Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun:	Ljubljana
štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih.
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva ulica št i. Telefon 38-35, Rokopisov ne vračamo,
št. 71.
Ljubljana, petek 27. marca 1936
Leto IL
To vem zagotovo: kolikorkrat se z blatom bojujem, naj zrnat gam ali ne, vedno oblatim se jaz.
Latinski rek
Dnevna pratika
Petek , 27. ma,rca 1936. Katoličani: Rupert. Pravoslavni:	14.
marca 1936. Benedikt.
Dežurne lekarne v Ljubljani.
Dr. Piccoli, Tyirševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta. Mr. Gartus Moste—Zaloška cesta.
Vreme
Evropa:	Depresija v zapadni ter
srednji Evropi. Deloma oblačno ter nekoliko dežja. Visok pritisk z lepim vremenom v ostali Evropi.
Jugoslavija: Prevladuje oblačno na jugu države ter na Primorju, a vedro v ostalih delih države. Dežja ni bilo. Temperatura brez znatnih sprememb. Najnižja Sarajevo 1 C. najvišja Kovi-Ijača 23 C.
Napoved za danes:. Vedro na vzhodni polovici, a oblačno na zapadni polovici države. Malo dežja ho na zapadni polovici. Temperatura so bo dvignila Son -e vzhaja oh 5.36, zahaja oh 17.38.
Gledališče
DRAMA
Začetek oh 20. uri
Petek 2™. marca zaprto (predstava v operi).
Sobota 28. marca Mblicre. Izven. Cene od 10 Din navzdol.
OPERA
Petek 27. marca Pot okoli sveta. Red A.
Sobota 28. marca Kavalir z rožo. Red C.
Kino
Sloga: Kapetan Komkaran.
Matica: Zen,a, ki hoče ljubezni.
Union; Poročnik Bobby.
Šiška: Zmagovalec srca.
Ideai': S tiraža na meji.
Radio Ljubljana ,petek, 27. mairca. Ob 11.00: i°'ska ura:	ob 100 letnici Ci-
klerjeve »Sreče v nesreči«, g. dr. Bolarič; 12.00: slovenska narod-i'** in umetna pesem (plošče);
poročila; 13.15:	radijski
?rkestcr; 14.00: poročila; 18.00: genska ura: O tkaninah, ga. Šti-?.ernak; 18.20: plošče; 18.40: na-"1 vajenci, g. Pernišek; 19.00: IX>n°čila; 19.30. narodna ura
Borza
i
današnja
!ho1- goidi U^mška n belga
i šv- frank } angl. f„nl
1 ato. dolar
i HVr,nt
1	V pr
, avstr. Mii ne«rtška „ 1 anSl. funt
Za 27. marec povprečna tujega denarja
vrednost
Dinarjev
29.74
17.59
7.10
14.27
216.44
43.38
2.88
1.81
9.37
14.00
250.00
Razmah tovarne Titan v Kamniku — Naši v Ameriki — Intervencija glede Rate —• Tragična usoda milijonarke — Poročen z mavrico — živ mrtvec pred sodniki — Pariz v mrzlici — V kaščo je hodil po denar —
Novo bombardiranje
Pot proti jezeru Tana odprta?
Asmara, 26. marca. T. O. poroča: Na vseh bojiščih vlada velika aktivnost italijanske avijacije, ki neprestano bombardira abesinske oddelke. Danes je bila bombardirana cesta med Hararjem in Džidžigo.
Na severni fronti se vrše ljuti boji, posebno v zapadnem delu fronte, kjer so Italijani pregnali Abesince v beg ter prekoračili reko Takazc, tako da je sedaj pot proti jezeru Tana skoraj prosta.
Na ogadenski fronti so italijanska letala včeraj popoldne zopet bombardirala stan rasa Nasiba in ga popolnoma razdejala. Po nekih vesteh so v teku bombardiranja Italijani napadli Abesince in jih pognali v beg ter zasedli Kurati. Tudi ob reki Fafan so Italijani znatno napredovali.
Spet Incident na Daljnem Vzhoda Raška verap o spopadu
Tokio, 26. marca. o. Z ozirom ■na zadnji incident na sovjetsko— mandžursiki meji je vojno ministrstvo izdalo sledečj komunike: Sovjetski oddelki so pri kraju, ki se nahaja 12 milj jugovzhodno od Kumčuma, prekoračile mejo ter napadle japonske obmejno stražarje. Vnel se je boj, v katerem je padlo nekaj oficirjev in voja. kov. Japonski stražarji so kmalu nato dobili ojačanja. Popoldne so sovjetski obmejni stražarji zopet prekoračili mejo in napadli japon-ske stražarje, ki so morali tudi odgovoriti z ognjem.
Moskva, 26. marca. s. Veliko ogorčenje je vzbudil nov incident, ki se je odigral včeraj dopoldne na tromeji med Rusijo, Mandžurijo in Korejo. Sedem japonskih vojakov je prekoračilo sovjetsko.ja-
ponsko mejo in zašlo 260 metrov v notranjost sovjetske države. Tu so pričeli streljati na sovjetske graničarje, ki so tudi pričeli streljati- Streljanje je trajalo okoli 40 minut, nakar so Japonci zbc. žali v Smeri proti Knmčumu. V boju sta padla en japonski oficir in en vojak. Popoldne jc isto mesto prekoračil drug japonski oddelek, oborožen z mitraljezami, in iz osvete pričel streljati na sovjetske graničarje. Boj, ki se je nato razvil, je trajal do večera, nakar so se Japonci umaknili v Mandžurijo. Sovjetski ambasador v Tokiu Jurenjev je še isti veče r dobil instrukcije glede protesta pri vladi Sovjetska vlada zahteva, da se krivce kar najstrožje kaznuje in da vlada poskrbi, da bo enkrat konec teh obmejnih incidentov.
Nemka Marta Genenger, ki je izboljšala Svoj nemški in evropski rekord v prsnem plavanju na 2!)9 m od 3:80.8 na 3:00.5 minute.
Nove haze USA
Ne\vyork, 26. marca. g. V Tihem oceanu namerava USA kbfonm-ratii puste, dosedaij nenaseljeno talske baze. Na teh otokih se bodo sedaj zgradile hiše in ceste ter otoke, kii jih misli preurediti v le-aerodromii-
Piemontska princesa gre v Afriko
Neapelj, 26. marca. p. Danes ob 18- uri odpotuje v Vzhiono Afriko s parnikom »Cesarea« piemontska princesa, žena prestolonaslednika Umberta.
Nov plesalm rekord
Buenos Aires, 26. marca, ba-Znanemu nemškemu alpincu Lin-ku je uspehi, da se je povzpel na naj višji vrh ameriškega kontinenta Akonkagii'0 (7004 m), kjer j'» zasadil argentinsko zastavo, nem-, ško s kljukastim križem in cilimpijr1 sko.
Schuschmgg doma
Dunaj, 26. marca- u. Iz Rima sta prispela zvezni kancelar dr« Schuschnigg in zunanji minister Berger-VValdenegg. Na kolodvoru so iju pričakovali člani vlade in osebje tal i tinskega in madžarskega poslaništva na Dunaju.
Reforma zavarovanja v Avstriji
Dunaj, 26. marca. u. Radi tež--koč zavarovalnega društva »Fe* ni.\« se doznava, da je ministrski svet. kj se je včeraj sestali takoj po pnihodu dr. Schuschnigga iz Rima, sklenil, da izda šllini zakonske dekrete o reformi vsega sistema zavarovanti v Avstriji. Pcr' sebm> se bo tio tikalo vprašanja q izplačevanju prenifij zavarovalnih društev-
V starih romanih smo včasih brali, da so deklice »priplavale« komu v naročje. V Ameriki so vpeljali kot najnovejšo modno norost čevlje za ženske s prožnimi petami. Namesto navadne pete imajo čevlji prožna peresa. Tako je ameriška čevljarska industrija uresničila sanje poetov, ki so njega dni videli, kako so lepe žene z navadnimi petami kakor aiigeljci od kod prifrcale . . .
Najnovejša poročila glej na strani 7.
Beseda dneva
Vem in prepričan sem v Go spoda Jezusa, da ni nič nečisto samo na sebi; samo če kdo misli, da je nečisto, je za njega nečh sto.
(Pavla apostola list Rimljan nom, pogl. 14, 14 — 15.)
Oj ta preljuba
konkurenca!
Ljubljana, 26. marca
Za praznik oznanjenja Device Marije, ki je rodila Njega, ki je dal človeštvu najplemenitejši nauk: »Ljubite se med seboj!—« se je ta ljubi »Slovenec« po sv o; ji krščanski morali (kakor jo on razume) divje zaprašil v naš list in nas oklevetal, kakor zna to samo »Slovenec«. Imenuje nas izdajatelje »šunda« in nas dolži, da narod demoraliziramo in boljševiziramo. Spotika se na nas šib poročilih in kot »zelo značils na« primera, kako je naš list »nemoralen in pohušljiv«, navas ja našo vest o poroki 14-letne muslimanske ločenke z lOsletnim dečkom in našo razpravico »V kačo zakleta deklica«.
Mi smo zabeležili tisto vest kot zanimivost, kakor so jo pris nesli tudi vsi zagrebški in beos grajski listi. Če se pa »Slovencu« ta zakon med Msletno žensko in lOsletnim dečkom zdi nemoras len, naj se prereka o tem z muss limani, nas se ta stvar prav nič ne tiče. V tisti razpravici o beli kači pa smo samo malo zasmes šili babjeverstvo in vraževers stvo. Če nam »Slovenec« dokaže, kaj je na tem nemoralnega in pos hujšljivega. dobi cekin.
Ampak saj za vse to ne gre pri »Slovenčevem« napadu. Zas jec tiči v čisto drugem grmu. Razumemo, da gre »Slovencu« čedalje hujše na živce to, ko vU di, kako se naš list med ljuds stvom širi, in zato je nastala za »Slovenca« nujna potreba, da mora — kakor piše, — poseben pozor posvetiti dnevniku »Glas naroda«. Iz »Slovenčevega« nas pada govori samo gola konkus renčna zavist in nič drugega. Si* cer se bomo pa o tej zadevi s »Slovencem« še drugače pomeniš li. Opozarjamo ga samo na zas kon o nelojalni konkurenci, ki se ji pravi po domače: umazana konkurenca.
»Slovenec« nas ne bo učil mos rale. Mi nosimo krščanstvo v sr« cu in ne na jeziku. Mi nismo nis kakršni farizeji ne svetohlinci
Naj si »Slovenec« rajši vzas me k srcu besede apostola Pavla, ki smo jih zapisali v das našnji »Besedi dneva«, in naj se o morali tudi še drugače pouči iz sv. pisma, ki pravi: čistim je vse čisto, ognušenim pa vse ognušenol
Kar zadeva politično orientas cijo, nam hoče »Slovenec« tudi to in ono ■ podtikati, zlasti pa ne s ke »simpatije« za gg. Jevtiča, Marušiča, Puca in druge.
Ugotavljamo, da smo političs no popolnoma nevtralen list, in
Pariz v mrzlici
Vprašanje dneva: Ali bo vojna ?
Pariz, 24. marca.
Toplo pomladansko sonce zvab-Ua prej ko slej ljudi iz kavami na ullice im avtomoMLi drvijo kakor vodno preko Elizejskih poljan, prostranih bulvarjev in razkošne Plače de 1’Oipera. In ven-dar občutiš na vsak korak mrz-kco, ki stresa to središče sveta od tisi tega dne, ko je Hitler s svojo vojsko zasedel Porenje. Ljudje kar trgajo kolporterjem liste iz rok in vsi pogovori se sučejo samo okoli tega enega vprašana: AH bo vojna* Ali nas bodo Angleži pustili na cedilu? In kaj bo Hitler prihodnjič naredil, če se mu ta kršitev pogodbe nekaznovana spregleda ?
Kadar se je v velikih kinih doslej prikazal na platnu .
Zdaj to teoensKo revijo vselej prekinejo, preden pridejo na vrsto Hitlerjevi filmi in diapozitiv zaprosi: »Naslednje slike se morejo pokazati le, če se bo občinstvo zdržalo vsakega izražanja' svojega mnenja.« In tako ždi tisočglavi parket ledeno nemo pred platnom, na katerem korakajo nemške čete
z dvignjeno roko. tesnobna tišina vladti v hiši.
Vedno predvajajo pred temi najnovejšimi posnetki iz Porenja stare filme, ki kažejo odhod antantnih čet iz Porenja, kakor o: hoteli reči: Ali nam je bilo tega treba?
Glasilo nemških emigrantov »Pariseir Tageblatt« si je mora! nadeti zaščitno znamko v francoskem Jeziku: »List borbe proti hitleržimu in za svobodo in človeške pravice«, kajti Francozi, katerim je nemško pisan list Hitlerski list, so emigrantski časopis trgali s kioskov.
Z -enega din e na drugega so trgovine izumrle. Preteča vojna je potisnila v ozadje tudi zanimanje za gledališče. Nnivečii sezon-
ski uspeh, nova Mustiuguettina revija »Pariške rožice« v »Al-hanrbri« je bila prve tiri tedne vsak večer razprodana; zdaj mora ta priljubljena zvezdnica
—	da, še vedno ljubljenka Parižanov! — biti vesela, ako vidi pred seboj dobro zasedeno hišo. Novi Chaplinov film, sicer nedvomno bulvarski pogovor vseh,
—	komad da ga kdo omeni. Pred uredništvi dnevnikov pa stojijo razburjeni ljudje v trumah in čakajo na novice
Parlamentarne volitve, ki sicer vedno razvnemajo Francoze do pr ekipe vamja., so pod vtisom Hitlerjevega udara postale nevažne in napovedi za izid volitev pravijo samo: močan okret bo na levo! Ponovni sporazum v Londonu tega mrzličnega stanja, v katerem se nahaja danes ves Pariz, ni spremenil niti za spoznanje Ljudje ne dajo nič več nič na take mešetarije in diplomatske manevre.'.. Splošno razpoloženje je topo, resigniratio, v svoji tišini skoraj strah zbujajoče. Vsem se zdi nesmiselno, proti položaju se upirati, godrnjati.
Pariški taksiji so že dolga opremljeni z radijem, ampak doslej se ga je redko kakšen pasa-žir posluževal. Zdaj .c tudi radio v taksiju postal važen: ker vsakdo preži na najnoveiše vesti, kakor da bi vsaka sekunda utegnila hiti proglašena mobilizacija ali pa novo dejanje soseda ustvariti novo situacijo.
Ni to več nervoznost, ki obvladuje Parižane; vročica razburjenja in pričakovanja je že vse oslabila. Ljudje računajo že trdno z nečim nespremenljivim. Kaj bo to nespremenljivo, že ne zanima več. Samo eno je gotovo: Francozi vedo zopet, da bo Francija na koncu koncev navezana na sebe samo. da se na nobenega zaveznika ni zanašati...
Tajne volitve so — obljubljene
Beograd, 26. marca-
Na smočnji seji senata je govoril tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ki se je v svojem ekspozeju dotaknil vseh perečih problemov svojega resora- Iz teh izjav posnemamo:
Posebno mnogo se je poudarjala potreba po predložitvi političnih zakonov, zlasti volilnih zakonov. Politični volilni zakonj morajo biti ali volilni zakon za se.
da nam je tu vseeno: ali desno ali levo. Mi smo zapisali že marsikako simpatično besedo tudi za gg. Stojadinoviča, Ko= rošca in Kreka, pa smo zato že morali preslišati očitke, da smo »klerikalni«. Zlasfi za dr. Koro: šca smo mi našli dovolj ob jek: livnih, pravičnih besed v času še, ko še ni bil na oblasti,
\ ' '
Toliko »Slovencu« v kratek odgovor na njegov zlobni na: pad. In s lem smo ž njim opra: vili.
nat, ali volilni zakon za Narodno skupščino, al; volivni zakon za mestne in kmetske občine.
Kar se tiče kmetskih občin, mislim predložiti Narodnemu predstavništvu dopolnilni zakon, ter se mi zdi, da je treba uvesti tajno vo-livno pravico. Kar tiče volilnega zakona za mestne občine, mislim, da je treba spremeniti tudi ta zakon. da bodo vsi člani mestncgaz zastopstva voljeni in da ne bo vlada imenovala ene tretjine zastopstev. Oba zakona sta že goto. va ter čakamo samo ugodne prilike, da ju predložimo skupščini.
Meseca oktobra bomo najbrž imeli volitve v kmetske občine. Isto se bo najbrž zgodilo tudi v mestnih občinah.
Kar se tiče volilnega zakona za volitve v Narodno skupščino, veste, da je že gotov, a je predsednik naše vlado povedal, zakaj tega zakona še ne moremo izdati. Zdi sc, da je nastopila prilika, ko to lahko storimo. Predpogoj pa je primerno ozračje za volitve v vsej državi. Tega leta bomo imeli volilni psi.
bozo radi občinskih volitev, ki se bodo vršile v vseh banovinah. Ali je sedaj čas in ali so se pomirile v našem političnem življenju stra. sti tako,.da bi se mogle vršiti vo. litve v Narodno skupščin0 ? Mislim da nima nikdo toliko poguma in hrabrosti, da bi danes to potrdil. Ko se bo pa videlo, da je ta atmosfera ugodna, tedaj ne bomo dolgo čakali z volitvami narodnih poslancev-
Dnevna kronika
—	Poročila sta se v trnovski cerkvi v Ljubljana gdč. Hedvika Šušteršič ter g. Ivo Prosen, uradnik Vzajemme zavarovalnice. Čestitamo.
— Strokovni kmetijski tečaj za učitelje kmetsko-nadaijeval-nih šol. Kr. banska uprava bo priredila strokovni tečaj za učitelje kmetsko - nadaljevalnih šol na ba,novinski sadjarski in vinar" ski šoli v Mariboru v treh razdobjih. Prvo bo trajalo od 20. aprila do 16. maja, drugo od 15. do 20. junija in tretje od 5. do 24, oktobra.
— Združenje jugoslovanskih in-ženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, ima svoj XVIII. redni občni zbor v soboto 28. marca ob pol 20. uri v društvenem lo-ikaijii na Kongresnem trgu l-II (poslopje Zvezda).
—	Prošnja vojnim dobrovoljcem. Vojni dobrovoljci, ki se spominjajo Gostiše Karla, po rodu iz črnega vrha nad Idrijo, ter k a jveč vedo o njegovem dobro-voljstvu, se naprošajo, da to takoj javijo Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani-
— Sokol Ljubljana-Šiška priredi v petek ob 20. slavnostno prosvetno akademijo v počaščenje bivš. predisedimiika češkoslovaške republike br. Masarvka. Pri proslavi z glasbenimi in pevskimi točkami sodelujejo priznani slovenski vokalni kvintet, pevci šišenske »Čitalnice«, Kernčev godalni kvartet, mlad. pevski zbor. solisti i, dr. Vabimo vse sokolstvu naklonjeno občinstvo predvsem Šiškarje. Ker je za ta umet niški večer veliko zanimanje, prosimo vse, da s’i nabavijo vstoP niče v predprodaji v Sokolskem domu.
— Umrli so; v Ljubljani ga-Marija Štefe, ga. Frančiška Liti' bič, ga. Marija Jeras, v Mariboru g. Ivan Stegnar. N. p. v m.! Sožalje žalujočim!
— Poročila sta se gdč. Ada Zavrtanik. hčerka tovarnarja čokolade v Lescah na Bledu, in £ Evaild Sitar, občinski delovodja-Čestitamo!
— Zborovanje ljubljanske#1 učiteljskega društva. Sre&ko dru* Stvo Jugoslovanskega učiteljskega združenja v Ljubljani priredi v soboto 28. marca ob pol 9. 11 pl v telovadnici II. deške bsnovn6 šole na Grabnu veliko zborovanje. Na zborovanju bo predava, priznani prakt ik sodobne pedagogike g. Ernest Vrane iz MaiJ’V' ra o modernih učtVh metoda]'-Predsednik JUU g. Ivan Di-rrmj ho poročal o nov:h uredbah k]0^ vzdrževanja narodnih šol d is plinskem postopku za učite J narodnih šol in izipremembah
koma o učnih knjigah
Obupno dejanje v duševni potrtosti
Kamnik, 26. marca Včeraj se je v trenotni duševni zmedenosti obesil v Perovem pri Kamniku železniški uradnik Juto Horvat iz Osiiieka.
Že pred dnevi je prišel obiskat svojega sina ing- Horvata. Starček je bil usodnega dne že dopoldne zelo potrt, ko pa se je vrnili s sprehoda, je odšel na podstrešje, kjer se je v podstrešni predsobi obesil.
Domači so ga takoj pogrešali, toda ko so prišli na podstrešje, je bil starček že mrtev. Vsi poskusi, da bi ga zbudili k zavesti, so bili zaman.
Maribor
m— Narodno gledališče. Petek. 27. marca: Zaprto. - Gostovanje Erike Druzovičeve je zaradi nenadnih zaprek preloženo na poznejši čas
m— Kino. Grajski: Film. o katerem bo govoril ves Maribor je »Dušica« po istoimenskem romanu V glavnih vlogah nastopata Hansi Knoteck in Hans fitiivve. Union: Najzabavnej-ša veseloigra »Pvgmalion«. V glavni vlogi .Tennv .bigo.
m— Vasja Pirc, naš šahovski moj ster, se bo v apiihi udeležil šahovskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije, ki bo v Novem Sadu.
m— Obsojen občinski odbornik. Sre-sko sodišče je obsodilo na 7 dni zapora in 60 Din globe pogojno na dve leti limhurškega občinskega odbornika Avgusta Javnika. Tožil ga je ostali občinski odbor, ker je Javnik na neki občinski seji kričal: »Vi vsi skupaj ste roparji ker ste ropali pri volitvah in tudi drugod ste ropali!«
m— Kino zastonj bo od 1. aprila dalje na Trgu Svobode. Neki podjetni Mariborčan ho na strehi Scherbau-mnvega paviljona predvajal mimo reklamnih filmov in diapozitivov tudi kratke zabavne filme.
m— Stenografija zastonj! Stenograf-eko društvo v Mariboru nudi svojemu članstvu vsak prvi in tretji ponede-Ijpk v mesecu ob 2fi uri v Trgovski akademiji priliko vežhanja — in to Zastonj.
Celje
c— Razvitju zastave Strelskih družin celjskega okrožja dne 8. maja bo kumoval kraljevič Andrej. Prireditev 1)0 velika manifestacija.
c-— Konj je brcnil in hudo poškodoval po desni strani reber 47-letnega Posestnika Cizeja Franca v Št. Petru v Sav. dol.
. c— Žetev smrti. V Košnici št. 5.
umrla 23. 60-letna posestnica Fran-®|ška Ocvirk, v Zagradu št. 8-1. pa ‘ kletna delavčeva žena Marija Kun-Rfer. N. v m. p.l Žalujočim sožalje.
Delegacija akademikov Se je vrnila iz Beograda
n	L,ubijana, 26. marca.
Dosebna deputacija zastopnikov , u^ateljev ljubljanske univerze. 11 Je v nedeljo 22- t. m. odpotova-v Beograd, da obvesti vse od-ciine ljudi o zahtevah ljubljanskih eučiliščnikcvr, se je danes zjutraj „ nua jz Eleograda v Ljubljano. D,f^na množica dijakov je deda v9® Pričakala na kolodvoru, 01 ‘Zvedela o uspehih delega-
lenkosten c*c*’cgaa'l'e pa i6 bil ma-
Vesela novica za kamniško delavstvo:
Tovarna Titan bo razširila obrat
Kamnik, 26- marca.
Na sobotni seji je odbor kamniške mestne občine sklepal med drugim tudi o proračunu za bto 1936/37. Proračun za to leto znaša 530.454 Din ter je tako za približno 6000 Din man.šj od lanskega. Občinske doklade pa so zmanjšane od 77% na 60°/».
Na seji se je tudi sklepalo o prošnji industrijskega podjetja »Titan« za znižanje cene električnega toka- Tovarna »Tiitan« namerava v tem letu močno razširiti svoje obrate, kar ji te pa pri tako visoki ceni električnega toka (130 para za kwh) skoro nemogoče Ker porah’ tovarna v^čmo toka kot
pogonsko silo, je zaprosila mestno občino za znižan.e tokovih cen na 80 para za kwh. To je namreč nočna tarifa za tok v Kamniku. Sicer bi bilo podjetje prisiljeno premestiti svoje obrate v Osijek.
Ker je v interesu občine, da ostane podjetje neokrnjeno v mestu in se tu celo še razširi, je bila prošnja z malimi spremembami zadovoUvo rešena-
Tovarna »Titan«, ki zaposljuje večino kamniškega industrijskega delavstva, bo tako pričela z razširjenjem svodih obratov že spomladi, kar je posebno za okoliško prebivalstvo prav razveseljiva novca.
NAŠI V AMERIKI
Huda kazen. Iz Milwaukee poročajo, da je bil gostilničar M. Gončar obsojen na 6 mesecev zapora ali na 250 dolarjev denar ne kazni, ker je prodal nekemu pijanemu gostu kozarček žganja.
Smrtno se je ponesrečil V Nju-jorku Vincent Bcnzekovi-č. Ko je snaži! okno, je omahnil in strmoglavil na cestni tlak, kjer je obležal pri priči mrtev.
Nesreča s samokresom. V Ca-lumctu je po nesreči obstrelil s samokresom 15 let stari John Mu-kavec svojo 12 let staro sestro. Igral se je z orožjem in ni vedel, da je nabito. Krogla je deklico zadela v nogo.
Žrtev prometne nesreče. Blizu Gladstona se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje treh potnikov, in sicer dveh Američanov in našega rojaka Josipa Bi a zim e.
Žrtev poklica. V bolnišnici v Broughtonu je umrla 20 let stara Ana Fajdiga. Bila je bolničarka Pri izvrševanju svojega težjega poklica se je močno prehladila in podlegla pljučnici.
V Chishtomu je umrla Marija Petrič, rojena Kovačevič. Doma je bila iz Povsece pri Sv. Trojici na Notranjskem. Zapustila je dva otroka in moža Frana Petriča. — V Clevelandu je umrl Frank Pšen čnčk, ki je bil doma iz Birežic. Star je b:l 56 let, v Ameriki je žive' 22 let — V Fs-
meralih je umrla Ivanka Požar iz Slatnika pri Ribnici. Stara je bila 53 let in je živela v Amerik; 35 tet. — V Rookdialu je umrla vdova Lukšič. stara 44 let, zapušča 6 otrok, ter John Grili, star 50 let, ki ie zapustil ženo in 4 otroke. — V Clevelandu je umrla v bolnišnici Frances Mihevc, rojena Nagode, doma iz Logatca. V Ameriki je živela 15 let. Njen mož je umrl pred 7 leti. —
V	Milwaukee je urn/rl John Turk. star 46 let, doma iz Rečice v Savinjski dolini. V Ameriki je bi! 25 let.
Clevelandu je umrl 66 let star: Mihael Mastnak, ki se je pred 32 leti preselil iz Celja v Ameriko.
V	Clevelandu je umrla tudi Marija Papež, rojena Pečjak, po doni ičp Gregorjeva mati. Stara je !xla 55 let, doma pa je tria iz Sevce, občma Šmihel. V Ameriko je prišla pred 35 leti.
V Shebovganu je umrl Matija Razborniik. star 66 let, doma iz Savinjske doline. V Ameriki je živel 32 let. Zapušča dve hčeri, v rojstnem kraju v Sloveniji pa živi še njegov oče. — V Clevelandu j umrl John Bergoč. Bil je samec m star 59 let. Rojen je bil v Žejah v občini Slavina na Notranjskem. — V Njujorku se je poroči jugoslovanski poidkonzul dr. Ante Pavelič. Za ženo je vzel Marijo Ano Smith, Američanko iz Člik a ga.
Intervencija poslancev glede Bate
Beograd, 26. marca
Skupina 39 narodnih poslancev je predala notranjemu ministru in ministru financ krajšo protestno spomenico, v kateri zahtevajo od obeh ministrov, naj se zabranijo protestni shodi proti Bati in onemogoči razbijanje izložbenih oken tvrdke Bata.
Spomenica pravi, da časopisi dnevno poročajo o neštetih protestnih zborovanjih proti Bati in napadih na okna Batinih prodajalnic. Februarska anketa je v tej zadevi ugotovila, da je v vsej državi okoli 12.000 čevljarjev in da po statističnih podatkih obrtniških zbornic čevljarska obrt ne nazaduje, ampak celo raste. Razume se, do so nekateri čeoljarji v težkem položaju, ki je splošen pojav, vendar pa stanje dejansko le ni tako, kakršnega se skuša prikazati. Protestno akcijo proti Bati podpira in finansira zagrebška Batina konkurenca.
Notranjega ministra opozarjajo nar, poslanci v predmetni spomenici na sporedno akcijo kmetov proti »Čar-
šiji«, ki smatrajo, da so protestni shodi proti Bati naperjeni takorekoč proti vasi. ker se namreč na teh protestnih shodih stalno zahteva prepoved prodaje gumaste obutve (opank) in visoko oMavčitev obutve, s čimer bi se obutev silno podražila.
V spomenici naprošajo končno narodni poslanci g. notranjega ministra, naj z energičnimi ukrepi pride temu zlu v okom in prepriča čevljarje, da s svojim terorjem na uiici ne bodo mogli uresničiti zahtev, ki so naperjeni proti interesom milijonskega prebivalstva.
— »Na Trški gori« je naslov novega izviirnega dela. katerega premijera bo v sredo 28. t. m. v ljubljanskem ŠenHakobškem gledališču. Igro je spisala Metka Bučarjeva, ki slavi v soboto 25 letnico svojega prosvetnega udejstvovanja. V nedeljo se igra po-novi.
Čitajte „Glas naroda"
Pod snežnimi vrhovi so izkopali Emilu prerani grob
Kamnik, 26. marca* Kakor v poslednji pozdrav so se včeraj popoldne odkrile planine v vse« svoji krasoti, ko so številni prijatelji planinci in Sokoli spremili Emila VVilfana na njegovi zadnji poti
Na prijaznem gričku pod sneženimi vrhovi so izkopali tovarišu Emilu prerani grob. Tako bi za vedno ostal med temi velkani, kamor se je spet in spet vračal iskat miru za svoje težko živLenje. Saj je bilo polno borb in naporov, katerih se pa Emil ni strašil. Vedno je ostal zvest svojim načelom. Delo na Taboru in v Jadranu mu je bilo v največje veselje. Ni bito brezuspešno. S svojim odkritim značajem si je pridobil) sodelavcev, ki so ga posnemali.
V	sprevodu ovenčanem s preprostim planinskim cvetjem, so ga spremili vsi, ki so poznali njegov blag značaj in njegovo odkrito prijateljstvo- Tako njegovi tovariši z univerze kakor tudi sotelovadoi Sokola na Taboru ki so mu poklonila krasen venec cvetja.
Ob grobu so mu zapeli domači stranjski fantje, v imenu planincev pa se je v ganljivem govoru poslovil od njega tovariš Boris Režek.
Ko smo odhajali, je bili grob poln planinskega cvetja.
Počivaj v miru. tovariš Emil, in naj Ti bo zemljica lahka. P.
Vrvenje v Ljubljanici
Ljubljana, 26. marca. Nepričakovano dobro se je do-sedaj obnesel marec, zato je podjetje Dukič pričelo z nadaljevanjem regulacijskih del v Ljubljanici.
Betonski opornik, ki je lani tako žalostno klonil izpodjedajoči vodi, so vendarle do tal podrli in izklesali in bo novi stal že jutri. S tem bo skoro ! in pol km dolga betonska škampa dograjena. Preostaja le še opornik na zaisprotni strani, da se ne bo bati spet vodne nevarnosti. Ce bo vreme dopuščalo, bodo takoj pričeli z betoniranjem začetkom aprila tam, kjer so lani nehali. Na brežinah ob prulski in trnovski strani pa številni delavci vih-te lopate in krampe in nakladajo terenski materijal ter ga z lokomotivo odvažajo za Kolezijo.
V	začetku drugega meseca bo-
do položili na prulski strani nov tir. Vpregli bodo radi hitrejšega odvoza še drugo lokomo i-vo. Ob Trnovskem pristanu od Jeka do Opekarskega mosta bodo zgradili še dva metra visok betonski opornik. V Ljubljanici ju zaorsVnih 100 delavcev^________
»Mamica, ali naj ti povem kako storjo?«
^No. povej jo, smček.«
»Ampak ta sttorja je prav kratka.«
»Nič ne dč, kar povej jos MJ-ček-«
»Dobro. Torej poslušni, mamicat Nekoč je bila velika, velika stekle« niča in .... to sem jaz zdaj ubil-«
★
— Ženska, s kom si se pa toliko časa razgovarjala na hodniku?
— S sosedo; mudilo se ji ja- pa ni utegnila stopiti v sobo.
V kaščo je faodšl po denar
Stara vera, da je denar najbolje shranjen v kašči
Ljubljana, 26. marca-Škodoželjno poročanje o sodnih obravnavali nam je »Slovence^ očital na praznik, v isti številki je pa sam priobčil poročilo s prav privlačnim naslovom:
»Zaradi poskušenega umora bo sedel tri leta«.
čeprav je v poročilu s polnim imenom imenovani fant zagrešil samo poskušeno tatvino in je za to dobil 1 leto robije. Prav nič ni ukradel, še manj jie pa koga napadel ali pa celo poskusil umoriti, vendar bodo pa čitatelji »Slovenca« tam okrog Kamnika ugibali, zakaj naslov njihovemu rojaku očita poskušen umor in 3 leta, čeprav v članku ni nikjer teh očitkov. Nastali pač niso v sodni dvorani pri poročanju, temveč šele v uredništvu »Slovenca«. Poleg pravega fantovega imena in priimka ter starosti je v »Slovencu« tudi natisnjeno, ■ odkod je obsojenec, kar gotovo vsaj njegovim sorodnikom ne bo posebno p rijemo. Kakor naši čitatelji sami najboljše vedo. pa naš list v poročilih s sodišča le izjemoma objavlja prava in polna imena in skoraj edino tedaj, če je obsojenčevo ime pred nami objavi! žc kak drug list. Sedaj naši čiitaitelii tudi vedo, kdo ni škodoželjen-
Nazaj je hodil
tisti fant v kaščo v Zgornji šiški in sicer pri hiši, kjer je služil. Stara vera je namreč na kmetih, da je denar najbolj varno shranjen v žitu v kašči, saj so kašče navadno zidane ter obokane celo pri drugače lesenih hišah in je v n ih najbolj varen pred ognjem in tatovi. Če pa vlomilec že vdre v kaščo, ali naj prebrska vse žito, da najde skriti denar?
Hlapec je pa v kašči, kjer je imel večkrat opraviti, izvohal denar m je prvič vzel 5000 Din ter se odpeljal na nmrje. Ko ga e zapravil, je prišel nazaj in je spet poiskal v kašči denar ter vzel še 15.000 Din. Ko je drugič prišel n i-zaj, je pa šlo žn.tim še 25.000 Din in za 5000 Din zlatnine- Za vse to je bil obsojen na 3 leta robije. Ko je pa odsedel 16 mesecev, je bil deležen amnestije in 15. februarja so ga izpustih' iz mariborske kaznilnice s poukom, da bo moral takoj priti nazai in odsedeti še ostanek, če hi se spet kaj pregrešil na podobmi način.
V tretje gre rado
Im res je. tudi pogojno iz kaznilnice izpuščeni fant tudi že tretjič šel nazaj ,v kaščo, kjer si je s svojimi obiski in s svojo hojo nazaj •prisluži! 3 leta. In ker ie že tret'iič prišel nazaj, da bi snet v kašči pobrskal po žitti, zato je zadmič sedel pred malim senatom na št. 79.
Hudo je seveda človeku, ko pride iz zapora, iskati dela. Preveč se jih povsod ponuia in vsakdo nerad vzame v hišo neznanega človeka. Kdor pa ve, da ie sedel zaradi tatvine, hi bil pa dandanes bela vrana, če bi ga sprejel pod streho. Saj ga niti oče doma ni maral in je sina poslal, naj gre po svetu za delom. Tako se ie namreč fant zagovarjal, očeta pa nismo slišali na sodniji. Kakor re-
čeno, je bili fant že peti dan, ko so ga v Mariboru pogojno izpustili, žc spet v Zgornji Šiški v hiši, kamor je vedno hodil nazaj. Videl je gospodinjo, kako se je odpeljala s kolesom, pa je že zlezel skozi okno v kleit. Rad bi se bil najedel in je šel še gori v vežo- Vrata ie vlomil in šel tudi spat v kaščo.
— Ali po denar v žitu? ga ve vprašal drž. tožilec dr. Lučovnik.
— Mislil sem, da je še denar tam, pa ie gospodinja takoj prišla.
Smuknil je v sobo za omaro, gospodinja ga je pa zagledala in seveda pričela kričati na pomoč. Fant je urno stekel pod streho in že odkril tudi nekaj opeke, da bi se bil izmuznili- Kakor je zatrjevala gospodinia. ie vzel seboi pod streho tudi od tehtnice utež za 10 kg.
— Nj res — naj priseže! se ie branil.
— Res, res! Na mizi pod streho jlo je pustil! Rekel je, da ne bo nikdar več. Zahtevam 100 Din za škodo, ki jo ie napravil nn strehi.
Maribor, 25. marca.
Cisto svojevrsten slučaj je obravnavali včeraj rnaili senat okrožnega sodišča. Na zatožni klopi je sedel resnični In nepotvor.eni — živi mrtvec.
Neki Štefan Bohar iz Ženaveij v Prekmurju je bil lani 22. .unija obsojen radi nekih prestopkov na 4 mesece stirogega zapora. Fant je star Šele 24 let in mu ni dišalo hoditi v zapor. Ko je 16. septembra lani doti s sodišča poziv,, naj nastopi kazen, je sodišče prejelo v odgovor na to pismo in v njem — mrtvaški list, s katerim župni urad potrjuje, da je štefam Bohar dne 10. avgusta I. 1935 — umrl.
Tako je bila. oziroma bi bila zadeva v redu, ako ne bi bito na tem mrtvaškem listku nekih
Celje, 26, marca. Drobni in bledi 32 letni Vah Karel je sedel na zatožni klopi okrožne sodnije. Vah je doma iz Buč. obsojen je bil že petkrat, zadnjikrat je bi obsojen v Celju na I leto. a je bil zaradi amnestije kmalu izpuščen. Sedaj pa sta bili proti njemu dvignjeni kar dve obtožnici, eno je dvignil državni pravdnik dr. Požar, drugo pa niegov oče, 70 letni posestmik Vali Mihael iz Buč.
Vali Karel je kradel prav vse. kar mu jc prišlo pod roko. Pri očetu je vlomil oborožen s karabinko.
Nekoč ga je konj
brcnil v glavo
Na posamezna vprašanja predsednika dir. Ročnika je Vah Karol odgovarjal le s kratkim: »Jaz ne vem.« Priznal in spomnil se ni niti ene izvršene tatvine. Ko je državni pravdnik čital obtožnico in med razpravo je bM Vah
za strah pa še nisem nič prijavila. Tudi največ je kriv, da so mati umrli, ker jim je zaradi razburjenja po onih tatvinah tako srce oslabelo. Pošten in priden je bil, ko je 3 leta služil pni nas za hlapca-Ko je pa prišel od vojakov nazaj, je pa toliko pokradel.
Tam sem se pokvaril, ker so vsake sorte ljudje.
Tudi ta izgovor mu ni pomagal, saj je prevečkrat hodil nazaj, sr cer so ga pa tudi poučili, da se pri veljakih ne uče kraje.
— AM je bilo še kuj denarja v žitu? so še vprašali gospodinjo.
— Sedai ga pa ni bilo nič. saj smo pravkar mater pokopali! je zastokala priča
Zaradi poskusa tatvine je bil spet obsojen na leto dni roblje in zaito, ker je Ml v Mariboru izpuščen samo pod pogcijem, da ne ho kradel ali ne poskušal kaj podobnega, mu bodo pa v Mariboru priložili še tisti dolgi ostanek. Nazaj v Maribor bo torej še prišel, a v kaščo gotovo ne bo več. bodil nazaj-
sumljlvosti. Uoispudoim pri sodišču se je namreč zdelo, dia je mrtvaški list nekoliko ispravljen. Popravki pa so bili nalašč
—	pri datumih. Zato je sodišče uvedlo natančnejšo preiskavo. Tako je bilo končno ugotovljeno, da je res umrl 10. avgusta Štefan B’oliar, ampak ne tisti, ki je bil star 24. let, ampak njegov
—	ded. Tudi letnica jc bila malo narobe. Stari Bohar je namreč umrl 10. avgusta, a ne 1. 1935., ampak — celili 13 let poprej.
Mladi Štesan Bohar, ki je še živ in zdrav in čvrst, je moral radi tega ponovno stopiti pred sodnike, ki so mu k prej prisojenim 4 mesecem navrgli še — dva im pol meseca strogega zapora.
nad vsemi očitki povsem desin-teresiran, mirno je opazoval velike umetniške slikarije po stropu sodne dvorane. Med preiskavo je povedal, da ga je nekoč brcnil v glavo konj in od tedaj ima omračen um, se ne spominja ničesar. Popolnoma n:č ne ve, ali je kedaj tatvine izvršil, ali ne Zagovornik dr. Goričan' ugotavlin. di Vah ni odgovoren za svoto dejanja, ostudi je dr. Pestotnk. ki je specijalist za duševne bbV/n!. iztovi'' da Vah ni duševno hoton.
Ne priznava ga več za svojega
Kot edina priča je bil razen neke zasebne udeleženke zadišali še oče, 70 letni Miha Vah, ki jc takole pripovedoval in cipisal življenje svojega sima: Ko je bil Karel star pol teta, smo ga dali k teti v Št. Peter pod Sv. gorami. Teta mu je hotela zapustiti svoje posestvo, a Karel je že v
Živ mrtvec na zatožni klopi
Prebrisani Štefan, ki je ponaredil mrtvaški list
Medtem ko so ga sodili,
. izgubljeno buljil v slike na stenah
Londonski puškar Blaud ie dal v promet novo iznajdbo — harpunsko puško, s katero ie mogoče iz daljave 40 m harpuuirati večje ribe, morske pse itd. Levo je ribič z ročno harpuno-
mladosti zašel na slaba pota. Ko je hodit še v šolo, je na paši nekoč padel s kotli le, vendar pa ni dobil mikakih udarcev na glavi, kar bi mu naj omračijo um. Ko je hit star 18 let, je prišel] nazaj domov, delati ni hotel, živel je brez dela in igral karte. Pri vojakih je bil 15 mesecev, torni je pokvaril neki stroj, za kar sem imel velike stroške. Preje jc bil Karl vedno pri zdravi pameti; ker je z njim imel vse življenje samo sitmo'Stii in plačila, zahteva, da 'naj bo sedaj zadostil p obsojen in ga tudi ne priznava več za svojega sina.«
Jaz ne vem ...
Med takimi očitki, katere je slišali od svojega očeta, jc Karol le o pa zo-val po stropu dvorane slikarije, osivelega očeta in vseh, ki so odločali o njegovi usodi, ni nit' pogledal Iz t:ii',° •'•'"vknie-nosti se je zdramil le. če ga je poklical sodnik, kateremu je v zmedenih - besedah odvrnil le; »Jaz ne vem.«
Zagovornik dr. Goričan je predlagal, da naj d ato Vaha za dc'j časa v opazovanje, ker je nemogoče, da hi znal svojo duševno mračnost tako spretno simulirat, kakor je to trdil državni tožilec.
Po dolgem posvetovanju ic predsednik s. o. s. dr. Ročnik nzrlnsll sodbo, s katero se Vah Karol spoznava za krivega in za vsa izvršena dHanja odgovornega ter se obsodi na 7 let robii6 !ni 3 leta prisilne delavnice. 1 di med razglasitvijo obsodbe ie obtožnec strmci nemo v strop-Na vnrašnnali sprejme kaze1 je odvrnil tudi z: »Jaz ne vem-*
Gospod sodi v gledališču. Za nji"1 a venomer nekdo Sopeta. Z.nto rgu-potrpljenje, jezno so obrne ter re'
—	Ampak lepo vas prosim, to .1° i preveč! Jaz ne razumom niti b" ulico.
—	Kaj vas pa briga, kaj so jaz P0-Ovarjam z ženo, zato tudi ni potre i, da bi sploh kaj razumeli!
—	Slavko, ali ini znaš povedat*! utora žival jo človeku najbliži«'
—	Bvllia, gospod učitelj!
Avtomobilist, ki je moral ob nedavnih katastrofalnih poplavah v Ameriki prepustiti svoj avto valovom, da si je rešil življenje
DOLENJSKE NOVICE
Poleg vsakdanjega kruha — še drobiža
Gospodarske vesti
Zagreb — turistično mesto. Zagrebški gospodarski krogi so z županom na čelu začeli živahno akcijo za proglasitev Zagreba kot turističnega mesta. Tozadevni predlog je občina že poslala banovini.
Grški In turški trgovci — gospodarsko upanje? V Novem Sadu je bil koncem tedna prvi spomladanski sejem, na katerem je vladala prav živahna kupčija. Posebno je bilo prodane mnogo živine, toliko, da kmetje že nekaj let ne pomnijo tako dobre kupčije. Kupci so bili za konje predvsem grški in turški trgovci, ki so prišli na sejem v nenavadno velikem številu.
Vlagatelji propadle banke zahtevajo svoj denar. V Beogradu so se te dni zbrali na sestanek vlagatelji nekdanjo Gostilničarske banke, ki je propadla. Na tem sestanku so si izbrali poseben odbor, ki mu je določena naloga, da pri upniškem odboru naj-odločnejše spregovori, naj se vlagateljem izplačajo vloge iz vsote, ki jo bila dobljena s tem, da so bila prodana posestva članov upravnega odbora ban£e, ki so jamčili za varnost vlog.
Železniška proga Varaždin—Koprivnica se gradi v pospešenem tempu. Trenutno dela na terenu 400 delavcev, katerim pa se bo priključilo še večje število delavcev. Dolžina nove proge bo znašala 42 km in bo zgrajena v kratkem. Vse delo teče prav gladko, edina sporna stvar pa je postalo vprašanje eksproprijacije zemljišč, pri katerem se tamošnji kmetje odločno poganjajo za primerne cene.
Obtok novčanic Norodne banke se je v času od 15. do 22. t. m. zmanjšal za 42.921.580 dinarjev in je znašal 4 milijarde 828 milijonov.
Zborovanje slovenskih industrijal-cev. Jutri bo občni zbor Zveze indu-strijcev za dravsko banovino. Za zbor vlada veliko zanimanje, ker je namreč na dnevnem redu tudi sprememba pravil, za kar pa so mnenja deljena. V smislu predvidene izpremembe pravil. se Im Zveza industrijcev izpre-menila iz prisilne organizacije spet v prostovoljno.
Likvidacija »Kovnice« d. d. Znani Škandal, ki ga je izzval direktor tega podjetja s kovanjem nepravih petde-setdinarskih kovancev, je dal upravi Povod, da je za 28. t. m. sklicala izredno skupščino delničarjev. Skupščina ho razpravljala zlasti o predlogu glede likvidacijo in o direktorju, ki je ponarejal denar.
Trgovinski sporazum z Norveško.
Beogradu se že nekaj dni mudi norveški gospodarski stokovnjak Joha-bessen, ki navezuje stike z našimi Kospodarstveniki in pripravlja teren za trgovinski sporazum med našo dr-*:,vo in Norveško. Iz poučnih krogov Poročajo, da so tozadevna pogajanja v ugodnem teku.
Tekstilna Industrija in sankcije.
red uvedbo sankcij je Italija izva-/ala. v na$0 držačo zlasti bombaž in Predivo. Po sankcijah pa so se morale nas,, predilnice ohrniti za sirovino na
slb ki pa je odredila tako majhen kontingent prediva, da so mnoge pre-('klice prišle v težak položaj zavoljo Pomanjkanja sirovine. Tozadevno
Piašanje še ni rešeno, vendar pa ^Poročajo, da so ho to zgodilo v ok-X,'1'' gospodarskega sodelovanja držav Ma,e antante.
^ranzitni promet skozi našo državo n .)e ,v Preteklem letu v primeri g
' Hnjimi let; 7natno povečal. Lan! r, znašal 2.072. 664 ton ali 267.264
RrSnjeVE)Tope?Xji
Viničarija zgorela
Poljčane, 24. marca. Gori, gori... so razglasili v ponedeljek iz sosednje Mošnice v Poljčanah. Gasilci so takoj odbrzeli z motoriko na kraj nesreče, toda viničairija je bila že spe-peljena. Tako hitro je opravil svoje delo ogenj, ki mu je pomagal veren drug veter. Bil je ta dan tak veter, da bi lahko zgorela vsa vas, če ne bi bilo vrlih gasilcev, ki so omejili požar.
Žrtev požara je postala viniča-rija Jožeta Spamringa. Njegova sestra je kurija v krušni peči. Vnele sto se saje v neometenem dimniku in nesreča je bila na mah tu. Sosedje so jedva rešili otroke, živino in nekaj obleke. Pogorelec ni bil zavarovan.
Omahnila je v globino
Zagreb, 25. marca. Včeraj okrog 2. ure se je primerila težka nesreča v Deželi-čevi ulici. Tedaj je 22 letna služkinja Rezika Meštrovičeva umivala okna v II. nadstropju neke hiše.
Čeprav je predpisano, da morajo biti osebe, ki z zunanje strani snažijo okna v višjih nadstropjih, zavarovane s pasom, jih je malo, ki se po tem predpisu ravnajo’. Tudi delodajalci se ne brigajo dosti za izpolnjevanje tega predpisa.
Tako je tudi; Rezika snažila okna in visela visoko v II. nadstropju kakor lastovica. Nenadoma pa je izgubila ravnotežje in omahnila v globino. Po čudnem naključju je ostala v z lic padcu jz take višine na trdi tlak še živa. Dobila pa je nevarne	no tram j e
poškodbe in si je zlomila tudi desno roko.
Reševalca so takoj prihiteli na kraj nesreče in služkinjo z rešilnim avtom prepeljali v bo'niš-nico. Njeno stanje je zelo resno.
Nesreče
Ljubljana, 26. marca.
V naši bolnišnici so danes iskali pomoč številni ponesrečenci. Vodnik Ivan, posestniški s:ti od Sv. Križa pri Litija, je sekal drevje v gozdu. Sekira mu je pa tako nesrečno spodletela, da se je Vodnik usekal v desno koleno-
Kokalj hrane, triletni sinček delavca iz Tržiča, se je igral doma. Zlezd je na stol ter padel. Pri tem je dobil poškodbe Po roki, ki je najbrže zlomljena..
Gregorc Franc, posestnikov sin, je šel iz šole. Da bi: si skrajšal pot, je deček zlezel zadaij na voz. Nesreča je hotela, da :e deček padel pod voz: kolesa so mu strla obe nogi- Deček ima preoei hude poškodbe.
Kink Marjeta, štiri letna hčerka posestnika in čevljarja iz Tržiča, je koracala po stopnicah in padla ter si zlom la levo roko.
Smolej Primož, delavec iz Tržiča, je branil svojega sina pred n i-padalci. Očeita in sina so nana-dalai nevarno ran'li V prsa, posebno očetove poškodbe so težje, ker ima prebodeno levo stran prsi,
Huptmannova zadeva
Trenton, 26. marca. e. Hauptmann je poslal drugo Prošnjo za pomilostitev- Prva prošnja za pomilostitev je bila odbita z 11:1,
Napaka dolenjskega kme-tijstva obstoja tudi v vem, ker kmetje še vedno odklanjajo vsako izobrazbo umnega gospodarstva, živinoreje, sadjarstva itd., in celo se pripeli, da očetje svojim sinovom branijo posečanjc raznih tečajev, predavanj in strokovnih šol, češ, da so nepotrebne novotarije. Dolenjsko kmatistvo pod takimi pog dl ne more napredovati in škoda, ki nastala. je velUka. Vse to kaže, da je dolenjski kmet še vse preveč vezan na store metode, čeprav so danes povsem drugačne razmere, kot nekdaj- Včasih je kmetovalec krili vse svoje potrebe v naturi. Zato pa ni imel denarnih izdatkov: 'saj je celo davke, dnine in drug': potrebščine kri! s svo imi pridelki. Danes pa donašajo kar smo žc-zadniič ugotovili - dolenjske kmetije komaj za prehrano, vse druge potrebščine in izdatke na mora kmet kriti z denarjem. Ce na denarja ni, je življenje težko!
Nedavno jc neki poznavalec dolenjskega kmeitijstva napisal našim kmetovalcem, da morajo vse gospodarstvo urediti tako. da bo poleg vsakdanjega kruha dona-šalo tudi še dovolj drobiža! Da se pa to doseže, je treba kmetovalce šele vzgajati in jih navajati na to, da bodo v svodih dkcRših go.il: predvsem tiste panoge, ki največ donašajo v gotovini. Z umno živil norejo, vinogradništvom in sadar-stvtom si mora dolenjski kmet opomoči- Dokler bo pa na primer naš kmet uvažal iz industrijske države Nemčije plemensko živino, mu bo pa še vedno slaba predla. O vsem tem poučiti dolenjskega kmeta pa je dolžnost naše javne uprave, ki mn s pomočjo Kmečko- nadal e-valnih šol dvigne kmetijstvo. Te z obveznimi kmečko- nadaljevalnimi šolami za odraslo kmečko mladino bomo zavrgli zastarelo nače-to: česar ni znal moj oče, tega tudi meni ni treba, ker mladina mimo znanja, ki ga bo v teh šolah pridobila v praktičnem življenju, ne bo mogla liti.
O mokronoškj pošti. M o k nuno-
žanje prosijo poštno direkcijo, da napravi pri mokronoški pošti končno že red- Pisemska pošta se dostavlja zelo neredno in so trzanje že navajeni, da prejemajo na primer dnevno časopisje šele naslednji dan alli pa še kasneje. Torkovo številko »Glasa naroda« so Mo-kronožanie prejeli šele kasno po* pčUdne, ker je bili baje poštni sel ta dan preobremenjen z drugimi dostavitvami in je vse izvode našega lista tega dne odložil, kat ne-nujne za dostavo, na naslednji dan. Poštno upravo torej prosimo, da mokronoški žel ; po ureditvi poštnh razmer ugodi.
Otrok
v vrelem lugu
V Gornjem Vrapču je drtižinOj Ivana Bolfana zadela huda nei sireča. B'olfanova ženu je na št e-/ dTniiku grela lug. Kraj matere sg je v kuhinji igral njen dveletni sinček Lojzek.	t
Boifanova je za trenutek po opravkih odšla iz hiše. X njeni odsotnosti se je dete skobacalo k štedlnilku in zgrabilo za poso-f do z vrelim lugom. Posoda se j$ prevrnila in vrela tekočina se^ j* razZia po otrokovem životu. CeZ malo časa jc Lojzek radi opeklini v hudih mukah izd hnil.	1
Starši so javili nesrečo oblar stem. ki bodo zdaj ugotovile » preiskavo, če jih zadene pri tem kaj krivde.
Nove poplave v Ameriki
Ne\\>ork, 26. marca. k. V Peru S'ilva-niji m v zapadni Virginiji so vode zopet narasle in poplavl'3 vse ozemlie. Število človeških žrtev je dosedai; naraslo preko 200 oseb.
------------------------  —4
Oglasi v našem listu so poceni in uspešni
MAŠČEVALEC
Iz domačih gajev
JOŽA LOVRENČIČ:
Kriminalni roman.
75
Predpustni sonet
»Ali je imel brado?«
»Da rmlostljiva gospodična.« »Torej ie! ln om ukazuje vsem tiskan ljudem?«
»Da. On je tisti Jack, ki se ga .vsi tako boje«.
Tereza se je začudila. Tu je mogoče samo dvoje. Alj je imel ta človek lažno brado ali pa si jo je šele kasneje pustil rasti, da ga ne bi kdo tako lahko spoznal, nilkaikor si m vedela razlagati, zakaj bi bil Jack naenkrat to storil. Saj je vendar takrat, ko ga je bila vjela, bil povsem gladko obrit!
Tereza si je zaman belita glavo nad to zagonetko. Saj ni niti slutila, da je bil tisti, ki ga je bila takrat ujela v svoji vili, Edvard, ne pa Jack!
»Rad bi bil zopet pri meni v službi?« se je po daljšem premolku obrnila k Pittu. stoječemu ponižno pri vratih.
»Ali bi hotel zopet nadzirati Jackovo hišo?«
Samo ukažite, gospodična!« »Dobro. Pojdi zdaj z menoj, odkazali ti bom sobo, kjer boš dobil vso potrebno obleko. Tudi si boš moral kako našemiti obraz, da te Jaokovi pomagači ne bodo spoznali.«
Pitt se je razveselil toge nenadnega preobrata in je brezskrbno stopal za Terezo, kateri je zdaj sledila tudi sobarica s ključi.
Sobarica je odprla vrata v majhno predsobo brez okna. Tereza je stopila naprej, Pitt za njo, sobarica pa je ostala pri vratih.
Tereza te odprla vrata na nasprotni strani te predsobe im vstopila v lepo svetlo sobo. Pitt je bil ostal v predsobi.
»No, vstopite vendar, Pitt, to bo vaša soba!« ga je pozvala gospodarica, v istem hipu pa mu pred nosom zaloputnila vrata in naglo obrnila ključ.
»Za vraga! Kaj pa to pomeni? je prestrašeno vzkliknil Pitt in stopil nazaj k prvim vrdtom. A so bila tudi že zak ljenje na.
" Pitt se je bil v jel v past!
VESELA VEST.
Že nekaj dni je Bill hodil po starem mestu od zdavnika do zdravnika. Včasih je po cele ure moral nestrpno čakati, da je prišel na vrsto in vsakokrat znova ves razočaran ugotovit, da ni našel pravega.
Nekega dne pa se mu je sreča vendarle nasmehnila in je na celem naletel na zdavnika, ki je svojčas zdravil Elo in tudi bil napisal tisti račun. Bil je to doktor Spencer, ki je takoj šel pogledat v svoje knjige, potem natančno obrazložil B'.liu ves potek Eline bolezni in mu na koncu tudi zagotovil, d-a je takrat popolnoma ozdravil Elo. Med drugim mu je tudi omenil, da je takrat priporočil Eli, naj gre v kak gorski kraj, kjer bo popolnoma okrevala.
Ves zasopel in utrujen je zdaj pritekel Bill v skrivnostno hišo. Na hodniku je srečal Maggy.
»Ali je gospodar doma?« je vprašal v eni sapi.
Maggv je videla k a,ko razburjen je Bill. Ker je vedela, da je
Bil po Jaokovem nalogu iskal zdravnika, ki je zdravil Elo Morrisovo in čigar račun je bil nekaj popravljen m prečečkan, si je ta-tcoj mislila, da se je moralo zgoditi nekaj važnega.
»■Gospodar je doma,« je odgovorila. »Toda, Bill, stojte — počakajte.«
B'ill pa je ni več poslušal in od drvel gor h gospodarju.
Maggv je začudena gledala za njim, potem pa je kot mačka šla za njim im izg mila skozi neka vrata.
Ko je BIM vstopil v Jackovo sobo, se je na moč trudil, da bi ostal miren, toda Jack je takoj opazil njegovo razburjenost.
»Kaj, kaj mi pr.našaš, Bill,« je vprašal napeto mu zreč v obraz.
»Gospodar — našel sem zdravnika, ki je napisal tak račun,« je javil Bill. »Imenuje se doktor Spencer.«
»Zares, Bill?« je vkliknii Jack in skočil poikoncu. »Doktor Spencer praviš? AH kaj ve o tej stvari, tem popravljanju?«
»O tem ne ve ničesar! Zelo se je začudil, ko sem mu pokazal račun.«
»Hm. seveda. — In kaj si mu rekel?«
»Nekaj sem si izmislil, pa je kmalu postal bolj zgovoren. Povedal mi je, da je v Morrisovi hiši zdravil neko žensko.«
»Ah,« je tiho predse zamrmra'1
Jack, »torej teto------«
»Zdravil je gospo Morris, kaj ne?« je nato vprašal.
»Ne. gospodar, kakor rečeno - « Jack se je ves stresel in presenečeno pogledal Billa.
»Bill. kaj naj pomeni to? Govori!«
»Gospodar,« je odgovoril Bill, »rad bi vam nekaj povedal, pa se bojim, da vas bo preveč zadelo in razburilo.«
»Lepo od tebe, da skrbiš zame, BiH. Toda, mirno povej vse. Od-car sem izgubil njo, me nič ne more več zadeti.«
»No, potem bom pa vse povedal,« je z zadovoljnim obrazom odgovortl Bill. »Ženska, ki jo je zdravil doktor Spencer in katero je tudi rešil smrti in popolnoma ozdravil — je bila — Ela Morrisova!«
Jack je preveč zaupal v svojo moč, se preveč zanašal na to, da lahko prenese vse.
Nekaj časa je nepremično stal, le vse telo se mu je treslo, roke pa so se krčevito oprijele stola, potem pa se je nenadoma zgrudi na stol in zaihtel:
»Bill — Bill!«
»Da, gospodar. Gospodična Morris je živa in zdrava! Kakor rečeno!«
Strašen krik se je razlegel po sobi — je to bilo .od bolesti ali veselja?
Skoraj istočasno je bilo slišati drugi krik — ženski — to je bila Maggv. ki je vse slišala.
Nazadnje pa je zavpil še Bill — kajti z enim samim skokom je bil Jack pri njem in ga pričel na vso moč tresti za rame, pri tem ves iz seibe kričeč:
Obličja nosimo m ne obrazov, glumeč, kakor se komu pač dozdeva: junak je danes strahopetna slevui značaj ima v rezervi ducat jazov.
Zahrbtnež na debelo se namazal je s šminko vdanosti, da ne zardeva, in klečeplazcev nikdar ne okleva, da moško rezolutnost bi pokazal.
Pa dvomiš, da gigantski čas, ki vstaja,
si res pigmejskega rodu ni zgnetel, ki poniglavopotoglav je ves od kraja
In kot nikjer na tem okroglem svetu ob sami misli srečen se naslaja, kako obzirno z bratom bo pometel!
Dr. Joža Lovrenčič je doma z Goriškega in se je rodil 1. 1800. Gimnazijo je dovršil v Gorici visokošolske študije pa na lilo« zofski fakulteti vseučilišča Gradcu. Kot pesnik je skraja pod psedonimom Ksenij Verin nastopal v »Ljubljanskem Zvo= nu«, a je kmalu prešel v krog »Doma in Sveta« in je bil v zad« njih letih pred vojno najvidnejši pesnik tedanje mlade generacije, tega lista. Poleg pesmi piše Lova renčič tudi leposlovna dela prozi, ki jih je več izšlo v samo« stojnih knjigah. Sodeloval je ra= zen pri »Domu in Svetu« še pri »Ljubljanskem Zvonu«, pri »Kmetski matici« in drugod. Ne* kaj njegovih del so izdali celo pisatelj tako ga odlikuje tudi Lovrenčič cenjen kot pesnik m naši rojaki v Ameriki. Kakor je pošten in odkrit značaj. Sedaj deluje kot srednješolski profesor v Ljubljani.
Astrološka napoved
Za 27. marec
Dvoličen dan Dobro stoji poleg neprijetnega. V avgustu rojeni bodo ta dan ugodno občutili, v maju in oktobru rojenim pa prinese nevšečnosti. V splošnem je današnji dan slab za obiske in potovan a, za denar in za ljubezen. Prinaša razočarana Moški bodo imeli danes z ženskami neprilike.
Ženo za kravo
Bolgarski kmet Ženko Koranov v. Plovni je bil z nekim sosedom svojo mlado lepo ženo Vero zamenjal za dobro kravo mlekarico. Sosed pa se je kmalu skesal, kor se lepa Vera kot gospodinja ni obnesla, in je zahteval od Kuranova. da vzame ženo nazaj in vrne kravo Ker Koranov na to ni hotel pristati, ga je Sel sosed tožit. Pred sodnijo je Koranov dokazoval, da je njegova žena sicer lena, zato pa je lepa. krava pa da sicer daje dosti mleka, zato pa je trmasta in muhasta, torej se vse to nekako izravna. — Sodišče jo vse te tehtne razloge zavrglo, zaprlo vse tri udeležence radi nemoralne kupčije, kravo pa zaplenilo.
Pri želežniški blagajni:
— Prosim povratno karto.
— Za kam?
— Do sem nazaj, naravno, kam pa mislite?
Tragična usoda milijonarke
Pred dunajskim okrajnim sodiščem^ se vrši pravda, ki razkriva tragično usodo nekoč neizmerno bogate ženske. Gisela Thorn. ki so njeno premoženje v predvojnem času cenilk na 30 mitijcnov zlatih kron in ki živi zdaj v največji bedi, toži svoje tri hčere na plačilo alimentacije po 100 šilingov.
Gospa Thorn je vdova po nekdaj zelo znanem dunajskem knjigarnarju in založniku Aleksandru Herzigu. ki jj je, ko je 1. 1912-umri, zapustil več milijonsko premoženje. Kmalu za tem .ie pa po očetu podedovala Še veliko večje premoženje.
Imela je tri hčere, katerih vsaka je, ko se je omožila, dobila milijon zlatih kron dote. pozneje pa. ko je mati prodala 1. 1921- svoje petrolejske jame v Boryslavu, vsaka še 750.000 frankov.
Gospa Thorn se je med vojno odlikovala z veliko dobrodelnost o. Med drug:m je darovala za prehrano ubožnih otrok 100.000 kron, dala aprovizaciHi brezplačno na razpolago petroleja v vrednosti 870000 kron. Vojnega posolila je podpisala za dva in pol milijona.
Po vojni pa je šlo z njenim premoženjem naglo navzdol. Inflacija in razne ponesrečene špekulacije »o ga večji del požrle V tem času se ie poročila z bivšim častnikom Thornom in se radi tega zapletla. v vrsto pravd s svojimi hčerami, ki so nasprotovale, temu zakonu in slednjič dosegle, da je bila njihova mati stavljena pod kuratelo. Tedai je bila pa gospa Thorn. ki je s temi pravdami izgubila zadnje premožen’e. že na beraški palici-
Slednjič se je morala zateči' v ubožnico, a ker so ji hčere odrekle vsako podporo, je morala tudi to zavetišče zapustiti in zdaj životari v nekem bornem kvartirju bolna, stradajoča, zapuščena. Proti, nehvaležnim hčeram na je Po svojem odvetniku vložila tožbo na plaefo dnlžrih alimentov.
Z mavrico poročen
Z nenavadnim primerom je imelo te dni opraviti pariško sodišče za ločitve zakona. Znan industrijec je zahteval ločitev od Žene, ker si ona prevečkrat barva lase Dolga leta že, tako je Izpovedal mož. jo moral gledati to barvarsko manijo svoje žene. Zdaj pa ga je minilo potrpljenje. Ni ga ogorčilo to, da si je ljuba žena barvala lase. ampak da si jih je tolikokrat barvala, to je tisto, česar no more več prenašati. Tako je imel zaporedoma črno. plavo, kostanjevo, rdeče, vijolčasto in bog v e kako ženo še, ker jo ljubila še vso mogoče barvne odtenke, skratka, menjavala je barve las kakor 'barve svojih oblek in vsak dan presedela po cele ure pri frizerju.
Mož. ki je stal pred sodnikom, je izgleda! postaran in strt. Tega zakona ne more več prenesti, je izjavil. Želel bi že enkrat imeti enotno ženo, no pa mavrice. Kolikor se more spominjati, se je bil prvotno poročil * hrinotko. Povrh vsega bi ga visoki frizerjevi računi sčasoma upropastili-Sodnik je imel usmiljenje z nesrečnim možem. Nič niso pomagali dražestni, topot ravno tiziansko - rdeči soprogi njeni ugovori, češ da so samo ravna po dnevni modi. — Zakon je bil ločen.
NAJNOVEJŠA POROČILA
Pomorski sporazum
London, 26. marca. n. Sklenitev pomorskega sporazuma je bila sprejeta v vseh krogih z velikim zadovoljstvom
Pariz, 26. marca. n. V diplomatskih krogih je novi pomorski sporazum sprejet z velikim zadovoljstvom, posebno, ker je dognamo, da je francoska delegacija, ki so jo zastopali Corben in admiral Rober, dosegla, da je bilo sprejetih več njenih predlogov. Tako je dosegla, da bodo vse sile pod. pisnice tega pomorskega sporazuma druga drugi vsako leto poslale obvestilo o spremembah v mornarici glede gradnje n<>vih ladij- Ta predlog je bil sprejet istočasno z
nekim drugim predlogom italijanske delegacije. Francoski predlog o višini tonaže, ki določa 27 000 ton kot maksimum za linijske ladje, je bil odbit. Sprejet pa je bil predlog glede kalibra topov tipa 35.6 in 42 6. Poleg tega so v pomorski sporazum vnešene tudi druge klavzule, ki jih je predlagala francoska delegacija.
Newyork, 26. marca. k. Senator Pittmann se je izrazil, da bo v senatu prišlo o priliki ra/tifika-cije pomorskega sporazuma do živahne diskusije. Senator Pittmann je mišljenja, da je radi nepristan-ka Italije in Japonske ta sporazum znatno oslabljen.
Nemški odgovor šele v torek
London, 26- marca. n. Razgovor angleškega zunanjega ministra Edena z nemškim ambasadorjem von Ribbentropom je trajal skoraj poldrugo ura Na tem razgovoru se ni dosegel nikak sporazum tef je stališče nemške delegacije ostalo isto kot pred, to je negativno. Von Ribbentrop }e naglasil, da ostane Hitler še nadailije pri svoji zahtevi in da odbija vse točke, ki so predvidene v angleški »beli knjigi«. Med tem se zahteva z angleške strani, da se Nemčija
obveže, da ne bo gradila nikakih trdnjav v demilitarizirani coni, četudi odbije predlog, po katerem naj bi mednarodni policijski oddelki začasno zasedi bivšo demilitarizirano cono.
Pni nadaljnem razgovoru je von Ribbentrop naglasil, da je Hitler 21. maja 1935- leta ponudil Franciji sporazum, ki pa ga je odbila.
Nemška vlada se bo v nedeljo sestala k sedli, na kateri bo sprejet odgovor, ki ga misli Hitler poslati v torek v London
Debata o kolonijah
London, 26- marca. n. Včeraj je zgornja zbornica pretresala vprašanje glede razdelitve surovin. Mnogi govorniki so podčrtavali neenakost v pogledu prekomorskih kolonijalnih posestev, ki so glavni dobavitelji surovin. Na ta izvajanja je odgovoril lord Playnes, državni podsekretar v ministrstvu za kolonije, ki je posebno naglasil, da Italija in Nem. čija lahko brez vsakih zaprek sodelujeta v trgovini z britanskimi kolonijami pod istimi pogoji kot britanski državljani. Obe državi imata dovoljenje, da pošiljata svoje državljane v teritorij angleških kolonijalnih posestev. Ker je torej to že določeno, se angleška vlada s tem vprašanjem ne bo več bavila, posebno pa že zato ne, ker Nemčija zavzema napram vsem angleškim predlogom za rešitev sedanje krize v Porenju negativno stališče. Radi tega nemškega zadržanja ne more nikakor priti do koristnih diskusij glede kolonialnega problema. To, kar želijo Italija, Nemčija in Japonska, to ni več takozvana enakopravnost za njihove državljane, temveč izključuje angleško pravico do eksploatacije gotovih teritorijev.
Proračun pred senatom
Beograd, 26. marca. — Včeraj dopoldne je senat nadaljeval načelno razpravo o proračunu. Po prečkanju interpelacije senatorja gospoda Ivana Hribarja Bledle železarne v Zenici je senator Jovp Banjanin Kot ^zadnji govornik 'zaključil načelno debato. Govor Banjamna Iz njegovega govora posnema-tn<) nekaj važnejših odstavkov: Poročilo večine finančnega odbora ne spreminja niti za eno paro državnega proračuna. Spremenjene so le one odredbe v finančnem zakonu, za katere tam ni niesta. Spričo tega morajo odpasti vse klevete, da se ovira proračunsko delo. Nekateri so bili v skrbeh, da bi moglo priti do ex |ex stanja, alko senat ne sprejme finančnega zakona v nespremenjeni obliki. Prepričan sem, da N bila vsa nar. skupščina zado-'Tj-kia. Če bi se ji znova predložila nnvnčun :n finančnr z^bon.
Obči problemi naše politike
Nato. je govoril o občih prol n" h naiše državne politike in
Prvem mostu o vprašanju dei racija. Pri nas vsi govore 'jetj, vsak pa si ipod njo kaj <] !mKa, Predstavlja. Posebno je ž.,ariil dejstvo, da je v vseh filO' k’cr vlada zares deimd n režim, kakor n. pr. v U in	v CSR itd., vsako
Proti edinstvu države po za Tu !.Zah|ranjeno In onemogoče 1 na|i državi je potrebna ‘'■racija in mi jo hočemo, t<
jugoslovansko nacionalno demokracijo. Ako se demokraciju razume kot olajšanje razdiralnega dela proti zgraditvi te države, se mora taka demokracija sprejeti z največjo skepso. Demokracija, ki ne služi učvrstitvi in okrepitvi te države, ni demokracija, temveč sredstvo in orodje za druge namene..
O klerikalizmih
Pri nas so največja propagator-ji demokratizma klerikalci, torej zastopniki one potoke, ki se je porodila in formirala na osnovi totalitarnga hierarhičnega organizma. Strogo je treba razlikovati cerkev in vero od klerikalizma. Pri nas imamo različne klerikalizme: muslimanskega, pravo-slavncga in katoliškega. Najnevarnejši je oni. ki dobiva navodila za svoje delovanje izza meja naše države. Verska strpnost ni v nobeni državi bolj. potrebna kakor Jugoslaviji. Bilo bi prav, da bi prišlo čimprej do ratifikacije konkoipdaita, ki določa baje posebno zašč:to za takozvano
»katoliško akcijo.« Ce bi se katoliška . akcija omejevala sauno na poglobitev verskega življenja, bi se paič nihče ne uprl temu njenemu ravnanju. Pri nas pa je katoliška akcija že razvila zelo aktivno invelikopotez.no politično borbo.
V nadaljevanju svojega dolgega govora se je nato seiiiator Banjanin dotaknil še drugih problemov naše državne politike, zlasti podrobno pa je obravnaval politiko in taktiko Združene opozicije, kateri je očital pomanjkanje vsakega jasnega programa. Končal je z izjavo, da proti vladi ne more zavzeti drugega stališča. kakor ga je zavzela večina finančnega odbora. Zato bo glasoval za "'vočMn a večine. Proračun v rvčelu sprejet
Načelna razprava je bila s tem zaključena. Po poimenskem glasvovnnju je proglasil predsednik senata dr. Tomašič. da je za proračun v načelu elasovalo vseh 70 prisotnih senatorjev.
Podrobna proračunska razprava
Po polurnem odmoru se je pričela podrobna razprava o proračunu. Proračun vrhovne državne uprave je bil sprejet z vzklikom. Brez debate jo bil sprejet tudi proračun pokojnin in invalidnin. Prav tako je bil sprejet tudi proračun državnih dolgov.
Sledil je daljši ekspoze zastopnika ministra pravde Dragiše Cvetkoviča, ki se je med drugim dotaknil novih zakonov, ki jih pripravlja vlada v
tem resoru. Tako je že domala izdelan zakonski predlog o sodnikih, ki naj bi povzdignil naše sodstvo. Pred nar. skupščino se nahaja tudi predlog novega trgovinskega zakonika, ki je izdelan po najmodernejših načelih. Predlog občega državljanskega zakonika še ni dobil končne oblike, ker so so pojavila zelo nasprotujoča si
tDalie na str. 8.)
NA. VELIKI POMLADANSKI
MODNI REVIJI
f
OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI
sodehitejo in vabijo na ogled”
Damski saloni:
Bazaneha Ruža, Gajeva ul. 6/1. »Danica«, Pelc Danica, Aleksandrova; cesta 2.
»Hlty« d. z. o. z.,Kongresni trg 13/1. Kancler Irena, šelenburgova ulical 7/1.
Kuclar Lina. Knafljeva ul. 4.
»Lady«, živec Ema, Tyrševa la/HI. Pučnik Anka, šelenburgova ulica 1. Ravnihar Malči, Gajeva 3 Renčelj Vida, Kongresni trg 15/11. Selan Olga, Sv Petra cesta 95.
Seljak Fani, Miklošičeva c 16/11. Sever Živka, Bleiwesova c. 3/II. »Vogue«, Ravnihar Danica, Aleksan„ drova cesta 16/1.
Krojaški saloni:
Bahor Mihael, šelenburgova ulica 6/1.
»Chevalier«, Boc Josip, Tavčarjeva ulica 4.
Dovžan Ivan, Sv. Petra c. 81.
Iglič Fran, Pražakova ul 10.
Jelovšek Josip, Kongresni trg 8. Lombar Alojzij, Celovška cesta 53. Pučnik K., šelenburgova ul. 1.
Modistinje:
»Chic«, Kajfcž Marija, Wolfova uli_ ca 3.
Gregorc Stana, _ Jančigar, šmartin. ska cesta 6/1.
»Klobuček«, Podboj M., Gajeva uli, ca (pasaža nebotičnika).
Klopčar Mira, Kongresni trg 4 Slabina Marija, Gosposka ul 5. Stegnar Ivanka, Stritarjeva ulica 9. »Truda«, Petein Truda, A!eksan_ drova cesta 5.
Krznarstvo:
Roth L., Mestni trg 5
Saloni steznikov:
Salaj Irena, Tyrševa c. la/II.
Stuzz.l Matilda, Tavčarjeva ul. 4.
čevljarji:
Ješe Janko, Miklošičeva cesta 36. Mulej Lovro, Frančiškanska ulica 8. Peternel Mihael, Krakovski nasipj 10.
Zalokar Alojzij, Mestni trg 19. Zarnik Alfonz, Gajeva ul. 9.
Galanterija:
Slatnar J., šelenburgova ul. 6.
Modne potrebščine:
Kette I., Aleksandrova cesta.
Lesjak V., še enburgova ul. 3 Soss K., Mestni trg.
VSI V LJUBLJANI.
Oglašuj v „Glasu**
Pri g i h t u, sladkorni bolezni in zaprtju
poizkusite znamenito
Rogaško mineralno vodo »Donat« vrelca.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Reg, pnd br ■ 31 9 36
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA!
Kdor seje — žanje! Mala vloga — velik dobitek! Kdor tvega — dosega
Kdor igra — dobi!
Pomnite! Tudi 32. kolo ima 9 velikih dobitkov. Naveeja premija Din 2,000.000.— Z mogočo spojitvijo premij največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3,700.000,—
Po tem takem imate zelo lahko tudi Vi svojo hišo z lepim vrtom in moderno urejenim stanovanjem, svoj avto, da poletje preživite na našem sinjem Jadranu, na lepih gozdnatih slovenskih planinah ali v kakem slovitem domačem kopališču, da potujete okrog sveta in spoznate in uživate vse zemeljske lepote, da sebi in svoji družini zagotovite srečnejše in zadovoljnejše življenje — ako vložite samo Din SO-— mesečno in si tako tudi za 32. kolo n«bavite srečno srečko pri znani najsrečnejši prodajalni KONSTANTINA L. JEŠIĆA-BATLIJ *, BEOGRAD, Zanatski dom Pošt. pred. li>2.
Ne pozabite! Žrebanje l. razreda 7. in 8. aprila 1936. Zato naročite takoj z dopisnico novo srečko, katera se Vam takoj odpošlje z načrtom in ček. položnico.
Diskrecija zajamčena! Vse dobitke izplačujem takoj brez vsakega odbitka.
mnenja, ki jih bo treba izravnati. Minister.je nadalje podal statistiko naših sodišč in je pri tej priliki zlasti opozoril na slabo stanje naših sodnih poslopij, ki je ponekod tako, da poslopja ne morejo ustrezati potrebam. Tozadevni krediti so znatno premajhni.
V debati o tem proračunu je govoril senator Šilovič, nakar je bil proračun pravosodnega ministrstva sprejet.
Sprejeti so bili včeraj tudi proračuni prosvetnega, zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva. Pri razpravi
o proračunu prosvetnega ministerstva je prišlo do zanimive polemike med : ministrom štoševičem in senatorjem j Pucljem zaradi učiteljskih premesti- I
tev. V debato o proračunu zunanjega ministrstva sta posegla senatorja Ivan Hribar in Andjelinovič. Odgovoril jima je zunanji minister in predsednik vlade dr. Stojadinovič. K debati o proračunu notranjega ministra se ni javil nihče. Proračun vojnega ministr-stva je bil sprejet z velikim aplavzom.
Nov seesatosrski klub
V ministrski sobi senata je bila vče-_ raj popoldne konferenca nekaterih senatorjev, ki so ustanovili nov klub senatorjev z imenom Delovni klub. Za predsednika je bil izvoljen senator Milan Simonovič, za podpredsednika pa di. Ante Pavelič, in dr. Kara-mehmedovič, za tajnika Djuro Kotur, za blagajnika pa Georg Grassel.
Debata o Kruppu in Zenici
Interpelaciji, ki jo je vložil senator Ivan Hribar na predsednika vlade glede udeležbe tvrdke Krupp iz Easena pri železarni v Zenici, je bila priznana nujnost. Zato je nanjo predsednik vlade takoj odgovoril.
Interpelacija postavlja ta-lo vprašanja:
1.	Ali ima po pogodbi s kraljevsko vlado tvrdka Krupp iz Essena dobiti določen del delnic zeniške železarne in v pozitivnem primeru, v kakšnem obsegu?
2.	Ali ima po pogodbi tvrdka Krupp Iz Essena prevzeti vse ali le delno obratovanje železarne v Zenici in v pozitivnem primeru, v kakšnem obsegu?
3.	Ali hoče kraljevska vlada poskrbeti, da se s takim obratom železarne ne spravijo v propast ostale tri železarne v državi (na Jesenicah, V Štorah pri Celju in v G listanju)?
4.	Ali je zagotovljeno, da bodo pri Železarni v Zenici prvenstveno nameščeni domači direktorji, inženjer]!, mojstri in kvalificirani delavci?
Odgovor
predsednika vlade
Predsednik vlade je na ta vprašanja podiobno odgovoril. Na prvo vprašanje je poudaril, da ni vlada s podjetjem Krupp iz Essena sklenila nobene pogodbe. Ta pogodba se pripravlja med Kruppom in zenišlto delniško družbo, v kateri ima sicer država večino delnic, vendar pa to ne predstavlja vlade same.
Na drugo vprašanje je odgovoril, da se Kruppu ne Im) odstopilo absolutno nikako obratovanje, niti delno niti celotno..
Na tretje vprašanje je poudaril, da tehnični ustroj, ki se ima v Zenici nanovo urediti v velikem obsegu, ne bo tangiral interesov in obratov drugih železarn, ki valjajo železo v manjših profilih, kakor ga bodo v Zenici.
Na četrto vprašanje je odgovoril, da je podjetje Krupp dobilo samo naročilo, da dobavi gotove stroje, ki ostanejo pri nas, no bo pa v Zenici imenovan niti eden njen inženjer ali mojster ali delavec. V Zenici se bodo izdelovali samo nosilci za mostove in tračnice za železnice z večjim profilom.
Kr. vlada smatra, da je treba napraviti konec z dosedanjim sistemom v naši gospodarski politiki, ko smo izvažali naše sirovine v tujino In šele od tam uvažali spet predelane surovine nazaj.
Senator Hribar se je z odgovorom predsednika vlade zadovoljil.
Kanya se vrača
Rim, 26. marca. i. Danes zjutraj je odpotoval v Budimpešto madžarski zunanji nrnister Kanya- Na rimskem kolodvoru se je poslovili od njega državni podtajnik v mi-nistrstvu zunanjih (poslov Suvich kakor tudi oba madžarska poslanika v Rimu pri Kvirinalu in Vatikanu ter osobje poslaništev.
s A H
PROBLEM 3.
S. Steiner
abcde fgh
Mat v štirih potezah.
Rešitev problema 2:
a)	1. Le4—a8, b4—b3. 2. Sd6—b7, Kd4—d5. 3. De2—e4 mat.
b)	1.......... Kd4—c5, sledi 2.
De2—eS-f itd.
Za mojstrski turnir, ki bo od 5. do 25. aprila v Novem Sadu, ki ga priredi Novosadski šahovski klub in ki je posvečen spominu umrlega profesorja Miodraga Kondiča, organizatorja lanskega I. nac. mojstrskega turnirja v Beogradu, so se doslej prijavili mojstri Vasja Pirc (Maribor), Bo-rislav Kostič (Vršac), dr. Petar Trifunovič (Bajina Bašta), Mirko Konig, Vasilije Tomovič, Ozren Nedeljkovič, Sava Vukovič (vsi Beograd), Mirko Schreiher (Subotica), Mirko Broeder (Novi Sad) in prvak Novosadskega šah. kluba Nikola Kulžinski. — Od inozemskih gostov se udeleži turnirja bolgarski mojster Gešev in po en mojster iz ČSR. in Poljske.
Slovenska šahovska zveza priredi veliki brzoturnir v nedeljo 5. aprila Udeležilo se bo tega hrzoturnirja nad 100 šah isto v iz dravske banovine. Igrali bodo najpreje v skupinah in nato za končni placement. Udeleže se lahko tega hrzoturnirja tudi neverificirani šahisti.
nali oglasi
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Drn. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. -Mali oglasi so plačl jivi takoj pri naročilu
VSE DENARNE ZADEVE
terjate v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (vojno škodo)
NAKUP IN PRODAJA Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino.
IZPOSLUJE IN VNOVČI vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu.
VLAGATELJI IN DOLŽNIKI Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih.
ALOJZIJ PLANINŠEK bančna poslov, pisarna,
Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11.
Telefon 35-10.
Vrtna prst
v vsaki množini na razpolago. — — Informacije pri vratarju frančiškan. samostana v Ljubljani.
Ženitve
in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Dip 10.— v poštnih znamkah • diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi ? Glasa naroda«.
3S-55
je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih
ogIascv
v lasi* navede**
Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnck. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.