov moji dopuno vesz! Dabi, ocsa, szlu’zbi tvojoj Poszveto jasz vesz ’zitek moj! 7. Zdr’zi me v-toj vrejloszti, Dokecs moucs i priliko mam, Naj vu tvojoj szvetloszti Do kmicsnoga groba vandram : Isztina tvoja mi tu voj, I tam porok miloscse boj. 8. I vu prisesztnoj noucsi Ti bojdi porocsen sors moj; Ti szam, oh vszamogoucsi, Kak varivacs, pri meni boj, 1 pelaj me vo ’z-nye kmieze Pa na dneva oupravicze. 416 Razlocsna vrejmena. Bete’znikov. N o u t a : Szvetlo szuncze je zaislo. 4-72 |-l v ^ a ' — i dnesz szem prenoszo Krfz * 1 moje rounoszti; Ar szetn szi od ocse szproszo Pomoucs k-mirovnoszti. 2. Da mi nyegva miloszt nebi Szrdcza poko- jila, Duša moja bi obszebi Vu mantraj zdvojila! 3. Ti, ti, vretina lubezni, Szi moje viipanye> Od tebe vdablam bolezni 1 mantre vtisanye. 4. Kak szladko me tou pokoji Vu 'zukoszti etoj, Kaj vu dejszni tvojoj sztoji Tak szmrt, kak ’zitek moj. 5. Zato v-szrdcza mirovnoszti Csakam prise- sztno noucs; Ar mi ti v-mojoj rounoszti Szam pri' des na pomoucs. 6. I, csi mi szlejdnya ma bidti Na zemli eta noucs. Batrivno scsem odtecz idti; Ar sze rejsin 1 te’zkoucs. 7. Vcsini z-menom, ocsa, kak scses; Moudej je tvoj tanacs: Li, csi mi ’zitek odszecses, Bojd 1 moj varivacs. 8. Daj mi v-tvojoj bojaznoszti ’Zitek dokoncsatii I v-krsztsanszkoj vtipaznoszti Bla’zeno zaszpati. Na konczi leta. N o u t a: Kaj me vszžkden, moj Boug. 47 0 FJokoncsani je pa eden velki be’zaj — Ed' o. lj n0 g a czejioga j e f a bisztri tekaj! — Ve szeli sze, szrdcze! V-iniri zahaja dnesz tebi bo’z e szuncze! 2. Ti szi te radoszti vretina, goszpodne, Ti, k 1 Na konczi leta. 417 s zi Obranba verni v-nocsi, vu dne: Ti nasz vsze z dr’zavas, I z-darmi miloscse tvoje nadeljavas. 3. Ti szi i v-totn leti nad nami szkozniivao, I nye z-blagoszlovom tvojim koronuvao; Ti szi nam dao v-miri Sztanoti na nyega velikom vecseri. 4. Szveta je tak du’znoszt, tebe zvisavati, Tebi Zahvalnoszti aldov aldiivati. — Naj te dnesz dicsijo Ki povszed telko csud dejl tvoji vidijo. 5. Neszpominam zato — nej tvoje vernoszti, Kak da bi ka pridao jasz sz-tejm k-nye vrejdnoszti; Nego, naj vsza zemla Szpozna ino glaszi zmo’zna Ooja dela. 6. Ti szi, kak voj 'zitka, i pred menom hodo, P 0 rou’zaj, bodelji mene cstidno vodo, Tak da $zem pout mojo Batrivno sou, szlonyen na liibe- z en tvojo. 7. Csi szem gda na hudo sztezo zla zabloudo, 1 z-grejhom sze salo, ali vnejmar loudo; Glasz tvoje s zkrbnoszti Me je nazajvrno na sztopaj vernoszti. 8. Tvoja miloszt me je pri moucsi zdr’zala, 1 k~dobrocsinejnyi mi priliko dala: Ona me sz-tejm ^ousta, Kaj mi duša ednouk szladkoszt nebe kousta. 9. Nesztrasi me zato negviisna prisesztnoszt; Ar sze z-verov szlonim na tvojo szmilenoszt. Ki je v-dobrom sztalen, On nede ni v-szmrti od Kbe osztavlen. 10. Csi bi mi gda szrdcze kakoli 'želelo, Ka Pred tebom nebi vugodnoszti melo; Ti, mouder i s zveti, Mi nedopiiszti v-tom nigdar tala vzeti. 11. Zvelicsitelno je, ka mi ti vozravnas, Ki z- [•eprebrodjenov moudrosztjov vsza ravnaš. — Bla¬ ten, ki nedvoji! On szi szrdcze sz-tvojov milos- c Sov pokoji. 12. Na tebe sze i jasz zdaj z-viipanyem szlo- 418 Razlocsna vrejmena. nim; Ar sze li tak v-prepaszt dvojnoszti nevtonim! Ti, oh vszamogoucsi, Bos me na nouvi den pelao sz-temne noucsi. Nouta: Vszi liidje morejo mrejti. AH A Ah! — kak hitro preminejo Hipi 'zitka * etoga! Liki vode, odtecsejo V-prepaszt mourja vecsnoga: Gda sze niti nedovejmo, Tou preszamnati moremo, Kaj szmo vszi na kraji lejt. — Jaj! kak marni je te szvejt! 2. Nedovejdno nam povejhne Czvejt veszelne mladoszti, Moucs tejla nam, kak szpar, lejhne, Pride zima sztaroszti, V-steroj nasz obvzeme szlaboszt, Osztavi szkoro vsza radoszt, Szmrt i grob sze nam mrzi, I szoudba bluzi grozi. 3. Ocsiveszno preszamnamo Vszakden isztino eto; Naime zdaj, gda szkoncsavamo To pretekoucse leto. Ali pitaj, cslovek, koga Vcsini ona prav moud- roga: Ah!— keliki mrtelen Zmore odgovor 'zelen!? 4. Goszpodne! mene vesi, moudro Dni moje raesunati, Naj vszaki hipek na dobro Setujem obra- esati; Ar vrejtnen zaman trositi, I brezi sztraha gre- siti, Jaj vekveknoszti szpravi, 1 mir duše zapravi. 5. Sto zna, lehko mi je mera Dnevov 'ze do- punyena I — Nej mi je ni edna vora, Kak gviisna, zakunyena! — — Kakda bi tak v-batrivnoszti Van- drao k-ezili vekvecsnoszti, Bouga vnejmar odvrgao, Ino k-szvejti privrgao?! b. Znaj, oh duša, nej je zaman Tak kratek tii tvoj be’zaj, Tak negvtisen bivoszti sztan, 1 tak bisz- ter lejt tekaj: Nej je dani k-zapravlanyi, Nego k- moudromi szpravlanyi Sz-tuhine nesztalnoszti, Na dom nemrtelnoszti. 7. Sztani ze-szna, i zbrodjavaj Vrejdnoszt tvoje Štirje tali leta. 419 | bivoszti, Szoudi tvoj sztan, i szpoznavaj Telke bine s zlaboszti: Pitaj sze, jeli sz-tejm szrdezom Mas ob- sztati tam pred szodczom, Gde li jakoszt obsztoji, Aepobo’znoszt pa zdvoji. 8. Eden velki hip ti je dao Boug tvoj dnesz 2 adobiti, Ino ti sz-tejm zapovedao Vesz sztan tvoj Prebroditi, Bloudnoszt i grejh oduriti, 'Zitek nyenri i Poszvetiti, 1 tak v-sztalnoj vernoszti Idti k-czili vecs- noszti. 9. Zdaj tak, da mas escse vrejnten, Pripravno h-szpravicsanyi, — Zdaj vr’zi z-szebe zla bremen 1 hiti k-zvelicsanyi; Gledaj na czil on veliki, Steri sze ^ szvejti v-diki: Niiczaj, nticzaj v-mondroszti Neg- v risen hip marnoszti! Štirje tali leta. ZIMA. N o u t a : Groba sze niscse neogne. 475 Qroza pokriva lejpi szvejt, Tihota, vsze xJ * ^ sztvorjejnye; Kak szpar, je lejhno nyega Cz vejt, I vsze 'zitka znamejnye; Kamakoli vr’zes Pogled, Noucs szmrtna te sztrasi povszed. 2. Tii je zima! — vderja viher, Szever vejja *ed i sznejg, Trak szuncza je zakrio vecser, Mraz j } blejva doul i brejg, Szedava sze na szren megla, 1 trda csonta je zemla. 3. Puszta szo vsza! — czvejtja szaga I lepota le tota; Tota je 'zirovna vlaga, Stera vszemi odrasz Tota je 'zitek na pouli, Na goraj, ino vu douli. 4. Ali vejm szi zdaj odejhne Natura po rodjenyi, l^aj, nye vecsni czvejt nelejhne Po nesztanom plod- ]enyi: V-tom szne sze nye moucs ponouvi, Na op- r avlanye cstid nouvi. - 420 Razlocsna vrejrrlena. 5. Hejnvajmo tak szkvarjuvati Poti bo’ze szkrov- noszti, I czagajoucs morjuvati Prouti zime trdnoszti: Csudujmo, vu prahi klecsecs, I tu vecsno moudroszt, gledecs. 6. Oh szrecsen, kt szi je v-leti Sztanek i 'zivis szpravo! — Ka ma on ’ze vecs 'želeti? — Vej m szi je vsze pripravo, Sz-kejm sze prouti mrazi brani, Gvanta, i pošteno hrani. 7. Ali jaj torni mejhkomi, Ki je manyouszt po- lubo, Poudao sze 'zitki lehkomi, 1 vszo priliko z- gubo! — On, zalo’z szvoj sztradajoucsi, Czaga v- sz!ejdnyoj potreboucsi! 8. Boug! hvala ti, kaj szi meni Moucs, priliko, razum dao, Da szem szi v-szvojem vrejmeni Telko priszkrbeti znao, Sz-kejm sze vu zime tužnoszti Branim czaglive dvojnoszti. 9. Ah! — kelko je oni szirout, Kejm szi, ph vszoj vernoszti, Nejpodejlo telko dobrout, Kak meni, zvon vrejdnoszti — Nej potrejbnoga 'zivisa, Niti gviisnoga sztalisa! 10. K-tejm sze mi daj pridružiti V-nyi velkoj potreboucsi, 1 nyim szmileno szlužiti, Pouleg moje premoucsi, Dati nyim sztanek batriven, I ’z-nyim vred 'zivis lasztiven. 11. Vesi me, moucs i vrejmen moje Tak szpa- metno niiczati, Da znam lejpe dare tvoje Szkrblivo vkupiszkati; 1 tak v-niksoj potreboucsi Nepoglblem. sztradajoucsi. , 12. Naime pa za kinese dušne Sze mi tak daj vganyati, I nye, kak dobroute gviisne, Do szmrti tak varvati, Da oni bodejo troust moj Eti, i v-szoudbi vihernoj. Štirje tali leta. 421 SZPROTOLETJE. Nouta: Sto bi te nehvalo. 476. D icste sztvoritela, ki sze veszelite 'zitki, i nyegov lejpi szvejt vidite plavati v-diki! Kak cseszti nyega ftlcz mili glasz, Drevja, trave, czvejta lejpi zrasz, I szprotolejtja sznaj’zen obraz! 2. Pocsinolo szi je vsze sztvorjejnye v-zime krili, 1 tak sze je po szne obleklo v-obraz veszeli. Ovo, kak sze vsza vrsenijo, Vsza mejszta lepou zelenijo, 1 szprotolejtji veszelijo! 3. Tihi hlad gible zrak, milo szija bo’ze szun- eze; Nemrtelnoszti diih je oblejjao zemle licze, Nye krilo sze je razpresztrlo, I, ka sze je v-mrazi nej- sztrlo, Vsze pa na ’zitek hiti vrlo. 4. Szpejvaj zhod i zahod! — Boug je vretina vszej dobrout: On z-visne radoszti rotdzami sznaj’zi našo pot. — Hodi pred nyim, oh vandrar, v-sztrahi, Moli ga, angel, v-dike trahi, 1 ti, csrvics, lazecsi v-prahi! 5. Po tebi, vecsen, duh, szija nam tak milo szuncze; Ti piisztis zemli de’zd’z, gda odpreš ob¬ lakov zdencze: Tihi hlad, i ’zirovna vlaga, D’zund’z rosze, i czvejticsa szaga, 0’zivi znouvics vsze, ka czaga. — 6. I, csi gli nasz gdate sztrasi vderjajoucsi vi¬ her, Na zmo’zno rejcs tvojo, posztane pa vu zraki mir. — Tak, csi 'zitek nas oble’ze mrak, 1 szrdcze gda te’zi szkuz oblak, Sz-tebom zide nam rado¬ szti trak. 7. Ltibezen szi, Boug, ti! — tou prejdga vszaka klicsicza. — Tou, z-lejpim szpejvanyem tebe hva- lecsa fticsicza. Gdegodi szi vandrar pottije, Csi na 28 422 fčazlocsna vrejmena^ glasz nature kejbzuje: »Lu bežen je Boug!« povszed csuje. 8. I, da nam tfze tii takso radoszt v’zivati das, Sz-kelikim vekso nam tam v-diki podeliti mas! — Oh! — dabi te vsza tvoja decza V-nemrtelnom nagibi szrdcza Csesztila, kak ocso, do koncza! LETO. N o u t a : Krisztus veli, hodte k-meni. 477 N žrodje zem ^> szpejvajte! — Na nouva * csiida merkajte! — Pa vasz leto veszeiH Boug vam szad trudov na pouli, Na goraj ino vu douli, Na mali csasz, podeli. 2. Na nyivaj sze szilje zible, Puno vlatovje vu- gible, 1 nesze blagoszlov szvoj! — Ravno, kak mou’z on pobo’zen, Ki je v-dobri delaj zmo’zen, I angel, Boug, za szvejt tvoj. 3. Tak vu douli, kak na gori, Sze k-veszelnoj 'žetvi zori 'Žitka bla’zeno szemen! — Tou je toti ludi delo; Ali od koga je melo, K-odraszki 'zelno vrejmen ? 4. Zori sze i kapla trsza, Stera plemenita prsza Na jakoszt zvu’zgati ma! — Tak haszni vbouga niszikoszt, Stero naduhta viszikoszt Zametava, * mantra! 5. Nej! — nej je 'ze dalecs, vrejmen, Kaj sze vrejli trudov szemen Vu skegnye vkiippobere! Jaj! — lehko naszkori i nasz Szmrten szlap, kakti szodcza glasz, Z-szilov vu grob podere! 6. Zdravo zrnye sze taszrani, Sztunyeno p a lehko v-plamni Sz-koukolom navktip zgori! —Tak de rob grejsnoga tanina, Porob vekvecsnoga planina: „Li pobo’zen sze zdr’zi.“ Štirje tali leta. 423 7. Boug! vno’zma tvoji dobrout Budi nasz na nioudroszti pout, Da tii v-szvejtsztvi szejjamo, I ed- nouk, po vrejli trudi, Obilen szad — zdrav, nej hudi — Vu radoszti ’zenyamo. JESZEN. N o u t a : Oh goszpodne, ti, nas veren. 478 O disl ° ] e szvojimi leto; Ali jeszen nesze szad szvoj na eto. — Szpevaj, zemla, visesnoj szkrbnoszti, Za telika znamejnya vernoszti! 2. Rodno drevje, gda je tihi hlad zlble, Sze pod szadom, tak bogatim, vugible, Steroga nam zdaja z-szkrblivosztjov, Naj sze szrdcze napuni z- radosztjov. 3. Czvejte nam ’ze toti nezdigava prsz; A’ zdi- gava je z-grozdjom okladjen trsz, Steri trudom de¬ lavni mrtelni V-obilnoszti ka’ze najem ’zelni. 4. Ni fticze nasz ’ze vecs neveszelijo: Ar v- toplejse dr’zele taletijo: Ali na te radoszti zgubi- csek Sze nam v-drugoj podeli dobicsek. 5. Tak sze szkrbi Boug za nasz, i vsze sztvari! ~~ Tak moudro vszejm deli miloscse daril — Czil nyegov je, naj sze szvejt raduje, I nyega za vszej ocso vadluje. 6. On pripravi krilo zemle v-jeszeni, Naj naro- csa odpre 'zitka szemeni, V-kom sze znoji szkrb- loga szejacsa Obilen szad z-vupanyem poracsa. 7. Zvisavaj tak, vandrar, v-szrdcza vrejloszti Bouga tvojga, kak vretino radoszti, Ki, kak mili hra- nitel vszej szirout, I na tebe vlejva punoszt dobrout. 8. Nagni sze bar tii sztaroszti tvoje den, 1 Pridi szi nye nenaszladna jeszen; Csi sz-postenyom 424 Razlocšna vrejmeria. szeri tvoja glava, — Nej! — neosztavi te radoszt prava. 9. Blagoszlovlen de ti i v-nyej tvoj ’zitek’ Csi du’znoszti poszvetis vszaki hipek, 1, csi szvejti na haszek znaš bidti; Kak mirovno mas od etecz idti! 10. Ovo, — leto, csi nam gli zdaj szloboud da, V-nouvoj diki ednouk nazajpridti ma; Tak mas i ti, po kratkom szne szmrti, Lepše czveszti, tam v- nebeszkom vrti. Sztolne peszmi. PRED JEJSZTVINOV. Na obszojno nouto. IT - sz e j sztvari ocsi, bo’ze, Na tebe gledajo; * Ar od tebe blagoszlov, I 'zivis csakajo. 2. Ti, gda na vsze vovlejes Szmilenoszti dari, Jejsztvino i pitvino Vtalas vszakoj sztvari. 3. Fticze, bar neszejjajo, Ni vkUpneszpravlajo, Od tebe donok ’zivis I radoszt vdablajo. 4. Po tebi polszko czvejtje V-lepsoj diki sztoji, Kak on poglavnik zemle, Ki vu tebi dvoji. 5. Nigdar sze neszpozabis Ti ni z-edne sztvari; Vsze pod viszikov nebov V’ziva tvoje dari. 6. Ali odevszej bole Na nasz verno szkrb mas, Tak da duši i tejli, Ka je potrejbno, das. 7. Bojdi tak hvalen od nasz, Ocsa vsze do- broute, Kaj sze tak verno szkrbis Za tvoje sziroute- 8. Blagoszlovi nam i zdaj Miloscse tvoje dar, Da ga trejzno v’zivamo, Na haszek, nej na kvar. 9. Ponouvi nasz vsze po nyem V-dusi ino v- tejli, Da sze tebi na aldov Poszvetimo czejli. Štirje tali leta. 425 10. Szkrbi sze i nadale Za nasz, vbouge szini, Da te za blagoszlov tvoj Zvisavamo vszedni. PO JEJSZTVINI. No u ta: Hvalte goszpodna; žr je dober krouto. 4S0 H odte ’ ' iv ^ m0 ’ ze ocso vsze dobroute, Ki * 1 tak verno szkrbi za nasz, sziroute. 2. On nasz od vszake pogiibeli brani, 1 z-darmi szmilenoszti szvoje hrani. 3. Vzeli szmo tal i zdaj v-dari nyegovom; Na- szitseni szmo ’z-nyegvim blagoszlovom. 4. Za te blagoszlov bo’zansztva tvojega Vzemi ocsa, aldov szrdcza vroucsega. 5. Po nyem szmo sze vu tejli pokrejpili: Oh! — dabi sze i v-dusi poszvetili. 6. Tak bi sze gviisno szmeli batriviti, Kaj nasz ti i nadale scses hraniti. 7. Hrani nasz, oh vretina vsze dobroute! Hrani z-nami vred vsze tvoje sziroute. 8. Eti nasz darov tvoji vrejdne vestni, 1 ednouk odiesi vsze na viszini. N o u t a : Szvetlo szuneze je ‘ze zaislo. 4©1 ('joszpodne! ti hrano davas Nam vu obil- * noszti, i tak ’zitek nas zdr’zavas Od pogiibelnoszti. 2. 1 zdaj szmo sze naszitili Z-aldovom tvoji rouk: Dabi te vrejdno diesili Za nyega, mili Boug! 3. Daj nam tou szrecso do koneza Zahvalno v’zivati, I dare miloga szrdcza Vbougim daritvati. 4. Tak sze tu vrejdne vesinimo Tvoji lejpi da¬ rov, I ednouk lepše dobimo Z-nebeszki oltarov. 5. Tam, ocsa, de vugodnejse Vuszt naši szpej- vanye, I tebi priszpodobnejse Szrdcz hvalodavanye. 426 XVI. Bla’zensztvo krsztsenika vu etom ‘zitki. Vfsni mir. No uta: Z-szrdcza 'zelejm, ka pravim. 4-S2 G 0SZ P0d. ne ! blaten je ’Ze eti tvoj ver- * nik, Ki hodi poti tvoje, Kak mouder krsztsenik! — On vu szrdczi mir v’ziva, V-deli blagoszlov tvoj; Gde hodi i pocsiva, Naide troust i pokoj. 1. Csi ga gda 'zaloszt doide, Mocsno vtipanye ma, Kaj pri tebi troust naide, Csi ga iszkati zna: Lejhne nyegva te’zkoucsa, Pri etoj gvtisnoszti, Kaj szi ti nyemi ocsa, Piin dobrotivnoszti. 3. On sztana szvojga diVznoszt Z-radosztjov szpunyava, I za ocsinszko szkrbnoszt Tebi hvalo dava: V-szrecsi sze nenaduhje, V-neszrecsi nezdvoji; Te dober boj bojuje, I v-veri obsztoji. 4. Cslovejsztva nagib lejpi Vu vszem naszle- duje, Ino vsza v-bo’zem kejpi Ošiniti setuje: Jakoszt, praviczo brani, Jalnoszt pa prepravla, Vbouge z- maga i hrani, I szvejt blagoszlavla. 5. Gda toga nevernoga Boug i szvejt potvarja, I 'zitka odurnoga Vejszt mir nyegov vmarja; Teda pravi krsztsenik Szrdcsno sztane povszed: Ar vr’zti szmej, kak vernik, Na nebo szvoj pogled. 6. Boug •' vesi i mene, moje Dni tak tatrositi, Da sze na szrdcze tvoje Gdaste szmejm szloniti; Ti me vari vu szreesi, Grejsne batrivnoszti, i krejpi vu neszrecsi, Z-duhom mirovnoszti. Visnf mir. 427 Nouta: Sznafzi sze, oh draga duša. 48S S zv6ti ^oug! 1* v-tvojem sztrahi Szem sz- * recsen jasz eti v-prahi, I li v-tvojoj bo- jaznoszti Mi szvejti trak vupaznoszti; Ar csi sz-tebom mam sztalen mir, Ka mi more sorsa viher? — I, csi me tvoj glasz veszeli, Ka me v-duhi razdreszeli? 2. Kincsi i radoszti zemle Talejhnejo, kak szpar megle; 1 'zaloszt, stera tiasz te’zi, Kak dugo nad nami le’zi? — Vsza li kratki hip trpijo, 1, kak szen, sze razkadijo; Konecz vzeme i krhkoucsa, I ’z nyouv vsza szrdcza te’zkoucsa. 3. Na konczi nasz csaka vecsnoszt, Gele mira sztan naide vernoszt, I gde, po obladanyi mouk Z- dikov koronuje nasz Boug. Tam mo i za britko ’za- loszt Zvisavali bo’zo moudroszt; Ar de nam tam kri- ’za bremen, Nezrecsene dike szemen. 4. Szejjaj tak vu mirovnoszti, Oh vandrar, sze¬ men vecsnoszti! — Doli ti vzeme szmrt ednouk Tak te’zko bremen szkuz i mouk, I odejhnes szi v-nyej krili, Na trplejnya velkom czili, Csi tii do koneza obsztojis, I, kak neveren, nezdvojis. 5. Vejm je i Jezus tvoj szkuzio, Gda je mouk britki pehar pio, 1 dbnok po nyi viheri Tiho sou k-’zelnomi miri. — Oh! — nyega, nyega naszleduj: Trpi mirovno, — nemorjuj! — Ar i tebi, po ’zaloszti, Žide trak ’zelne radoszti. Nouta: Gda ma szkradnya vora pride. 484 vesz ^l a J e P ou - moja ’Ze tii v-marnoszti tu 4 *. lik p r ^ hj) Csjj gi ec [e CS na 'zitka voja, Van- dram vu bo’zem sztrahi! — Csi pravdo bo’zo pos- tujem, 1 v-pobo’znoszti potujem; Kak bla’zen szem ’ze eti! 428 Bla’zensztvo krsztsemka vu etom 'zitki. 2. V-szrdczi mir i pokoj v’zivam, Kak najem pobo’znoszti; Delam, hodim i pocsivam Z-csiitejnyem mirovnoszti: Dušna vejszt me trousta povszed, I szrdcsno vr’zem moj pogled Z-viipanyem na nebesza. 3. Boug me vzeme pod perouti, Csi me sors scse vtoniti; 1, csi mi je vesz szvejt prouti, Ka mi more skouditi? — Boug me brani — ’z-nyim obsz- tojim; Zato nevczagam, nezdvojim Ni v-’zitki, niti v-szmrti. 4. Boug je moj troust vu ’zaloszti; Tiho jo tak prenoszim: ’Z-nyim mi zide trak radoszti, Csi ga, kak vrejden, proszim, — Nyegov blagoszlov, gda on scse, Kak rosza, obilno tecse Na pout vandra- nya mojga. 5. I, csi mi ’z-nyegve miloszti Obszijne mira szuncze, I vu obilnoj radoszti Tal vzeme moje szrd- cze; Kak veszelo nesze duh moj Pred nyegov szto- lecz aldov szvoj, V-detinszkoj zahvalnoszti! 6. Csi sze gda z-cseszti szpozabim, I nedovej- dno zinenkam, Ali pout szvetsztva osztavim, 1 zle sze na robsztvo dam; Ocsa moj mi dejszno poda, I, kak dejte, me pela pa Nazaj na sztezo ’zitka. 7. Ka me sztrasi szmrt ino grob? Ka csrvje i szprhlivoszt? — Nebom jasz naveke nyi rob: Czil moj je — vecsna bivoszt. Zdigne sz-praha mene ednouk, 1 odicsi me tam moj Boug, V-seregi dus bla’zeni 8. Zvisavam te tak za poszvejt I isztino krszt- sansztva, V-kom mi ka’zes bla’zensztva szvejt 1 szte¬ zo zvelicsansztva. Ocsa, vcsini me vrejdnoga Vu vszem bla’zensztva etoga — Tii, i tam vu vecs- noszti! Visni mir. 429 N o u t a : Ah Boug ! poszluhni me. Psi sz-tebom mam mir, ocsa i szodecz * moj, — Csi szem podani szvetoj vouli tvojo j; Kak szrecsen szem ’Ze tli vu vszem, I kak bla’zen mam bidti v-szmrti mojoj! 2. Nemam czagati vu niksoj te’zkoucsi, Csi sze na tebe szlonim vu krhkoucsi: V-tvojem krili, Ocsa niili, Podneszem szilo protivnoj besznoucsi. 3. Csi mi vno’zinoszt grejhov szrdcze te'zi, I nyi kastiga mi na duši le’zi; V-tvojoj rejcsi I obej- csi Naide troust, csi v-pokouri k-tebi be’zi. 4. Maren ete szvejt, gdakoli, rad niham: Ar sze tam bougse domovine viipam, Gde niksi mecs Nebode vecs Szekao bolezni ran pobo’znim dušam. 5. Kak bla’zen je tak, ki sze grejha boji, Ino pri tebi, Boug, v-miloscsi sztoji! — Osztane on, j nyegov Ion, — Gda bloudni grejsnik szpadne, >no zdvoji. 6. Veszelo vandra on vecsnoszti prouti, Po kak- ste tu’znoj i trnavoj pouti; Ar nyemi Boug Te’z- koucso mouk, I bremen kr’za szmileno lehkouti. 7. Naj sze i jasz szmejm na tebe szloniti, I Szrdcze sz-tvojov miloscsov toliti; Boug, vesi me ti Szvetsztva poti Polubiti, i do koneza hoditi. 8. Tak de mi ’ze tu nasztava krsztsansztva Vretina mira, i tam zvelicsansztva: Tiho bom sou Velko pout tou, K-videjnyi szkrovnoszt tvojega bo- 'zansztva. N o u t a : Oh vekivecsne miloscse. 486 i hvala Bougi Za tou, kaj szem * krsztsenik, I tak szreesnejsi od vnougi, 430 Bla’zensztvo krsztsenika vu etom 'zftki. Kirn je nej voj szredbenik! — Sto szmej ’ze mojo velikoszt Bla’zensztvo, i plemenitoszt Za kejp zdej- nya dr’zati? 2. Kak vnougi escse le’zijo V-diihovne bloude kmiczi, I diiso z-mantrov te’zijo V-ru’zni grejhov temniczi, Nepoznavsi sztvoritela, Ni szvejta zveli- csitela, Niti szteze bla’zensztva! 3. Jasz vsza ta vidim v-szvetloszti, Pri szunczi bo’ze rejcsi; Ar nevandram vecs v-szleposzti, Nego pri visnoj szvejcsi: Isztine trak je on poszvejt, Pri sterom mi pravicze szvejt Brodi duh moj v radoszti. 4 Poznam jasz Bouga, kak ocso, Ki je vu szvojem szini Ponudo szvejti miloscso, Pri vszeni nyegovom bini, I na pravo szpravicsanye, Potrdo vszejm, z-veiicsanye, Ki szo nyemi pokorni. 5. I, na etakse szpoznanye Czimpram jasz vero mojo, Szrdcza mojega zbougsanye, I, ocsa, szlu’zbo tvojo, Moj troust, mir, ino viipanye, Du’znoszti, i zvelicsanye, Kak vecsne kincse moje. 6. Nemrem ’ze vecs zablouditi Jasz od czila vecsnoszti, I tam sze mi oszouditi Ma korouna ver- noszti, Gde bodem sze popoinej vcsio, Kak szecsen szem ’ze eti bio V-krili vere bo’zanszke. 7. Hvala tak, kaj szem krsztsenik, Hvala ocsi visnyemi! — Oh! — dabi, kak pravi vernik, Do koncza szKTzo nyemi! — Tak bi i v-szmrti bio szrecsen; Ar znam, kaj bi na mir vecsen Tiho zasz- pao v nye krili! 431 XVII. Szlejdnya dugovanya. Mrtelnoszt i szmrt Nouta: Vrejmen tecse, i k-grob. 487. K ak tu’zno obcsiitejnye Mi oblejva szrdcze * povszed! - Mrtelnoszti znamejnye Vi¬ dim, kania vr’zem pogled — Vsza szo marna, kak tenya, I lejhnejo, kak szenya. 2. Porob szmrti bom i jasz; Ar v-nadraj noszim nye szemen, I lehko na mali csasz Dolidenem moje bremen! — Lehko me ete vecser V-grob podere nye viher! 3. Nerejsi me nye — zmo’znoszt, Nej kincs, niti plemenitoszt, Nej moudroszt, ni pobo’znos'zt, Ni niksa •noucs, i velikoszt, Nej punoszti marni dobrout, Ni szkuza moji szirout. 4. Pretecse mi hipek lejt, 1 vtrgne sze mi tejla moucs; Povejhnem, kak gingav czvejt, Gda na mene vdari nye noucs, i vszej, ka szi tii szpravim, Vsze V-megnenyi osztavim. 5. Eden kincs sze mi niha, — Kincs nevtepe- noga szrdcza, I te mi szvejtiti ma, Kak trak vises- nyega szuncza — Prejk po groba temnoszti, Na 'zelen dom vecsnoszti. 6. Jezus de me batrivio, Gda bom bojuvao szmrten boj; On, li on de mi hladio V-boji etom Hcz vrejli znoj: On de mi trak vupanya, 1 porok zvelicsanya. 7. Vesi me tak, 'zitka goszpoud, Nedu’znoszt szrdcza varvati, I vere i szvetsztva pout Do szmrti sztalno vandrati, Vszaki hip k-redi bidti, I v-miri z- szvejta idti. 432 Szlejdnya dugovanya. 8. Ti me z-dejsznov liibezni Podperaj vu szkrad- nyem boji; Lehkouti mi bolezni, 1 szrdcze mi sz- tejm pokoji, Kaj bom angel zvlseni V-seregi dus bla’zeni. N o u t a: Hvalim jasz lejpo tebe. 4-HS l^* szmr t' sze pribli’zavam Vidoucs vszaki * 1 hlpek; Ali rad Bougi tadam Gdagodi moj 'zltek: Ar tak dolidenem Vsze te’zkoucse marnoszti, korouno vernoszti ’Z-nyegve rouke vzemem. 2. Jezus, kak gviisen porok Bla’zensztva mojega, Mi je potrdo orok Kralevsztva szvojega. Csi vszej drugo zgubim, Osztane mi viipanye, Kaj po nyein zvelicsanye Tam na czlli dobim. 3. Grob li tal moj mrtelen — Moje tejlo po’zre; A’ duh moj nemrtelen Szi pout v-dlko odpre. Li grejsne bloudnike Prepravla i sztrasi szmrt, Ali pela v-mlra vrt Pobo’zne poutnike. 4. I jasz, gda szkoncsam be’zaj, I pout telki te’zkoucs, Z-radosztjov vr’zem nazaj Pogled moj na szkuz noucs, Z-veszele vecsnoszti, Gde bom z-Bougom preblvao, 1 szvetli najem v’zlvao Po boji vernoszti- 5. Kak szemen, sze mi tejlo Vu zemlo potori; Ali ednouk pa czejlo V-dlki zlde gori, 1 tak, osznaj' 'ženo Z-szadoin neszprhllvoszti, V-nemrtelnoj blvoszti De veke bla’zeno. 6. Ta pricsakam za szebom Sziroticze moje, Na radoszti cslszte dom, Boug, pred llcze tvoje, Gde tl dolizbrlses Nyim szkuze, vtisas brige, I v-blaVen 1 dus knige Je notrizaplses. 7. Tebi tak, 'zltka goszpoud, Poszvetlm dn' moje, Da, gda szkoncsam mojo pout, Pouleg voule tvoje, Cslszti vu prah szpadnem, 1, po tlhom szne Mrtelnoszt i szmrti. 433 szmrti, Csiszti v-nebeszkom vrti Pred tebom posz- tanem. Nouta: Z-szrdcza ‘zelejm, ka pravim. 489 V szi v ‘P r ah> vandrajoucsi Szo prah ino pe- * pel, Vszejm je te vszamogoucsi Polo’zo gviisen czil; A’ nevejdna je vora I hip nyi szpadaja, Gda sze dopuni mera Dnevov nyi be’zaja. 2. Batrivno ido verni Szmrti szvojoj prouti; Ali grejsnik odurni Czaga na nye pouti: Ona ka’ze szkaz- Hvczi Kejp nVznoga szrdcza, I blaznomi spotlivczi Grozno diko szodcza. 3. Boug! gda pout eto ednouk I jasz vandrati mam, Ti me rejsi groze mouk, Da tiho mrejti znam: Veszelo naj pozdignem Na nebesza szrdcze, Glavo, kak Jezus, nagnem, 1 zaidem, kak szuncze. 4. Szredbenik! boj nazoucsi Meni v-szkradnyem boji, Hladi mi mouk znoj vroucsi, 1 szrdcze pokoji, 1, csi do me bolezni Te stele vtoniti, Gviisnoszt tvoje lubezni Mi nedaj zdvojiti. 5. Ka’zi mi duši radoszt Bla’zene vecsnoszti, Stera mi vtisa ’zukoszt Po boji vernoszti; Nejti mi v-szrdczi poszvejt Vere i vtipanya, 1 pelaj me na on szvejt, K-czili zvelicsanya. 6. Oh szrecsni, ki’ze eti Mir nebe koustajo, 1, hejnyavsi 'živeti, Szrdcze sz-tejm troustajo, Kaj, gda de Boug nyim bremen Dolidjati velo, Tam nyi vti- panya szemen Veke bode czvelo! 7. Te szrecse daj i meni Tak gvusnomi bidti, Da vu vszakom vrejmeni, Gda odtecz mam idti, V- nyej naidem troust, i vracsa, V-nyej szteber vtipanya, Angela varivacsa, I trak zvelicsanya. 434 Šzlejd'nya dugovanya. N o u t a : Jasz szem sze nihao na Bougaj 490 ? 7‘ tek m0 J j e v-ocs 6 rokaj: On me i vil * szmrtni mokaj Zmo’zno zdr’zati scse i zna: Vsze, ka on, da, Mi na dobro szlu’ziti ma. 2. Gotov szem tak vszaki hipek Dolidjati ete ’zitek; Ar eti, kak v-sztani boja, Duša moja Nema pravoga pokoja. 3. Boug meni toti z-moudroszti ’Ze eti da dni radoszti; Ali kelki vdarczov viher Mi vtapla mir, 1 mouti pocsinka vecser! 4. K-tomi szo tu vsza, vsza marna, I vnogokrat duši kvarna: Povejhne vszej dugovany czvejt, Preide vesz szvejt, I lejhne ednouk be’zaj lejt. 5. Eti mi je vszaki sztopaj Gotov na vekvecsni szpadaj: Zlehka zakoczkam kincs gvtisni — Mir moj dtisni, I ’z-nyim navkup sztan moj visni. 6. Kakda tak nebi rad ta sou, Gde mi, na ne- popolnoszt tou, Žide, z-bo’ze szmilenoszti, VeszeP noszti ’Zelen trak, v-nemrtelnoszti ? 7. Oh! — naj nezdiihavam zaman, Pozdigni me na ete sztan, I pelaj me, Boug, k-pokoji, Po szkuz boji, V-sereg odebrani tvoji. 8. Jezus, ti mi v-szmrtnoj noucsi, Kak varivacs, boj nazoucsi, Naj diiso vu miri tadam, Vsza obla- dam, 1 korouno dike ladain. Na lasztivno nouto. 491 O h ^ no szmrt * goszpoud! Ti, v-koga * rouki je sors moj, Tak ravnaj vandranya mojga pout, Tak mi vodi szrdcze duh tvoj, Da po nepripravnoj szmrti Nebom v-blati zla vkiipsztrti. 2. Jaj! — kak jako, jako neszrecsen Bi mogao bidti tam sors moj, Csi bi pred sztolecz tvoj pravi- Mrtelnoszt i szmrti. 435 csen Sztoupo jasz v-zla sziiknyi ru’znoj, Gde bi szrda tvojga viher, Vtaplao szrdcza mojega mir! 3. Kak bi obsztao pred tebom, szodczom Jasz vu mojoj nevrejdnoszti, Csi bi naglo z-vtepenim szrdczom Prejksou na sztan vekvecsnoszti? — Ka me pekla ma rešiti, Csi sze nesztrsznem grešiti? 4. Oh! — ta velka miszei me budi Pri czajti na povrnejnye, I vracsaj me od grejhov hudi, Na plemenito csinejnye. Dnesz, dnesz mi daj ti, oh szveti, Delo pokoure zacseti. 5. Tl me vesi, z-moudrosztjov broditi Szrdcza mojega szkrovnoszti, I od nesznajge oesisztiti Nyega hude naklonoszti; Da nyim neszlu’zim vecs, kak rob, I neszpadnem nyim na porob, 6. Na one mi daj kebzuvati, Ki szo sze vu tvojem sztrahi Paszcsili 'živeti, zaszpati, Vandrajocs eti vu prahi: Nyi tak lejpa pelda mi boj Na 'zitka velkoj sztezi voj. 7. Etak, csi sze z-szrdcza povrnem Na sztezo prave vernoszti, — Li tak sze batrivno zagrnem V- szuknyo Jezusa vrejdnoszti! I, csi bom gli naglo vkiipsztrt, Nede neszrecsna moja szmrt. Nouta: Gda ma szkradnya vora pride. 4,09 ("Ida me szmrtna noucs obvzeme, I hejnya * mi pihanye; Nenihaj, neosztavi me, Boug, jedrno viipanye! — V-dnevov moji szlejdnyoj meri Daj meni vu pravoj veri Bla’zeno preminejnye. 2. Csi bolezen i te’zkoucsa Zalejva moje szrd- cze; Ti szijaj, vecsna milosesa, Vu nyem, kak mira szuneze, Ti mi lehkouti szkradnyi boj, ino szam hladi szmrten znoj, Gda me vesz szvejt osztavi. 3. Jezus! tebi szem bio vernik Vu douli mrtel- noszti; Naj bodem i tvoj droesnik Vu diki vek- 436 Szlejdnya dugovanya. vecsnoszti: Tvoj osztanem i, gda zaszpim, Sz-tebom sze neoszramotim Ni v’zitki, niti v-szinrti. 4. Liki szi tj z-groba sztano, Tak i jasz ’z- nyega sztanem; Ar szi mi sz-tejm vooznano, Kaj v-prahi neosztanem: Prejk bodem soli na mali csasz, Prejk po nyega broudi i jasz, K-tebi na szvet' loszt dike. 5. Szladka de mi tak sz-tebom szmrt, Pri v- szoj szvojoj groznoszti; Ar prejk nye noucsi vidim vrt Bla’zene mirovnoszti: Szen moj de li kratki hi' pek, Z-steroga na bougsi 'zitek Idti ma z-dikov prah moj. Nemrtelnoszt. Nouta: 'Žitka goszpoud! kak szlab i. do csasza sze szranim jasz vu grob, Po trudi na pokoj: 1, csi gli prah, pepel posztanem, Donok veke, znam, neosztanem V-szprhlivoszti. 2. Ednouk toti nevedoucs povejhnem, Kak med viherom czvejt; Kak vsza marna dugovanya, lejh- nem, 1 taosztavim szvejt, Gda sze, v-szmrti viher' noj noucsi, Od satora szvojga razloucsi Duša moja- 3. Duša de mi k-Bougi sla na radoszt, V-sereg odebrani; Tejlo mi pa pobo’zni szrdcz szkrbnoszj Z-liibeznov pohrani: Dokecs nyidvi v-dike tabori Vjedinati ma pa naszkori Bo’za zmo’znoszt. 4. Sztotine i lejta pretecsejo V-douli mrtelnosz- ti; Ali moja tam nepreminejo Vu nemrtelnoszti: J e ' zero jezer sztotin be’zaj, De mi tam li megneny a tekaj, Vu vecsnoszti. 5. Eti, kak gvant, vsza, vsza premedlejjo; A r Nemrtelnoszt. 437 szo megnenya dar: Vsza Iejhnejo, gda sze nedo- vejjo, Kak megle marni szpar, Li szam jasz bom vu nouvoj moucsi Sou po groba vihernoj noucsi Na vecsni sztan. 6. Kak mi nebi Boug lubezni szpuno Prsz moji ’zelejnye, Ki mi je szam v-isztini zakuno Dike za- doblejnye! — Kakda nebi moje vernoszti Koronii- vao on vu vecsnoszti, Po praviczi! 7. Nej! — nej szem jasz szprhlivoszti porob! — Vekvecsnoszt je czil moj! — Li do csasza sze polo’zim v-moj grob, Po trudi na pokoj. Nemrtel¬ noszt noszim vu krili; ’Z-nye viipanyem zaszpirn veszeli, V-szmrtnoj noucsi. Nouta: Gda ma szkradnya vora pride. 494 V Upanye nemr ^ e ' nosz ^ • Ti mi troust nebe deliš, Gda mi v-szmrtnoj boleznoszti Otavlajoucs tak veliš, Kaj je Jezus z-szprhlivoszti Na nemrtelne bivoszti Sztan sou, kak porok 'zitka. 2. »Živem jasz!« — tak veli on szam — »I vi bodte 'živeli; Mir vekvecsnoszti ne- szčm vam, Ki sz te z-menom trpeli: Gde szem jasz, tam de s z 1 u g a moj, Naj v z e m e pravicsen Ion szvoj, — Korouno neszprh- 1 i v o! « 3. Oh troust 'zelne veszelnoszti Za obte’zeno Szrdcze! — Oh 'zitek nemrtelnoszti! — Oh szvejt visne pravicze! — Ti otavis vsze szkuzejcse, I zdig- Pes sz-praha dvojecse, Kak mili angel mira. 4. Krejpi, ti i moje szrdcze V-kakgodi dreszel- Poszti; Szvejti mi, kak 'zitka szuncze Vu noucsi szprhlivoszti, 1 pelaj po sztezi szvetsztva Duh moj k-vretini bla’zensztva, V-sereg dus nemrtelni. 28 438 Szlejdnya dugovanya. Gorisztanejnye. N o u t a : Vrejmen tecsž i k-grobi. 4QK l/ak z-drevja lisztje viher Z-szilov draple i razpise; Tak mene szmrti vecser Z-ra- csuna ti’zivi zbrise, I nye szlap moje tejlo V-grob sztihne i nezrejlo. 2. Ali na nouvi ’zitek Me zbiidis pa ti, szo- decz moj, Na visisi prebitek Me pozove zmo’zen glasz tvoj: Eti szem li v-tiihini, Tam bom pa v- orocsini. 3. Tam jasz, sz-praha sztanovsi, 'Živo bom v- zadovolnoszti, I, v-diki posztanovsi, Raszao bodem v-popolnoszti, — Vu moudri dus jedinsztvi, Nej v- blodecsem detinsztvi. 4. Tam nebom vecs podani Naklonosztam te- lovnoszti, Ni od ru’zni 'zel zvani Vu mre’ze pogti- belnoszti; Nebodem vecs szvejta rob, Niti zla tu- 'zen porob. 5. Eti vu szkuzaj szejjam, Tam 'zeti mam vu radoszti; Eti csesztou prehejnyam, Tam bom pa szta- len v-jakoszti: Tu gledam v-temnoj rejcsi, Tam pri isztine szvejcsi. 6. Tam, tam popolno szpoznam, Ocsa, moudre, poti tvoje, I klecsecs ti hvalo dam Escse i za sz- kuže moje, Kaj me po sztezi szvetsztva Pelas k-czili bla’zensztva. 7. Raduj sze, duša, czili, I sorsi tvojmi szrecs- nomi! — 1 sator tvoj Boug mili Pozdigne k-’zitki vecsnomi, — I tejlo on pa zbudi, Naj sze v-prahi nezgubi. 8. Csi gli nemas tii sztana, Nebos porob ni- csesztnoszti, Nego bos odebrana Ocse tam v-odi- Gorisztanejnye. 439 csenoszti: Li szkoncsaj pout v-vernoszti, Mas orok vu vecsnoszti. N o u t a : Groba sze niscse neogne. 496. G 0SZ P“ dne „ ! duh tvoj me trousta, Kaj ne- osztanem v-prahi, Nego, kaj mi duša kousta Mir tvoj vu dike trahi, Gde ma ’zelenya vti- sanye: Tou, tou je moje vupanye. 2. Eti szejjam vu 'zukoszti, I plavam v-szkuzaj britki, Ednouk bom pa ’zeo v-radoszti Tam vu ne- beszkom 'zitki, Gde mi hejnya vsze czaganye: Tou, tou je moje vupanye. 3. Bla’zen szem, kaj tebi 'živem! — Csi v- szvetsztvi znam hoditi, Tak me, gda sze vopozo- vejm, Nema v-prepaszt vtoniti Neverni szrdcz dvo- jiivanye: Tou, tou je moje vtipanye. 4. Duše moje sator — tejlo Mi toti prah posz- tane, Ali na glasz bo’zi czejlo Pa v-diki z-groba sztane: Tou je bo’zansztva szkoncsanye: Tou, tou > moje vtipanye. 5. Tebi, szmrti obladniki Hvalim ete troust 'zelni, Ki szi mi szam szpravo v-diki Szvetli sztan Hemrtelni, I, na czili szpravicsanya, Potrdo orok Viipanya. 6. Oh! — krejpi me v-veri etoj V-tekaji dne- Vov moji: Ona mi angel mira boj, Naime vu szmrt- 9om boji, Ka’zi mi tam zvelicsanye, I ’z-nyim ko- ronuj vtipanye. N o u t a : 'Žitka goszpoud, kak szlab i. 497 fj or i sz tanes, tejlo moje, gori Na velki den * szoudni! — Tou vupanye te nigdar nez- lori, Kak tadanek bloudni: Grunt nyega mas v-vere *sztini, I vu duše vecsnoj vretini. — Gorisztanes! 2 !)* 440 Szlejdnya dugovanya. 2. Nesztrasi sze tak ti noucsi groba, Gda v- nyega idti mas; Nevcsini on tebe veke roba, — Nej! — v-nye sze nenihas: Vkiippobere prah tvoj na czili, I o’zivi ga pa Boug mili, Na den szoudni. 3. Kak bla’zeno vtipanye mi deli Szveta vera moja, I kak mi ’z-nyim szrdcze razveszeli V-hipi kakste boja! — Sz-praha zidem, sz-praha jasz czejli, I ladao bom, v-dusi i v-tejli, Nemrtelnoszt. 4. Li tou mi boj vszedni vu pameti, Kaj, gda z-groba zidem, Tak, kak szem moj be’zaj szkon- csao eti, Tam pred szodcza pridem: Pri grobi sze mi zacsne szoudba, I zvaga sze mi moja hodba Po praviczi. Szoudba : Nouta: Vu mem dragom Bougi. 4QS D ase ' n0 te J^ a Mojga sztava czejla Je znam * na szkrbi rnojoj, I jasz szem, Boug sa- far tvoj: Te czil szi ti meni djao, Geto szi mi ’zi- tek dao. 2. Duh sze v-szmrtnoj noucsi Od tejla odlom csi, I pred tebe idti ma, Naj od vszega racsun da, Ino, pouleg vrejdnoszti, Vzeme najem vecsnoszti. 3. Jaj teda, jaj meni, Csi szem vu bremeni Zla pred tebom posztano, 1 dušo ’z-nyim orano! Jaj, csi szem eti krivo Miszlo, csinio, i 'živo! 4. Oh ti, velka szoudba! Dokecs moja hodba Trpi na etom szvejti, Bojdi mi ti k-poszvejti, Naj znam dušo varvati, 1 vu szvetsztvi vandrati. 5. Boug! vesi me, dni moje Pouleg voule tvoje Vu moudroszti niiczati, 1 mir dušni iszkati, Da sze k-szoudbi pripravlam, I kines vecsnoszti szpravlam. 6. V-szmrti de mi zaman Zbougsavati moj sztan, Szoudba. 441 Nad grejhi sze szkuziti, I miloscso prosziti; Ar je keszna pokoura, Szkvarjejnya szteza noura. 7. Oh! — dabi do koncza Tebe, mojga szod- cza, Vn vszem znao postiivati, I v-szvetsztvi potu- vati! — Dabi szloboud dao szvejti, 1 tiho mogao mrejti! 8. Tak bi ednouk duh moj, Vu szoudbi pra- vicsnoj, Z-obcsutejnyem viipazni, I nej z-mantrov bojazni, Pred tebom sztanoti szmeo, I tal v-tvojoj diki meo. Nouta: Te szmrti obladavniki. AOCt Meszmerne vno’zini ludi, Tak bougaboje- * csi, kak hudi, Szodecz, pred tebe sle bodo, Gde okoren grejsnik zdvoji, I niscse, niscse neobsztoji, Ki je tebi proutihodo: Sztolecz tvoj vi- doucsi, Vszi v-bloudi ’zivoucsi Pomenkajo: A’ po¬ bočni i podlo’zni Na sztan dike idti majo. 2. Tam oni na tvojoj dejsznoj Posztanejo, ki do po tesznoj Sztezi sli odtecz pred tebe; Ti tam na nye, kak orok tvoj, Blagoszlov das v-szoudbi pravicsnoj, 1 zdignes je na sztan nebe, Gde nyi dušo zviszis, I tejlo odicsis, V-vecsnom 'zitki, I nye z-szvetsZtvom, i bla’zensztvom Opraviš, v-lepsem prebitki. 3. Oh! — vrši i mene v-szvetsztvi, Naj tal vze- mem vu tom bla’zensztvi, Pred tebe odtecz pridou- csi; Ti mi na konczi vandranya Szvejti sz-trahom vere, vtipanya, Vu szmrti vihernoj noucsi: Ravnaj mi szam hodbo, I lehkouti szoudbo, Szodecz mili, Da obsztojim, i nozdvojim Tam, na vekvecsnoszti czili. — 4. Cseszt tebi, kaj szi tvoj sztolecz Goriposz- tavo, szvejta szodecz, Tam, gde pravicza kraluje, 442 Szlejdnya dugovdnya. Naj jakoszt obranbo naide, Zle pa szuncze viipa- nya zaide, 1 vesz rod tebe vadluje, Ki szam znaš sztvoriti, I veke vmoriti Praha szim'! — Naj szpejva zhod ino zahod: »Boug v-szoudbi praviczo c s l n i!« Na lasztivno nouto. KAft ^aisztino, bode vrejmen Vu sterom z-dikov * pride Narodov szodec-z pravicsen, Szou- dit dobre i hude Na vszejm, pouleg dejl vrejd' noszti, Vozravna vekivecsnoszti Sztan mira, ali mantre. 2. Pred nyegov. sztolecz pridejo, Ki szo tu gda 'živeli; Vszi mrtvi z-grobov zidejo, I ki do 'zitek meli, 'Z-nyimi vrejd sze v-zrak vneszejo, 1 pred szodcza prineszejo Racsun 'zitka szvojega. 3. Pred nyim, ki je vszaznajoucsi, Sze niksi bin neszkrije; On i szkrivna dela noucsi Vu szvet- loszti odkrije, Prebrodi i szrdcz mislejnye, Naklo- noszti, i hotejnye I oszoudi v-praviczi. 4. Nede hasznila tam jalnoszt, Nej molba, ni zagovor; Li nevtepeni szrdcz sztalnoszt, De prije- ten odgovor: Szpadnoti more krivicza, I obsztoji H pravicza, — Obsztoji prava jakoszt. 5. Jaj tam vszakomi, ki je rejcs Goszpodna za- metavao, Li szvejti szlu’zo vszegavejcs, I vero os- potavao! — Tam z-grozov ma on szkusziti, Ka je eti csiio glasziti: „Boug sze neda šaliti!“ 6. Ali kak bla’zeni do tam Krisztusa naszled- niczi, Kirn de v-szoudbi velo on szam: »Ho d te, moji verniczi, Ladajte ocse kralevsztvo, I v’zivajte v-nyem bla’zensztvo, Z -m eno m sze veszelecsi!« 7. Szodecz moj! vesi me, tou szoudbo Vszig- Szoudba. 443 dar pred ocsmi meti, Tebi poszvetiti hodbo, I na cseszt ti 'živeti: Tak ravnaj vsze pouti moje, Naj pred szveto licze tvoje Csiszti pridem, nej vtepen. 8. Tak mi nede grozna ona, Kak bloudnim ne¬ vernikom, Ki szo tvojega zakona Nejpostuvali z- 'zitkom; Nej! — jasz bom z-mirovnim szrdczom Sztao pred tebom, szvetim szodczom, Gviisen na¬ jema, nej mouk. Nouta: Dnevi preidoucs, mladi sze. l^i sze z-szoudbe rejtkogda szpomenete, * v Ino z-hudi grejhov nepovrnete, Ka sti- mate? — vemda, kaj nemerjete! 2. Znate, kaj je vszakomi tejli mrejti: V-kakste redi szi je sto na tom szvejti, Den szoudbe sze nad nyim ednouk preszvejti. 2, Sztoupis i ti pred szodcza, tou mas znati, Geto ti je od vszega racsun dati. Sz-kejtn sze teda scses, oh grejsnik, troustati? 4. Tam sze vesz tvoj 'zitek potegne naprej; Pred tebom de sztao teda ru’zen tvoj grejh Ste- roga szi dr’zao eti li za szmejh. 5. Opitas sze, zaka szi bio tak jalen, Na zlo gibG, i vu dobrom nesztalen, I zaka szi lubo ru’zni gucs salen. 6. Zaka szi tak zaman tatroso vrejmen, V-ste- rom bi meo szejati 'zitka szemen, I tak dus i szprav- lao vecsnoszti bremen. 7. Ni ednoga hipka nemas vu 'zitki, Steri v- szoudbi nebi duši bio britki, Csi szi ga kak zgubo v-etom prebitki. 8. Oh! - - premiszli tak dnevov tvoji tekaj, I csi szi gda oszkruno z-zlom tvoj be’zaj, Ob’zaluj prav vszaki tvoj nouri sztopaj. 444 Szlejdnya dugovanya. 9. Idi potom, i zla sze trdno habaj; Nigdar nyerni vecs duše nepodavaj: Pravdo bo’zo ze vsze moucsi zdr’zavaj. 10. Etak, geto ti ednouk z-groba sztanes, Sz- tihim szrdczom tam pred szodczom posztanes, 1 pri Bougi vu miloscsi osztanes. Vecsni 'zitek. N o u t a : Osztavte, verni krsztseniczi. 502 N a ve k* vecsn oszt sznio sztvorjeni, I, csi szmo ° ^ z-grejhom nej vmorjeni, — Nej! — sznirt nasz na nika neszpravi, Csi nasz gli do csasza prepravi. 2. Tejlo toti v-grobi razide; A’ z-nyega odicseno zide: Dtisa sze pa v-vecsnoj bivoszti Ogne szmrti i szprhlivoszti. 3. Jezus szam je v-nemrtelnoszti Dus verni vecsne veszelnoszti Gviisen porok, ki nyim pri ocsi Potrdjava orok v-miloscsi. 4. 1 mi sze, kak on, odicsimo, Csi za nyim na ’zitek hitimo; ’Z-nyim mo v-nebeszaj prebivali, I ra- doszt angelszko v’zivali. 5. Oh! — obcsutmo bo’zo szmilenoszt, 1 dus bla’zeno nemrtelnoszt: Iszcsimo vu sztalnoj ver- noszti Odicseni sztanek vecsnoszti. 6. Radujmo sze czili našemi, I zrendeliivanyi bo’zemi: Postujmo našo plemenitoszt, I duše pred Bougom velikoszt. 7. Pozdignimo pogled nas csc-sztou, Na veliko vekivecsnoszt tou, Gde duh nas po teinom zavezki 'Živeti ma v-hi’zaj nebeszki. 8. I, csi nasz glasz bo’zi ma zvati, Bojdmo kredi 'zitek tadati, Ino sz-troustom vecsne ltibezni Obla- dajmo szmrtne bolezni. Vecsni 'zftek. 445 N o u t a: Krisztus mi je moj 'zitek. 503 N a J' sz ' m ’ * e J'° m °i e szmrt vu p°" * koszi; Duše mi v-noucsi szvoje Prepaszt nepogrozi. 2. Diisa mi prejk groba ma Vecsno domovino, Gde ji Boug v’zivati da Bla’zensztva vretino. 3. Naj sze mi tak grozi grob Vu szvojoj bi- voszti; Nevczagam: Ar vecsni rob Nebom szprh- livoszti. 4. Gdagodi me Boug moj scse Odtecz vopoz- vati: Naj mi 'zitek odszecse. Nescsem morjuvati. 5. Zmo’zen je on zdr’zati Mene i vu szmrti, I bla’zensztvo mi dati Tam v-nebeszkom vrti. 6. Zruši sze tak, sator moj, Eti v-marnom 'zitki Ponouvi sze pa sztan tvoj, Vu vecsnom prebitki. 7. Csi znam eti v-vernoszti Be’zaj moj szkon- csati; Tak sze jasz vu vecsnoszti Mam koroniivati. 8. Tam, tam sze mam rešiti Vszej nevoul ze- melszki, I veke veszeliti V-dr’zelaj nebeszki. Nouta: Oh szvetla zvejzda zorjanszka. 504 K al * escse gingave * czepike Rano osznavlati majo, Naj tej m vugodnej rasztejo, Vu vrejmeni szvojem czvetejo, 1 plemeniti szad dajo; Tak rnbze v-mladoszti Vu hi' ’zo moudroszti Prihajamo, V-steroj szvetsztva, i bla- ’zensztva Nasztavo vszi nahajamo. 2. Ti, vsze moudroszti vretina, Boug, tvoja vek- vecsna isztina Pamet našo preszvetsavaj; Ona krejpi nase szrdcze Vu liibezni tvoje pravicze, I volo nam poszvetsavaj. — Vtisaj vdarcze hude, I alduj nam trude, Ocsa mili: Tvoj szveti glasz pelaj vsze nasz K-prave popolnoszti czili. 3. Daj našemi vucsiteli Moucs, radoszt, i bla- goszlov k-deli Tak velikoga pozvanya; Opravi Z' inoudrosztjov nyega, Na razsurjavanye tvojega Bo- 'zanszkoga vadltivanya: Duh tvoj ga naj vodi, Da, kak Jezus, hodi Tu pred nami, I zviszi tam nyega ti szam, Med nyegvimi ovcsiczami. PO nAvuki. N o u t a : Kak dugo trpiš pokorno. KAQ Pseszt tebi, ocsa szvetloszti, — Cseszt za * nouvo tou radoszt, Kaj szi nasz v-nasoj szleposzti pa vucso 'zitka moudroszt, I nasz vu na¬ šem detinsztvi Krepio vu tvojem jedinsztvi, I varvao Nike soulszke peszmi. 449 v-tvojem krili, V-oupraviczaj blagoszlavlao, V-dusi i v-tejli osznavlao, I tak nasz blFzao k-czili. 2. Oh! — dabi rejcsi tvoje trak Nam vu vszem 'zitki szvejto, Razegnao duše tu’zen mrak, I razum nas preszvejto! — Dabi v-neznanoszti nasoj Nye bla’zeni duh bio nas voj, Na velkoj sztezi szvet- sztva! — Dabi on po vere pouti Pelao nasz vecs noszti prouti, Na v’zivanye bla’zensztva. 3. Vcsini, ocsa, szadarodno Vu nami 'zitka sze- men, 1 hodbo našo vugodno, Zdaj i prisesztno vrej- men; Naj tu, kak decza szvetloszti, Vandramo — nej vu szleposzti, Nego — v visnom poszvejti, Bloudnoszt i zlo odurimo, 1 tebi v-szvetsztvi szlii- ’zimo, Tii i na ovom szvejti. PRED VARDEJVANYEM. Nouta: Sto bi te nehvalo. KQQ |Zak znameniti den sze je preszvejto nad nam j^ visnoga pasztera gingavirni ov~ csiczami! — Racsun nam je dati od vszega Satar- sztva pozvanya našega, Kakti talentoma bo’zega. 2. Ali vadlujemo vszi faling naši vno’zinoszt, Obcsutimo, nemoucs, i molimo visno zmo’znoszt, Stera szama vsza v-oblaszti ma, krhkoucso našo vidi i zna, I nasz vu szramoti neniha. 3. Tebi tak, vecsni duh, boj dnesz sors nas porocseni, Tebi tekaj dneva, i oupravicz poszvet- seni. — Oh! — vlej vo na nasz blagoszlov tvoj: Ti nam vu našem pozvanyi voj, Ti varivacs i po- mocsnik boj! 450 Nadavek. PO VARDEJVANYI. N o u t a : Ti, 'zitka i szmrti goszpoud. K j O Dadoszti szkuza polejva, Boug, licza csrejde * v tvoje, Gda pred teboni dolidejva Aldov du’znoszti szvoje, Za vernoszt tou, Kaj szi zdaj nyou Vodo, krepio, odicso. 2. Bla’zen, ki pred szvojim szodczom Szrdcsno racsun dati zna! — On od nyega sz-tlhim szrdczom Mir, nej szrd, csakati ma. Nej je mala Nyegva hvala: Nepreide najem nyegov. 3. Oh! — vesi nasz tak kebziivati Na tvojo velko szoudbo, I eti tak setuvati Szkoncsati našo hodbo, Da tam ednouk Tebi, oh Boug, Vszi lehki racsun damo. 4. Pred oesmi nam daj nosziti Vsze du’znoszti pozvanya, I obilen szad roditi Pravoga vadluvanya, Sztezo szvetsztva I bla’zensztva Zebrati v-’zitki, v- szmrti. 5. Cseszt tebi, vecsna milosesa, — Cseszt za vernoszti tak csiidno, Kaj szkrbis, kak veren oesa, Za szvejt tvoj neobtriidno! — Zemle narod, Zhod i zahod Ti naj szpejva v-radoszti. POBOŽNE MOLITVI ZA POSZEBNO CSESZT BO ZO. Vodane Odebrani m Vere Evangeliomszke. „Gda moliš, idi notri vu szkrivno hranbo tvojo, zapri doli dveri, i moli ocso tvojega vu szkrivnom; i ocsa tvoj, kebziivajoucsi na tebe vu szkrivnom, podeli tebi, ka proszis, vu ocsivesznom." Mat. G, G. „Csi sto ka nevugodna trpi med vami; naj moli: csi je pa sto dobre voule; naj popeva. — Doszta more toga pra vicsnogavu veri opravlena molitev." Jak. 5, 13, 16. Predgovor. Z-vrejlim i razumnim szpejvanyem vjedinano vrejlo i razumno molejnye, je najvisisa oupravicza duha cslovecsega, najdragsa cseszt, najsz. du’znoszt pravoga krsztsenika; i dosztojno opravIanye obou- jega, csfszta vredna najlepsega biagoszlova. Kakse obcsiitejnye zbiidi obouje vu plemenih prszaj! — Geto je tak eti obouje vjedinano; vupati sze szmej- mo, kaj je z-tejin talom szlejdnye gorecse ’zelejnye pobo’zni szrdcz szpunyeno, i tak vsze verno dopri- neseno, ka sze k-popolnoszti hasznoviti krsztsan- szki knig po praviczi 'želeti da. Pri oboujem deli je naime pazko kebziivano, naj je evangelioma csiszti duh o’zivava, i na biid- jenye razumne pobo’znoszti szpodobno csini, tak da sze ni vu peszmaj z-pusztim kricsom, ni vu molit- vaj z-mracsnim mlejnyem netere vrejmen, ali opaja duh, i tak vecs škode, kak haszka netecse na sztavo csesztitelov bo’zi, nego prouttomi visni poszvejt i moucs, mir i troust razsiirjava po nyi temni i krh- koucs puni sztezaj, ino tak nye k-vecsnoj vredni czilanoga bla’zensztva vsze blfze pela. I li onim, ki do k-tomi ' czili setiivali nticzati obouje, sze gvusno obecsati szmejm, kaj sze nema zaman razkaditi din pobo’zni aldovov nyihovi : — nej zaisztino! — veliki i veszelni bode szad sz. oupravicz duha nyihovoga eti i tam. — K-steromi i pripomori ocsa miloscse vszejm pravim szlii’zbeni- kom szvojim, — na diko imena i mir odebranoga liidsztva szvojega! Na Hodosi ivanscseka 24-ga dneva 1851 leta. Kardos Janos, evang. duhovnik. 30 I. Preporacsanye pred vsz&kim molejnyem. Gda k-tebi zdignem szrdcze i glasz vuszt moji, Boug! nagni sze k-meni, deteti tvojemi. Negledaj nevrejdnoszti i nedaj sze oszramotiti vupazni duše moje; nego gledaj velikoszt szmilenoszti tvoje, i za predrago vrejdnoszt sz. szina tvojega, primi aldov, poszliihni prosnyo, i vtisaj ’zelejnye szrdcza mojega. Tvoja, o ocsa, je zmo’znoszt i dika na veke. Amen. II. Na nedelne i szvetesne dni zaiitra. Zvelicsanya mojega Boug, lubezni i dobroute pun ocsa nebeszki! z-tvoje miloscse szem sze p& na nouvi den prebudo; znouvics sze radujem 'zitki ino zdravji; znouvics obcsutiin csudno velikoszt ocsin- szke szkrbi tvoje. Nigdar nehejnyas tl z-menom dob- rocsiniti i szmilene vernoszti tvoje nad menom odl- csiti. Toga ocsiveszno znamejnye szi szkazao tl nad menom tak vu preminoucsoj noucsi, kak i vu ranoj utri etoj. Pod tvojov vszamougocsov obranbov szem vu krili szna, prouti vszoj pogiibeli varvani, mirovno pocsivao, i vu duši ino tejli ponovleni, na nouvo radoszt gorisztano. — Hvala ti, neszkoncsana lii- bezen, za tak szmileno dobrocsinejnye! Blagoszlovleni bojdi ti naime zato, kaj szi mi i Na nedelne i szvetesne dni' zaiitra. 455 nouvi den ete, kakti den bo’zanszke cseszti tvoje zadobiti dao! — Kak veliki, szveti je den ete, i kak- sega blagoszlova csiszto vretino ma on meni od¬ kriti, csi bom ga tak poszvetiti i niiczati znao, kak ti, nyega mili daritel, 'zelejs! — Oh! ti szam mi podejli k-tomi razum i moucs. Nedoptiszti mi dnesz ni ednoga megnenya zaman zahoditi, ali na zganya- nye marnoga dobicska, telovnoga szladcsecza, grejs- noga razveszeljavanya, i preidocsega haszka obr- nouti, i tak vnejmar zapraviti. Ti szi, isztina, den ete pocsinki od oupravicz vszakdenesnyi i v-’zivanyi nedu’zne radoszti poszvetiti zapovedao; ali jaj meni, csi bi dobrotivno zapouved eto hudou razmo, i male vdre znamenitoga dneva etoga ali manyukivajoucs zaman tr’o, ali pa z-netrejznim v’zivanyem marni darov i radoszt zemelszki oszkrunyavao! Vo szi mi zavrnao ti, mouder ravnitel hipov, i na ete den ve¬ like i sz. oupravicz ino radoszti, steri mi je z-oucsi ptisztiti nigdar nej szlobodno, Tou naime bojdi dnesz najprva szkrb moja, da iszcsem kralevsztvo bo’ze i nyega praviczo, temno pamet mojo preszvetsavam, vu szpoznanyi sz. vad- luvanya mojega sze ponavlam, i szrdcze moje na vsze dobro zbiidjavam i krepim. I kaksa prilika sze mi ponudi k-vszemi torni vu obcsinszkoj szlu’zbi bo’zoj, csi jo moudro niiczati scsem i znam! — Ne- dopiiszti mi, ocsa miloscse, velike prilike ete nigdar hotecs zamuditi, ali z-mrzlim szrdczom niiczati. Z- radosztjov mi daj vu sz. hi’zi tvojoj posztanoti, z- veszelim duhom glasziti v-seregi odebrani verni diko tvojo. Za’zgi szrdcze moje na pravo pobo’znoszt, da vsze, ka tam tebi na cseszt csiniti mam, z-vrej- losztjov i kebzuvanyem opravlam. Vcsini vu meni szadarodno sz. rejcsi tvoje glasenye. Daj mi vszakp 456 Med prihajanyem v-czerkev. hasznovito isztino prav raziniti, z-gotovim szrdczom prijeti, sztalno zdr’zati, vu pameti premetavati, i vu vszej nasztaji 'zitka naszlediivati. Boj nazoucsi z-miloscsov i blagoszlovom tvojim vszejm onim pobo’znim vernim, ki do tebe z-menom navktipe vu dtihi i vu isztini csesztili. Vrši je vu csisztom navuki pravoga krsztsansztva, krejpi vu vadluvanyi Jezusovom, i vcsini do koncza sztalne vu pravoj zvelicsitelnoj veri. — Glaszitele pa sz. rejcsi tvoje opravi gori z-darmi duha tvojega, da vu velikom pozvanyi sz. cseszti szvoje verno, pobo’zno i vrejlo hodijo, i na vsze sztrani blagoszlovni szad trudov szvoji vidijo. — Posli, o, Goszpodne, posli vu goricze tvoje verne delavcze, da sze kralevsztvo tvoje kak najdale razsuri po zemli, odicseno ime tvoje od vszej narodov szpozna i poszveti, vola tvoja z-radosztjov cslni, i kak najvecs diis k-velikomi czili prave popolnoszti, bla’zensztva i zvelicsanya pripela. Tebi bojdi dika i postenye na vek i veke. Amen. Med prihdjanyem v-czerkev. Pa szem vu hPzi tvojoj, o Boug, z-tebom i krsztsanszkimi bratmi mojimi vjedinan. Pa szrecšo i priliko mam, od telovni oupravicz szi pocsinouti, med szvetszkimi szkrbmi raztepene miszli moje eti vktippobrati i na duhovne potreboucse vrnouti, z- navuka rejcsi tvoje tebe i tvoje vekivecsne poti, takaj szamoga szebe i sz. du’znoszti moje popolnej szpoznavati, vu pobo’znoszti i bla’zenom vtipanyi sze krepiti, i tak moj vezdasnyi i prisesztni mir ino haszek iszkati. Kak veliki oupravicz i dobrout csiszta vretina je tak za mene sz. hi’za tvoja! — Oh! nedopiiszti Med odhajanyem z-czerkvi. 457 mi nigdar brezi sz. vrejloszti i pobo’znoga hotejnya vu nye krilo sztoupiti, ali nyega osztaviti. Tvoj dober duh zbudi vu meni csiszti nagib gedrnoga kebzu- vanya na vszako rejcs navuka isztine, globokoga obcsiitejnya vszakoga glasza pobo’zni pejszem i mo¬ litev, i poprejk vrejloga nuczanya velike prilike zve- licsanya, stera sze mi eti ponudi; da kak mouder, razumen i pobo’zen krsztsenik hodim pred tebom vszedni 'zitka mojega. Pripravi szrdcze moje na go¬ tovo prijetje i szkrbno varvanye eti glasene veki- vecsne isztine, da mi nye szemen obilni blagoszlov prinesze vu 'zitki vezdasnyem i prisesztnom. Amen. Med odhajanyem z-czerkvi. Dika, cseszt i hvala tebi, ocsa szvetloszti, za on zvelicsitelni navuk sz. rejcsi tvoje, steroga szi mi vu pretekoucsoj vori, med obcsutejnyem bla’zene radoszti i pobo’zni nagibov pa glasziti dao. Daj sze nyega blagoszlovnomi szemeni tak vkoreniti vu szrdczi mojem; da nyega gingavi klicsicz niksa protivna moucs i szila nigdar nesztrga, Gaji nyega odraszek pri meni i pri vszej odebrani verni; Da nyega czve- tek obilen blagoszlov razsiirjava med zdasnyim po¬ rodom i prisesztnim pokolejnyem. Zdr’zi predganye evangelioma i povno’zavaj sereg szina tvojega po vszoj zemli. Brani czerkev tvojo, i daj czveszti vu nye krili pravoj veri i pobo’znoszti, csisztoj szlu’zbi i cseszti bo’zansztva tvojega, szlobodscsini i praviczi, miri i bla’zensztvi narodov. Primi, ocsa miloscse, primi dobrovolno szlab aldov zenielszke szlu’zbe od nasz i vsze molecse decze tvoje, — dokecs ti vszi vu nebeszki czerkvaj pri visisi oltari z-popolnejsim glaszom alduvali bodemo. Amen. 458 Na nedelne i szvetesne dni navecsar. Na nedelne i szvetesne dni navecsar. Pod tvojov ocsinszkov obranbov, o mili Boug, mi je dolipretekao i ete sz. den, steroga szi mi na pocsinek, i visni oupravicz doprinasanye vozravnao. Tvoje sz. rejcsi bo’zanszki trak mi je szveto i dnesz na temnoj sztezi 'zitka. Hvala, ponižna hvala tebi, vsze dobrout szmilenomi dariteli, i za eto znamej- nye ocsinszke lubezni tvoje! Kak vugodno priliko szi mi ponudo ti dnesz i z-tejm tal o m na vrsenye duhovne popolnoszti moje! I kakda bi szmeo jasz veliki den ete vnejmar dokoncsati, tak da nebi pitao szam szebe: ka dobra szem sze navcso dnesz, i kakda szeni nticzao tak vugodno priliko zvelicsanya?! — Vejm ti, mouder ravnitel sztave moje, trdno ’zelejs od mene, naj vszakden bougsi i popolnejši gratujem. Potrejbno mi je tak szpoznati i obcsutiti, ka za falinge sze escse nahajajo vu meni; ali navkupe i tou dobro premiszliti, z-kaksimi szpodobnosztami szem obda- riivani od tebe na opravlanye toga dobroga i obla- danye toga hudoga. Obcsutiti morem plemenitoszt mojo, z-sterov szi me, kak csloveka i krsztsenika osznaj’zo, i preszamnati visni czil moj, steroga szi mi polo’zo. Du’zen szem predevszejm tebe, vsze popolnoszti vretino, szpoznati, i na to m bidti, da k-tebi kak najbliže sztojim vu redi sztvorjejnya vi- doucsega; ar szi me jedinoga na prigliho obraza tvojega sztvouro, i takaj zapovedao, naj popolen bodem, liki szi ti, ocsa moj, popolen. 1 vu vszej eti znameniti dugovanyaj duše moje mi sz. rejcs tvoja, stero szi mi i dnesz obilno gla- sziti dao, visni poszvejt i gviisen vorczan podel- java, — Oh! daj mi tak vsze, ka szem dnesz isz- Na nedelne i szvetesne dni navecsar. 459 tinszkoga i dobroga ’z-nye csiio i razmo, vu vszem 'zitki szkrbno varvati i naszlediivati. Etak-de mi i denesnyi sz. den vretina pravoga blagoszlova, tak da mirovno i z-onim szladkim obcsutejnyem nag- noti mam glavo na pocsinek, kaj mi je nejpretekao zaman veliki den ete. Mili varivacs moj! ti szi pretekoucsi den ete nejli szamo za duhovne, nego i za telovne potre- boucse moje z-ocsinszkim talom szkrbo. Ti szi me zdr’zao vu 'zitki ino zdravji, po tihom pocsinki i nedu’znoj radoszti nouvo moucs vlejjao vu kotrige moje, z-ocsinszkimi perotami zakrivao mene i ltib- lene moje prouti vszakoj pogubeli, i blagoszlov tvoj nam podejlo k-sztani našemi. Vzemi, ocsa miloscse, vretina vszej dobrout, vzemi za telika znamejnya lubezni tvoje globoko j ponižno hvalo detinszke pobo’znoszti moje. Pod vszamogoucso obranbo tvojo poracsam szam szebe, liiblene domanye, i vsze brate ino szesztre moje. Odvrni od mene i od nyi vsze po- giibelne vdarcze, tu’zne prigode, i te’zko szkiisa- vanye. Daj nam vu krili mirovnoga szna tihi pocsi¬ nek, i zbiidi nasz na den iitrasnyi vu ponovlenoj vrejloszti i moucsi, na zvisavanye sz. imena tvojega, i szkoncsavanye oupravicz naši. Osztani, oh! osz- tani z-nami, veren ocsa nas! osztani ze vszejmi, ki sze na tvojo ramo i liibezen z-detinszkov vupaznov szlonijo. Ar li pod tvojov obranbov mamo batrivno i tiho pocsivati. Amen. 460 III. Na delavne dni' zaiitra. Szmileni i milosztivni Boug, nebe i zemle sztvo- ritel, obdržitel i ravnitel! nebesza glaszijo tvojo diko, i zemla sze raduje dobrotivnoszti tvojoj. Ve¬ liko ime tvoje dicsim i jasz, szin praha, vu poniz- noszti szrdcza. Hvala ti, o mili ocsa moj, kaj szi me vu pre- minoucsoj noucsi z-perotami obranbe tvoje prouti vszakoj pogiibeli zakrivao, i na nouvi den vu Žitki ino zdravji zbudo. Kak lehko bi noucs eta szlejd- nya bila vu ’zitki mojem, da bi me ti, veren vari- vacs, osztavo! Ali ti szi szkrbno verosztiivao nad menom, i mene tak zmo’zno obdržao, da szvetloszt nouvoga dneva veszelecs gledam, i vsze liiblene moje vu miri nahajam. Dicseno bojdi sz. ime tvoje za nouvo radoszt i dobrocsinejnye eto! Boj z-menom i ete den, i daj mi szrecso ino blagoszlov k-vszemi, ka dnesz vu tvojem imeni zacsnoti i opravlati mam, tebi na cseszt i diko, sza- momi szebi pa i bratom na haszek ino blažensztvo. Daj mi vszako vugodno priliko i bisztro tekoucse drago vrejmen verno i moudro nuczati, i oupravi- cze pozvanya mojega z-dobrov dusnov vejsztjov doprineszti. Ali nedopiiszti sze mi k-etomi szvejti tak pridružiti, kaj bi sze tebi szlužiti czelou szpo- zabo. Tak sze mi daj za potreboucse tejla szkrbeti, da sze z-vekivecsnega haszka duše nigdar neszpo- zabim. — Ar ka bi mi hasznilo vesz szvejt zado- biti, csi bi'vu duši kvar vadltivati mogao?! Da pa vszaki den ma bremen i nevolo szvo- jo; daj mi i etoga dneva vszaki križ, težkoucso Druga rana krsztsanszka dr’zine. 461 i 'zukoszt z-detinszkov pokornosztjov i viipaznov prenosziti, i tak britki, kak szladki pehar mirovno i zahvalno z-ocsinszke rouke tvoje vzeti. Ar szem gvusen, kaj sze mi vu vszakoj szkuzi, stera sze mi pod moudrim ravnanyem tvojim z-ocsi moji vu krilo vala, bla’zene radoszti nenrrtelen d’ziind’z bli- szcsi. — Vodi i krejpi me dober duh tvoj, i vcsini me prilicsnoga na vsze, ka je tebi vugodno; da tebe vszaznajoucsega, povszed pred ocsmi drizavsi, nig- dar na hudo nevrizem szrdcza mojega, nego vu vszem pouleg sz. voule i pravde tvoje hoditi se¬ tu jem. Nevtepeno bojdi escse i gibanye szrdcza mojega. Tvojoj vszamogoucsoj obranbi i miloj szkrbi boj porocseno i dneszvsze, ka mi je dobrouta i lu- bezen tvoja podelila. Odvrni vsze, pogtibelne vdar- cze, dreszelne prigode, i protivne sztrele od mene, moji liibleni, i bli’zni, i daj nam vu zdravji i miri oupravicze pozvanya doprinasati, blagoszlov tvoj v- 'zivati i sztezo 'zitka vandrati. Na konczi pa zemel- szkoga be’zaja, pelaj nasz vsze po tihoj i bla’zenoj szmrti na radoszt i veszelje dike nebeszke. Amen. Druga rana krsztsanszke drizine. Liibezni i dobroute pun Boug, mili ocsa vsze decze tvoje! z-neszkazlivov pobo’znosztjov i z-ed- nim szrdczom, duhom zvisavamo sz. ime tvoje, kaj szi nam nouvi den ete zdravim i veszelim zadobiti dopuszto. O ocsa! tvoja vernoszt nema koncza, i tvoja szmilenoszt sze vszako utro cstidno ponouvi nad nami. Hvala ti za nocsni pocsinek, po kom szmo vu 462 Druga rana krsztsanszke dr’zine. duši ino iejli otavleni; hvala za ponovleno moucs, stero szi nam po tihom szne vlejao vu kotrige nase! Oh, dabi sze ’ze zczejla tebi poszvetili i vsze szpo- dobnoszti nase z-veszelov gotovnosztjov i pObo- ’znov vernosztjov na on veliki czil obrnouti setti- vali, steroga szi nam ti, goszpoud talentomov naši, polo’zo! Tvoja dobra i milosztivna vola je, naj mi po¬ bočno i nepokarano hodimo pred teboin vu liibez- ni; ar szi ti te czil polo’zo nam, da eti szrecsni, tam pa ednouk pri tebi brezi koncza bla’zeni bo¬ demo vszi do ednoga: i k-tomi czili pridti nam je li tak mogoucse, csi de nasz eti vszedni csiszti duh pobo’znoszti i lubezni mocsno vjedinane vodo. Oh! vesi nasz tak neprelomleno zdrizavati sz. pravdo tvojo. Tvoje dopadnenye i pokoj dušne vejszti nase nam vecs bojdi, kak vsza ludi hvala i vsza dika zemle. Vidiš ti i to najszkrovnejse gibanye szrdcza našega, i razrnis vsze to dobro, ka mi sesemo i esinimo, i ednouk vszakomi pouleg vrejdnoszti pla- esati mas. Vodi nasz i dnesz vu tvojem bo’zem sztrahi, da vszaki hip z-detinszkov viipaznov k-tebi pozdig- noti szmemo pogled nas, vszako priliko moudro nii- czamo, i blagoszlovno szemen prisesztne veszelne 'žetve z-gviisnim vtipanyem szejjamo navekivecsnoszt. Podejli ednomi vszakomi zmed nami volo i moucs, priliko i razum, vu tekaji dneva etoga kak najvecs -dobra opraviti, i tvojo diko ino ltidsztva tvojega bla’zensztvo kak najdale razstirjavati. Podeli rodi- telom moudroszt, otrokom pokornoszt, goszpodarom krotkoszt, drizini vernoszt, i vszejm poprek krszt- sanszko vrejloszt vu dobro i hasznoviti oupraviezaj. Vszaki zmed nami boj tim drugim pelda i nagib na Na delavne dni navecsar. 463 dobrovolnoszt, krotkoszt, vjedinanye, i poprek na takso naklonoszt, kaksa je bila i vu nebeszkom voji našem, Jezusi. Z-gotovim szrdczom naj setujemo bli’znyeini našemi pouleg premoucsi dobrocsiniti. Mertiicslivoszt i zahvalnoszt sznaj’zi nasz pri v’zivanyi darov tvoji, szrdcsnoszt pa i sztalnoszt pri szpunyavanyi du- 'znoszt pozvanya, i znasanyi vszakoga kri’za, steroga ti, mouder ocsa nas, li zato pusztis na nasz, naj sze vu trplivoszti vardenemo, vu dobrom fliszamo, i kre¬ pimo, vu jakosztj ocsisztsavamo, i tak na vsze vekso popolnoszt ino bla’zensztvo pozdigavamo. Pod vszamogoucso obranbo tvojo poracsamo czejlo sztavo decze tvoje. Bojdi ze-vszejtni szirmak- mi, osztavlenimi, trpecsimi i 'zalosztnimi, 'zivoucsi- mi i merajoucsimi. Mili ocsa nas! ovo, mi sze vu duhi vjedinamo ze-vszov molecsov deczouv tvojov, stera vu ranoj iitri etoj szrdcze i roke szvoje vu vrejloj pobo’z- noszti k-tebi pozdigne. Oh! blagoszlovi nasz vsze z-punosztjov miloscse tvoje, i daj, dokecs eti van- drati mamo, da tebi prijetni, i vu vszem prav szre- csni i bla’zeni bodemo. Amen. Na delavne dni navecsar. Zaislo je szuncze, i jasz szem na konczi oup- ravicz dneva. I csi szem dobro i szrecsno dokon- csao delo i be’zaj moj, csi me niksi bin nete’zi, niksa szkuza netou’zi, — komi mam vsze tou hva¬ liti, nego li tebi, vernomi ocsi i ravniteli mojemi, ki szi i dnesz nezamudo odicsiti nad menom csti- dne szkrbi tvoje?! Znam dobro, kaj mi je notriszpiszani i ete den 464 Na delavne dni' navecsar. vu velike knige prisesztnoga racsundavanya mojega; ali kakda notriszpiszani? — jeli tak, kak dobro do- koncsani i na mene gledoucs zvelicsitelen ? Ali pa, kak zapravleni i prouti meni szvedocsecsi ? — Jeli bom mogao ednouk odgovor dati od vszega, ka szem dnesz miszlo, gucsao i csinio? Jeli nemam tre¬ petati, gda bos, me ti, o vszamogoucsi, sz. i pravi- csen szodecz moj od vszega trden racsun proszo? Boug! vadlujem pred tebom, ki i te najglobse szkrovnoszti szrdcz brodiš, kaj szem escse jako da- lecs od velikoga czila popolnoszti; ar sze veliko zmenkanye nahaja vu vszem csinenyi ino hotenyi mojem, i nemam obsztojecse hvale pred sz. liczem tvojim. I dnesz szem doszta taksega miszlo, gucsao i csinio, ka sze z-sz. volov i pravdov bo’zansztva tvojega bori: i dnesz szem ocsiveszno szkuszo nad szebom, kaj szem escse v-nikak tali ne tak dober, kak bi bidti mogao, ar szem li one du’znoszti sz- punyavao, li one oupravicze doprinasao, stere szo le’zese bile, ti 'zmetnesi szem sze pa hotecs ogibao, i greha ru’znoszt je bole opajala, kak jakoszti le¬ pota vlekla szrdcze moje. Ah! obcsutim, globoko i bolezno obcsutim vno’zino faling moji; i vu prahi pokoure klecsecs sze ti molim za odpusztsanye, i pomoucs duha tvojega. Ocsiszti me, sz. ocsa moj, i vcsini na doprinasanye vszega, ka je tebi prijetno, szpodobnoga i gotovoga. Na tvojo ocsinszko obranbo zavupam ’ze vu noucsi etoj szam szebe, vsze ltiblene moje, i pod nebov prebivajoucso vszo deczo tvojo. Vari vsze liidi od vszakoga kvara, vszake pogiibeli, nepreno- senoga szkusavanya, i dreszelja, i ponouvi po tihom szne vu duši ino tejli. Etak, gda temnoszt noucsi lehne, i trak szuncza lepi szvejt tvoj pa razveszel- Druga vecserasna krsztsanszke dr’zi'ne. 465 javat zide, med v’zivanyem nouve radoszti vsza zemla z-zahvalnim glaszom zvisavati ma szmileno vernoszt tvojo. Amen. Drffga vecserasna krsztsanszke dr’zine. Vszej 'zivoucsi sztvari veren varivacs i mili hranitel! z-tvojega bo’zansztva zvisavanyem szmo zacsali den ete, z-poniznim hvalodavanyem ga scse- ino i dokoncsati. Vejm szi ti i dnesz oudpro mile roke tvoje i razveszeljavao nasz obilno z-razlocsnimi dobroutami ’zitka. Jejsztvino, pitvino i oblecsalo; volo i moucs, prilicsno vrejmen i pomoucs k-oupraviczam pozva- nya našega, mir i veszelje vu sztani našem, i nisteri drugi lejpi blagoszlov szmo vzeli dnesz z-ocsinszke rouke tvoje. Tebi mamo hvaliti i vsze to dobro, ka szmo sze od drugi navcsili, ali na ka szmo mi druge navcsili szrecso meli. — Kakda szmo vrejdni mi, decza praha etaksega dobrocsinejnya tvojega?! — Boug! mensi szmo od vsze szmilenoszti i dobroute, stero szi ti i dnesz odicso nad nami. Ali — oh! — daj nam prav premiszliti, jeli szmo i mi czejli den ete tak hodili, kak sze pobo- ’zni i od tebe na teliko blagoszlovleni krsztsanov dosztaja? jeli szmo, kak roditelje i decza, goszpo- darje i dr’zina, oblaszti i podlo’zanczi — poprejk vszi do ednoga verno szpuniti setiivali, ka szmo vu sztani i cseszti nasoj szpuniti trdno dolizavezani bili? Ti, ocsa liibezni, vszakomi zmed nami, ki je to dobro z-czejle duše steo i ze vsze moucsi csinio, pokoj i veszelje dobre dušne veszti vu nezrecsenom mertuki obcsutiti das; ti szi nam i pri vszakoj hva- levrejdnoj oupraviczi na pomoucs, i pobo’znomi szrd- 466 Pokourocsinejnye. czi volo i naprejidejnye podeljavas; k-tomi vu rejcsi i peldi szina tvojega vszejm ka’zes, kakda mamo tvojo diko i bla’zensztvo decze tvoje neobtrudno ra- zsiirjavati. Ah, dabi nasz tak zdaj eti pred tebom ona bla’zena gviisnoszt pokojila, kaj je ni eden bra¬ tov naši po nasz nej razdreszeljeni, ni edna prilika, stera nam je na razsiirjavanye tvojega kralevsztva dana, nigdar vu 'zitki našem zaman nepreisla! Pred tebom, vszaznajoucsi Boug, je odkrito vsze nase csinejnye i hotejnye. Vesi zato ednoga vszakoga zmed nami prav szpoznati i obesutiti, ka sze ti je dnesz nejdopadnolo vu nami; i budi nasz na isztinszko pokouro i zbougsanye duhovne sztave nase. Vejm nemoremo tajiti, kaj je li te miroven, veszeli i bla’zeni duh nas, esi szmo popolno gviisni ocsinszke liibezni i milosese tvoje. Csi nasz ni edna miszel nesztrasi pred tebom; te sze mirovno piisz- timo tihomi szne vu naroesa, mirovno zaszpimo vu szenezi obranbe tvoje, o ti, koga verno okou i vu kmiezi verosztuje nad nami. Tvoji szmo vszi, i tvoji sesemo osztanoti, o vecsna lubezen, vu vezdasnyem i prisesztnom 'zitki nebeszkom. Amen. IV. Pokourocsinejnye. Vszaznajoucsi, sz. i praviesen Boug, milosese i liibezni pun oesa nebeszki! jasz nevolen grejsnik z- boleznim szrdczom obesutim, kaj szem veliki du- ’znik pred tebom, nevkanyenim szodezom, i dalecs szem zabloudo od dike tvoje; ar szem gousztokrat oszkruno tvojo vekivecsno pravdo i dušno vejszt Pokourocsinejnye. 467 mojo, i raj szem po vouli hodo ru’znim 'zelam ino grejsnim naklonosztam telovnim. Ti szi od detin- sztva mojega do etimao nezracsunano doszta dobra vcsino z-menom, od vnougi drugi szi me bole bla- goszlovo, z-ocsinszkim talom vodo, od vnougi grej¬ hov zadrizao, i na dobro biidio. Ali jasz szem tebi nejbio tak zahvalen, nej szem te ltibo z-tak vernov detinszkov naklonosztjov, niti nejpostuvao z-tak go- tovov pokornosztjov, kak bi du’zen bio. Po vnougi grejhi i dobri hudi pripetjaj szem nej zadoszta odiim- leni, csi szem taki vu nyi zrok i vretino britke bo¬ lezni, nevoule i pogubeli preszamnati jezero prilike meo. — Boug, Boug! z-kak dreszelnim i mantre punim obcsutenyem sze napuni szrdcze moje, csi prav premiszlim, kaj szem escse i zdaj nej tak popolen, kak bi ’ze davno bidti mogao, da bi ocsinszki glasz tvoj vu vszem bougao i naszlediivao. — Ali ti, vre- tina neszkoncsane lilbezni, szi milosztiven, szmileni, i dobroute pun ocsa vszejm pokourocsinecsim, i go¬ tov odpiisztiti onim, ki grejhe szvoje szpoznajo, ob- joucsejo, i 'zitek pobougsajo. Ti szi po sz. szini tvojem odpusztsanye grejhov i miloscso glasziti dao i ponudo vszejm, ki jo z-verov i vupanyem iszcsejo. Ovo, miloscso iszcsem i jasz z-gorejcsim 'zelej- nyem, — tvojo miloscso, o ocsa, iszcsem z-punov verov i mocsnim vupanyem. Nika ne’zelejm tak go- recs, kak to edno, naj sze od grejhov robsztva osz- lobodim, i vu tvojoj miloscsi tal vzemem. »V-nikom na ženili, niti na nebi Vekse radoszti nemam, kak v-tebi: Zato z-’zelejnyem k-tebi prihajam; Ar vecsni kincs moj v-tebi nahajam,« 468 Pokoiirocsinejnye. Oh! nezapri vo z-miloscse tvoje, neodvr’zi od licza tvojega, neoduri pobo’znoszti, i nedaj sze o- szramotiti viipanyi vu prahi pokoure klecsecsega deteta tvojega! »Hodi, szka’zi mi tvojo lubezen, I vtisaj, ocsa, mojo bolezen; Boj mi szmileni, szini tvojemi, Nevtaji trousta szrdczi mojemi!« Odpuszti mi, za predrago vrejdnoszt bo’zan- szkoga szredbenika mojega, grejhe moje, i odve’zi me od nyi te’zke kastige. Ovo, jasz - naime na znameniti i pred menom tak sz. den ete, gda sze k-odicsenomi sztoli zveli- csitela mojega pripravlam — znouvics obludim pred tebom, kaj bom sze vszakoga grejha z-czejle moucsi varvao. Ni huda pelda, ni jalno szkusavanye, niti niksa druga protivna moucs i szila me nema vecs zblouditi na velikoj sztezi pobo’znoszti. Vu pozva- nyi mojem nepokarano vernoszt szka’ziivao bodem escse i te, csi bi mi z-’zitkom aldtivati potrejbno bilo. Poprejk, tebi, veren ocsa moj, notri do szlejd- nyega megnenya pokoren bidti 'zelejm. — Daj mi o Boug mili, k-vszemi torni razum, volo i moucs. Sztvouri vu meni csiszto szrdcze. Vesi me pouleg tvoje sz. voule i pravde esiniti. Tvoj dober duh me naj vodi po ravnoj sztezi pobo’znoszti i zvelicsa- nya. Amen. v. Na deri sz. vecserje zaiitra. 469 Približava sze mi ta velika i znamenita vora, vu steroj z-božanszkoga zvelicsitela mojega sz. ve- cserjov živeti, i pri sztoli mira z-krsztsanszkimi brat- mi mojimi vu liibezni i pobožnoszti vjedinani, sz- poumenek szmrti nyegove ponouviti mam. K-tebi, Žitka ocsa, prizdignem szrdcze moje vu ranoj utri etoj. Oh! nedopiiszti mi zvelicsitelne oupravicze ete vnejmar, brezi pobožnoga premislavanya i hotejnya ali z-bloudnim stimanyem zacsnoti i doprinasati. Ne- daj mi tak stimati, kaj bi mi veliko szvetsztvo eto brezi vsze moje vrejdnoszti, li obszebi zvelicsanye prineszlo, ali brezi prave pokoure i zbougsanya, grejhov odpusztsanye i miloscso szpravilo. Ah nej! —■ nemore prouszta jejsztvina i pitvina telovna onoga blagoszlova dati, steroga vu etom velikom szvetsztvi z-vupanyem iszcsem; nyega mi li to podeli, ka mi pri sz. oupraviczi etoj pamet miszli, szrdcze obcsuti i duh moj goridene vu szebi, to je, csi pri sztoli etom pamet mojo od szvetszke marnoszti odtrgnem, i na nebeszke obsztojecse dobroute vrnem, szrdcze na vernoszt vu szpunyavanyi dužnoszt moji budim i na neszkazlivo liibezen bratinszko podžigam, nem- rtelnoszti vero i viipanye nejtim, i vu duhi ono veliko blažensztvo kakti naprejkoustam, z-sterim sze na czili sztalnoga vojszkiivanya zagviisno koroniivati mam. Oh! poszveti me tak zczejla, i ravnaj po dob- rom duhi tvojem, vszamogoucsi bože, da vu zveli- csitelni haszki eti, stere mi je božanszki szredbenik moj odloucso, obilen tal vzeti morem Szpoumenek nyegov vlej vu szrdcze moje csiszto naklonoszt go¬ si 470 Na den .sz. vecserje zailtra. recse liibezni, nevkleknyene vernoszti, globokoga postiivanya, i ponižne zahvalnoszti k-nyemi, kakti najvekseini dobrocsiniteli mojemi; duh sz. pelde nye- gove nagni volo mojo na sztalno naszlediivanye sz- topajov nyegovi i vrelo setuvanye k-velikomi czili prave popolnoszti, da vu pameti dr’zim, kaj szem li tak pravi vernik nyegov, csi ona naklonoszt jeszte vu meni, stera je vu nyem bila, i li tak vrejden do- brout nyegovi, csi szem i jasz. gotov, kak on, z- lasztivnim kvarom haszek bratov iszkati, escse i pro- tivnikom dobro 'želeti i dobrocsiniti, i poprejk vsze du’znoszti pozvanya mojega verno szpunyavati. Po nyem z-tak dragov czenov szpravlenoga odkiiplenya globoko obcsiitenye krepi szrdcze moje vu toj bla- 'zenoj i pokojecsoj gviisnoszti, kaj szem nej vesz prah ino csrvouv porob, nego neszprhlive orocsine talnik. Oh ti, od koga vszi dobri dari zhajajo! vcsini me ze-vsze sztrani vrejdnoga gouszta velikoga sztola Jezusa mojega; daj mi k-sz. oltari mira z-pobo’znim i zahvalnim duhom prihajati, i szpoumenek szmrti nyegove z-seregom odebrani verni tak obszlti’zavati, da 'z-nyega csiszti i vekivecsen blagoszlov tecse na duhovno i telovno sztavo našo. Amen. Med prisztaplanyem k-oltari. »Idem z-grejhov 'zaliivanyem Ino z-miloscsa viipanyem K-tebi, dus veszeliteli I bla’zensztva szpraviteli. Oh! ti sze z-menom vjedinaj, Duha tvojga pomoucs mi daj, I vcsini me prav vrejdnoga, Tvojga aldova vecsnoga!« Po odhdjanjd od oltdra. 471 Med jemdnyem szvetsztva. »Jezus, 'zitek duše moje! Gledaj Židov mantre tvoje: Podejli mi v-dari szvetsztva Zalog trousta i bla’zensztva, Erczi meni potrtomi Szlugi, tebi pokornomi: Idi ’ze vu miri, szin moj, Odpiisztseni ti je bin tvoj!« Po odhajanju od oltara. Ponouvo szem pa veliki zavezek mira, z-sz. pri- szegov obltibo, kaj krsztsenik mam bidti vu 'zitki ino szmrti, tak da me ni viszina, ni globocsina, niti niksa sztvorjena sztvar nema vecs od prave moje vere i nevtepene 'zitka pobo’znoszti odtrgnoti. — Hvala, ponižna hvala ti, ocsa miloscse, za priliko tak sz- i znameniti oupravicz nemrtelne duše moje! — Nakeliko szem ’ze po nyi dobrom duhi potrou- stani, zbougsani, pokrepleni, i zvelicsanya mojega gvusen vcsinyeni! — Ah, dabi jasz zdaj ponovleni sz. zavezek moj do szmrti prav postiivati i obltibo mojo vu vszem neprelomleno dr’zati ino szpuniti znao i setuvao. — Kaksi dobrout, kaksega bla’zen- sztva csiszta vretina bi sze teda okrijla pred me- nom! — Ali jaj meni, csi kak za salo dr’zati i vnej- mar oszkruniti mam, ka szem dnesz z-sz. priszegov obecsao i potrdo! Szveti Boug! opominaj me nesztanoma na sz. zakun tvoj, i dpesz vcsinyeno obltibo mojo. Ona velike miszel, kaj ti vsza vidiš i znaš, zakun tvoj varjes i na obltibo szkrb mas, jakoszt koronujes, 472 Na den sz. vecserje navecsar. grejh pa kastigas — ta velika miszel szaszi duh moj od hudoga zla i krejpi vu nevkleknyenoj bougabo- jazni. Poszveti me zczejla szebi po dobrom duhi tvojem, da tebi ’zivem i tebi merjem, ino tak vu 'zitki, kak vu szmrti sze tvoje lubezni, obranbe i miioscse troustati szmejm. Amen. Na den sz. vecserje navecsar. Nagnoio sze je szuncze i pretekao mi je sz. den on, na sterom szi me ti, o neszkoncsane lu¬ bezni ocsa, najveksega blagoszlova miioscse tvoje talnika vcsino. Escse ednouk tak k-tebi gorizdignem szrdcze moje vu zahvalnoj pobo’znoszti, escse ed¬ nouk te z-veszelim glaszom zvisavam za tak veliko znamenye ocsinszke dobroute tvoje. Oh, dabi jasz dnesz vzeti blagoszlov nebe vrejdno postuvati i na moj vekivecsni haszek obrnouti znao! — Ti szam, vszamogoucsi, szmileni Boug, pokrejpi, ti szam, vcsini sztalne i hasznovite vu meni vsze one pobo’zne naklonoszti i obliibe, stere je dnesz obszlu’zavanye sz. szpoumenka szredbene vrejdnoszti Jezusa, odkupitela mojega pri meni pobudilo. Daj sze mi od etimao vu szpunyavanyi sz. du’znoszt moji z-nouvov volov, moucsjov i vrejlosztjov fliszati, i czeli tekaj 'zitka i csinejnya mojega tak ravnati, kak sze preszvetsenoga i pravde tvoje vucsenoga krsztsenika dosztaja. Jasz, isztina, dobro znam i bolezno obcsutim, kaj sze escse i zdaj veliko zmenkanye nahaja vu meni, i z-vnouge sztrani sze szkusavam na hudo. Szlabo szrdcze moje i vderjajoucsa naturnoszt, moucs i szila ’zel i naklonoszt telovni, neprijatela jalnoszt i huda pelda, marni dobrout opajajoucsa naszladoszt, Vu te’zkom betegi. 473 i szvejta csalarcn obraz, bloudna szrecsa i neszrecsa obilnoszt i szirmastvo, veszelje i ’zaloszt, i sto zna, ka vsze drugo, ocsiveszno i szkrivoma podkapa ne- du’znoszt mojo, i, gda niti nestimam, zlehka vtepe dušo mojo. Boj z-menom, o ti, ki szi i vu tom ne- mocsnom zmo'zen, boj z-menom vu vszakom szkii- savanyi i podperaj me vu vszakom te’zkom boji; daj mi vsze protivnike vere i pobo’znoszti, szrecse i zvelicsanya mojega obladati, i najem vernoszti moje — neszprhlivo korouno Vitka vekivecsnoga z-tvoje ocsinszke rouke vzeti. Tebi, goszpoud i ocsa, 'zitka mojega, tebi prek- dain ’ze i na verno szkrb tvojo zavtipam szam szebe i czejli tekaj sorsa mojega. Zakrivaj i vodi me do koncza na kmicsni sztezaj vandranya mojega, I pri- sesztno noucs eto bojdi moj szmileni varivacs: od¬ vrni od mene vsze, ka bi mi tej 1 i ali duši skodlivo i pogtibelno bilo, i daj mi tihi i miroven pocsinek; da sze na den iitrasnyi vu ponovlenoj moucsi i ve- szelji prebudim — na szkoncsavanye oupravicz moji, i zvisavanye sz. imena tvojega. Tvoja dobrouta i mi- loscsa bojdi gvusen tal moj vu 'zitki i szmrti. Amen. VI. Vu te’zkom betegi. Neszkoncsane moudroszti i dobroute Boug, szmi¬ leni moj ocsa nebeszki! k-tebi sze pozdigne szrdcze moje vu veliki boleznosztaj eti, z-sterimi szi me ti pouleg neprebrodjonoga tanacsa tvojega prigledno. Vu tebi polo’zim viipanye moje, i ni te nevczagam, gda mi je vsza pomoucs ludi zaman i nehasznovita. 374 Vu te’zkom betegi. Tvoje rouke narava, i po Jezusi, sz. szini tvo¬ jem odkuplene dejte szem jasz. Tebi szo i ete bo¬ lezni tejla mojega znane, Vidiš ti mantre, ali vidiš i ’zelenye szrdcza mojega; dobro poznaš vsze poti, stere szo na vtisanye boleznoszt moji prilicsne i hasznovite. I meni je zisao trousta pun glasz milos- cse tvoje: „zovi me na pomoucs vu nevouli t v o j o j; jasz te oszlobodim, i ti bos dicso mene?" Ovo, zovem te, neszkoncsana szmilenoszt, i nezd- vojim, kaj nenihas, nikak nenihas czagajoucsega de¬ teta tvojega dugo brezi trousta i poinoucsi. Vem szi ti mene od detinsztva mojega, do etimao z-tak ocsin- szkim taloni vodo, z-teliki pogiibel oszlobodo, z- nezracsunanimi dobroutami razveszeljavao, i dopad- nenya tvojega gviisnoga csinio: kakda bi tak mo- gao jasz brezi grejsne bloudnoszti vu ocsinszkoj vernoszti tvojoj i zdaj dvojiti? — kakda stimati, kaj ti ravno zdaj, gda mi je pomoucs tvoja najbole potrebna, liibezen tvojo meni vtajis, obliibo prelo¬ miš, i mene vu povoudni boleznoszt moji osztavis i brezi trousta nihaš?! Oh nej! — etak zbantiivati tebe, dobrotivnoga, z-etaksov neverov 'zmetiti kri’z moj mi nigdar nedo- piiszti. Krejpi prouttomi viipazen mojo vu tvojoj ve- kivecsnoj lubezni i moudroszti, i daj mi mocsno vervati, kaj ti nasz, szlabe decze tvoje vise moucsi neseses te’ziti, i tak ravnaš sors nas, da i to naj- boleznejse trplenye veszeli konecz vzeti more. Daj sze mi zglednoti vu duhi na Jezusa, toga najvek- sega mantrnika, ki je vu szčnczi mirovne trplivoszti i vu tebi, oesi szvojem nebeszkom polo’zene mo- csne viipazni, z-noucsi tak boleznoga trplenya, na tak szvetlo i bla’zeno sztavo sou prek, Zato on vsze Vu szmrtnom betegi. 475 czagajoucse verne etak trousta: „hoclte k-meni, ki' s z t e o b t e ’ z e n i; j a s z vam 1 e h k o u t o s z- prav im!“ Mili ocsa moj! csi sze bo’zansztvi tvojemi do- padne i meni na dobro szlu’ziti ma; povrni mi z- giibleno zdravje moje, da i nadale, sz. du’znoszti moje szpunyavajoucs, tebi na cseszt, lublenim i bli- ’znyim mojim na haszek i veszelje, szamomi szebi pa na bla’zensztvo 'živeti, i na veliki 'zitek nebe- szki sze tejm popolne pripraviti morem. Ali nej moja, nego tvoja sz. i milosztivna vola bojdi. Csi mi du- ’ze scses natakati britki pehar trplejnya, daj mi ga z-mocsnov verov vu tebi mirovno piti, i 'zelen hip oszlobodjejnya z-detinszkim podanyem csakati. — Nescsem vczagati, niti prouti tebi morjuvati; ar ka ti szkoncsas od mene, vsze je dobro, moudro i meni zvelicsitelno. Amen. Vu szmrtnom betegi. 'Žitka i szmrti goszpoud! jasz nevolen szin praha vu vszakoj kotrigi mrtelnoga tejla mojega ocsiveszno obcsutim, kaj ini vszaki hip bli’ze prihaja velika vora razve’ziivanya mojega. Escse ednouk tak gorizdignem k-tebi vu szmrtnom boji szpotrte roke i od nye csemera zalejvano szrdcze moje. Ne- morem osztaviti zemle ete tak, kaj nebi hvale dao tebi, vernomi ocsi inojemi, za vsze dobrocsinejnye, stero szi mi od detinsztva mojega do etiinao prika- 'ziivao, za vszako radoszt, stere szi me talnika v- csino, za vszako hasznovito oupraviczo, na stere dokoncsanye szi mi volo i razum, moucs i priliko dao, i za vszaki blagoszlov, z-sterim szi pobo’zne trude moje koronuvao, Zvisavam te escse i za v- 476 Vu szmrtnom betegi. szako trp!enye, za vszaki kri’z, po sterom szi vero i pobo’znoszt mojo vardeno, i dušo mojo na nebe- szko veszeije i diko naprejpripravo. Konecz vzeti ma ’ze po malom csaszi vsze trplenye moje; lehko ’ze vu etom megnenyi sztane potok 'zitka mojega i jasz na broudi vekivecsnoszti, naj vzemen korouno pra- vicze. — Goszpodne, neosztavi me vu szlejdnyem boji mojem! — Boj szmileni, boj mitosztiven duši mojoj. Amen. Szveti i bla’zeni Boug! jasz szlab, krhki i fa- ling pun cslovek, neszmejm brezi bojaznoga obcsii- tejnya k-tebi prizdignoti oucsi i vtepeni rouk moji; ar mi i na szmrtnoj poszteli pred menom sztojijo ru’zni grejhi moji, z-sterimi szem tebe, szvetoga i dobrotivnoga telkokrat vnejmar zbantiivao; zvontoga mi sz. rejcs tvoja tak glaszi, kaj je sztrasno tebi v- rouke szpadnoti. Ali nevczagam, niti od miloscse tvoje nezdvojim; ar szi mi ti, szmileni ocsa moj, szam z-priszegov oblubo, kaj nescses grejsniki sz- mrtni mouk, i po Jezusi, szredbeniki mojem szi mi odpusztsanye grejhov, miloscso i 'zitek vekivecsni szpravo i obecsao. Z-tejm viipanyem idem tak pred tebe, kaj tal vzemem vu tvojoj iniloscsi. — Ah! nev- taji mi ’zelnoga tala etoga. Ocsiszti, poszveti me zczejla szebi, i daj mi veszeli sztanek vu ocsinsz- kom krili tvojem, Amen. Mili Boug i ocsa moj nebeszki! ovo, mene po- szelnik tvoj, szmrt naszkori razloucsi od vsze oni, ki szo eti na zemli po zakoni krvi i lubezni z-me- nom vjedinani bili. Tebi prejkdam ete sziroticze Nad merajoucsimi. 477 moje, da ’ze jasz nemorem diVze ’z-nyimi bidti. Bla- goszlovi je za meni prikazane aldove lubezni i ver- noszti! Podejii nyim tal vu vnougi lejpi radosztaj! Vari je od vszake pogubeli, i csi je gda z-krPzom priglednes, pomagaj nyim ga i mirovno nosziti! — Vodi je vu tvojoj bojazni, i daj sze nyim na nebe- szki visni sztan vszedni moudro naprejpripravlati! — Vjedinaj je z-vernimi i pobo’znimi prijatelj, ki do nyi te’zko sztavo lehkoutiti setiivali! — Jasz ’ze nyi nebom vecs vido eti; ali pa je viditi mam vu ne- beszkoj odicsenoj domovini, gde nasz nika vecs nema razloucsiti. — Zbougom ’ze, liibleni, zbou- gom, sziroticze moje! — Ovo, jasz odidem odvasz; ali Boug z-vami bidti ma! Amen. „Goszpodne! sto bi bio meni vu nebi vecs od tebe? i zvon tebe sze vu nikom vecs neveszelim na ženili! — Povejhnolo je moje tejlo i szrdcze moje. Szrdcza mojega pecsina, i orok moj szi ti, o Boug, na veke!“ „Jasz szem ov dober boj zbojiivao, be’zaj moj dokoncsao, vero zdPzao. Nakonczi, doli me je djana korouna pravicze!“ — Szpunyeno je! — Ocsa, vu rouke tvoje poracsam dušo mojo!« Amen. Nad merajoucsimi. Goszpoud i ocsa’zitka našega! hvala ti za vszo szmilenoszt, stero szi etomi merajoucsimi prijateli i krsztsanszkomi brati našemi od zacsetka 'zitka nye- govoga, do etoga znamenitoga megnenva prika’zii- vao! Mi pouleg evangelioma sz. szina tvojega mo- csno vtipanye mamo, kaj szi ti nyega nej li na ete 478 Nad merajoucsimi. kratki i nevoul pun 'zitek sztvouro, nego kaj vu ve- likoj vekivecsnoszti vsze popolno doprineszti mas na nyega gledoucs, ka szi vu moudrom i dobro- tivnom tanacsi tvojem szkoncsao od nyega. Molimo sze ti za predrago vrejdnoszt Jezusa, sz. szlna tvo¬ jega, goszpodna i szredbenika našega, zlehkouti i vtisaj nyemi hitro szmrtne bolezni, odvzemi vszo bojazen i czaganye, vr’zi konecz nyegovomi te’zkomi boji trplejnyi, oszlobodi ga od vszega hudoga, i pe- laj ga prejk po broudi tihe i bla’zene szmrti na ov bougsi 'zitek nebeszke odicsene domovine, gde ne- de vecs niksega tu’znoga i boleznoga premenyava- nya, i gde sze i nyemi, vu tivaristvi zvelicsani dus, vsze trplejnye na nezrecseno radoszt premeniti ma, Szpuni nyemi isztinszko obecsanye tvoje, koronuj nyegovo krsztsanszko viipanye, i odicsi nyegovo nemrtelno dušo z-onim bla’zensztvom, steroga je okou nevidilo, vuho uecstilo, ni obcsutejnye szrd- cza cslovecsega nigdar nezapopadnolo. Ovo, mi, okouli nyegove szmrtne posztele szto- jejcsi i vu sorsi nyegovom z-lubeznivim obcsiitej- tejnyem tal je majoucsi bratje i prijatelje nyegovi, od tu’znoga i boleznoga videjnya etoga nicseszt- noszti cslovecsanszke, k-tebi, jedino nemrtelnomi duhi zdignemo gori szrdcza naša vu tihoj pobo’z- noszti, i z-globokov poniznosztjov sze podvr’zemo bo’zanszkomi szkoncsanyi tvojemi. Ti, neszkoncsane dobroute ocsa, vsza mrtelnoj deczi tvojoj na bla- ’zensztvo i zvelicsanye csinis. BITzensztva i zveli- csanya csinejnye je brezi dvojnoszti i eto szmrtno pripetje. — Oh! vesi nasz tak nye na vekivecsni haszek nemrtelne duše nase moudro obrnouti i nu- czati. Daj nam dobro premiszliti, kaj ednouk i mi vszi na taksi sztan pridemo, gde nam niksi kines, Nad merajoucsimi. 479 niksa dika, niksa radoszt zemle nede vecs prijetna i hasznovita, nego li dobra diisna vejszt i gviisno.szt. tvoje miloscse troustati i zvelicsati ma nemrtelno dtiso našo. Eta velika i nevtajena isztina budi nasz vsze na pobo’zen i tebi prijeten ’zitek; da i mi, gda nam vdari szmrtna vora, na czili vandranya našega z-bla’zenim krsztsanszkim obcsiitejnyem sztanemo, i z-odicsenim gvusnim vupanyem zve- licsanya na narocsaj lejpe szmrti tiho zaszpimo. Amen. Odicseni i sz. Boug, jedino nemrtelen duh! z- groze i bolezni obcsutejnyem posztanemo mi, ne- volni mrtelni liidje pri szmrtnoj poszteli etoga taod- hajajoucsoga krsztsanszkoga brata našega, koga z-duhom vere na veliko pout vekivecsnoszti naprej- pripravlamo. Nad nyim vidimo, ka szi je cslovek pri vszoj plemenitoszti i diki szvojoj! Nad nyim szpoz- navamo, kaj je ’zitek nyegov li szenya, stera nedo- vejdno lejhne, i zvon boleznoga szpoumenka nika drugo neniha za szebom; obcsutimo, kaj je vszako tejlo, liki polszka trava, i vsza dika liidi, kak czvejt trave, stera hitro povehne i czvet nye vu prah sz- padne. Cslovek od matere rodjen je kratkoga 'zitka i pun nevoul. Be’zaj nyegov je szedemdeszet, ali najviše oszemdeszet let; i ta szo puna nevoul i truda. Jaj je prvi, jaj i szlednyi glasz vuszt nyegovi. Med szkuzami, zmenkanyem, i krhkoucsov zacsne i dokoncsa on sztezo vandranye szvojega. Naszlednye pride szmrt i konecz vr’ze bivoszti nyegovoj. Vsze, ka nyemi je nesztalen szvejt dao, vsze nyemi eti pa vzeme; zvon boleznoga i britkoga obcsiitenya nyemi ze-vsze dobrout zemelszki nika drugo meniha, 480 Nad merajoucsimi. Ah ! tou, ton grozno i bolezno isztino nam glaszi zdaj szlednyi placsen sors etoga prijatela na¬ šega! Med trudom i viherom, preganyanyem i sztra- hoin, trplenyem i zmenkanyem, zgiibicskom i szku- zami je prignana ladja 'zitka nyegovoga vu zburkano mourje vekivecsnoszti, steroga prepaszt jo z-vihernov szilov k-szebi vlecse, naj jo ze-vszem navktipe, ka sze vu nye naide, vu globocsino nicsesztnoszti pog- rozi. 1 zaman, zaman je eti vsze hotenye ludi, vszaka szkuza i molba verni prijatelov, vsza pomoucs szveta, vszaki aldov szrdcz pobo’zni. — Boug! Boug! kak szlaba, krhka bivoszt szi je donok cslovek! — kak osztavleni nyega sors brezi szmilene pomoucsi tvoje! Ali ti szi i vu tom szlabom zmo’zen, i mili ocsa vsze osztavleni, ki i tam zmocsti znaš ino scses, gde je vsza druga pomoucs czelou zaman. — Ah! zmori i etomi pozablenomi szini praha vu nyegovom szkradnyem te’zkom boji. Zdigni ga z-povoudni tr- plenya, i vtisaj nyegove bolezni; vr’zi konecz mantri nyegovoj, i daj szijati mira szunczi vu zalevanom szrdczi nyegovom; opravi ga gori z-duhom vere i viipanya, i daj szvetiti traki miloscse tvoje nemrtel- noj dflsi nyegovoj; operi, ocsiszti, poszveti i zdigni ga prek žele mžrnoszti na bla’zeni sztan viszine i gledanye sz. licza tvojega. — Boug, vtisaj sze nyemi! — Boug, vzemi vu krilo tvoje nemrtelen duh nye- gov!!! Amen. Po betegi. Zvišava te duša moja, o dober Boug, mili ocsa 'zitka mojega! i szrdcze moje dicsi sz. ime tvoje. Po betegi. 481 — Pod bremenom te’zkoga betega szem gecsao jasz i obvzeti z-bolezriami, zvon szmrti i groba szem nevido drugo pred szebom; ali ti, mili vracs, szi mi bolezni vtisao, beteg odvrno, i ’zitek ino zdravje nazajdao. Kak mocsno me budi ’ze nouva moucs, nouva friskoucsa i nouvo veszelje eto, z-sterim me je li tvoja szmilenoszt blagoszloviti zmo’zna bila, na ponižno i vrelo zahvalnoszt k-tebi, vernomi varivacsi mojemi! Daj, o mili ocsa moj nebeszki, da radoszti i hvale obcsiitejnya, stero mi zdaj czelou obhodi szrd- eze moje, nej li nistero megnenye trpi, nego vsze dni ’zitka sztalno moucs szka’zuje nad vszejm hotejnyem mojim. Szpoumenek dobrocsinejnya tvojega nigdar nelejhni z-prsz moji, i budi me na verno i pobo’zno nuczanye ponovlene moucsi moje na tvojo cseszt i diko, na haszek liibleni i bli’znyi, i na szamoga szebe dtisevno i telovno bla’zensztvo. Tou bojdi moja najlepsa hvala; i k-tomi ti szam podejli meni pomoucs. Vari me od nemertiicslivoszti i kakoli grejha, z-sterim bi szi zdravje zlejhka pokvaro, i tak najdragsi kincs zemelszki vnejmar pogubo; i nedaj mi nigdar z-pameti piisztiti, kak neszrecsen je on, ki je szebi i drugim szlu’ziti czelou neszpodoben, i koga dušna vejszt z-tejm tou’zi i mantra, kaj szi je szam zrok rounoszti i betega! Pred tebom, vszaznajoucsi Boug, je nej szkrito, kaj je meni vu betegi etom nikeliko pobo’zni dus z-csisztim i vrejlim nagibom lubezni verno dvorilo. Povrni, o ti, ki nika dobroga brezi najema nenihas, povrni nyim vernoszt eto z-najlepsim blagoszlovom miloscse tvoje vu obilnoszti. Posli i k-nyim vu be¬ tegi i kakgodi drugoj nevoli szmilene i na pomoucs gotove prijatele, ki do nyim z-delom i tanacsom vu 482 Po betegi. lubezni szlu’zili ino nyi te’zki sors lehkoutiti setti- vali. Nad vszejmi onimi pa, ki sze escse, pouleg moudroga tanacsa tvojega, vu te’zkom betegi mant- rati i z-boleznosztami vojszkiivati morejo, odicsi ocsinszko szmilenoszt tvojo, liki szi jo cstldno odicso zdaj nad menom, nevrejdnim szlugom tvojim: csi szi je pa z-’zitka etoga vopozvati szkoncsao, neosz- tavi ji vu nyi szmrtnom boji; pridi nyim na pomoucs, i daj nyim bla’zeno vopreminejnye! Bluzi — ah! bluzi szem sou jasz ’ze k-szmrti mojoj, i li ocsinszka dejszna tvoja me je zmo’zna bila nyej escse ednouk podneszti. Ali doidti me ma, zagvusno doidti prvle ali szledi on beteg, ali on neszrecsen vdarecz, steri zeinelszkomi be’zaji mojem i naveke konecz vr’zti ma. Vesi me, o Boug, tou prav premiszliti i nesztanoma vu pameti premetavati; da vsze prisesztne dni i vore ’zitka mojega zpobo’z- nov vrejlosztjov tebi i bratom poszvetiti setujem, i pred tebom posztanoti vszaki hip gotov bodem. Tebi 'zitka i szmrti goszpouai poraesam tekaj sorsa mo¬ jega; ti szi moudro v-raesun vzeo dni moje, i te me pozoves od etecz, gda de meni najzvelicsitel- nejse. Oh! vesini, oesa moj, vesini z-menom pou¬ leg sz. i dobre voule tvoje. Amen. VIL Molitev goszpodnova Ti, koga nam Jezus naszvesztsava Ino szvejt tvoj ka’ze vu esudaj, — Ti, koga duh nas molecs zvišava, „Ocsa nas, ki szi vu nebeszaj!“ Molitev goszpodnova. „Szveti sze bo’zanszko ime tvoje!" Angel, cslovek, csrv te naj cseszti; Vsze vu prahi nicsesztnoszti szvoje Naj vadluje, kak velki szi ti! Isztine i mira visno szuncze Szijaj vszejm na troust i bla’zensztvo, 1 na jakoszt budi vszako szrdcze: Tak „pridi k-nam tvoje kralevsztvo!" „Bojdi vola tvoja, kak vu nebi," „Tak na zemli!" — Vsze pokorno boj, Vsze sze, velki Boug, podvr’zi tebi 1 postuj vekvecsni zakun tvoj. Pri vszein tom pa „kruh nas vszakdenesnyi“ „Daj nam dnesz!" — Podejli z-miloszti Blagoszlov i mir tvoj, ocsa visnyi, Vszakoj sztvari, zvon nye vrejdnoszti. »Odpiiszti nam vnouge duge nase!« Odve’zi nasz od zla kastige! „Kako i mi odpusztimo" z-duse Vszejm „du’znikom našim" falinge. Csi nasz tejlo i szvejt gda opaja; Ah! — „nevpelaj nasz v-szkiisavanye!“ „1 vari od hudoga" szpadaja, Gda nasz vnaša zapelavanye. „Anren!“ — Ti nasz, o vecsna liibezen, Verjetno, brez’ trousta ninihas; Nej! — ti vtisas verni szrdcz bolezen: Szlisas nasz; ar vsza v-oblaszti mas!!! K a z a c s Pejszmi. Pejszem A. Ali Boug! poszliihni me v- mojoj . ... 314 Ali! — kak hitro preminejo 474 Ah! — kak mirovno pocsi- vate ... ... ... ... ... 401 Ah! — kak vnogokr&t pre¬ grešim . . 58 Ah! — nemam vecs roditelov 386 Ah! — oblejdo, ah! — zasz- pao .. 118 Ah! — sz-kak velikim i mi¬ rovnim ... ... ... ... 112 Angel szveti z-nebesz doli 83 B. Blagoszlov bo’zi, oh cslovek 305 Blagoszlovi, goszpodne ... 326 Blagoszlov, steroga jasz v- 'zivam..409 Blaženi Boug! csi k-tebi... 249 Bla’zeni duh, ti, 'zitka voj 456 Bla’zeni narod, ki od tebe 167 Bla’zen je. ki poszluhsa ... 176 Blh’zen,ki szvoje vadliivanye 8 B14’zen, ki v-recsi i v-deli 341 Bli’zaj sze, dfisa, k-szvetomi 183 Boug, daritel visni dobrout 203 Boug, kak lubezni Boug ... 299 Boug! kakso, szkrb szi meo 41 Boug! kelko dus pobo’zni 262 Boug! ki szi moje zvelicsanye 216 Boug! ki szi povszed nazocsi 24 Boug miloscse! zglej sze na 106 Pejszem Boug mladim zapovedava... 384 Boug, moje vtipanye . 312 Boug, moje zve!icsanye ... 228 Boug moj, vesi me prav post ... ... — 214 Boug! na kakso plemenitoszt 51 Boug nas je szam goszpoud 18 Boug! nedaj mi na trdnoszt 356 Boug! neproszim te prei- doucsi... ... — . . 154 Boug! nesztani prouti ... 434 Boug szam je branltel vdo- vicz ... ... ... ... -- 387 Boug! sto nebi lubo tebe... 227 Boug szodecz 'zitka mojega 234 Boug! szveta je vola tvoja 233 Boug! ti nam davas poglav- nike . . ... ... ... 369 Boug! ti szi nam na znanye dao ... ... — 339 Boug! ti szi pravieze Boug 337 Boug! ti sztalen v-namenya- vanyi ... ... ... ... ... 30 Boug! ti szi tvojga szina ... 108 Boug! tl szi tvojo velikoszt 166 Boug! trepetajoucs dvojimo 436 Boug! tvoja ocsinszka liibe- zen ... ... - - - 202 Boug! tvoje delo mi daj pos- tiivati ... .. ... 367 Boug! tvojo velkoszt glaszi 36 Boug! vadliijem, kaj szem 195 Boug! vesi me poszliivati ... 290 Boug! veksa je tvoja ... ... 244 Boug! vretina vsze dobrute 3 Boug! vszega zmo’zni sztvor 159 32 486 Pejszem Boug! v-szili zraka bloudn 428 Bojdi cseszt, hvala i dika-- 260 Bojdi veren v-tvojoj veri ... 219 Bojim sze jasz ocsi moje... 198 Bolezno szrdcze, nevczagaj 317 Bo’ze velke szmilenoszti ... 370 Bo’zi szveti sereg, nika sze 208 Bo’zi verni hi’za ... ... ... 209 C. Cseszt tebi, ocsa szvetloszti 508 Cseszt tebi, oh Jezus! ... 210 Csi bi kak odiasao ... ... 192 Csi bi krivo zmislejnye ... 279 Csi gda pod kri’za bremenom 313 Csi jasz lubim Bouga mojga 248 Csi mi gda grejh vra’zuje ... 126 Csi na etom temnoj szvejti 277 Csi rad ogrizavas . 331 Csi scses vzeti, krsztsenik 181 Csi sto sz-kincsmi ženile ... 344 Csi szem vu szlani prednyejsi 283 Csiszta liibezen ! csi te prav 32 Csi sz-tebom mam mir, ocsai 485 Csisztoga szvetsztva ocsa! 302 Csi tejla mojega ... ... — 53 Csi v-hasznovitom teli ... 306 Csi 'zelejs, krsztsenik ... 170 Cslovek ! csi szi szrecsen i 415 Cslovek ka szi . 321 Cslovek! z-grejsnim czaga- nyem ... . . 280 Cslovek! z-zadomesztsava- nyem ... . 334 D. Daj, Boug, da sztanovitoszti 340 Daj mi tou ’zelno bla’zensztvo 327 Daj mi, vecsni duh, prav szpoznati ... ... ... ... 276 Daj mi za szveto drizati ... 335 Den szmrti jezusove ... ... 120 Dicsim te mili zdrizitel moj 414 Dicsmo ocso szmilenoszti ... 105 Dicste sztvoritela, ki sze ... 476 Dika Bougi na viszini ... 506 Dika, cseszt i hvala ... ... 433 Dika ocsi vecsnomi ... ... 177 Pejszem Dnesz mi je dejn on ... ... 399 Dober je nas Boug . 257 Dobri hi’zniczi, vi ... ... 279 Dobro znam, ocsa moj ... 416 Dokoncsani je pd eden ... 473 Drago delo je, szkrbnosztjov 374 Dugo trpi Boug bloudne ... 34 Duhbo’zi! ti bojdi z-nami 152 Duh bo’zi! ti, oh visna moucs 149 Dtih bo’zi! vu prahi klecsecs 155 Duša moja sze k-tebi pozd. 222 Duša moja, verosztuj... ... 291 Dilsa mojega bli’znyega .... 328 Duša! szpoznaj z-radosztjov 471 Duša, tejlo, i ka mam ... 281 Duše, ino tejla ... . 49 Duše moje vrejdnoszt ... 28 Dvojno czagar, cslovek zbo’zn i 286 E. Ednouk, gda z-groba kmics- noga . ... ... ... ... 454 Edno leto szkoncsa be’zdj 93 G. Gda bi meo szpuniti ... ... 69 Gda je nejbilou ni mejszecza 19 Gda i jasz na mojem czili 459 Gda Jezus na drejvi kri’znom 117 Gda me szmrtna noucs ob- vzeme .. ... 492 Gdegodi cslovek na ženili 421 Gde sze naide te vucsitel 64 Geto szi mene, ocsa moj... 292 Glaszi, duša, v-radoszti ... 449 Glasz i postenyej bli’znyega 332 Glaszte Jezusa obladnoszt. 137 Gledaj, ocsa, na sereg tvoj 394 Clobocsina szkrovnoszti ... 17 Gori sze pozdigni, oh moje 250 Gorisztanes, tejlo moje. gori 497 Goszpoud je moj veren pasztdr ... ... . 63 Goszpodne! bla’zen je ... 231 Goszpodne! bo’ze ... ... 1 Goszpodne! daj sze mi ... 348 Goszpodne! duh tvoj me ... 496 Goszpodne! kak bld’zen je 482 487 Pejszem I Goszpodne, ocsa szvetloszti 160 Goszpodne! opominas me 388 Goszpodne! sto ma v-nebi 213 Goszpodne! sto zapopadne 21 Goszpodne! szkuzimo sze 430 Goszpodne! tebe sze bojati 224 Goszpodne, ti, csiszta vretina 42 Goszpodne! ti hrano ddvas 481 Goszpodne! ti szi csloveka 278 Goszpodne! vesz szvet ... 438 Goszpodne! v-hi’zo tvojo „ _ 172 Goszpodne! v-kaksoj nevouli 56 Goszpodne! vu kom zvon tebe ... ... ... .237 Goszpodne! z-szrdcza te ... 376 Goszpon Jezus! tvojga duha 173 Groza pokriva lejpi szvejt 475 H. Hodi k-nam, bo’zi duh sz! 151 Hodi k-nam, oh duh sz! 174 Hodi, oh sz. duh! — tvoj glasz . 153 Hodmo, i dicsmo Bouga ... 424 Hodmo, poutniczi mrtelni ... 82 Hodmo, verni krsztseniczi ... 86 Hodte, hvalmo ’ze ocso vsze 480 Hodte, pb bojne viheri ... 441 Hodte, verne krsztseniczi ... 217 Hvala Bougi! szkoncsali ... 178 Hvala! i dnesz szem pren. 472 Hvalen bojdi Boug, moj bran. 419 Hvalen bojdi Boug! — szveti 359 Hvdlen bojdi Boug vecsni 77 Hvalmo mi vszi Bouga ... 261 Hvdlo dajmo Kriszfusi ... 4 Hvalo dajmo mi vszi ... ... 6 I. i trsza narasz nam dava ... 425 J- Jaj! — nas zemelszki 'zitek 240 Jaj torni, ki visno oblaszt 372 Jeszte Boug! vsza szo rouk 11 Jezik nas, z-sterim gucsimo 334 Jezusa neodpiisztim .268 Pejszem Jezus! csi tvoje t iejnye ... 125 Jezus, dus veszehtel ... . 188 Jezus, ki je szmrt obl. ... 141 Jezus, moje zvelicsanye ... 265 Jezus, na ocse deszniczi . 146 Jezus nesze glasz veszeli 84 Jezus, pelda Kibeznoszti ... 270 Jezus, pelda pobo’znoszti ... 94 Jezus, popolni vucsitel ... 101 Jezus! sto bi te neiszkao ? 76 Jezus, szvejta odkpliitel ... 61 Jezus, ti szi zapovedao ... 185 Jezus, ti szi z sz. krvjov ... 187 Jezus, ti visesna moudroszt 66 Jezus, tvoje rejcsi glasz ... 171 Jezus, tvoj narod te vu ... 109 Jezus, tvoj 'zitek je vorczan 113 Jezus, 'zitka poglavnik ... 138 Jezus 'žive! po nyem mam 139 Joucste nad mrtvim, vašim 505 K. Ka Boug csini, vsze je ... 239 Kak bi nehvalo goszpodna 258 Kak dalecs szem jasz blod. 158 Kak decza z-nagibom viip. 251 Kak dugo sze nezglejdnes 440 Kak dugo zn&sas pokorno 33 Kak je te cslovek pascslivi 103 Kak nezrecseno zvisena ... 59 Kak povoudni odtečejo ... 467 Kak rou’zicze v-szamnoszti 388 Kaksa radoszt me obide ... 504 Kakse dike zorja sze je ... 62 Kakse radoszti szi ti.271 Kakse szrecse i bla’zensztva 405 Kak sze nebi szmeo radiivati 300 Kak szvejta je liibeznoszt 325 Kak te mam hvaliti ... ... 417 Kak tu’zno obcsiitejnye ... 487 Kak vandrar, po temnoj pouti 142 Kak veliki dar szkrbi bo’ze 351 Kak velka je bo’za szmil ... 31 Kak velki blagoszlov tvoj 295 Kak veszela je pout moja .. 484 Kak vugodno je meszto eto 264 Kak z-drevja lisztje viher... 495 Kak znameniti den ... ... 509 Kak znameniti je sztan ... 390 488 Pejszem Kak ’zelnoga mira angel ... 350 Kama be’zis, 'zitek, tak ... 309 Kamakoli vr’zem pogled ... 320 Ka mi vala kakste vera ... 362 Ka sze bojim, osi me visna 289 Ka szem jasz? — daj mi... 272 Ka za vrejdnoszt mA krszts. 211 Kelko dobri joucse 318 ... 318 Ki, Boug, pouleg pelde tvoje 353 Ki dare zemlč dobront ... 345 Ki je Bouga ontevo ... ... 190 Kincsov marnoszti mi ... 311 Ki pravi, kh' z-szrdcza ... 324 Ki sze šali sz-priszege ... 235 Ki sze toga szvejta ... ... 226 Ki sze vu visnyem Bougi... 43 Ki sze z-szoudbe rejtko ... 501 Ki v-goszpodni polo’zi ... 238 Kmicsne noucsi temnoszt ... 466 Koga je Boug vise drugi ... 346 Konecz je vzela kiiga ... 439 Krisztus je dnesz z-mrtvi... 135 Krisztus je v-odicsenoszti... 148 Krisztus, te z-mrtvi zbtidjen 147 Krsztsanszke vere vekvecsna 179 Krsztseniczi! bld’zeni sors... 81 Krsztseniczi! hvžlte Bouga 91 Krsztseniczi, radujmo sze ... 80 Krsztseniczi verni, veszelmo sze ... ... . ... 90 Krsztseniczi ... ... ... ... 87 Krsztsenik. dobro premecsi 68 Krsztsenik, premiszli dobro 366 Krsztsenik szem, naj tebi... 180 Krsztsenik szi, veliš ... ... 220 K-szmrti sze pribIFzavam ... 488 K-tebi, vecsni duh, pozdig- noti ... ... . . ... 247 K-tebi, zdr’ziteli ... ... ... 431 L. Lejhnola je noucs z-szvojov 446 Lejta, dneve ino vere ... 96 Lejta mi bisztro odtecsejo... 193 Liki sze divje mladike ... 506 Li zAto mam je ddni ’zitek 52 Pejszem M. Mili Boug! ti szi i dnesz... 458 Mi verjemo v-ednom Bougi 14 Mladoszti moje sztvoritel... 89 Molimo sze ti, Boug nebe 364 Molimo tebe, duh szveti ... 164 Molimo tebč, oh sz. troj- sztvo . 15 Molbe vrejdni bo’ze ... ... 38 N. Na Bouga, nej na moj tanacs 243 Nagible sze szuncze, i ... 464 Najdragsi dhr, i kincs ... 413 Naj morem krsztsansztvo ... 357 Naj sze ru’zne hotlivoszti.... 301 Naj szi mi tejlo moje ... 503 Naj ti nezaide, cslovek ... 355 Na kri’zi glčdaj, oh szvejt 115 Narodje, sztvhri, dr’zčle ... 420 Ndrodje zemle, szpejvajte... 477 Na vekivecsuoszt szmo sz- tvorjeni ... . . 502 Nebe i ženile prezm6’zni... 37 Nčbe i zemle sztvoritel ... 453 Neidi, br&tecz odkiipleni .... 184 Nej je luti, ni nacsemoren 342 Nž je on escse krsztsenik... 215 Nej na manyouszt i vtragl. 307 Nej szem escse pri mojem 294 Nej szem vesz prah, niti ... 493 Nema dragse radoszti szrd- cze ... ... ... ... ... 451 Nema pred Bougom szrdcze 218 Nemerjuj, cslovek, prouti ... 411 Nepreczenyen kincs mi boj 10 Neszmerne vno’zine ludi ... 499 Nevzemi. cslovek, szvetoga 236 Nouvi dčn sze mi preszvet- shva . 450 Nouvo leto je prišlo ... ._ 9 Nouvo leto te dnesz veszeli 95 O. Obatrivi szrdcze moje ... 191 Ocsa vecsne szmilenoszti... 130 Ocsal v-pržvdi tvojoj... ... 232 489 Pejszem Odhajaj 'ze, dušna temnoszt 161 Odicseui Boug! ti vecsna... 223 Odicseno ide z-groba. . 133 Odisio je z-džnni szvojimi 478 Od sterimao te szvejt sztoji 252 Od tebe je red czerkevni... 375 Oh Boug! ki grcjh odurjdvas 26 Oh Boug! ki szi csiszto szveti .. . . 25 Oh Boug, oh mili Boug ... 246 Oh Boug! ti szi isztinszki... 26 Oh Boug vzamogoucsi 57 Oh — dabi sze vsza tvoja decza ... .. ... 360 Oh dreszdlnoszt ... 127 Oh grejsnikov odkiipitel ... 26G Oh Jezus! blžzniczi scsejo 206 Oh Jezus-Krisztus, ocse ... 122 Oh Jezus, nas opkiipitel ... 143 Oh Jezus, vecsna isztina ... 100 Oh Jezus, vere poglavnik... 373 Oh Jezus, 'zitka poglavnik 145 Oh kak bla’zen je on na ... 288 Oh kak nezapopadnyeno ... 43 Oh kak te mam prijeti ... 72 Oh milosztivni ocsa ... ... 175 Oh nedu’zni dgnecz bo’zi ... 121 Oh ocsa milosztivni . 407 Oh ocsa visne zmo’znoszti 165 Oh szveti i pravicsen Boug 426 Oh ti, ki od vek i veka ... 398 Oh ti, ki szi dušo mojo ... 273 Oh ti, ki szi z-ranann' ... 116 Oh ti, ki vsza oblžszti ... 442 Oh velki Boug! ti branitel 28 Oh vckivecsne miloscse ... 406 Oh vszega siiroukoga szvejta 302 Oh 'zitka ino szmrti goszp. 491 Osztavi, cslovek mžrni szvejt 104 P. Pd nam szija bo’ze szuncze 431 Pd sze je on velki den nad 397 Pd sze mi tjeden szkoncsava 470 Pd szem na dneva mojga... 465 Podajmo szi dejszno obes. 347 Podejli, Boug, szlugi tvojemi 392 Pod kri’za te’zkim breme¬ nom . 315 Pejszem Popolnoszt je czil moj ... 287 Prava vera, ti, visna moucs 132 Pred tebe neszem aldov moj 448 Pred tdbe neszemo ..437 Pred tebe, vecsna szkrbnoszt 49 Pred tebom, duh nemrtelen 396 Pred tebom, oh vszamogoucsi 225 Pred tebom, vecsni duh ... 2 Pred tvojim oltdrom' .. 393 Preminoula je noucs, — a’ne 457 Prihdjajmo z-szrdcza dldo- vom ... ... ... ... ... 423 Prisavecz szem tii i’ zaldr 319 Prisztdplajte, krsztsanye ... 186 Pri tebi, szveti Boug ... ... 189 Prizdigni csesztou, krszt- senik ... ... ... .. 254 R. Radoszti szkuza poleva ... 510 Rad szi poesinem, ocsa ... 310 Radiij sze, duh moj, vu ... 44 Raduj sze, duša, — Jezus 74 Radiij sze, duša, z-vernimi 88 Radujte sze, krsztsanye ... 75 Rdna eta litra me glaszno 445 Razmite, oh krsztseniczi ... 107 Razsurjaj, Jezus, duhovno 205 S. Sterigodi 'zitka ddn moudro 400 Steri mouder more zbroditi 23 Sto bi te nehvalo, oh ..256 Szejjaj szemen blagoszlova 403 Szirmdkov veszelitel ... ... 422 Szkoncsano je .... 123 Szladki je, Jezus, jdrem ... 269 Szmiluj sze nad nami ... 5 Szpejvaj, oh duša, z-rad ... 35 Szpevajmo vszamogoucsemi 20 Szpoumeni sze, goszpon ... 168 Szpoumeui sze ti, oh krhki 455 Szpoznaj, cslovek, tvojo ... 55 Szpunyeno je; — kriesi na 119 Szrdcze k-tebi pozdigavam 196 Szrdcze moje .. 182 Szredbenik, sto nebi obesuto 110 Szredbenik, sz-kaksov velk. 128 490 Pejszem Szredbenik, sz-fvoje moke 124 Szredbenik, vszakitvoj sztop. 114 Sz-tebom, oh sorsa goszpoud 418 Sztoji rejcs tvoja, kak pe- csina ... ... ... ... ... 305 Sztvoritel szmileni ... ... 380 Szveti Boug, li v-tvojem ... 483 Szvčti Boug, ti szi csloveka 54 Szveti szodecz, ki v-praviczi 162 Szveti szodecz, ti v-praviczi 27 Szvetlo szuncze zabila ... 461 T. Tebe, bo’ze, szpozndvati ... Tebi, ocsa, poszvetim Tebi, tebi, oh Boug, duh ... Tejla mojga 'žele rii’zne ... Te plemeniti duh ni na rod Te szmrti obladavniki Ti, Boug, davas nam cseszt- nike ... ... ... ... ... Ti, ki meni radoszt ddvas Ti, ki na vsze sziroute Ti, ki szi mi bio v-mlad. ... Ti, ki szi sz-kmicsne. Ti, ki z-darmi szmilenoszti Ti, k' mi zahvaliti mam ... Ti, nebe, zemle sztvoritel Ti, ocsa miloszti... ... ... Ti, oh Boug, szi tela mojga Ti szam, Boug moj, tou scses Ti, sztave moje goszpoud Ti, vszega zmo’zni i mouder Ti, 'zitka i szmrti goszpoud To leto blagoszlovi ... ... Trdi grad je nas Boug Tri zvejzde te szpeldvajo Trud, 'zaloszt, i szkrb odh. Tvoja rama, vszamogoucsi Tvoja vola je, ocsa moj ... V. Vadliivanye, i jakoszt.. Vadliivanye, oh ti bo’zi dar Vari, cslovek, vise vszega Vari sze, oh cslovek, vszega Vesi me, Boug, esedno tr’ziti Vesi me, oh szodecz moj... 221 383 263 190 404 134 371 361 435 391 144 410 460 378 385 297 275 377 408 323 97 207 102 462 444 274 9 7 285 330 304 468 Pejszem V-dobroj i hudoj sztavi ... 412 Vecsni duh! kak vugodno je 255 Veke szreesen vandrar ... 212 Veki veke hvAla Bougi ... 486 Velko je, oh roditelje ... ... 382 Verne duše, zvisavajte ... 39 Verni, diko eseszt szpejvajte 16 Verno liidsztvo, diesi Bouga 67 Verno liidsztvo, pripraviaj 73 Verosztujte, oh krsztseniczi 293 Veszeli den nam je zisao ... 85 Veszeli sze krilo zemiej ... 427 Veszelmo sze, krsztseniczi 79 Veszelte sze, krsztsanye ... 71 Veszelte sze, krsztseniczi ... 131 Veszelte sze, krsztseniczi ... 156 V-eti bo’zicsni dnevi ... ... 90 V-eti riszšlszki szvetki ... 157 V-eli vtizemszki dnevi ... 140 Vidiš, bo’ze, szrdcze nase 163 Vidiš, kaj szi preminoucsi 322 Vi, ki szte z-menon, vred ... 358 Viej, ocsa, v-moje szrdcze 343 Vnouge 'zaloszti sze rejsi 333 Vrejden szi, Jezus, vecsne 78 Vrejdno sze viipam v-tebi 241 Vrejmen bisztro tekoucse 308 Vretina vecsne mondroszti 150 Vretina visne moudroszti ... 13 Vretina vszej dobrout ... 267 Vszamogoucsi bo‘ze ... ... 50 Vszamogoucsi duh, mi te ... 429 Vsza szo na zemli etoj ... 230 Vszaznajoucsi, ti znds ... 194 Vszej dobrout vretina ... 200 Vsej ludi milosztivni ... ... 229 Vszej sztvari oesi, bo‘ze ... 479 Vsze, ka je bo‘za rouka ... 388 Vsze, v-kom sze veszeli ... 282 Vszi v-prahi vandrajoucsi... 489 Vu etom leti, goszpodne ... 98 Vu onoj sztrasnoj noucsi ... 111 Viipanye nemrtelnoszti ... 494 Vu vsz&kom deteli mojem 381 Z. Zahvaliti dobrotivnoszt ... '352 Zaide szkoro szuncze ... ... 463 Zaisztino, bode vrejmen ... 500 Pejszem Zaka sze ‘zalosztis, duša ... 45 Za vsze brate, szesztre ... 363 Za vsze liidi te molimo ... 253 Zbrodjavaj, cslovek, bo‘zi 365 Zbudi sze, duša, na vernoszt 201 Zbudi sze, i glaszi, duh ... 443 Zbudi sze, oh duša moja ... 469 Z-csisztoga szrdcza radoszt- jov ... — — ... ... 349 Zdaj prihaja zvelicsitel ... 70 Zdigni glasz z-nicsesztnoszti 12 Zdigni gori ocsi tvoje ... 242 Zdigni sz-praha marnoszti 447 Zdr‘zi, cslovek, v-szrdczi... 316 Zdr‘zis ti, Jezus, obecsanye 204 Zdiihavaj csesztou, oh krszts. 245 Z-jajom prihajaš pred Bouga 48 Z-nebesz rejcs vecsna prihaja 65 Znouvics mi gorizhšja ... 452 Pej'szem Z-szrdczom ino z-vusztami 298 Zvisžvaj Bouga, liidsztvo ... 60 Zvisavaj, duh moj, goszp. 40 Zvisavaj, duh moj, z-rad. ... 89. Zvisavam te z-radosztjov ... 22 Zvišava te duša moja ., 129 Z-vrejlim znojoin iszcse ... 336 Z-zahvžlnim szrdczom, Boug 169 ’Z. ‘Zitek, csloveka je bo‘zi dar 329 ‘Zitek je grunt tvojga bl£‘z. 296 ‘Zitek moj je v-ocse rokaj 490 ‘Zitek moj, i vsze, sz-kejm 259 ‘Žive Boug, moje vtipanye 47 ‘Zivč Krisztus, — ka sze ... 136 ,,‘Zivem jasz,“ — tak veli szam . 199 Molitve. Sztratl I. Preporacsanye pred vszakim molejnyem .. ... ... ... 454 II. Na nedelne i szvetesne dni zaiitra ... ... ... ... ... ... 454 Med prihajanyem v-czerkev . 456 Med odhajanyem z-czerkvi . ... 457 Na nedelne i szvdtesne dni navdcsar . .> .458 III. Na delavne dni zautra ... 460 Druga ržna krsztsanszke .... 461 Na delavne dni navecsar .. 463 Druga vecserasna krsztsanszke dr‘zine ... ... ... ... ... 465 IV. Pokourocsinejnye ... ... .. ... — — — 466 V. Na den sz. vecserje zautra . — 469 Med prisztdplanyem k-olthri . — 470 Med jemžnyem szvetsztva ... ... ... -- . ... 471 Po odhhjanyi od oltara .-.- — 471 Na den sz. vecserje navecsar . 472 VI. Vu te‘zkom betegi ... 473 492 : .