I tk B Y IT A
XJ    :., X     i J    X    X-L   ^X
Izdala  in  založila J. Stritar  in  ./.  Jurčič.
Prvo leto.
*/.  Cy-/&-+v~ii.
Aioj^i»
Tink Kgftrjev v Ljubljani.
[3
4^20 f
03000&&&r
t >.-¦*•% >\%     . *
fH LAD IK I-
->/, —,
• Pomladi tiči, Mladika! zdrava bodi, iOdrastlek novi starega drevesa! Veselo dvigaj se. razvij peresa, Ter cvet in blagi sad iz njega rodi!
Naj ubranila vsakej te nezgodi. Nad taboj vedno cula bi nebesa! Da črv strupen ti ne oskruni lesa, In da ti slana, toča nič ne škodi.
Iz tebe sestra za sestro poženi. Da več ne bode vam sešteti broja, Ko veje v šator sklenete zeleni.
V vaš dom pleto naj ptice gnjezda svoja, Pod njim naj potnik, znojni, oprašeni Hladu si najde in dobi pokoja.
t*
Pesmi in pevec.
Pesmi.
B   '  zluteti nam si velel; Mi- smo bile izb-t<-le,
Dvigale se v zrak vesele,
Prepevaje, kur .si želel.
Zbral je zrak \iharje svoje,
nas  razbijale, l'a v tn-}H-tu  pri bežale
Spet smo k tebi hčeri tvoje.
Pevec.
V tihem srci sem vas hrani], A' prsih nosil mnoga lota, Skrival palnej  luči SViŠta,
Vse nesreče sem vas branil.
Kader v skalah orel zra.se, Mati Z gnjezda ga izvabi, Krnid  brati  mu  ]»>/.abi, Da perut ga svoja pase.
-t 6 ©•-
Bo^r in sreča tudi z vami!
t>- in  /ajinjtc. Strel gr.ijočih se n-: b..jt.\ Naj vas hvale dim ne /mami!
Kjer je zrna polno ki
L  t."M  vražna : Kjer je slama, zrna  prazna, N- doda lm hviiloglasjc,
M^
Diguž.
5)j Digui, ti svetokriški kovač! Ki imaš obraz in not) potlačen, Ti si neusmiljen, hudoben m<>ž. Da s kladivom v babo režiš razkoračen.
Nikoli še nisi j Ne veš, zakaj s Nikoli še nisi i
veti  /ak.
Ne znaš li, da ženska je slaba stvar? Potrpi nje sitnosti blagoduš- m
.Miruj, ne obre/.aj se precej  na njo; Ne bodi vendar tako hudomušen!
Bedak si, ker mečeš Katro na tla; Neznane ti ženske so, Diguž!   navade; Kaj nisi vedel še tega do zdaj, mini prehitro pade?
.vetu  bil, žena spoštuje! r»j  premislil, se dopolnjuje.
—e<2. g flo—
Vsak ob svojem času.
S                                                                               I'"      "I M' i.
.Wpri j'-tnr .-ani<-:
St;il mi polji sem široeem,
Hoj prijatelj z manoj,
In  pn-il  nama pol streljaja Stir ji' trdi kmetje. Govorila >va med ki boj
0   visoke j stvari;
K.-s.-tali  so  iii.-.l   sal...j Kliietj.-     ¦
]' -. mi  /I.- i : •jlavn zmoti, \ rže m« za kmet i: Skoči i manoj moj pi V  tek spust*' se kmetje:
i   hitra,  dva  pnčasiia. Dva vbežita, dva ne.
1 »vi ma  vsak sva  naložila I »vanajst torkih  palie. Kader delo dokončava, Vračava se naglo.
: nama strašna kle.tev, \"  k 11 • t v i  štirje kmetji ! 11-s  te lopi.  kak'  /.beživa, Kmetje pa za nama!
Dva eta hitra, d\a Dva fcm'.-ta, dva no. Pa »ta bila dva zadosti: Prvi mene Egrabi,
K  ti«-m  tovar'sa dru^i zhiknc, In tedaj za njima (tstajalca [»rikruvsata.
N;il'-/.''  /daj   nama, (Bog ti nama trrcli  odj Vsak |               j.-t torkih!
-«3, JO &>~
Pri oknu.
S'l,,,!,-]  snu   pri  oknu. /«ilu.stiici gledajo
\.:     i;-. ¦!¦>¦.  ¦¦-',1  ¦:
Po širokej cesti Šel je potnik orni Potnik BO je VBiikal.
.laz  -''in   till"  Mi.'i'i] Svoj,, t,¦um-, žalost, Mislil s.-in  brezupen V njmo si-.-.- trdo In  v I1.--.I-«' ¦<< - vojn. Ko se zopet zdramim, "Sim poglede vržem Na predolgo cesto, «ti. | m  potnik  luni Bil j-- vže izginil.
Kar jo tu na zemlji, Min.- vse in gine, Kakor potnik cestni; A iz duše meni Ne izgine žalost, Iz očesa meni Ne usahne Bolza!
-<G 11 ^*~
Udomačitev.
©lovek je podoben vinske] trti. Ktero mož odreže, 9a i   pri In zagrebe tam na svojem vrti.
Kjer ju si.ln«--' u'lvjr.  lilaL'i 'i-;', poji. 1'riiu.'    .'.   k ¦   ¦    \ :;   ea>a   umi.-, Ter zasaja n  ve korenine. V tnjej zemlji spet se domači,
Tudi človek sreče je enake. Umni se privadi vsacega sveta, In veseli najde veseljak.. Bodi sto milj daleč,  bodi si doma. Kjer se vstavi potnik vrh    z. mlj . K ¦  sli.v..  :. .  '.t.'.-ti  /...]¦¦ :   j.-mlji-, Soka  ]>                ¦   iiiu   kaplja.
—«? 12 t»—
Dekliška tožba.
©j cvetice
X'T.l/.\!tr. \ ¦..    g]     .
\' listih !.
S. liii-u  .-'¦                         i!''.
Da vas .snu-; i   .       -no da; Milo tožbo 11  lušajte,
/•¦11 k.,  li.'.- j,- rvetoče, I lokler nima  dvajset l<št;
Kože slast M dihajoče,
D.kl.T sr  i ./'. ija   .\.'t : I,-.
EtoJ
Tef i.-  ¦ Hve*
Nikdar Bpčti
—*c 13 &>—
Sramežljiva ljubica.
w nedeljo bilo j-' po l.'*tj.
V prija/.ni čas DO l»>lu dne, Na vrtu  videl  je  —1--11
Mladeni   deklice lepi — »Klobuček vzamem n s peresom,
Pa mini)i tenkih srnic grem; Da z ljubeznjivim me očesom Pogleda vsaka, dobro vem."
Tak6 dejal, tako je storil, Kar ielel je, to se zgodi — „Kak' hitro čas ga je dozori 1.
. kake je rasti!" Deklet je ena go v. »rila; ..Življenj« čaka ie sladki, Katera bode ga ljubila," Dejala druga je na to.
In tretja:   ..nuni verjemite, Izbrano ljubico ima,
Ki   tu .-   i:.  I,:'r ve sedite,
In tudi z vami gleda ga."
—*a 14 ^"—
Pa res bam ljubica Bedela V pokoji sence je hladni, Boječa se je larudela, Hitreje tolklo jej m    '
K..   -¦  y   \y:                      l;i,
llitivjr   bflO   ]
Plašno s trepalnico odela
Ni:<l"lžn;i lici j-' nihitli''. ,..W t r.-i.-  -,¦ ri sr.im<>\;iti ! Mladensko duše zorni cv6t, Ljubezni prve dnevi Blati
«J 15 a*—
Knjižna modrost.
Po knjigah .snu» oe prebiva modi.. Ko mesec ne v snahi vode,
Ki. vtrjt-n \   brezkončnih Blešči iz vodene posode;
To znali  vže davn . so v.-dni  možje,
/a  njimi   ;¦                    -I mil.
A vendar Se                otroci ljudje.
Naš rod za nauke ni maral!
Vi,   ktere pri knjigah obrastel je mah.
V život se viharni mite!
Ne hudi  vas                   dze ne strah.
IŠČite.    VŽivajr    i!',
Razgrne poklic se vam solznih   ljudi. Nesreča in sreča po sveti; Naj pamotnik vas in neiimnik uči, Kak' človek   imel   hi  živeti.
Po trgih, poslopjih in kočah sirot, Tam  knjiga naukov je zlatih: Pogumno se spusti na sredo povsod,
Boječ se ne stiskaj  pri vratih!
Če prddalno gledaš i/, daleč blag6,
Pri  mnozeni  enaka  veljava,
A   kader pomaknil  si   bliže oko,
Razloček  se velik  s]><>/.u;iv;i.
In ko^ar le knji
Da svčt je še zmerom okrogel;
l»a tekajo v morje i/, morju vode: Nikdar naj bi   peti  ne inopd, K<r on,   kar po/abil je davno očak, Iz nova premiera in poje;
V  zniotnjave s.- lastne zapreda bedak, Medakom je mota na dvoje!
—<•© 17 s»—
Po noči.
samoten čujern, sveča mi gori, Ropot kolesni se iz mlina V pokoji 'lavno vže ves trg Leif, Ifolfij krog mene vse po dolgej hiši.
Prisrčna deva moja, spi sladkd! Nebeški mir naj v prsih H pr-lma; /..ai.-ni. draira! hlažena oko, S.tj moja duša nad  toboj ]"¦ N ¦•..
Poljubil sem  ti'  prvir in objel, Buri  zdaj  v  meni  Z  radostjo se želja, Da skuru ostri  inee  hi   v   roko  vzel In dušek dal obilnosti vesolja!
—^ 18 <&*-
Solze.
11.1 i \ a j te curke svoje,
Grenkosolzne ve oči! Tolažit   Brce moje,
Ki   v  bri'ik...-ii .--• t>pi.
Hiše kni.sn.' tu ld>'š<-ijo, Križajo B6 Cest«- vmes;
Sem ter tam ljudje* hitijo, Kado.st seva jim  '/ ocea.
Človek  rad se ue ozira,
ik L: sam za se dorbi; Svoje solze si oi
Svoje rane si hladi.
Tudi vas nikdo
Saj ste tujčeve solze*! Pokrivajte lica bleda,
Utešite mi srce!
—«eQ,   J9  ©»—
Deklica.
D.-kli.v.  nedolžna Samotno j«- i-v.-t.-la. Neznan jej bil j« .-v.-t.
\>< ¦• '¦.  i.-|.  jo najdi.-.
Nasmenne ae in wi
Zairl-'-da .-!•  \   nji- .-vet.
nil je lep in h
In  mlad,   k" rano jutro.
Pa win dekletom vsi'-,-. je koli rekel,
Verjela ji- sirota Neumna \
Spremljal nje stopinje, Rotil -¦• je ljubezni In zvestega srca.
Deklica nevedna
se ga veselil a, Ko belega svetii.
2*
—<Q> 20 <9»—
Mati, brat in oče Svarili bo j";  pazi! Verjela ni jim nič.
Dala mu je srce, Odletel z njenim srcem Čez goro, kakor ptič.
Pazite se ljubil», Oj hoarke ve ned>' Preproste rožice!
Z ljubim gre nedolžnost
I            in pokoj duše
In sreča tk-klice!
—*G> 21 <9*~
Žensko lice.
B)avida je v greh krvavi prevabilo — žensko Hoe, Modro pamet Salomonu omračilo — žensko lice; V boji m-kdaj zmagoval je Samson love srdoglove, Nikdo sil mu ni ukrotil, ukrotilo       žensko lice; In  od   Korjolana, ko viharno plahi   Rim j»; stresal, Trepi-taje mir in spravo izprosilo — žensko Hoe'j Mark-Antonov glas je ukazaval polovici zemlje, Ni  ga Cezar,   v  L'rob   )••   njega   položilo        žensko   lice; Holofi-rnu šator brani!  mož je meč in kopjo bojim, Pa igraje mlado ga je  pre varilo        žensko lice; Vže  Adamu, doklej- Tamkaj  v  nji živol je nedolžen, Sredi  raja smrt  in  žalost je vcepilo —  žensko lice: Glej,   in mene.   p.-v.-a  brez modrosti  in brc/, duše krepke, Srečalo je tako solnčno, tako milo — žensko lice,
Da  vsa  zemlja več  i_ra nima.  koder jo  nebo   pokriva     -
AT je čudo,   da   je   mene   rud'    /motilo        žensko   licu V
—*c 22 &—¦
Uplenjeni spomin.
QUO je šivala,
'••uiti robilftj
tli se   i- glasila; ii jim .-i-  v  mislili   jo   igra la.
Prišel Bern jaz in  jmv.-j j'- molčala, ( i  i ro  od   in- o.¦  \   stran  si- j.' zavila; Iz las takrat se kita j«; sprožila, Iglica jej z glavo na tla odpala.
VU sem cesto prosil je spomina, Pa ker se prošnje moje ne usmili, Pobral iglico naglo sem po ali
lž  11J - - izvira nova  bolečina:
Kedar jo k<>!i  milo oo-loduj.-m,
Spet mislim  v drago,  tih>• sam  ž,dni.•m.
P ri okenci In  rutico je V   veselili   |. Poznal som
—*e 23 &>—
Prevara.
•v
Qe mesta svitlim plamenom gorijo, Udari zvon, in rog in boben poje, In strel ljudi aUieuje v množne roje, Da naglo tod in tam v pomoč hitijo.
Ko int-nijo, da ogenj zadušijo, Pokojni vračajo se v v.     svoj«; A ko razšli so se možj.- na dvoje, Plameni časi hoje spet grozijo.
Preprosto moje srce je verjelo,
I'.i   ¦¦¦  -riij.Mi.!   v, i:.    :    .   v kr..til;i.
In bilo spet počasi je veselo.
A predno sem si mogel biti v svesti, Zagledam vstrašen se na starej costi, Stokrat se večja strast mi je zbudila.
—cQ, 24 &>—
Vihra.
Pod nebom divje buija m vihrale, Obhik«: Orno t rgala jo strelu,
m ¦   t p.niha   tr i-< .111« ¦ v;i   rohnela, Trepet unija]  celo ju  krepko skale.
Zverini' se  pn jazi                 iskii le
l\>d streho množica ljudi hitela; Le meni, ki si ti mi sreč« vzela, Boječe  niso  misli  trepetale.!
Odkril sem prsi. tekel v piš viharno, Brezupen klical bliske v smrtnej sili Stero, sežgo naj moje      •  žarim!
Po tleh ho  hrasti ^rčavj  ležali,
Mecesni stari i'\                 ujali,
Le mene se nebeška nmč ne vsmili!
—"G 25 s*—
Pesniku.
sinovi božji so z neba hodili Na z.-inljn n.-, - v  njenih prvih letih, Mudili se pri Kajnovih d.-kh«tih, In   % <-l i k a 11< ¦  i  njimi  BO  rodili
Prikaz                 tudi  tubi mili
,   ji- 1-,'i-l,'                   . L r k i n .svetih,
Na večnem veličastvu božjem vnetih. Ki  v t.   i/, lij«- so blagodejno lili.
A br&tei   iz nebeške te dei
I.c n.-kaj siimv imaš velikan-kih.
Ker tojtopljen si v cvet lepot pnnanskih.
Ij.šu m«ič za bledo lice
Lešnjivih čarodej k  si  l>r«;z  porok--. Ki ti rodile bolne so otroke.
—«i> 26 <9»—
Glumači.
yjn dan pri na-   imeli smo urluin;iče, Ki so glasno po ulicah brobflij
Z velikim 1m.Ijh.iui k s.-hi nas vabili, Da gledal   Q]  Btvari   lii  .....loniuee.
Ljudje so tekli v sanke njih zvija..:
In  tamkaj.- zatnoreti  se  čudili.
Ki so tatje* sami ga pocinili.
I>a ž njim   ^h-pe neumn-  pust..].a ••.
Tak.', kateri med Slovenci vpije. Rojakam lehk .vernim o/.naiijuje, I hi  mu   -T'>¦ krepki, za  narod   hi
Res množica verjame vse mu rada,
A on samo za svojo east  se ruje. Al' morda ga dobiček izpodbada.
—c© 27 ©»—
Naša nesreča.
Kjij čuka dratfc naš.'. il>»iii.>vineV
Vsi viri njf življenja -.....i]»rti
Ože* od nekdaj, in k pocasnej s:
[»..lnačib  (,Mvhu\   !-•     ¦ kl.-t\.-.  risi.-.
Sramotni ilan, ki njene zadnje Bine
Km]iil  stid-v  lii   na  mrtva -k«-in   prti.
lit' bi B o h ne mogel vnuk tatrti,
Ta ilan  le  plačal  nam   l.i   n i  ¦   čin.'!
Izdajstvo, sauioljubje in  undikota; Trepet,  ploincii  ra/.por. ncskrb. > 1 • ¦ i   I Lastnost, -                picam smo v rodi;
Do v                 .  kar s tujstva k nam  ne hodi:
T.i  šiba   ii i  ,i  j<:,  ta  nas storila
\   nesrečno ljudstvo        a ne tuja sila!
—«i 28 &*—
Reši nas zlega.
©lovek slabi.  \   r-k.-            •> liiari-ni.
Plah se ziblje črez tepež valov. Zvija nagle se osode vdarjem, Ki okli)p in - it zdrobe njegov.
Ko vriskanju  <.:                  ./a.
Nad glavo .;.-  I     i  -, i i
Ko najslajša kuj.t nas napaja,
So(ll»n  piše  prst  nam   plann-nee.
Tu v dolini  srnem-j,  vi Vsa modrost ne znade   k daj    ni   k a Dokler duša v  plašči  smrtnem  roma, Srce je igrača grenkih /.mam I In srce* človeško je brazdi ina,
Mere svoje sani-  si  ne  ve; Meri oceanom se globina, Meriti se želje ne dadi.
Naj mi kopje zemljo premaguje; Moli naj me v sponah širni svet, Naj mi hribe zlata v krilo suje; Slavo naj dosežem večnih let;
—fC 29 &—
Naj Tesoljnost / duhom vso objamein: Človek vcii'lur bi nestt oetalj
In sluvo ml solnea pr-dim vzamem, N lino!    jezik  bi  mi
\  ¦   je iii no,   I i edini večen,
1 i  ','.-••¦ m!      11  iirunt  11  lin i
Nikdn it i pod solneem Tvojim srečen,
Kdor ii<-  h.-LTa tep.-n  v  - it-.r Tvoj ;
Nikdo no dohre]               Ska,
Komur
Kader bije bojna ura bridku.
Sam pomoč, sam zmago Ti imaš,
Kogar Tvoj v puščavi plamen vodi, Ni mu konjika ni  pešca mar', Po modrasih, i                I ji, hodi,
V  36U ga  zibljr  |»''tr<-.>   in  \ thar. Svit naj gine, solnce, lana gasn e; Zemljo naj zaliva hrup morja,   ' Padajo grmeče zvezde jasne: Kdor v Td upa. ta ne drgota.
In zato oziramo se k Tebi: Ko nas hod« težki jarem  tri, Izkušnjava nas vabila k sebi,
In  1                 In ji žarek mrl :
Ko visela hude trna nad  nami, Srce nam  brezup vesti kijeva!:
9Q   ¦
Ti ,   (iospod .   zaščit i  na.- /. rokami. Da nas v  Imr/.n.....¦ poteirm-  \ al !
In  kedar so nabile dan telesni, Da  rušil  nam  čelo mrzel  pot. «Srce stalo, ijasnil  Idi.-]
Duh popuščal bode kooo Emot,
PuŠCaJ sbtfi  in strast življenja tega: Takrat.   t ič<-,   Ti  pri  meni stoj; Ti nif  hrani.Ti li  me \   rajski d«>m pokliči  svoj!
tatiiova Veiki.
I'.iVr ,!.)
Spisal  Boris Miran.
i.
V nedeljo po desetej maši.
masa v faniej cerkvi v Beb'j Vasi je Še huoi veliki zvon. ki je [>•'•] pri zad-| njeni evanevlji, ko se zaene skozi velika cerkvena vrata  \ al iti pobožna EOILOŽica.    Najprej, to 86 V6 da,
vsuje se ljuba mladina iz farne in družili vasi; in sicer prvi fantiči, ki se med mu jfin balami in norčijami vesele razum be po vasi, vstk proti svojemu domu. Za njimi se vrste pn \.-likosti bolj odra>tli fantje, klerib eni, namreč mlajši, mirno ¦.¦-•'!'. druu'i pa. stanjsi, u-ta\ ljajn se na širocem prostoru med cerkvijo, s««l<> in farovžem, in sicer na desnej strani pred šolo, zakaj na levej se \ tem zbirajo možje, ki proti cerkvi nazaj obrueni, tlačijo in prižigajo svoje pipe ter med mnogimi  silno umnimi   pogovori čakajo,   kaj  bo
—f© 82 &>—
denes klical birič. Od Sile, tako se je namreč dejalo staremu biriču, to so pač vedeli, n )><> jim prišlo nič dobrega; s svojim br-pečim glasom bo pa spet „ua /i                ": do kdaj se m*.»rajo davki
Srinesti; da bo treba zopet cesto nasipati, ali pa, a se bo temu in fcemn prodajaln zemljišče, ker ni mogel davka plačati. Bes kmalu pride Sila, star mož kratkv postave in inu-ili [dee. / dolgo krivo sabljo na široeem jermenu, ki se mu je skoraj vlačila po tleh. Zavihti B6 na /id. ki opasuje cerkev, vzame zvezek pisem i/pod pazube, razgrne jib počasi in gldda srepo* vanje, akoravno ve vse iz glave, in še celč brati ne zna. če smemo verjeti porodnim paglavcem, ki trdijo, da se velikokrat pisma narolie dr/i. Zdaj se odkašlja, ostro pogleda okrog, če ga vse posluša, nabere sape, kolikor je more, ter zakrit i, kakor star petelin: od cesarske kraljeve komisije
V tem, ko možje poslušaj svoje dolžnosti, ktere jim Sila naklada, stoje nasproti njih fantje, ki se ne smejo se mešati v zbor modrih mož, in se jim tudi zato ni treba pečati, kaj Sila uro\ori -ter ogledujejo dekleta, ki sramežljivo gred,; pred njimi. Akoravno pa v tla pobešajo oči, kakor jib matere uče\ ne hotel bi vendar staviti, da ni spoznala vsaka svojega izmed gledalcev.
Svetinova Metka! Svetinova Metka! Ta glas se na enkrat zbudi med fanti in gre od ust do um. Vse oči se obrnejo v dve" dekleti, ki gresta bolj med zadnjimi iz cerkve.    Desna je videti  ka-
—«c 38 *&*—
čili lil -17 It't stara: na pervi peeled se spozna, da mi na njo obrnene \se oči, dasi je njena družica tudi  pra\  zalo dekle
\\             bojj majhne nego velike postave m
rasti. Nenavadno belo obličje in drobile CO-čire k- : . da ni vajena težkega dela na polji. Četudi je Opravljena, kakor dniLja dekleta, vendar jej ¦. se nekak" drugače stoji, tako da je \ ideti vsa le-kako gosposka.    Zlu -t i  pa je no>ila belo peČO
rahlo p"d brado zavezano tako,   da so se videli
i lepi, -.>sti, črnorjavi lasje. O njenej le] je bila daleč okruir sanin ena mi.-el, samo en glas: ni je lepše pud Belovaškim /.. uoni, neifo je   S\eiinovii   Metka,   in   mnogemu   mladeniču   je
ri\ nem  sr<'e onrelo za  njo.
Kakor pa  lepota .    tako je   bila   -ploh   znana tudi Metkina  poštenost in  sramežljivost.    Ak<> je bila prijazna z vsakim človek      .        idar ni se nioov]  ponašati   noben   fant,    tudi  najlepši  in  najbogatejši    ne,    da  bi  bil  kdaj  dobil >posebnO  dobro
o   ali   prijazen    pogled   od   S\< tako tia so jej očitali  m             da je   trdega   ali še
celo* ošabnega srca. Zato so se bili nazadnje navadili mladeniči, da bojo gledali z veseljem, kakor b-po rožo, ograjeno s t ru- ¦". im plotom, mimo, brez poželenja'!
Ali si videla Metka. Dorčeta? vpraša Marija-
JVOJO družico, ko sta bili že med zadnjimi hišami farne vasi. - Kako je zraste! in kak lep mladenič je zdaj!   Pa tudi jako moški se obnaša.
3
—«©¦ 34 •L»—
Pa kin               11«-ii i i tak lep, bogat gospod za nas
kmetska dekleta, ko bi bile Se tako lepe, kakor bi, Metka.    Njemu ne manjka imenitni]]  mestnih go-
Hpodičin,    ki   so   lepe   in   šume   \   dražili   svilenih knlih.  O pač srečna, ktera bo enkrat njega svojega
imenovala!    Ali  ni   res  Metka?           !'a   kaj   ti   j ¦
denes,   da  si  tako tiha  in zamišljena?   (»lej,  kak"
si  bleda.'   In  zdi  -•¦  mi.  da imaš objokane Powj. kaj h je Me     ?
11 ič, tie! »parna vročina, mislim, \ cerkl i me je prevzela, tako da mi je bilo skoraj slabo; zdaj pa je že bolje,   ko s\i v Sistem /.raku.   in
kmalu   ho
\            -'a iiili naši prijateljici zapustili   vas,
Kolovozni   pi»t                ila   na   de-mej   strani
peljal  pO prijaznej dolini.    |n> sredi   ktere je tekel potok,                      raneh   z   vrbami  in jelšami   ob-
liislell.
Bil je lep poleten dan. Z neba. jasm^a ko ribje oko, je hiiiio pripekalo >;nlnre. Tiho In mirno je bilo vse okroLf in okrog. Ptiči, ki so malo prej se z veselim                ijem  iskali  bi južine,   tičali
so tiho skriti po d rev j i in po grmov ji. Drevje «amo je bilo, kakor bi dremalo; gonilo ni s peresom. Le sem ter tje zašunii p reci Metko in Mari-janieo kak martinček, ki je ob potu na kamenu ležeč kakor mertev se grel na solncL Ivo pa začuti stopinje, švigne bliskoma v bližnj movje. Bilo je, kakor bi \ denes je gospodov dan!    Kaj tacega sta morali
i tudi deklici.   ker molče*  in  zamišljeni  sta
rojim   potem,    kakor hi  se  bali  s kako besedo
<iraini:i  sveti praznični mir!
\rlik, bvod \ farnej i ¦¦ zaporedoma manjši  pn podrn; rijanica se prekrižata  in tib«>
Ko prideta čez nekolik« razpotji.   Mar: !>¦'           ¦ i >\ aru j,   M>-tka,    in
S temi bc.-M'dami krene na mimo znamenja dalje ravno navzdol,   p ¦ prijazi  ¦              :
nekaj ¦' >pinj. zai ije \ stri trato, okrog in okrog z drevj« jeno. Tu pod drevesom se j /. obema rokama -bra/. . z; nazadnje se zjoka us ki jih je dolgo zadr licih.
M..j 1',.._'.  m«.j I J«  :¦. pogleda ni ime] zame! nikoli!    i.       bi  me bil  m pozabiti ?    I . jaz dan !
In se auje joka  in  zd Bolze
oči in obr;
Zdaj zazvoni  poldne in  njemu  odgovarjajo
>nicaii.    M"!ka in  \la-
i časa «1«) znamenja na ko     '.«'.i'-.'    prijateljici:
pa  pozarai i' Toneta!
i.    M-:ka   pa -iv
tistem  poti,   malo
i.   Komaj pa je   I »rila
m  od  poti  na zeleno
in«>\ ji'iii  "i/ra-
• ji   nlip'   j i« i   bledih ije, 4e en«";'
ljubil,  0 ni ni«' ljubil
©]  sicer tako   hitro
D   nanj   QOČ  in
nje, se obilneje lijo
j  —i/.e nekoliko postane, ter s"e napoti
¦--¦¦  86   —
Pri prelazu,  kjer je konec gozda in se njajo nrfcje z gredicami   in   sadnim drevjem,   čaka jn             -'i  hišni  varuh, stari  Sultan.     Ko B6
kaže Metka iz gozda,   kakor blisk kvišku plane in
Mravlja z veselim lajanj.-m (kije bilo ]»a bolj
podoblM tuljenju) in neumnim skakanjem. M; d>iies nima   mlaii              "linja   oče »a   za   DJegOVO   okomo
doblikanje in prilizovanje, in skoraj nejevoljno s»2 ga brani,  ko >e spenja po njej.
Kaj mora par to hiti? K'a j taeega se ni 86 nikoli zgodilo z \ t - -' t -111 u staremu prijatelju! /¦ Mstim pnlicsi  n*p ni ušesa, ter gre                   pred njo.   in
(kar se tudi še ni zgodilo nikoli) EO prideta do hiše, pozabi z veselim lajanjem naznaniti njen prihod. .Mirim leže pred p rag in z milim pogledom zre za  mlado gospodinjo, ki  stopa v  vežo.
Dober dan!   pozdravi Metka  v hišo stopil mater,   ki  za  miz."  mM ¦"•.'•   h.-re   iz   starih  pobožnih bukev. — Bog ga daj! odgovori mati, sname naočnike /. nosa, položi jih skrbno v bukve oje,  kje je nehala .   zapre   \                      p Joži na
stai" mesto na polico.
Denes pa aolg" hodiš od mase: Tone je že zdavnaj doma. Le hitro se razpravi, južina bo zdaj na mi i!
Na to gre mati pred ognjišče, južino iz pečf jemat, Metka pa v stransko izbo, kjer sleče Lepo praznično obleko in obleče malo bolj delavniško, kakor je spodobno v nedeljo popoldne. V tem pride Tone," Metkin  brat,   lep  mladenič   visoke,
—«j 37 <S"—
krepke    pnv'.i'..-,    :•••-:. 'j-.;    pa    vend; '    prijaznega
obraza.
Tudi Sultan je trii /•¦ prišel \ hiš«», in maček, ki je ležal rae dopoldne len na peči, /Tudi se, ko zasliši žlice in skledo;   na pol miži Be pia/.i.  rep
kvišku držeč. proti  mizi: grede se      m [Mulri^n** ob stolovo Jii'u'" in  tiho zamija\ ka.
Tak" je bila zbrana družiniea pri južini: mati. Ton»- in M.-tka za mizo, Sultan pa pod mizo mar;."in. - kterim sta bila sklenila po dolženi sovraštvu mir in prijaznost. Midva pa, dragi bralec, pustiva j ill pri južini, pojdiva ven in ozriva se malo okrog!
¦a Svetinovo, ki nima ved" nego Štiri hiše, stoji na prijaznem liolmu, ki se naslanja proti jutru na visi hrib, po kterem smo spremljali Metko, domu u'rrdoeo iz farne vasi. Spodaj pod hišami ije s sadnim drevjem in gredami; potom se počez njive začno in drže notri do ravnine. Ker so obdelane z mnogovrstnimi sadeži, videti so od daleč, kakor različni pasovi, ki oklepajo griček. V sredi med njivami drži pot od hiš notri doli do ravnega polja; pod gričem malo ua levo od poti vrvni bister studenec izpod skalovja, na pol pokritega z zelenim grmovjem, (rim, kakor bi se mu mudilo, napajat travo in cvetice na polji, mrmrajo skače po belem kanienji sredi ravnine. Kmalu pa mu vzame mlado življenje potok, ki teče po dolženi po polji, in kteivga, četudi ni ne širok  ne globok, imenujejo Veliko vodo.
—*© 38 *»—
Bavin poji gričem, sploh Polje imenovana,
¦ ivj !,•!•,• Velika voda, dnl^a jr dobr>- po] uri' in komaj četrl ur»- široka. I>roti večer» jo skoraj krogli opasuje lirilfivje, s smrečjem ohrasteno; na levej proti jii'_ru soji koie-c nje /¦¦l-n liri z belim Lfradičem, katerega ljudje sploli samo (}rad imenujejo. V dnu zadaj višje gore dolino popolnoma  zapirajo ml te strani.
Proti polnoči je dolinica malo širša. Xa enem izmed gričev,           I  I ¦ strani zapirajo dolino,   stoji
bela cerkvica,  nasproti  irrada  na onem  konci.
Dragi bralec, to je kraj. Iger se j'- godilo, kar ti mislim povedati v teh vrsticah. Ko bi dejal, da
dežela kranjska nima lops'^a kraja,
trdil bi preveč: toliko pa smem reči, da ta kraj ima nekaj posebno prijaznega, in nadejem se, da budi ti in se mu kmalu privadil.
H.
Snubač.
Po južini prime mati Metko za roko tov jo polje v stransko izbico. Iz njenega skrivnostnega vedenja je bilo lehko spoznati, da ima denes n-kaj posebno imenitnega govoriti z njo.   Ko stopita v
—<<a 89 &—
izbo,    mati   skrbno   vrata   zapri',   sede   aa   jM>st**ljt> (<ii"uu'.'u";i sedala ni bilo \   sobi) ter pomične Metki, ilf poleo nji'.    Ko   Metka   molče   sede, prime jo umi i ga iokn. ter jame tako govoriti:
iil"j,   ljuba moja Metka!   denes si   ravno   izpolnila   -•'I'-inuajsto   leto.     Lepo   si   dm-ast-la,   in tmli   ('•¦-lina   si   ilo\ ulj.    pa    zal"       •¦¦   In ala   samo m-   |iu/abi.     Zaradi   tV0J8   izivjo
si ne morem, bralo bogu!   ničesa očitati;   storila
sem, kar sem jaz mo^la. Rajnik tvoj oče, boo mn daj dol.ro! nas je zgodaj zapustil. Da! rajnik tvoj oče — to je bi] mož,  kak'        i   ¦    dan de-
po si   u.   Pa kaj si ga mogla_ pozn  ti!   Kom;     p                li               .  ko je
zapustil ta svet in se je preselil v boljšega.   Po \sej   soseski,   ki   si   ga je bila  izvob bi) je če i       in   >pošto\ ,in.    S, --t in-        i    n;i   roka
je veljala, kakor pismo in pedat, in njegova beseda,
kakor <ro >\ d ¦:., •. |>>j| je p;i tinli \ re<leii btce^a spoštovanja: skrbel je za svoje soseščaue, kakor za
svoje otroke; bil je pravi oč- \m-hi ubogim in in; za njih prid se i" poganjal o vssikej priliki, in ni se mn žalil", kader <e je bilo poi piliti zanje, ne putov, ii" težav, ne lMo-vega denarja. Zato pa je bil tudi skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kn-sijo, zdaj zopet v Ljubljano. Ni torej čudo, če je pri bom vedno bolj hirala naša imovina, ker se ni nioov] veliko pečati z domačo kmetijo. Xi je imel drn^e slabosti, neon da   je   bil  predober.    In   (•¦¦ >iein  Lfii  časi  pri-
—«^ 40 &*—
ja/ii'i    pokarala.    iia   mini"    tujih     "pravil    opušča svojn hišo,    t.-daj   mi je \ s-dej odgovoril  -  ni hom:   „Urška!*   je dejal, ..kaj boš               xbela!
(ilej, saj je naša kmetija vendar zmerom dobro obdelana,    bolje   n    ¦¦              -;   boili   iu   /   lahka
nas /,i\ i. 1 )o!'.m,\ .i. ¦..."!. niinava, in za otroke storiva dovolj, i h lepo zrediva v pridnosti, poštenosti in strahu božjem; dalje si bodo /.'•   sami   pomagali.     K;               .rajo nakopičeni za-
kladi srebra in zlata, ki jih roditelji puste otrokom? Le prevečkrat jih zapeljujejo v lehkomišljeiiost in razuzdanost. (Jlej, -k a me je izvolila za svojega župana; prva moja dolžnost je i o rej, da skrbim za nje prid in Idagost. Kak. i>: drugače zaslužil  njeno zaupanje?    In misliš, da je to moje
prizadevanje za ------k" nam na  izgubo?     1'repriean
sem, da . ¦• to nam bo na prid. in kar sem storil jaz za BOSesko,    to pra\                 obilo  povrne   naji-
1 . je o-ovorn m tola/u me blagi mož, in kaj sem mu hotela odgovar na i"? Nisem ga mogla grajati zaradi  d-1 ¦         rea,   b> se    . |j   -  m
si  prizadela.    k             ...           ^v"j"  prid
skrbjo nadomestiti, kar je •_".'-]>'"l;t?¦ zamudil pri hiši. In tako je šlo \>e dobro, ko skbme : ¦ (JC*B ' -'¦¦ j neskončnej modrosti, k sebi ga poklicati. Ze tisto zimo poprej, ki je bila posebno huda. bil se je prehodil iz Ljubljane -red/'. Prišel je bil ves oslabljen domu. Začne kaši jat i in tožiti, da ga v pršili   boli;   pa   kar  sem   si prizadela,   ni ga
—s© 41  &y—
bilo   opraviti i  posteljo!  Ni se mogel videti  brc/,
dela. - Kader bom nehal delati, je dejal, ji.-bal boni   '              eti.    Nazaduj»»,   ko je   bil   te   «redno
-   -¦¦ni  mogel TOČ '!               Ihm.
udar i posteljo.   Legel je  na sv. Roka dan,
in od tistega časa ni vstal več.   Dejali
bi  le   pri • ::   prvo  listje!    Ni   bila   volja
Bilo je j       v. Terezij  tisti  dan - ¦ minilo je le
tega   i -  let,    vendar  s.-   mi   zdi,   kakor bi  se bilo včeraj   godilo     ¦ poklic*.»»   ine   k   i.« .-t.-l j i:     I brska!  moja  UM je prišla ; ]               mi  bo od vas :
pa m- žaluj mi preveč. saj se ne ločim za zmerom; tam gori se bova zopel vidida, Ti in Tone sta Ideftala pri znožji in -o milo jokala. Migne mi, da vaju pripeljem k zglavju. Ljuba moja! \ama reč»» s slabim glasom, |»ustil vaju bom, pa nič se  ne  jokajta;   gori  givm   !•;¦¦¦•:.
za vaju.   da tudi ridva I'uki'ai prideta gori.   Spoštuj t a    in    ljubita   svojo   mater!    Trška,   skrbi za mojo   in   svoje   otroke!    l!o_f   vas obvaruj  v.<"! Še enkrat se ozre na  nas,  potem  na briilko inartro nad zglavjem,  vzdaline in      • sklenil  je!
Pri teb besedah si mati ni mogla kaj', da bi se ne jokala, in tudi Metki se ulijo solze, ki jih je dolgo   zadrževala.
(Jez nekaj  časa  povzame  mati zopei b
!' i oče t o          mrli  nam   je  iz konca  trdo šlo :
pa kmalu smo bili z božjo pomočjo zo]           prejš-
njem stanu. Božji blagoslov je bil vidno nad nami: polje,   ki  so  ga   zdaj   največ obdelovale tujo roko.
—*G 42 &*-
slednje leto je dobro obrodilo  in  tudi  pri  živali smo imeli srečo,  tako da smo mogli zmerom po-i in zadovoljno Živeti.
Miija poglavitna skrb -ta bila Tmn' pa ti. Tone je hodil v tariin šoli., potem pa ostal doma in so z veseljoni in spehom poprijel kin Tebe pa, ki si se mi /dela prešibka za težka kmetska dela, in --i imela za uk veselje in dobro glavo, dala sem po dokončanih farnih šolah v Ljubljano. Naj bo, -m dejala, ker je bolj umni' glave  in   iinn'de              .k,    pa   naj   si  bolj z  lahka,
nego nii dmgi, Služi kruha: naj 6 v iimstu Še bolj izuri v tej in ''mej reci. potem bo tu in tam za rabo; in Še noč • imeti pamel. nikoli ne bo ttapah zanjo. To se ve, da vse to ni bilo zastonj: zdaj je bilo treba plačevati -Miiovauje, zdaj hrano, zdaj   obleko,              'lin   reč   in   (Ivtlgo ;   pa  Z  Veseljem
foriln               aj     ••m   upala,    da   Im   na
pridi
In zares.   te dve leti.   kar Bi  bila  pot«
gradu; bili SO gospa S teboj prav zadovoljni, in še zdaj ti dajejo zaslužka, k j ¦ r je moči. S svojim ilt*l 'in zaslužiš dovolj,  \       . ¦ m     •>:   polrebnješ.
Ali tako, začne mati zopel po kratkem pre-molku, ter jej rahlo pol../J roko na kolena, -ama vidiš, vendar ne bo moglo zmerom ostati Slej; očeta si izgubila zgodaj, in tudi mene n< h iš imela zmerom; tudi meni pride ura. in morebiti prej, nego menivi obe: < , je kakor kaplja na in smrt pride, kakor tat do noči.
—«<? 43 ©*—
Ljuba mali. prosi Metka, ne govorite tako; saj ste še tako krepki, in ljubi bo<r vas bo še doltfo dnitro ohranil! Kaj bi mi bilo siroti početi brez vas?
Moja  mod,   ljubo dete, gre  že  preti  koncu.
Ko idem  v  hrib k maši. čutim, kako mi  no^e nič
več   pra\    ue   služijo,   in   oči   mi   pešajo od due do
.         K            človek  enkrat svoj.- .">(). let.. /.•• -aboj,
mora se že počasi pripravljati na odhod.
IVdno pa elavo položim k pokoju, vaju bi vendar rada preskrbljena vi-i
tem, kamor m.- kliče moj rajnik. /. T : m pač lie  -krilim   toliko,   on   je  mož,    in  drage  p SBOcl   ii''
potrebuje nego božje. Z veseljem vidim, da se rada imata z Bregarjevo Afarijanico. stari Bregar je trden kmet in pošten mož, pa kakor mi je rekel
sam, ne branil bi se, de bosta Tone in Marijanira antral mož in žena. Marijanica je pridno, delavno dekle, in tudi lepo doto prinese k hiši. Tako bi bil Tone preskrbljen,  Se je božja volja.   Ali kaj
bo pa - tab j.   dete moje?    Tak" ve               moreš
oslati. K" tvoj brat enkrat Qstanovi SVOJO družino, boš se, 6e ravno te ima rad. vendar samej sebi tujka /dela v domaoei hiši.   Dokler si mlada, gre
Še Še: ali pridejo leta. in takrat še le v6 Človek, kaj  je hiša, kaj je svoja družina.
Ali  si že kdaj   kaj  premišljala to?   Kaj se
ti zdi? Odkritosrčno mi razodeni svojo misel, saj sem hoja mati, ki ničesar ne želim, iu%o tvoje sreče!
—ec 44 &>—
.Metka Vedlio molči, Vedno bolj je nemirna: videti je, da ji j nekaj teži srce. česar si pa ne upa razudeti.
I '>¦/.  nekaj  časa zopet začne  mati:
daz sem '/,¦ večkrat premišljala in primerjala, kaj bi in kako bi. da bi bilo prav. Ko bi mo^la tako-le kani priti v kakšno boljšo hišo, da bi ti ne bilo treba prijeti za vsako delo, da bi le bolj ¦" podinjila, tako p">tavim, ko bi se primerili) kaj taeee;a,  kakor pri Tiiietu!
Metka se zdrzni' pri tem imenu: zdaj še le vidi.  kam  merijo materine besed»'.
Saj   ue   pravim   ravno,   «ntvori mati dalje to le primerjani tako — to se ve da,   kaj tacega Iti  bilo kakor nalašč zate,   in  vočkra!   mi 16 že Šlo po ulavi.    Tine ima           domačijo   in   tudi gotove
denarji' mti pustil oče, ker j" bil umen in \ ar-čen mož. Služba uTad-k'"_:'a lo\ea tudi ni napačna, in ifa že sama na sebi pošteno redi. 1'ri vsem tem pa  je tudi Tine  mladenič,    kako               i   le želeti
more najbolj izbirčno dekle. \ . \1 'tka, ko bi se našlo kaj" tace;             .'          Pa  kaj  ti bom dalje
prikrivala, kar mi dela \«1 ik<t \o.-.'lje. Tine sam je že govoril z mauoj; 1 ¦ Ti k« > .-i misliš. ali mi je bilo to po godi ali ne • pa nisem mu vendar obljubila ničesa: dejala sem mu. naj le s taboj govori!
Nu, kaj se ti zdi. Metka? Kaj ne, da bi kaj tacega ne bila pričakovala? Kaj ne, da je to velika sreča in čast. da je Valentin, kteri bi bil lehko
potrka] na vsaka vrata, izbral ra\no tebe? Pa kaj jo in?   Kaj  molčiš?
i > ne jezite se ljuba mati I če vam ne mn-rem  pivi         i Govoriti.     Kes ne.ram   reči     ¦ nisem
se nadejala take cesti — in čutim, da je nisem . >r \ redna. Mojim se. da bi so ne kesal pozneje. ko bi mene vzel in tudi zame je bolje, da ostanem tak"! Kaj se mi mudi niožiti se, saj tako d   iro,  kakor pri   .as,   mi     • p jde nikjer.
(> ne, ne! ne b«».š me premotila - taeinii izgovori!    Nekaj            :a  mora biti,    kar ti brani,
da se ne poprimeš brez |)remisb*ka sreče, ktero ti je sam !).>¦_;• naklonil. Ti nisi odkritosrčna, prikrivaš mi nekaj, kar pa moram vedeti. Bog ne daj. ko bi zvedel Tine, da si se pomišljala sme. eno trenotje. t'srdil bi se. in tvoja sreča bi bila zapravljena in izgubljena za vselej!
Ce pa Že mora biti. ljuba mati, pa mi reaj mab' ,-asa pustite; -;:/ :¦•• iirauim, ali tako reč je vendar treba  malo premisliti.
Kaj je tu treba premisleka! X obema rokama se okleni sreče, ki se ti ponuja denes, in morda nikoli ved ne. In da ti povem naravnost: še denes popoldne je dejal, da te pride snubit sam, in rada Sem mu dovolila, ker nikdar bi se ne bila nadejala, da se boš le količkaj pomišljala
0 mati. man! i- denSs ne, denes ne! jutri, pojuternjem, kedar boste hoteli, le denes ne! Ne morem in ne smem mu dati odgovora, kakoršneoa hočete vi in on!
1	1   1     III! jim  nI
	i i''iii.
.M ' I 1 1	liesivri Moj 1
	
|)"i'i'lll|i''_;a.    I!
ka?   I q mora
iiej   poDOzno
vesel ie. moi
Intro sem luc  vpinaia.   ptvKiauaia  te in  pos ii  pre                :. : rahlfevala.     Eolikol . '
vzela  \   nar<>rje.   <_mri pa doli te nosila,   pela ti in tešila fce,   da  bj  zopel  main zadremala.    Ko
pnjt'iiialn   -i •<¦:    '¦ .   kaK"i'   ribica   na    ulemi.   takrat p          vsi dejali, da  le materin  dill  ti je  \ pihal zo-
pel življenja     •  Prav  zase sem te hotela izre
tak" za  jiohnli.šek  na stara Iff a!        O kako bi  bilo
47 ©>-
Ili'ti.-lji. pri   ma-.   |M./(|r;ivIjalO te 111 Si' '!   pl'l I) kako  ve             ai'i'j  materi!    Saj  rudi I idji
flniLfi'    i'i'O   .   ne a» n- \ idiio -\uic utruke si
Iva)  mi, Metka, res tega ne  \<vi\ •
n nego '¦ 30   redo?—Kaj ne, Metka,
hčer,	oklei				.    --i.. |.r.-.| i   -u,:     JO    /,     lllll-
kriin.	mil' Ko 1	.l.dk.i	-ram  Mr \idi   r	"'lin. ,uj(i  main'	taku pred saboj,
		dalj 7. \/ 11	.• držati ieno kr	.   /ur-'!lr   ji ilo ter me	ri'diiju na kolena,
		.  mali	i)cs..(lc: .      U     ill'		ll      iVC     I'"'']
ili — ne m     111 — ne smem! — Moje
n   i" tisi 1  110           . ,     "iiii j" zapeljal
j" . ..al Kar,i   iiM-kaai.     li-kuri mati pri
tem  i]ii"iiii. tako da Metka pade na obraz na tla.
O ti brezbožno dAv. vpije poj<jti pojdi, obesi se um na vrat! Naj dela s taboj kar hoče. Kader te bo sit, pa te popu~' plotom! — O! Bog i" ho kaznoval, ti nerast in sramota na šoj pošten *'j k
Metka k 71 na obrazu, ne oglasi se in ne gane.     Ki   to   mati vidi,   p              ui   skoči  k
—<q> 48 ^*-~
in  ko nt* čuti  \   njej znamenja življenja, popade jo neizrečena LT'iza.    hviu'iie beer "d  tal. objema in poljublja,   stiska jo na prsi,  og> in po imenu klice;   poldSi .i" oa posteljo, b<
d celo, in še strastneji              ja.   Ko se po-
alednjič  .M.-tka zav6,   odpre oči  ter se j.- oklene, takrat pa mati m- ve, kaj bi počela.   Smeje joka,  prosi odpuščanja,  tolaži j" in zopet nitjema in poljublja.
i »i ui"iei, molči, Metka moja!   Nič ne jokaj, saj si  vendar le moje prisrčno dete:              i  sem,
da te le vidim,  da te Le imam:   za drugo  bo Že ljubi  boy  skrbel !
I».
Valentin.
V senci pod starim košatim orehom pred hišo sedi [»opoldne .Metk;: z debelimi bukvami v rokah. V travi pri njenem znožji leži Sultan. Pazljivo se se enkrat ozre okroy, in ko vidi, da je vse mirno in vamo,. pobesi ušesa, položi težko glavo na stegneni prednji iioyi. p(»mižkne še nekolikokrat z velikim trudom, potem pa zamiži. Mirno je njegovo spanji', ker iiiia  dobro vest.    Le sitne   muhe ya dražijo  in
mu ne dado pokoju: zdaj j« treba pomikati z ušesom, zdaj mahniti z repom, zdaj celo hlastniti z gobcem po kterej.   Pa preti mu se veča nesreča.
(>d sosedov ih priskače mlad ku/.e; vid da se mu je treba igrati po vsej sili. Kakor neumen -kari- in plese okrog ležečega Sultana, laje in bevka, vleče ga za oho, zaganja se nanj. pa /ast..nj. Nekolik" krai"\ Sultan nejevoljno zarnčf; ko mu je pa le preveč, in ko vse pomaga, takrat pa butne s svojo težko glavo ubogo
živalen             da   kakor bi  j"  uV'-l  i/, prače. daleč
in  se trikrat  prevrne.  ; Vse pobito in omamljeno           »ere, stisne rep med
.  in klapa  kla\ fllO domu. Mabi   \   stran   se  je  spravila   kokla   s   svojo drobu«)   družino.     Kakor   more,                 ¦¦   dela   in
valu   s   prijaznim    kločenjem    svoje   male   ke pod   varna   krila.    N'ekteri   poslušajo in gredo"  poil njo;   pa  teei jim je,  mi     ..   rogorko, gleda;
je, kak"]- >k"/.i okno; dmgi se obotavljajo, pe-'"pajo "kr"'i >;;--. sanjajo se kvišku ter nagajivo kljujejn rdeei ]..•.•! -.irk iiia'-ri. Ivi -e drži tako modro; najporednejši pa se jej celo" zaganjajo in skačejo na hrbet — toda le malo kteri ga dot . in kader je že <oiri ter se mi-li okoristiti, jia zdrsne na  tla.    Starka  \-e  mirii" :rpi!
/daj se priplazi.  na  pol mižeč,  leni   maček [•riprta  hišna  \    ta.   Rep drži  po konci,  prav imijavka in ) »ogleda okrog sebe.   Kaj vidi? izgubljena ovčica, tava pišče daleč od
4
ce,   in iieakrbno k 1 juj*  ira\",   kakox je fidelo
Pregrešil •.     :     eljive   misli   se   zbujaj"   \ mačkovih prsih;  sli:                 Dede* po tolst»'j ju/.ini.
Saj  je   p;i   I inli   pri               zapeljh a;    kaki i   se   je
hraniti!    <>  maček.  maček .   -ta\i   -•  krepko v brail' ijavi,   drži   se   moški!   Saj   te   imajo   tak" že male na siiinit, da si enemu,  ki ga je na nagloma izmanjkah-.  vrat zavil]        Ko  mu tako raste in
raste pnželjivosl . pogleda svojo mlad" ¦.;¦ :¦ . ,!"¦ ki j" tak" čisla in  ljudi, zdaj pa kn :
¦er še spi, pa naj zasliši najmanjši šum, in hI k i"' skočil na noge. in tedaj gorje ti Inulodeluik! Zdaj zopet postrausk pogled na ljubo i.el" nedolžnost v zelenej ira\L Zdaj je hoj najhujši v njegovih prsih. Že se je pripravi] na skok, pa, njemu na rast hodi rečeno, nje-;M\ dobri duh ga o pravem času  potegne nazaj.    Zamiži, da   ne  vidi
gave, krepko se* obrne, tei korači /"petna peč, dasi zmagalec, s pobesenim repom, z lehko vestjo,   pa  težkim srcem        stari grešnik!          Mi
se pa veselim" njegove zmage, in ne kratimo mu zaslužene slave s pomislekom, da ravno, ko mu je bila grešna poželjiv"-! do vrha prikipela. ko je že mislil pasti v izkušnjavo. da je bil ravno v tistem hipu Sultaji jezno z gobeem hlastnil po muhi.
Metka zapre bukve, nasloni se nazaj na drevo. položi križem roke in mirno sedi. Saj jej ni DttOČi brati, vedno jej uhajajo pogledi tje, kamor jo vleče srce.   tje   do   belega   gradiča,   ki  z zelenega   griča
—«<? f>l t»—
•:'; ¦'¦¦   DftKO prijazno po imej dolinici!        i ako za-
111 i > ] i > -ua  «ii'kli'-a !i>' niti.   da   >•• jej   liliža mladenič
\ navadnei Lovskej obleki.   Koje že blizu aje, poi zdravi jo:
I)<>ber dan.  Mi- ka!
Metka se prestraši [tri teli besedah, in s -}.:-bim glasom, da  se komaj sliši, odgovori:
i log ga  daj,   Valm! in !
Takn sama ?
Sama in ne sama. T»1 bukve mi delajo lepo družbo, da si je lepše ne norem Žel
Ali smem reaett,           jo te bukve?
Prosim.   !   ' . [rji i'.
Življenje -\- aikov.   Gotovo lepo branje.
Lepo   in  podučim.     Človek  nabaji    \   teli  bukvah    tolažbo   v   vsacem   stanu   -\"j'-'j;i   življenja. i aiso znane, kakor j1' ndei i P
Metka!   zakaj   me   vireš?    1'ri   \>-h   br ki jili je Valentin  izgovoril / i n • • i i k i n i glasom.  pogleda   j" z neizrečeno milim očesom;   vsa  m ljubezen   je   bila   \   tem   Lflasu.    v   mm    pogledu. Mri ki  ta  pogled,  ta  s^las presiuie srce;   komaj  ima toliko močf, da mu odgovori:
Kako  bi  par  mogla  drugače?
Kaj vam bom jaz, preprosto kmetskn dekle, ki  nmra bili  veselo,  da   le «mvorite ž  njo!
O ne, ne! N'e govori tako Metka! Nekdaj je bilo pač drugače. Ali de ae mominjaS ver. Metka, fcisfc a časa, ko sva vkupe h..dihi v šolo, vkupr >c učila in igrala?
4*
—«J 52 &>-
Veš, kak" BO nama /ju. -puh nagajali lan tj o in naju dražili, da v.-.hi" Učiva vkup»*, da sva že kakni' muž in žena: tebi pa tti bilo mari vse to, z niaiinj si rajša hodila, z imun j guvnrila, negn z vsakim drugim. In pozneje, kader sva se srečala, kjer sva s«- vid»da. vselej sva se pozdravljala. Ce si mogla,                  i mi   rok                 \ <aj "'I dal«*o
si mi prijazno pokimala z glavo. In ko sem odhajal na s                           ti, veš, kako sva jemala bIovo? M trgalo srce, spregovoriti nisem mogel besede, in ti — podala Bi mi desno p in roka*se ti je                   <* šlo mi je po vseh udih! X levico pa -i brisala o$ — in dejala si mi: bog te obvaruj. Valentin, pa vrni Be kmalu! — 0 («¦ besede  so mi   bile   sladko   tolažilo.     In  v
tujej deželi, daleč, dal.t od tebe, mislil s.mu v<-dno nate: čutil -mu. da t" ljubim. da i " bom ljubil nikoli druge, da Le b tabo morem bil             n: de-
lal sem. trudil iu udi] se z veseljem, da bi Le Uraden   bil   tebi'.   Veseli
s.mu  bil  pri tebi, za r .                                     bajala
po ljubili zuanib kraj '¦¦ (I Lepe sanje! - i sem — če/, tri leta, čez tri dolga leta!-- pozdravila si me prijazno. podala loko. 11 šoSa je bila mrzla, ni se ti tresla., ko nekdaj! Metka, Mfetka! kaj n'\i\ misliti ? - I Hej, tu stojim pred baboj: Metka, pojdi, četi j'- mogoče, in bodi moja! ¦  -X«'!  Glej!   pol                             i:<'!   Govdri!
'" ka, vsa preplašena in zmešana, ne ve, kam bi se dela, kaj bi rekla.
—«2- 58 &>—
Valentin! Valentin! kaj hi rekel kdo, ko h: vas videl tako!    Vstanite!
< i pusti ljudi ! Kuj meni niari svet! T ik; bledim pred teboj. Eno besedo, le eno besedo! potem pa grem. Metka pojdi z man..j, n>- obetam ti srede, pa —po rokaS te hočem nositi, iz oči ti hran \-akn ljo; ne mož, hlapec ti hočem biti! Metka!  ali res oe moreš?
Moj  I»..-j.   moj  \»,<j[   kaj  mi }>¦ znčeii ?   O ne zamerite,  i   Bm se nadejala kaj tacega! Vstanite! ¦Vsi                                  aj vel, da sem .te ?edno
rada imela — pa —
0 ¦. me ne ljubiš I zavpije Vab-u t in, in skoči
ti m- n- ljubiš!   Ko sem v daljnej deželi
zdihovai. ii: :        po tebi, ukradel mi je drug tvoje
srce.    o moje h-pe sanji-!    Z bogom Metka!    Bodi
srečna,   in  hov;  te ohvaruj!
1'redno je niM-ia še kaj pregovoriti M*-tka, izginil je Že med drevjem. Z obema rokama si pokrije obraz; solze se uliji po njenem prijatelji, po njeiiej  sreči.  kterej je dala ,-loV''>.   ktera j'- zdaj
m-  more' drugače.     I'lmg«. dekle \
Kakor oh-indjena zver. divja Valentin domu. Kaj ti je, Tine? vpraša ga prestrašena mati. Moj bog,  kakšen si!   Kaj seje zgodilo?   Gov5ri!
0 mati, mata! Vse je minilo; ne ljubi me več, drug mi je zasačil in ukradel njeno srce! 0 kako sem   jo  ljubil!    Kako živeti brez nje?
0 molči,  molči  m<.j  >in !   Bodi  mož!  Izruj  si
—«& 54
jo iz srca, kakor j > 1 * * % • * 1 i/, predel Ni jih vredna tvojih sol/,, ošabno kmetsko dekle, ki se je prevzelo, ker ima main mlajša lica od družili. l'a le molči, to jej ne ostane tako; božja šiba jo zadene prej ali pozneje*
Kaj ti je sila žalovati, moj sin V Ue Li je odrekla ena, ali jih nimaš na izbiro boljših od nje? Kaj i! j''? Ali nisi lep, nisi bo^at? Nektera zdihnje na skrivnem po tebi; nektera obrača nate poželjive nci. Stegni roko, pa prileti'-, in ne boš imel dniife skrbi  ne^o izbirati,   ktera je boljša.
Ko vidi ž''iia, da jej ničesa ne odgovori sin, misli, dfl ga j'1 potolažila in pregovorila z zadnjimi besedami:  miri            torej  i/, sobi- po svojih oprav-
kih,
Valentin   je   komaj   slišal   materino  tobi sedel  je, na mizo naslonjen,   in obraz   \   obe skril.
Oz nekoliko ča-a plane kvišku, sname puško
"Vesel skoči nj.-_               FidO, to w<       izpod miz«*.
Vesel, prav im. ker o-!_¦¦¦> <•,! -.; ; svojega o-ospodarja. in ni vedel, kaj bi si mislil, saj '_'.; '.:'.¦¦¦¦ j;i m S'- \id-'l nikoli; zdaj pa -i misli, da j-' ¦/.'¦ ¦/.'<]»¦: \ r \ rodu. IIajdi! !<¦ hitro za njim v zeleni gozd! In kakor strela Šine Bkozi vrata, tie utegne, kakor sicer, stegniti si Lenih ndov. Kmalu sla  bila  črez trato v lt«>z<1u.
Pridno, kakor nikoli, spusti se Fido na sled. Ali denes, ljuba zvesta žival, zastonj ti  je ves h
—<© 56 &*~~
trud. Vzdigni mu zajca, sna. ali \i sokorogatega jtdi-na:  naj se veselo razlega tvoj gla              du. nn
name puške z rame. Denes ji; bn*z skrbi vsa gozdna žival. Nič se ne boj, ml vršiča d- vršiča skakaj, ročna \everica: brc/, skrbi si zigravaj • svojo zajko, plahi zajec; še tebi se ni bati. ki bc tiho plaziš -kozi grmovje s hudobnimi nameni v udavi, Ušatorčpj  lisjak! '
Kako  drugače  pa je lmdil sicer Valentin po
fozdii! Poznal je tu vsako drevo in vsako drevesce. prehajal   se je med  njimi,  kakor med   -
znanci.    Tu j.....Ikrhnil gredoč mladej  bukvi suho
rejo,  ki jo je kazila;   tam  je   potrkal stankavemu
gabru  na deblo, ali  je še zdrav  njegov drob.
Večje   veselje   pa   lllll  je   delal   Zarod   mladih   košallc,
ki so stale in se šopirile, kakor zbor desetletnih deklic, vse entittkft    Nikoli ni Sel mimo, da bi ne
bil   main            i                    , al   jih   z   reselo zadu-
voljnostjo: Časi je tudi prijel ktero pripizuo za mladi   i             ka 001 bi joliote]  pdi\aii:i.  da  tako
pridno ra-'-  in  tako vrlo napreduje.
Ali   denes   mu   ni   mari   ne   staro   drevje ne mlado.    Slep   je   in   gluh   za   Vso  mi/.dii"   b-po-o.      In
rondar, kako veselo je tu ravno dem-: ' Eer od« nehuje poldanska vročina, začeiiju - • novo življenje in gibanje po gozdu.     Ptiči zopet pojd in žvrgolč,
skakaj" in t rt raje od veje do veje. Pisana /,-dua pleza po starih bukvah in potrkuje sem ter tje na Votlo deblo s svojim dolžini. trdim kljunom, kakoi bi  hotela reči: ali ste doma, žuželke?   urez
—«© 56 fl*~
¦eno stezo urno k<>rači < i«* 1 _r«• j. * -1 i keber; zagledal [e na onej strani drobnega, nazega nolžka, ki mil bo tolsta južina. Tn so ubija drobna mravlja. Z velikanskem hlodom, akoravno je denes sveta nedelja. Tam, kjer je posekano drevje in rase visoka '.m.'-, pa pisane cvetice, zibjje se metu]j od c\t-!;i do cveta. Komaj počene na enega, pa že na druzega: za njim pa pribrenči pridna becelica, pogrezne Be v vsak cvet w >krbno ga preiskuje, ae pusti ga, dokler mu ni izarkala zaa-nje slaščice, potem :                   irala cvet za cvetnim
vrne se vi          domu.
Tako so vse stvari žive in vesele; žalosten je edini človek, ki hodi med njimi. V Valentinovih prsih »e sije solnce, ptiči ii" |n»J•»: zaVril mu jih je ('-rni  mrak  in  grobna  t i h« »ta.
obrne se tje, kj"i" je najtihejši in najtemnejši
gozd. Tu sede na star buk<>v par-: . puško nasloni na bližnje drevo, vpre se s komolci na kolena,  >k          Itn     \   roke in tako sedi dolgo časa.
Ko vidi  Fido,   ki je bil  pi                        njim,
svojega gospodarja tako iirezupne^a, «stopi predenj in gleda ga Žalostno. Ko se pa gospodar le ne gane, začne oho cviliti, potem ga pa s prednjo rahlo po-: pra>ka po kolenu. Ali slabo mu je plačano to milo-Cesar še nikoli ni storil, nevoljen ga sune \ tin z nogo. tako da nlm^i zvesta žival odleti vstran. Pri tej priči pa mi: }¦¦ žal, gre k svojemu psu, ki ga gleda z mokrim očesom, kakor bi mu hotel   reci:    zakaj  si  mi  to   storil?    in  Imža •_;,<.   po
—«a 57 -o»—
glavic rekoč:    i ič se ne boj.  moj Fido!   Saj
mi zvest,   ti  ni''  imaš   rad .   ii  me n             .   ti si
moj edini  prijatelj na -vetu !
Te besede so mu srce malo polajšale.  Vzame puško in gre zopet dalje,    Kam     • sam De ve.
IV.
Pri studenci.
I']''! i   veet'1'll .    k" je   iula   že   ponehala   huda i mi.   vzame  Mei ku   po   navadi   vre,   ter   ore k studeneu  |                  Ko  pride k studencu,  podstaA i
ixč pod kamenčuo koritce, potem pa Bede na ka-mein'iio klop, z mahom '/,•• na \v>] zarasteno. \ rč \<' že zdavnaj poln, voda okn»ur in okroo; vrvni i/. nje^a; ali Metki ni nič mari trse to, Se zinerom sedi o-loboko zamišljena. Kak" bi ne? Saj tu io je pritisnil prvič na prsii tu jo }<' prvič poljubil <> zlati čas! kak" daleč iu vendar kako blizu J <>, prvi polju!,; kak" jej j«' prešini] vse ude! kako je trepetala V nijskej slasti nje duša in telo! In zbudil jej je veselo pomlad. Kako jej je na enkrat. zdaj \ prsih klilo in kalil", zelenelo in cvetelo, pelo iii žvrgolelo. (l ljubezen, ti pomlad življenja! Kako more tako drobno srčece nositi toliko sreče! —
Ljubila ga je.   Kako? Zakaj V        Kako hi pa mogla,  ne ljubiti  ga !   Ali  ga   p    >me  ljubiti?  K d «.j je on, kaj je ona? Kaj hodu dejali? Kaj ho iz t-^a? [i v •;: m premišljuje tak«», ta ne Ljubi
;v!:k" :!¦-;/i'c!: 'iii' radosti jej je prinesla ljubezen, in koliko žalosti! Ko seje prvič nje, «» kako se je trgalo nji« srce! Kak" je žalovala in jokala, zdilmvala in hrepenela po njem, ko ,'el daleč oil nje \ tujem mestu. Ali misli tudi on nanjo, ali jej ohrani zvesto srce? 0 ko bi drugo ljubil?    Pa saj je            dober;  saj ve,   da
bi to  bila   njena   -mir; 1   I:,
mogla tako ljubiti, kakor ona? Tako jej je plavala vedno duša med  up >m           rahom.   l'a up in strah,
veselje in Žalost, poželenje in hrepenenje, kako je vse sladko! — Kaj je življenje brez Ljubezni! Pa /.daj? Cesar si je želela tako dolgo, prišel je — \ide!a ga je v eerk\i. videl jo je tudi on — pa ¦ bi  je n-  p i/.nal !    () to je bi            kor bi  |ej
bil nož zasadil v srce!    Pozabil  jo je              abil!
:        je \  njenem   srci.   tema  prefl   očmi.   in vendar            •: teko jasen, tako vesel okrog nje.
aeznena v temne misli, mahoma jej nekdo od zadaj z obema rokama OČi Sladka groza spreleti pri 'j priči po vseh udih žalujočo deMico. Plane kvišku in oklene 38 z obema pikama svojega ljubega. Dolgo, dolgo ostaneta tako moh-e — saj ktera beseda bi pa mogla izreči to, kar čuti srce. ko bije na lj nem srci ?
—*Q> 59 ¦s*—
Kaj nisi nil'   ustrašila, ko **m t" tako od zadaj prijel?
U trasi la?    o kako   hi se ustrašila te he?
Kako si  pa vedela,   da sem  jaz?   Saj  me pač
nisi ridela!
•la ne, pa čir ila. i) če se m              :BŠ I i.
prelel   me fcako Sadno,   tieizrečeno sladko čutilo!
Pa • vi m<>ski \w um ¦' ¦ ! K u         ¦.:.::, > talioj. ki nisi vreden nil i            d >bi • K 'S prav grdo si delal /. mauoj      ¦ še pogledati me ne v cerkvi - - pa vide] >i   me, prav dobro \.mu , da si me vide] : po drugih   -i oziral in ogledoval jih prav z veseljem!     <> l" je bilo grd«»,   prav  grdo!
Qdposti Mfefcka] Veš, to som delal nalašč tako; hotel sem te le izkošati In wd              »m la
še kaj  mari.
K'o bi bil vede], kako m- bo to bolelo, gotovo hi ne lu! tega storil. I'a 'vaj to mari vam moškim! Kar vam pride na m>"l. pa in «ra in::; me ženske naj pa trpimo, »a j nisin > za dragu na svetu, nego vam za igrač« in kratek čas; pa še vesele, srečne moramo biti, ne godrnja i, da -ponižujete d" nas.    Ti .-i tudi izmed tistih —
Ker mu ne more hitro najti pravega imena, oklene se ga okrog vratu, stisne ga /. uso močjo, in na usta. ki jih je bil ravno odprl, da bi jo prosil odpuščanja, založi mu krepek, dolg poljub. Tako je bi!  mir besedi.
—& 60 *>—
Mirna in opravljena sedeta na  klop.  pa da sta ulinifiia ilru^r  >   družeča.
Zdaj  položi   Metka svojemu  ljuhčcku roke   na
rame,   gleda   mu                                ;;kim,    rosnim
oč—m   \   obličje,  ter pravi:
Dorče! ali -i midil kedaj name \ i,:    lianiy
Kaj  me vprašaš?   \"č in dan mi je bila tvoja podoba —
O ne,   ne!    Zlati iiiuj,   ne Luk«»!     \- L,r"V««ri
nego je res! Povedi mi le, ali o misli] kedaj
tako pra\   iz srca name, ali si  želel   pri  meni biti?
Bog mi je priča.'   Veliko velikokral !
O prisezati znaš in  Be  prilizovati,    to   vbul Ti prilizovalec!
In   ti   -      »zolobička   moja  —  ali   si   mislila name, ali si mi ostala redno fcvesl
(> b> -i pa v]irasal prav ne>paiiictno, brez premisleka! Zvesta? — To je grda beseda! Prijatelj moji ti znaš Lepo govoriti, sladko [tojjab-ljati, ali ljubiti, fes, ljubiti tak«» prav \ dni ljubiti, tib", skrivaj, gorko, po ženski ljubiti, veš, to znam pa jaz bolje. l'a veš. I>ork". da ni prav. ker te ljubim ?
oblak, ki jej je um raci! v tem trenotji
o obličje,   prežene jej nagle ljubeči  pogled iz Teodorovega očesa.
Kakor bi se hotela zagotoviti svoje sreče, objame ga zopet in Bloni mu dolgo na prsih; ni videl solz, ki so jej lile iz oči — od Žalosti ali ve kdo ve?   Ali pa od obojega!
—rO, 61   &—
Ko se je izjokala, povrne <¦• jej zopet prejšnja jasnost in ve
I Woo) povej nii, nagovori ^a čez nekaj časa, pa prav po pravici mi povej, nič se ne hoj, da bi me ne razžali],                ':.\-      .1  lepo   mestne
gospodičine v dražili s\ilenih krilih, ki se znajo tak" Lepo v&ti in tako nčeno govoriti, ali se nisi tedaj pomilnjdč spomnil preproste_fa uboze^a kmet->•¦ komaj \ e povedati, kako te ljn!..:   ki mma drozega           fcva, nego zvesto lju-
— al] ti »i lol" časi žal, da si  obl              tU       '
M-\ka! " :.¦• L:'"\"ori mi tak", ti nedolžno, ii'-p' ;•. ¦ 'I-'-! ti lt;i ne znaš, in sivcn i -. . da ga no znaš              inenovaneo-a   omikanega,   ^"sj»o-
skega sveta, njegove notranje pulilo»'i in praznote, njegove liiriavščine in sleparstva. ki !"liko obeta, pa niči  i           polnjnje.  \'nje«4"vem hrn[in in šumu,
svitu in bliska, ki je toliko za oho in oko, a nič za srce — vernj mi. tn sem se tebe spominjal, - srčnim veseljem, iladkim hrepenenjem, kakor pobožne sladko dišeče vijolice toed koprivami in družim plevelom: ravno takrat sem te še le prav pogrešal, hrepenel sbid po tebi, in le tem bolj sem ibil.
Dorko! ti imaš dobro srce. in govoriti znaš tako lepo. tako sladko, da bi te zmerom gledala in poslušala.   D  'če! še Veliko boš videl sveta, poznal
boš    miloo ,    /.       -š,   ..      i,l    mil"-;!    -«•    ii    bo    Ved''hi     1'1'i-
kupiti.    M pusti! — kaj boš — saj vem,  kaj me
čaka
zvesrfcej
ljubila
—<<J (J2 &*—
i.  ljubi  moji   nikdar  ne najdeš kdar Ženske^ ki bi te fcako srčno
iiii bvoja              :
lOgpvori  3e jej po\ rne \ sa njena oagajh    '.       : j ji- tako lepo
l\n se taki» >iav in snuice i>kn>i^ up'ga, zagleda mu v suknji na prsib majhne bukvice, ki so gledali' i/, žepa. Naglo seže pOnje, in prodno jej more hraniti, ima jih že \ rokah odprto, ter jib pregleduje  s  prav" Ženskn   poželjivi   radovednostjo.
Le hrani -<•. !•• hrani, \se ti me ne pomaga! Tu DOtri imaš svoje skrivnosti. <• hoy; ve, kaj bom \"lih-la. pa \ Ldeti moram !
Pesmice — same pesmice.   Čakaj!
i>ln<'c h- zal Na               . i;t rosni hladi
sladak Bpomin i!ii \ pršil] vstaja,
:"''  lin-  li- 'li   i.../.'!:•.i\ ljar.
Oblaček ti.
Po nebu
Poglej, kaj
Da jo  lu-
ll aeia ¦ ¦ iej i
Ge misli m Želim jej '    re
l'i.ivi;ili,  naj   :ni  si;
Prijetno Banja,
—<Q> 63 ¦©»—
i  že   bodi!    K
,\!  nanju tako Lepo
oči Vjnele so me.
31 Vlil mi v žile Smrten je stz
n   kako   mora    iii'i    ;-;n-   i^pn                     ¦   tvoja
Ljubica.
Ali  Iti jo rada \ idela V    1'ovej!
<) ne šili m' tak" / menoj ! Ti tu- \ >'š. kako mi je hudo!
Teodor vstane, prime j«' za roko. ter jo pelje malo niže,    kjer je               udener iomuneek,   cist
in jasen,  kakor          I  lo.
i V  jo   hoi                     lilij.)   ljubico.   tu   notri
pogledi.  pa  jd boš videla!
Nehote se pripojile deklica. in ko se zagleda \ vodi. zasveti se jej v rajskej svetlobi obraz, kakor solii'-e, ki slo|>i izza deževnega "Maka! S sladkim nasmehom na ustih. /. ljubeznijo \ očeh obrne 3e vanj  in  zahvala njena bil je srčen poljub.
\   tem  se                   Inre skrilo za L,rore;   od-
hajajoceimi daje slov i čreda belih, z zlatom obrob-Ijenih   oblačkov,   zbranih   ob  višnjavem   nebu.    Iz
ečna      ¦ ktera
¦  ljubil i.   ker
Orne i; plelč   •¦
—¦*© 64 &*—
kotov dolinice vstaja mrak in prepreza počasi molčeče logove. Božji volek se oglasi v tra\ in prijazno škriplje svojo večerno pesem. Sudenec \io\i-j: njiju   sladko  ciiri   in   šumi,   ter  obila voda
fin    \r\ni   !»>«]   njim    i/   p ,. abljene^a   vrča. ivi'-a  in  veselje je razlilo <-kr • _- po naturi, sn-ea in ve.-elje v njijnili srcih !
Coj,   kako lepo kos poje v zelenem smreeji!
lil     lepo    je     prepeval     i                 - .      pesein
žalostno,  tako \,.,-in,   izvirajoč»  i/,  polnega srca! Molčš,   zamakne na oa poslušata in uje<of,,: jima odmeva v srečnih  prsih.
Zdajci   [)oči   puška   blizu  v  o'ozdu.   in   (ahota nastane okrog.    Preplašena planeta kvišku. seže po  vrči   in   odide   hitro   donui.     Mlade;. se  obrne   srdit   proti   gozdu,   »d   koder   je puška.    Komaj   Btori   nekaj   -: -piiij  \   gozd .   in že zagleda nesrečnega lovca.    Bilje Valentin!   Bled, prepaden stoji.                 d-delnik; i/, povčšene puške
se še kadi. —   Hitro b ne Teodor \  stran odtegne, njegovemu pogb-du.
Valentin je dolg» taval po gozdu. zadnjič pride do obrobja pri studenci Kaj vida tu! Metk» in — Teodora v sladkem Domenku, ter ne daleč od njega na smrekovej veji sedi kos in jima pre-
Nepopisna grenkosi   mu zalije Brce  i hipu.    Sam ne ve,   kaj dela.   pa   sname   puško z rame, napne petelin,   pomeri   in - • smrtne zadel se zvali nesrečni   pevec z veje na  tla.     Pes   plane za njim,   in prinese mu  ptica,   ki žalostno puveša
—<© 65 o>—
ml zaprt-- m  i/. zlate-Lfa kljuna na tla.    i i loboko tfaiii'ii vzame
in plan kakor morilec,  skrije
V.
Slovo.
V Gradu ie denes vse živo;   vse se suče in giblje.    Od nairecesa do nujni              ima vsak
svoj op               Kako bi ne?     ¦  Jutri,  predno posije
solim*,   Lfospodič oddrdni črez h                  ¦< uradsko
dvorišči' proti belej Ljubljani, in od tod brez po-mude prvikrat v  daljno dunajsko  mesto.   Dolgo
se je Že pripravljalo vsi' /a ta imenitni dogodek: ves mesec je ž% /.bodala is^la v hiši. vendar ni še mnoga reč gotova, in solnce zadnjega dne j'' Že komaj Se za moža \ i<oko.
\a dvorišč                     tljiva Lp'adska kočija, ki
jo mali hlupi'c dnjnc in pen- v potu svojega obraza. ica bosih vaških fantičev stoji na strani in /•¦vaje v svetom strahu ^leda inionitno opravilo z lupini LTosjtoskini vozom, na kterem so jim zdi vse čisto zlato, kar ae tako lepo rumeno Leskače.
5
pije nh-ča  kri
iu psu plica,
;""-!"!ii  •jrmii.
V konjskem hlevu drjjie in znazi \ ;-:n '¦;;- i sam  kodljaz lepo  konjsko opravo,  da mu  ae bo
delala sramote, ko bo podil jutri po mestnem ' take da 1». i \se gledalo za njim. Po gost'-m umni miriti med tem opravilom lepa rjava konja, ktera. mlada, čila in dobro paseua, uestrpljivo s kopiti bijeta ob trda tla: sem fcer t je pa se celo* strašno zagrozi na njiju, ko mzeta javorove jasli.
1/ dimnika s- kadi ves dan, ker v kuhinji se skrivnostno vrši najokusnejsa peka na pot odhajajočemu ¦ ¦ • >-]o•<lu.
Mati pn-Lflednje še enkrat,   zgrinja in sklada rilo in old.-ko.    O blažene žensko, in trikrat.  blažene   ve   materine   mke!    K j      vladate ve, tam je ivd  m   -meja.    Cesar  ste  se  dotaknili'   vo, tO še doljo di<.'  bkejfi  duh                        dova,   pri-
jetneje, nego drair,- dišave, ki jih devajo med perilo. Kaj -!-• ve. tu ve samo on, ki je enkrai užival vaš blagoslov, zdaj pa \a- ]"^ri^;i. Siromak. kdor vas ni poznal nikoli, a blagor mu, komur lajšale in slajšate življenje, t..|- mu strani spravljate trnje, kamenje in dnijo infiotje. da se ne li-nje trudna  popotnikova  noja.
Dasi objokane, počivajo materine oči /, zadovoljnim veseljem posebno na belem tencem perilu. Ki a koli dunajska jn-podinja ja bo videla, dejala bo:  ta  mladenič je  iz dobre biše!
Ore pregleduje in vroduje v svojej sobi mnogovrstna pisma, ki so potrebna sinu. O srečni mladenič!   zate   misli   očetova   jlava,   zate  skrbi
—«J 67 "9*—
m,:' iini srce. T'-hi sc in' i»" tivlta ubijati za wikdanji kruli. ;rati'i najboljših moči /a živež, ki ga   brez   tnalu   <i   '¦''.:       • .¦ ¦ .a   zi\ ai !
T.....lor sam je  bil.   kakor   hi ga  ne  bilo  \ se
uie brigalo, kar -¦• vrši v gradu. Brez opravka pohaja pn '_ti'/j1u. T-v.kn mu je slovo' od ljubih krajev — še težje mu bo p. ¦ ~ -\ <«\ ljubljenega dekleta; težka mu bo, ah ne bojmo se zanj. on jo prebije. Hud' j" 1'lovi-ku izgubiti kak ud: vsi so mu enako ljubi,    in   misli,   da  brez imb •:.    a  mu
-i misli:  t"_;'a ne  : ' trpim; vendar   se  pretrpi še najhujše trenotje;   bolečina
odnehuji'  in  lt i n - •, rana  se zaceli,   novo življ razliva  po udih :   človek        .  - k • •! i kar je izgubil,  in   potom   -¦• privadi,    bodi si   tudi desna roka,   ali celo* bistro oko,   ter nazadnje mu
komaj  spomin  tc^a.   kar  je   izgubil.    Tako prebije   liu"-ite\    tudi    Teodor;     ali   kaj    pa    bo   z
o deklico, kal              "U.  kar je ribi roda in
ptiču   zrak V    Ali   ue   bo   venila.    ločena od njega, kakor rastlina, izpuljena i/, redilne materne zemljo.? In  če tudi   —kaj zato!      - Polje ima veliko c\ in  vsako leto se \ raca zopel zelena pomlad !
Bila je lepa poznoletna noč. Po jasnem nebu so bili raztreseni, kak"!' jagnjeta po travniku, drobni beli oblački, med ktenmi je plavala polna luna. zdaj se skrivajo zanje, zdaj se zopet kazaje med njimi. Bila je ena. tistih nepopisnih noči, ki imajo   toliko   moč do človeško domišljave,   do C*lo-
5*
-^ 68^»-
veškega <vvd. K" zreš v to temno-modro nebo, pi• ktt'ivm plava čreda oblakov tiho, mirno dalje, dalje,   vname se ti \ pršili neizrečeno hrepenenje;
d\ ignil i   hi   <»'   hotel              i   ¦, is
oblaki datfe, dalje.       tam    - sam ne      !
Tiho in mirno si                                        belej
mesečini,   sanm  sem t-r tj.- s.' ml il             -i pri-
jazno lajanj'- čujočifc psov.    Mirno,   kak malo,                                          ne gane s perescem;
v spanji.
sama doma. Brat je bil  še] na semenj.   in ni ga prič a so v bližnje] vasi pri bolnej
ura je odbila,   Metka in» misli š> na :o prer kovati,  da to noč ne Na oknu svoje spalnice   sloni ubogo ima vprte \ beli gradič,   ki se tako na temnem griči. z bi dn m—in«. . i ,   da  ta   l"i-i>\   ni ,   kaki ob uri žalostnega   slovesa kali v srci sladki nji >rečne združitve.
Pac je prisezal in obetal pri slovesu, da jej hoče ostati zvest, da ne bo ljubil nikoli druge; veselo je pilo njeno oho sladke glase, ali srce jih ni verjelo. Ko sloni tako, v žalostne misli vto-pljeiia,   za<"                          ' ¦'.';•¦:•¦]]   moški   glas.   ki
poje:
med i	i j i 111
Zdelo	;e   i
zemlji	i di'li
	Metk
daljni domu*	Živi
	Knaj
spanj«	1,   in
/.at isti	e oč(
dekle,	m
pnjaz obfit. druge	Src .   ko
-<G> 69 Sr—
'.
Dal
	
	
K- v britlk	
	
Zdrami lju	
Vstani, i	
Stisni z m-	•hktini r
Se t-nkr.t	t  ni'.- n;i
m   l.iti
Komaj je bi] umolkni] zad              te pesmi,
in že je slonela Metka na prsih ljubljenemu mladeniču; uživala je Se enkral eno bstih brenotij, ko se strne  človeku  čas i:.             .   duša in fcelo:
ko se mu /lij'i življenja  sovraži           n v mehko
-<e 70 o»—
sladko   harmonijo:   eno  tistih   trenotij ,   ki 86 prikažejo iu  zopet izginejo človeku  v življenji,   kakor
:nu  potniku žareč meteor na temnem g sMtlim potern za sahoj!
Pustimo jo, naj  uživa  kratko srečo;   naj  pije IZ tega blažen-'ua   trenotja   moči,   da   ne   orna bridkem trpljenji, kterega je čaka obila mera.
VI.
Stara Marina.
Minila jesen,   minila j*' zima.   prišla   za   njo zelena pomlad; leto se je vrstilo za pomladjo m
zopet je /,:• rumenelo perje po «In-vji ! Kratek ča-, pa koliko je prinesel -dogodeh uho^j deklici! Pretekla jesen jej   je vzela mater,   zadnjo podporo.
Strašen udar otroku, mm trašnejši njej. katerej je pre^la-qm očitalo srce, da ni vsa nedolžna ni;: smrti! Pomlad je pripeljala \ -tar ¦ Svetiuovo hišo novo gospodinjo. M i brat je žaloval jio svojej materi, kakor je spodobno dobremu sinu: a kmalu potem, saj kmetsko življenje ae dopušča dolzega žalovanja, ozrl se je po ženi. katera bi imela biti njemu,   kar je bila rajniea mati njegovemu očetu;
-«a 71 &
tako kakor bo moral zdaj on hiti hiši to, kar je bil nekdaj ne. Kakor v naturi, tako ji« \ člo-reSkem življenji:   velo listje, suho reiico i/.podrine
s pomladi zeleno p.tj,., krepka mladika; staro Tre in mlado pride na njegovo mesto.
Marijanica je bila dobra ženska,   in kakor
smo videli, tudi Metkina prijateljica; ni se bUo torej bati deklici, da bo kdaj na poti novej gospodinji. In res, prijazna je iiila /. njo in postregla jej je rada. kjer je le ino^la. Ali vsaka ženska, tudi najboljša je že ustvarjena tako. da kakor začne o-raditi nov dom, nov.', družino, dela in trudi se. kopij,, in urabi, kako]- kokla, samo za svojo hiš... Aa s\ oj uo\ i rod: tu so »jene misli, njeno srce; kar je zunaj bera kroga, to }>• njej čaje, sovražno! Tako je'.čutila tudi .Metka, da je zdaj, hodi si nova Gospodinja se prijaznejša ž njo, vendar tujka pod očetovo streho. Sama je bila in tuja -   kar je bilo okroT nje.
In  Teodor?    Ali  jej  ni  bil  >>n  več   iicto   vse .?    Ali  j.-j  ni  nadomestovala  vsega --• in  več
n.","i nadomestovala        njegova  ljubezen? T.....lor?
— Bilje, kakoršna je vedina moških, ne boljši, ne slabši! Pisal je iz početka pogostem in gorko; ¦ časom so dohajala pisma bolj in bolj po redkem, vedno krajša, hladnejša. Čutilo je kmalu žensko srce, kako je, in kak bo konec te Ljubezni. Ali Metka ni bila izmed tistih ženskih natur, ki ljubijo z divjo, silno strastjo, ki mislijo, da morajo dobiti v last, po čemer jim hrepeni srce: ki izkušajo zdaj
-«j 72 &>—
S  prošnjami  in .-"lzanii,    /.<laj  s očitanjem in ut<>-Ženjem  pridobiti  >i  /"p.-;   in dr/;             .   ki  se  ran
odvrača;   ki  raj"" pogube svojega ljubega,  netjfo da
bi Živele brez njega, rekoč: ker nisem srečna jaz, pa še ti ne bodi; če te ne bom imela tudi droga nobena ne bode! — Metka ni ljubila uit-nj '„<-'". ali njena ljubezen je bila D mirna. Sreča ljubljenega moža je njej bila nad Yse; rada jej je darovala svojo srečo, svoj mir, svoje življenje. misled: ker ne moreva bita srečna oba, naj bo srečen vsaj on. Zalilo jo je Le samo to, da   ni   motala  zanj   storiti   ni česa.   i.               iti   in
V ntbjfnvorih na njegova |»isma mu nik«»1 i Lala, nikoli mu tožila. In ko je po polnem prenehalo njegovo pisanje, umolknila 16 tudi ona, samo da bi mu ne budila vesti, [d le prehitro, le predobro je dosegla ta bvoj namen. Ni trpelo dolgo, in potolažila in umirila se mu j" dnem. Kad >«• je pregovoril, da Metkino molčanje priča, da je /. njo, kakor ž njim: da se je ohladila s časom. in na zadnje po polnem ugasnila njena Ljubezen; da seje streznila in spametovala,   kak"i" -'e je on,   in da mirno   in sr čn    živi.
on!
Tako zapuščena   je storila   Metka  v tem  ča>u Čudno   /nanj''.      Živela   je   namreč    pri   ^o^.-dovih stara   žena.    ():r.»ei   y<>   \a.d >*> <]>l<di  rekli,   da je sosedova   babica,   a  -tanjsi so vedeli,    da z ¦ od  tod ;   a  kdaj  je  prišla  \   vas,   od  kod  in  -
besa ni vedel,  kakor ie bilo videl i,  ninč i.    In rea
—«© 73 &*—
m nil
11"
ni
ni po
oil
i   lehkn  sjin/.aati  na  prvi   j..»-_;-1 •¦ * i,   da   /. ¦
Vhlt'ln Sf jf tn iz iiji'ii»'  |i')ilnl)»\ nn>f  in  nj.'iit'Lfa  LT'»v»>ra.     Vela,    upadla   lira
.  kakor hi jih ne bil nikdar za-
ilnčni  zai        \ elike črne oči so se čudno
vale od  belih  obrvi in  od belili gostil) las,
ledali   izpod   mx.-klenega  zamujala,
nega pod brado.   Zlasti  pa so pričale njene
idini drobne gladke roke, da Bi nikdar kruha
i      L G  rorilaje ricer po pol-
aztiuiii". a čutilo Be j- vendar, da njen jezik
mi mladosti vajeo teh besed, ki jih je tako
ji'   pri   sn.<ftlu   majhne   -hoIi-m,    napnl-
,  kak«>r 3e je videlo  skozi  malo okence,
je
jena
imel
prizadevau   rad
i okence,  kjer
|i>   iiiirla   na   solnemvj
.'., izmed kate-eznanih ljudem. Te ¦ krii. njeno največje U; / njimi:  zdaj jih
idico s samimi
ni.   kakor.snih ni  liilo
—r© 74 ,;>—
videti nikjer.    Velikokrat 80 30 videli otroci,   kako je čepela dolgo časa poldje njih in na pol glasno
se pogovarjala /. njimi, kakor bi jo umele! —
Če ni hihi tu ali pa v svojem hramu, sedela je po navadi oh lepem vremenu pred hišo pod stalim, košatim orehom, na nizkem stolčku, s hrbtom na pol naslonjena na orehovo deblo. Velikokrat so jej ležale na kolenih bnkve, že silno zamazane, katere je bolj pregledovala, nego brala, kakor bi jih že na pamet znala. Če je kdo radovedno po-gledal jej črez ramo v bukve, da bi videl, kaj vedno pregleduje, videl je sicer znane črke, a ce je hotel izgovarjati besede, bile so mn tuje in gisto nerazumne.
Zaradi \                  je bila stara ženska ljudem
čudna, skrivnostna prikazen, (.'eseje niso že bali, ogibali so se je vendar stari in mladi, ako bom se nikoli ni slišalo, da bi bila kako žal besedo kdaj rekla komu. Se cel-i govorilo se je, da je .mnogemu že poniogla j/ stiske, in da mn je prišlo, kakor po čudeži .-rebro v hišo, kader ga je najbolj potreboval, nihče ni vedel od kod in kako. Naj-porednejši otroci si jej niso upali nikoli nagajati ali jo zasmehovali, ko je lazila ob palici sključena od vrtiča do oreha in odtod zopet nazaj. Vajeni so bili že vaščaui. kakor kake druge vsakdanje prikazni, stare .Marine, kakor so jo imenovali sploh, če tudi so vedeli, da to ni njeno pravo ime, in pogrešali bi jo bili, ko bi je ne bili videli vsak dan na svojem mesto.
~rC 75 ¦L»—
Tudi Metka je prej malo mislila na staro Marin«». A zdaj, ko je bila tako sama, tako zapuščena. ko je tudi ona tako moldš posedala tu pa tam. zdaj ko Be ji- zdela sama sebi, in morebiti tudi Inmim, tako rekoč druga, mlada Marina, ker tudi njej s.. upadala. Meda lica, tudi njej so se sušile p"lue gladke ročice, zdaj se j.' začela približevali sta rej samici. Neka skrivna moč, jo je vlekla do nje, kakor M bila njena vrstnica, njena ica \ trpljenji! l'.> cele uri' je sedela pml orehom pri njenih no^ah in se pomenkovala ž njo. Kazalo je. da je bila. po Lfodi ta nova družba starki. Tako je prav, reče jej neki dan. ko je njej zopet Metka \ zno/.ji (vprla, tak«» je prav! stara Marina z mlado Marino, to se ubira! Kaj pa češ? Saj tako nimaš nikogar, da bi se mogla .pomeniti ž njim, kakor z manoj. Pojdi, sirotišče ubogo, pojdi okrog od ženske do moškega in od moškega do ženske, ter pripoveduj, kaj ti je! Molče* te bodo poslušali,' z glavo majali, a potem se obrnejo v stran ter pojdejo dalje po svojih opravkih. A jaz 1" urnem, sama jaz vem, kaj ti jp. in kako ti je pri Brci Stara Marina ima dobre oči. dasi je stara ko zemlja. vidi več ueini kaže. Ti ljubiš in ljubiš ae-srečno! O ne pričakuj, da bi te tolažila in slepila, kakor se vedno še sama tolažiš in slepiš! Dgasi zadnjo iskrico upanja, ki ti še tli dnu srca. Nikdar se ti on ne povrne - - nikdar! 1'ojdi, ti ne znaš svetil, kakor ga znam jaz!
Ljubezen je, ljulir/.ni  preč,
Nazaj ne bo je nikdar ver!
—<c» 76 ^"—
Ali milovala ? na tvoj
Lil
Misl
ljubezen,   prav: 1 ¦                                                     !    I   ¦.
bljena;   ali tedaj gladka lica in Žare* vsak je  bil  vesel  njem deklica staro ženo,   ki
skljur     ;
no ;       < >k<> jej  | 1111; j I«'¦ I < >,   in žari se, k obliva /:. ¦ -  Li      Iii*_ i v   je   . A kmalu zamišljena, in pol
LD
•a,    kaj   pa   to  —
rejela -i le  '.. ij!     / . tla   -i   in roomitio   pre-
1 i  m u
		.   polna, LOSila,  in ,,,   gloda
		bila  več
		za   tiv-
		l   in   po-
		.   k" ga
		t.      Kak-
Molči	oeko	¦
t. ni"	jih osi	1 .    t"  1'rlll
Vfdi'ti,   . . ¦ )«' hua stara Marina.  Kater,;, k; kmalu izgine izpri              i oči.
Eloj ma jem            [cem mestu, daleč, daleč od
tod, proti strani; "i koder prihajajo /rjavi, k" po*-tnjejo  na jug.    fclis im   imela  ae  brata  ne zato   '.   brnila i liteljaname vso ljubezen,   [men!
—*<2> Ti ®*~~
ir mi j«- koli ; srce.    Izpolnili   so  mi                         nespamet
voljo, in niso mi niMLfli <*«.lr*-**-i   mtln-iit*   stvari. meje storilo svojeglavim.     Navadila   sem   -•¦  bila
Zgodaj                    '   \ -                     ¦:.!   Želel? :    S 'ini;:             i
imela dolu-              \:>- ni bil«i mojima rodil
predrago, nič pretežko, kar je koli utegni njihovemu  otroku.   (Čila  sem  se muzike,   petia,
• ¦in  bila  vajena, kitki     \       lanje^a  knilia.
valo mi* ji* vsevprek: lepo,   bistroumno, Ijn-
\            \k mi je  bilo   /¦•  kakor ki
Vendar  me   ni   oslepilo   in   napihni!" t.o d<>-
Zgodaj se zlato,  k;
ljudi,   in
-Veil.        \                                       lISjlll
in   Nlesku   sem
¦!       'j" bilo moje srce, in zgodaj še mu je vnelo
hrepenenje po neeem višjem,   neznanem,   nedosež-
Ihauajst   |ei   d; "i sem iziruhila                 kate-
rega sem,   Če ne bolj Ljubila,  psaj -             Sestila,
nego mater.   1'oočetovej smrti zapustivi     materjo
za zmerom mestu, kjer nama je Lilo zdaj vse tuje in praznO. Imeli smo, ne daleč od mesta, v prijazne],   tihej dolini   sredi   sadnega   drevja   pri j
Sico.    Sem švi se presesili.  tu svi živeli v
mirnej   samoti.     15ila   sem   od   zdaj   materi   edina .   edina skrb.     I"oila se je z mano. delala in
—«© 78 &>—
s
3e /. mano po gozdu in  po LogflL   Po
Zimi   -s:   <>bi.-kavali CaS]  S   mestu teto,    ki je rada
.   Naprai Ijala je
gosti, plese in Srage veselic .            >m morala biti
tudi jaz.   Prišla sem bila i                            rajajo
¦krog nas.   Obsipa] me je vedno cel
Leei   in hvalile",  — vsi, cd.mi kakor
:                                     ijo,   enako na
in ena!                    '*   :                  .  kdaj -•- nasmehne,
kdaj   /.dahne   in   kdaj   ti   roko  poljubi.    <
'•H"_"a.   |.     ...;-   jih   ', -••.     Mnja   ' ¦•,-.    ;¦•'¦'¦;!   z -..   .    .:•¦-
smehovala se  mi je  zadovoljno   in  mi  čestitala; namerjala   mi je zdaj  f      .
klepati zakoni-.    !                  njen., največje ve-
selje. ('idila se mi je, da nisem njene misli, in profila mi. da če bom tako izbirčna, nazadnje dekle ostanem. To sem jej pač rada verjela, ker mislila Bem, da BO vsi taki. kakor ti, kar sem jih videla dozdaj, in nisem mogla misliti, kako bi Be mo^la kakemu taeemu mlati in zavezati za vse življenji-. Trdne vojje i m bila, da h«>rem v.-dno sama ostati: ta mise] mi ni imela Tisto hrepenenje po nekej neznanej Breči Be mi je npokojilo Bcasoma in zaspalo \ prsih. Če sem brala ali slišala pripovedovati o ljubezni, da jevir neskončne >r^-vf. mislila Bern, da jaz /•• ni ustvarjena za tako čutilo; pa vendar se nisem za t<-'ia delj nikakor nesreeie- ."-r:t i la. Mii'no sem mislila, da lunin tekli moji dnevi brez veselja, brez žalosti.
-«> 79 &>-
Dosegla sem bila dvajseto leto, ko mi bog mater. Bila sem sama na »jvetu. Ott tega časa nisem reč pustila svojega tih-ua kmet-skega (loma. kjer sem živela z eno samo ženico, ki mi je bila za družbo in postrežbo. Seznanila   in   sprijaznila  sem se bila kmalu z vsemi
tii.  ki so ni'1 ži' pra\   m»**J  svoje šteli.   Največje
¦¦  mi je bilo,  ]Mi'_fn<              ,'¦'/. njuni o nj
rečeh. Kakor sv«»jej vrstnici so mi tožile ž»»ne in ta, kar k<»li jim j.' težilo srca. Spoznala sem, da če jo kje sreča na svotu. more biti doma* Le tu na kmetih med prostim, nepopačenim ljudstvom, ki je v vednej zvezi z oaturo, kterej se kakor otrok materi na pivih brez, skrbi redi
Bližal se mi je že od daleč čas, katerega ne vidi tudi najpametnejša žena bližati se čisto brez straha. Jaz pač smem ivčj, da mi ni bila čisto nič mari ta prememba. Videla sem umikati se mi pomlad, in bližati se poletje; pa solza, ni kalila mojega  f>če: a.
kralkem   ninlčanji začne /.¦¦]   '          ,;i :
Vasica   naša  je   stala v ozkej  dolinici;   griči na enoj  strani so bili  kriti  /. vinogradi,   na drugej pa z gostim bukovjem.   Ob gozdnem robu je bili teza,  po katerej s              prehajevala slednji  večer.
Prijetei sprehod! Iz gozda ine je pozdravljalo večerno ptičje petje, na onej strani pa je bilo lepo gleda!;, kako so se med zelenimi trtami le bele p.-«j..h.- pridnih '!•' ,i\i-"V. L<> sem ter fje sem srečavala feacega vašoaoa,   tako da 8e nisem
-*& 80 a*-
i mila čisto same — in pa — nekaj časa že sem \ idevala po tistem  poti sprehajati m- mlad Ali j                ^    • tega ti par oemorem DOV<
pa   ••¦;ii.   da ji' imel  nekaj  poselili'-.   .;¦•¦:¦•-pi           '   da '_fa  ni  b«hko  pozab:! .   kd<>r --..:.  ;•• kdaj
.d       Sodi] j-* po navadi  t      '.rižem  na
i tla oprtimi. \ delo mu je. da ni rad -ivraval nikogar, tudi mene De! Ue se me pa le ni mogel ogni'i. je tih mimo mene, malo   hitreje,    kumaj če ji«     «m                malo fclo-
loik prein-knil. pa \ i«I¦ • 1 <» se mti je, kak' je bilo t". Kakor smo ženske -¦¦- ravno ta sem hotela da bi me pozdravljal. Zakaj roi drogi, zakaj pa ravno on ne? Bforam reči, da meje nekak" veselilo, spraviti ga, kadei sem koli mogla, v  stisko, da se nie ni  mogel <
9odil mi je po dnevi l><>1 j in bolj po gostem na misel; ugibala sem, kdo mi ir-'gne ; - i' povedovali so mi, da je prišel iz mesta, in da se je vselil za poletje pri nečem km tu: ugibali 50, da je mlad doktor. pa gotovega ni vedel nihče nič. Živel ji« nedčeč, samoten , zdaj kaj bral, zdaj pisal, a največ sprehajal se p.. '_T"zdu. K • bolj  in  bolj'mislila   nanj.   žarel s«« mi j                 a
smiliti,   ker sem ga  videla vedno tako žalostnega in   sameoa.     Kaj je  pač moral   d< uboj;i mladenič, da ga tako nič ne                      ; 0
se oiriblje ljudi, kakor divjih zveri! 0 ko bi mu bilo pomagati! Ko bi vsaj govoril, in razkril svoje bolečine,   da bi ga človek mogel potolažiti;
—*© 81 -s*—
saj pravijo, «la ima veliko moč prijateljska beseda! Nazaduj«' se mi začne celo* \ Banje vpletati d bleda podoba, in kmalu ni bilo skoraj  ' bi u«' bila mislila nanj!
Neki večer,  ko sem bila zopet po navadi na
je
ipoina blis-proti
ikoliko
t rasna
videla Sojem
\" ni"
i  imela navado počivati, j»nj>• >«i.-črni oblaki,   nebo si   zalemi .    ;rasii" >•• _ kali in grmeti.    Preplašena se obrnem   i ,   ali  prepozno!    Komaj   sem  si .j,   razporjejo  se oblak]  m  olije ¦-ploha.    Tema j«' bila nastala tal komaj malo steze pred saboj.  V tem hip i" -]«'-š«-ne korake za saboj.    Bi] .i1' od !
.  molče* me prime pod pazuho, ter       pelje išato bnk<-\.  !'•¦'-.     :   mi  Imet,' 1 >.• 1 j ¦!     -   l';i kaj d            geti?   Dež ie li! neprenehoma,  in ni bilo
.   da bi bote] kmalu prejenjati,
¦ po] lire hoda. ' Le mimo tu << < se ne bojte. kmalu bom zop ¦'¦ tukaj. besedami izgine moj spremljevalec orno proti vasi, predno sem mu mogla braniti. Kako je bodli, ne vem; povrne se, predno ga j,j i človek pričakovati, z dežnikom in ogrinjalom. Ogrne m . prime me pod pazuho rekoč: dovolite, zdaj mora že tako biti.    i:,  urno  odideva proti domu.
Kako mi je lijlo n;! '..in j...:i, ue lUt'l'i'Ill ti povedati. Komaj sem čutila dež, da-si j1, til cur&oma, in ni me bolelo, če tudi sem si- ¦motikahi ]>" gostem 6b   korenini',   tako da  meje opominjal,   naj   više
6
—cQ> 82 sr—
prizdi ni jem noge. i IH ro, prelnt n> >va ¦ - domu. Spremil ni'' !•¦ do moje hiši«. Komaj mi Bin stopila OTOZ prag, izgine mi izpred oči , da se mu iiisi'iu  mo;             podobno zahvaliti.
Drugi dan 18 deževalo neprenehoma^ Storila -'•m Le svojo dolžnost, ko sem po lala k ujemi] vprašat, kako mu je. ali Be ni prehladil? in spodobilo -" i-,   da  -..i   ,a prosila.   naj me pride
obii-kat.    i»  !'.:;.......ni 'j a pričakovala!    Kak"   h-no
mi je tekel ("-a-! Kolikokrat sem šla k oknu gle-gat, ali še lir gre? Kako mi je bilo BTCe, kollKOr-krat so -c vrata odprla! Prišel j", deklo ! prišel je tisti večer. in drogi in tretji; prišel i'1 in z njegovim prihodom so Be mi odprla nebesa in vsnla so name, pozabljeno stvar, v svojej milosti svojih daroi pbilost!
(tovoril j'1, o kako govoril! l)a-si tako mlad -¦.   poznal   :           .  poznal j1'  v>e siromaštvo  in  vs-
gorje, ki tap- ubogi človeški rod! Poslušala sem ira. kakor zamakiiena. in bala ->'m m- izgubiti kako besedico!
Kakor   otrok   srni   so   veselila   /.<¦   :iapr-\ dan  !ijrooYc'_ra prihoda,   tistih  večernih  ur,   ki  jih bom  preživela ž njim.    Bila som zares, kakor tiste • še le razvijo"  in  pridno' svoje pravo
gubljene in za verno zamujene so se mi zdele vse ure. kar som jih preživela brez njega. — Brala sva neki večer, bral je on jaz pa sem poslušala, poslušala in   gledala ga — - brala   sva  te le. ravno

te le bukve, Id jih ridil taksa. V njih je popisal francos k   modrijan  vso srečo in  ,-<¦ trpljenje »1 \»-h
ljubečih src. Ural je do|oo. časi -•• mi '• l»*ln zdeti, kakor bi se um main ustavljal tflas. Hipoma /.apre bukve,   '_rre k oknu,    kakor !>i  mu  bilo  pre-
tio, ter ;jf|eda molče skozi okno. Kaj se je tedaj L_r< m 1 i I*» \ iin*iii. ne morem popisati, Vstanem, bližam se mu. pokličem >_ra po imenu: ozre se nazaj • njegove oči so bile mokre. Pri tem pogledu pa se mi zavrli svet pred očmi, sladka sproža me -preleti kakor blisk, in mi »mami duSO in fcelo! Se le crez uejfcaj časa se zdramim • na njegovi! prsih! - Ljubila sem, in pila sem /, vsemi pocutki vso slast in srečo njegove ljubezni. Kakor trudni popotnik pospešuje bojo, ko pada mrak na zemljo, tako sem hitela jaz živeti in uživati. Mudilo se mi je; Baj sem bila že toliko zamudila! O zakaj L,ra   ni-              nala   prej.    \    prvem   metu   svojega
življenja, ko sem bila še bolj vredna ljubezni dražeča moža!
Jeseni je moral iti i m -' in jaz 3em morals iti >;a njim! Lepo sim - mi ž njim preživela Zdaj me je /op.-t vse veselilo, kar se mi je prej zdelo pusto in prazno. Obiskovala sva tudi teto. ,,:'• roj -r ]>¦ bil kmalu umeno prikupil. Svet naju je imenoval zaročenca, jaz pa sem se bala spremeniti stan, da bi mi pri aajmanjšej spremembi ne izbežala sreča, kakor splašen o-olobček. O kako fiitro mi je zletei golobček, in jaz sama sem ura šplašila! —    K moje] teti je prihajala na večerne
(3*
—r© 84 -o*—
ice tudi i           :.    znank.-,   lepa deklica! —
Ljubila l,m j -. in "ii .i" je ljubil.   Ljubil jo je, da si morda ni vedel  sani:   ali "k" ljubeče ženske --
človeku, ki ga
.    kn   selil
'.infill   hipu   nii    je
ii   'I ne \eš,
vedela nikdar!  Kaj
iZ)VL-e    rlnseški
ne da motil		'ak<>	mora
streh;			je bi]
spoznala nj	jno	ljubi	
l»il"   1			
kaj je tof in			
sem   i			
jezik!			
zoperno. tako Bern
:e  a&jn
laeia
i   Dli
cvetočo,  tako vredno njegovo ljubezni,  pac \•¦lik»» od Bebe, in i     j se me je ; . ražila Beni ujo, njega, sebe .i       olJB            .'    ra  kmalu  Bera Be zopet
keSala in sramovala take hudobnosti, in sem mu j" zopel hvaliti in skazovati, kako je vredna njegove ljubezni: naj mene pusti, naj ljubi njo, in naj bo srečen ž njo. Ali ni trpelo d in zopel so mi zavreli možgani, Govorila jem grde Ijesede, zdevala mu imena, kakoršnib on pač ni iiil vreden.   Poslušal me '•>¦ in gledat.   ter nič
—<<*> 85 ©»-
ni odgovarjal. Ail njegovo molčanje mi j»' bilo najhujše očitanje. \ idelo se mu je nfl obrazu, kak" trpi, kako ga v srce boli, da se I            ižujem
prod   njim.    T¦¦•:            me oblije nes              žalost,
zgruzim ••• pre* le jemam mu kolena in začnem močiti niii noge z vročin cami. Dvigne me fcer poljubi in tolaži;                       m, da je le dober,
da se b* sili. In to se je ponavljalo skoraj vsak dan.     Ni lili bilo ii.            i"ti     ' •/ iij"-j'a.;   prisiliti
-¦¦m ira li-itda, da me mora ljubiti.   Ali srni, ki so odm    .    t drže* Železni okovi!  lib-dal me je žalost-.mikal 86 l                     ::i daljo od dne do
dno.     Kako bi  pa bi             i   drug&č              i!    Tu
divja zver, ne ženska, a tam ura jo čakala in molče vabila devica \ vsej jvojej mladej, krotkej lepoti. !!                •in.   da   i>i ros imno-l  biti srečen ž
da ga je b                              ne.   0 kolikokra.1
sklonila, da ira borom  pustiti in  božati,   da no bo nihče  vedel kam.    Ali dolgo časa ni trpel ta lepi sklep.    Povrnila   se j"  z< p< I   «trasi . prej.   Kakor anicelj je trpel in prenašal to mojo div-
očital.  šikoli  ne rekel zalo                             io tu ljubezni mu je 'T i   topilo
To mi  jo   na/.ailnje   po   polnem   pamet Zakaj me vsaj ne sovraži, kei me ne more i.'   <> strašno je o milostfnji Živeti njemu, ki prej    , -i Lfa   obilo!    To   me je tako razsrdilo in razkaoi    .   da  nisom  nič  ver  vedela,   kaj
.tikrat   -em   celo  /   iio/,"in   nani   i
Iftniln '
(| strah  te je slabe starke!   Nič se ne odmikaj,
•—<•© 86 •L>*—¦
ti krotko jagneti-e! Saj sem se pokorila. pokorila z;iim, in zdaj sem krotka, kakor ti. Izpuli mi nož, ki sem si ga hotela \ \<\si zasaditi; pogleda me Se enkrat — o nikoli ae pozabim tega pogleda — reče mi: z bogom! in Sel je, fcer nisem ga videla nikdar več! — Drogi dan mi pride pisiim. Srce mi j'' dejalo, kaj bom brala, predno semgaodprla. Vzel je v njem «nI m,Mir za<lnj'' slnvi! Nikoli ga ne bom videla več. Šel j'- brez morje. Nikdar nisem nič toč slišala o njem!
Hudo sem zbolela. Strašne pod"be so mi rojile }'" glavi, in braniti so mi morali, da si nisem življenja vzela. Ko rez dol^o ča>a ozdravim, bila sem                        jena.      Potolažile  so   se   mi
bile divje strasti:  mirna sem bila: spominjala sem se, kakor lepili sanj. hv.v,   ki  mi ji* bila  izbi Prej že, ko mi ;              edoval o svojem lepem
»nem   kraji,   kjer je  preživel   otročja  leta,
vnela se mi j.- _ : želja. da bi videla enkrat v življenji fce srečne kraje. \ katerih bi bila rada .-kienila svoje dni; saj mi jih je bil po? ]dsal  tak         ¦ .   da      •   mi   bili   vedno   pred očmi.
Kakor sem okrevala toliko, da sem nn^la iti iz postelje, sadela sem Be pripravljati na daljen pol proti juga, tje v obljubljeno dežele Vzela sem loj, kolikor mi je bilo treba: drnim sem razdelila med nb
i ; m prišla s.-iu. Kaj me gledaš? V tej, ravno v tej hiši seje rodila 1""' 1"111 drevesom se je itfraj  priučen otrok!   Tod je po travi skakal in
—«& 87 &*—
brcal marjetice! O [»risn-n.- cvetice! teko ste cvetle
tedaj, kakor cvetete /.daj. in tako boste cvetle, ko vas no hum ver glodala jaz. izpolnjena je moja zadnja   želja;    kaj    hi   -i   moirlii     <    želeti?     Dišem
tisto sapo, katero je diha] oni gledal je te le gorice; tu mu je zahajalo solnee, kakor zahaja zdaj meni!   0 kako  j'' lepo,   kako mi je lehko pri
:
Pri t.di husrdali.  ki jih jo - , dkim.  pojemajočim trlasom. imela jo oči  v prte .  -ilnce,  ki ju ravno zahajalo.    Se enkrat zahliskne,
i   pa   m'   -krije   za   u'oro — tako  tudi  ni enkrat zažare oči,   potem pa ugasnejo na
Času.
Tako je sedela, s hrbtom na drevo naslonjena, roke imejdč skrižane na kolenih, kakor bela
kamonena podoha.
Čez nekaj časa so ozre Metka po njej, ko jo no sliši več oovoriti. Kur jo vidi laku mirih' <e-deti, meni, aa je samo tako zamišljena, in neče je dramiti. Ker se pa t i ¦, j --¦ • rasa čisto nič ne ^ane, in kor se no uglasi, ko ju ugovori, uhide strah deklico, ki skoči kvišku in primejo za roke. ttoke so trdo in mrzlo. Zavpije na pomoč. ¦ Nosu jo v njen hram, položi- ju na belo po-telju ter napravijo kakor mrliča. - Metka -•¦ ne oane od njo. k'u mi ju pokopali tretji dan. našli su mod njenimi rečmi pisanje, v katerem je bilo vse natanko zaznamovano, komti gre po njeriej am ba in 'ina reč.    Največ njene,  ne  majhne  imovine
—*Q> 88 <o*-~
je bilo /aj i i sme Metki. Ta je bila njena na-i  :
m živela jf po sedaj kakor njena pivdniea, tiho in
mirno brez upa. brez straha, s pogled'in obrnenim
nazaj v jasne pretekle dni.
Konec.
.Minila   so  od  tega   štiri   leta.    Zopet je bilo
ivo v e/railu: mladi -_'ospod, ki -¦¦• '•• bil nvz štiri Lete \mil pmV- /. Dunaja, pripeljal je s saboj lepo,   bogato   !                 Na   /..•niNvanjske  gostf   je
bilo prišlo mnogo gospdde i/. Ljubljane, in povabljeni so bili v gosti rsi, kar jih je bilo bolj -•«»p.-k.- .   -';iini daleč okrog.
•bri Lrradske^a <_rrii-;i.  I,';  - i- via majhna trata, izbral si je bil  kovač Zakraj.šeak z umazanim
obrazom   ni' -to   /.a   • ."i"   i.....nituo   ..:•'.        .       ¦  :
katerega se pač ne  more  in  ne sme  vršiti tako Ženitovanje.     [)obn»voljni   pomagaei,    bo-.j..-ti   p;i-ahijali so mu v potu svojega obraza debele železne možnarje,   sam pa jih je zažigal z d
m. ki je hind tier,, .41 »ho na Ivina. K :k-r-krat so '_r"i"i v gradil zažvenketali polni kozarci in so se začuti veseli glasovi, zagrmeti so vselej mo-žnarji in tako raznasali veselje po tihej dolinici.
Ko je bila   družba  v gradu   ravno  naj   vese-
.  stopi  strežaj za ženina, ki je sedel srečen,
—«a 89 &*—
poleg evetdče neveste, tei mu posepett na oho, da je vne mož, ki hode govoriti i njim.               malo
nevoljeii   mladi         ;  -i.    p       pa   kmalu   odpraviti
nadležnega ¦¦ M. ¦-. ..-a. Mi drali ga obide. ko zabloda Metkinega brata, ki je stal kakor sodnik pred njim. s trdim glasom mu rede ta. na i njim. Ni mogel drugače, ni >ral je iti za njim. Bal si* je lega um/a. ;..ikor še nikogar in- v življenji,   in   Vedel ji'  zakaj.
Mračilo - . ko sta sla urno doli po holmu, čez polje po dolini, pa zopet eori na Svetinom    Nobeden ni spregovoril                 T.....loru
je liilo, ko je sel mimo znanega studenca pod gričem, kakor bi videl poleg njega na klopi sedeti bledo podoba zapuščene deklin-.   Strah ga je bilo,
kakor i.troka: hitivj.- je -topal, ter ni" se nazaj upal   OŽI
1 >--la. kakor nthe njene postelje, ležala je Metka v svojem bramu. in pri zglavji je sedela objokana Marijanica. Na jasnem obrazu se jej ni znalo nikakorlno trpljenj'': videti pa je bilo, da ima kmalu ugasniti.
i' okann nM ostrini Teodor. ko v brani stopivsi. vidi bolnico. Metka se skloni po konci, ko ga zagleda, pokliče ga po imenu, fcer pomoli mu bledo roki». Teodor pade preti OJO na kolena, prime roko ter jo zmoči s svojimi solzami.
„0 nefcik", ne tako. Teodor! Vstani fcer sedi sem le malo k mojemu zglavju, da bom se enkrat gledala tvoj   ljubi obraz!   0 saj  sem  dejala.
—«* 90 &*—
zmerom sem d.-juhi. da boš pris-¦.. • ;.: ¦•¦ bom videla še enkrat: saj imaS tak» dobro srce! Zdaj je pa vse dobro: z lehkim srcem se bom ločila. O Teodor, ostani srečen in vesel in spomni se časi malo svoje Metke! Z bogom Dorko! — Še enkrat se jej obrnejo oči \ nekdanjega ljubceka, potem se za vselej zaprd. —
Imela je lep pooreb. Ker je bila znana daleč ukroji privrela je velika množica mož, žen in otrok,  spremit jo zadnjikrat,
1'rihodnjn   pomlad  je   stal   na   njenem  ¦ med prvo travo, lop, drag kamen,  kakoršnega ni
bilo videti   na   pokopali      :     :¦ •   ' a\ Ije;    je  bil erez noč. in ljudje niso vedeli, kdo ga je preskrbel. Govorili so, da so videli časi po noči,  gredč
mimo pokopališča,    stati ali  klečati   pri  Metkinem
irrnbii   m<>ško   pudobn.     IVibali   so   nekteri,   daje
dentin,  a drujji so trdili, da so dobro spoznali
: »rja.  Midva pa, dragi bralec!
da se niso motili n- ti ne oni!
•\ a
—a 91 &
Iz romana Zorin,   pisaiK-sr.i v pismih,
i Boris   Miran, i
V  r.-iri/.u 7. julija.
_ je čas, da Ti odkriiem skrivnost,   ki mi
T že dolgo časa teži srce. Storil sem nam prve dni /nanje, katero tudi ni kar si bodi. Tako daleč sva že, da mi ne bo moči nazaj. Naša gospodinja ima hčer — obrazek ima, kakor angel j: veliki- mm oči, i ¦•niiu »kostanjeve, skodrane lasce — živa je in brhka, kakor gorska srna — pravo Ijubeznjivo cigansko dete! Štora je — 9 let in ime jej je Kvelina! Pozdravljal smn jo nekn-likokrat. ko sem jo srečal ;. veži ali na stopnicah, — k<> je bila že menj plašna, tudi pobožal, in na zadnj na c •!>> pnljui.il. Vr.s, da imam veselje k otrokom; rad se ž njimi pogovarjam in igrani: tudi otroci se me rudno hitro privadijo. Tako sva I udi /. Kvclino že velika prijatelja. Kader pridem dninii, prileti mi vselej že od daleč, naproti; ko se pripognem,  da bj jo poljubil,  oklene se me okrog"
ife&ai

—«? 92 o*—
vratu in »hi mi tak krepak. šivan poljub. da zazveni po v>.-j veži. < V se jej i »a zadosti hitro ne pripognem, stori mi z roko tal-. vcdljivo znamenje. da se človeku ni modi ustavljati. Mati )<>)¦¦ karala iz početka, kakor mi je sama pravila,                | 'dolino,   obešati se tako na
tujega -¦'-!• ¦: ' . ¦ 'ia Midi meni lie ho ;¦ ¦¦ -• i . če vedno hda za manoj. Pa prosil sem matere, naj jo le pusti, da me obišče, kader me hode, zmerom mi bo Ljnbo\    En zdaj že njo samo •
lo najina prijateljstvo. Tožila mi je namreč, da, kakor je     .... ima vendar >                              '¦• vsa
tiha  in otožna: to par za' i, pravi, k družbe,   in  hala so je že,  da bi to ne ško«h>\alo njenemu zdravju.
N"e morem ti dopovedati, kako veselje mi je, pogovarjati se s tem nedolžnim, umnim Neka jtosehna simpatija me vleče do nje, in ko povzdiiTie- ('-asi molče proti meni svoje \<dike tamne oe.i, ¦ leti me neko c. dno, sladko čutilo. I'a to samo časi - po navadi je Sva in Vesela, pa. rado-včdna, kakor sraka. Vse jo mika. vse hi vedela rada • in ne odneha - prav po ženski ¦ da nazaduj'' vse, kar hoče. iz mene izpravi. Na tanko ve vse moje domače zadeve; tudi Tebe že zna po imenu in postavi; izprašala, me je na tanko, kakšen si: ali imaš hrado, kake la-,,., kake oči? itd., da - in hi] res časi v zadregi- To pa jej nikakor neče iti v glavo, zakaj sva se ločila, oe se imava tako rada.   Ako ona koga rada ima, pravi — hoče
9ii «9*-
i biti pri njem. Mura) •m pisal, da prideš sen .   kakor mene.   ne —
ujubiu, 'la
e lin imela,
rajs;
odpi ter
dal
zdaj
in  h
osi. Peer „dob
ta p.
Iran
ju   <•
K'               najde  mojega Prešima na mizi,
i ga, nabere ustca,  kakor bi hotela /vi ačne polagoma, strahdma:   „sfe&ne, milo se
te" . .    :            r bi Be bila spekla, hitro od-
— pogleda me,   in k"      , .                na   smeh
a,  vpraša malo razžaljena, ali je fco laški ali ¦ški ali               ali kaj,   ker nič ne ume?  Ko
ovmii, da pri nas domš tako goyore. vpra<a pni ilazi'iia, ali m- t"_a jezika tudi otruei \ nO ; '¦     l'ra\ ini jej .   da  u'a  e'"V<>re t udi  il
in   praznik .   po   -bno   lepo   pa   deklin-! pa Imn- pn vsej   dli, da  umnim tudi  nje učiti ¦ ¦ *a jezika.    1 *o\'''i:!'i  jej  moram /daj to, to,   in Fse -i zapomni,    Izgovarja  5udo čisto |m,   le main liiijei'-.-;   pura i  izpušča  besede iz kakor  bi Se 1                        j j  ki -m   ne stare.
ti. ko pridem domti, pozdravi me glasno: ¦r dan. mej dr.i '" < ;<ln<> mi j>- n-pvI \ sree sdrav, slišan na nenavadnem kraji. T (J besede la izpeljala na lase. kak««r sem se spomnil po-. prej tisti dan iz mene. Poleg tega tudi B : jaz jo učim naših narodnih, ona pa i oskih pesmi. Tako prijeten glasek ima. da In <\ ek zmerom posluš ¦'.
Denes, kosem malo prehlajen ostal v postelji, ild ii" ve. kaj bi zadela    Znesla  mi je  vkup
—<Qf 94 ¦0*~
oje bukve, podobe, ptiničke
mi   lif  bilo <i<> 1 lt čas.    tak"   da   j
drobiža.    Pravi,  da m»- )>¦> oni
drugi  nihče ne:    in res ne da  ni Ic  kozarec  vodo             d.    /daj  11
main   časa.   k«-r  ju  je mati  pukl OOJd(    *|.a'.    !¦:•:-!.:       ¦   .       š<»  pogle
Eehko noč!
'/. kaj Ti   |>a tako na   tanko razklad;
otročjo stvari, dragi moj ?    /a to,   da vidiš,   da se
Tvojemu   prijatelju dolu--   ijodi,   in          fesa ne razen T
m   Lfiaco,   da  Di ;.  polna  tega
Bama ozdrai i la,
ioimir,   da hi  mi
lo je   popust ila  /a
da;    prodn«> pa
it  in mi   voščit
10.  julija.
V.rraj  Bern  bi] \  Moid     iroiiev.    Kdo bi   mogel slišati t" ime, pa bi Be ne spominjal moža, ki tu je pos\ el i!   ¦   svojim  duhom !     Veš.   dragi  moj! a dol;            n rimu ljubim Rmis-.-an-va.   Vse svoje
bitje,   ne zameri mi te besede,   čutim nekako so-
rodno ujeg. "¦ mu : kakor on. bolj mislim -; Brcem, de se sme tako govoriti, m-^i z -lav.'», in kar je bolelo njega.  to boli  tudi  mene!
Tukaj pa moram nekaj opomniti. .Med drn-zimi pos.-hiiostimi, ki jih nima noben izobražen človek, imam tudi to. da mi ..kamenje ne govori." Ko se Bprehajam po velikanskem ,,place de la coneorde", kjer je stala* kakor beremo, velika krvava miza.   na katerej je nolo v  dveh  letih do
—© ')5 ¦S"—
.   med  njimi budi krajjevs in kratiiclna,
ij'in   -   - * ;•; 11 • -< • i i i i   0068010   v.-jikanski   OD
ižnja Afrika p"]i<»<ncj Krancii, in prijetno m i bije na uho sladko šepetanje krasnih dveh vodnjakov, ki mečeta vodo visoko proti netiti: i)"'P''ii   -pi'iuin   mi  m-  kali  lepega  pogleda!    l'a  naj
še kdo,   da   -  m   -i'iitiini'iitalt'11!     In   \endar
sem teko močno Želel,   videti enkrat kraj, kjer j'1
živ »d   \v              l;           ;ak<>r pn.šeavnik.   in   kj
Spisal SVOJO ,41070 ffeloizo",        i ko pesem   ljubezni!
Zakaj me pa tukaj                                  kar koli me
pnmiiija '                           /ato ker ga — ljub i m.
/daj si pa jjotnvo misliš, kakor me že poznaš, da    "in   romal   pobožno \   ta  kraj.   tam  se navzel tne^a  duh,:,    in   /.daj    dal   globoko  zamišljen, zdaj  Bjprehaja] se a poveseno glavo in sam s govoril
Da i»; se mi ue prigodilo kaj tai-eira, vzel smo - sahoj niuean pripomoček, najboljše zdravilo pvesilnej žalosti  in nevarne]  otožnosti.
Dol'jfo že sem obtdai Kvelini. da jo s saboj rzamem, kader pojd«'in kam dalje. Smili je mi sirotka, ker je vedno zaprta, in bledi in hira. ka-koi cvetica, ki jej manjka zdrave sape. Ali je bilo veselj.., ko S"iii jej naznanil prej ti.-!] ve -. da JO jutri   •          j   .zameni!    Skakala je, z rokama plo-
skala  in  vrtela  se. kakor nora!
Zdaj pa se je žarela velika skrb! Pripravljanje Dia daljni pot, akoravno sem jej dejal, da prideva še tisi večer  nazaj.    Nič se naj ne bojim,
—«3. 96 s**—
tolaži me, bo se že tako lepo napravila, da uit* no hi» treba sram biti, sprehajati se ž njo. naj najti vidi. kdor hoče. In začne mi naštevati vse svoje obleke: bele, VJSnjave, rdeče in pisane, in kaj win VSe kakšne! svoje slamnike in klobuki' s perjem in trakovi; popisuje mi vse natanko, kako je to in dno, ter prnsi me nazadnje, da volim, ktern obleko naj vzame. \a enkrat pa -• zavrti na p sem neumna, man t,'rem polije. da bo>te \ideli! Komaj sein jo ustavil in pogovoril, da meni je vse enak", naj se obl           akor se ho       Is je lepa
in meni po ejidi \   kterej k«di obleki.   To je storilo pravdi konec!
I )¦   eta   ura   je   bobnela   /   bližnja    ogromne
i'    '  !. ¦.            ¦  eriia   ni1 'I                   jas-
\ a-   •; foplicami.   ne  daleč   od   \\              <iu-\.     Ker
Se nama ni mudilo, zapustiva VOZ, ter greva peš proti vasi. S konca vasi že zablišči nama prijazno jezerce. Bvelina, ki ni se nikoli videla ni•¦ tacega, ka veselo, ko i . leda, in tudi jaz se oa zaveselim, ker sem '"i nekdaj že poseben prijatelj jezerom. Ker je bilo kmalu ras ko iti. ustaviva se pri hišici po].-- jezera, ki naju je tako prijazno vabila. K" še nama je pripravljalo kosilo, sprehajala sva se po cvetddin bravnicih, ki oklepaji, na
Bil je lep poleten dan. Jaz ne vem, kako je to, ali pomladanjskeoa in je . a dneva, naj bo se tako ]rp,   n.. morem -•• p v\   od  3r la   \ ¦¦
—<¦& 97 &*~
Pomlad in jesen mi budita nemirno čutilo, ki ima
\   s.-iti   skoraj  ravno   toliko                ti,   kakor  slad-
kosti; gotovo j>' t" bolj poetično, ali poezija je, meni vsaj,   nemir —• mir pa j-' -reca!   V lepem
poletnem dnevi miruje natura. p-iv.a /.,-, ] j.-rfj^, stojf,   rekel  hi.   Čas,   kakor   Ufa,   ki seje ustavila.
I'"     reje     H!','     Iij     |,./.;tl    VZIlUh     .                          !     D^KOlil    S
poetom:   trenutek stoj   -kak., si lep!         lak dan
je bil ta.   Po jasnem nebu so plavali sem ter tie
raztreseni 11(* 1 i (»Marki: prijetna sapica je ohlajala prehud" vročino; iz višine je donelo veselo skrjan-
cevo ž\r»,r(»lenje; lahno seje zibalo jezero in prijetne pluskalo uli             Kwdina je bila vsa srečna: i je skakala in tekala po travnirili. kakor jau;njet<v, ki je - pomladi prvič na [»asi. Vse jej je  bib»  n«>\".  ^       j"  je  mikabi :  sij je  bila   nbožira
denes pnie pustila temno mestno zido\ je -jaz. pa sem bil otrok z otrokom. Letal sem /. njo, trgala >\a zdaj \etire, zdaj sva metulje lovila. Kolikokrat je pala po dol/em t,e po travniku, ko je s slamnikom predaleč mahnila, za metuljem! Hmijala sva se na vsa usta, in mislim, da z nama tudi .srečni metulj. Ko sva se že nekoliko utrudila, «jreva pod košato lipo pole.e; hiše, kjer nama kmalu prinesd kosilo. V slast nama je slo vse. Evelina je jela in žvr^ljala, kakor lastovka, pa smijala se, vse ob enem!
Zdaj pa je bilo čas, napotiti se, kamor sva bila namenjena. Komaj četrt ure od hhi<(hiena zajedava na nizkem oriči .Montmorency.    Prijeten
—=© 98 a>-
poLflfil:   belt' hišico sem  tt»r tjo po ^riči  raztreseno CQed zolonini sadnim drevjem.
Ko   prideva  dn zaželenega   mesta,   pozvonim
pri vrtnih vratih. Odpre nama stara ženica ter prijazno dovoli, česar sem je prosil. Ali v srce meje /ai"'].-In, ko mi [travi ženini, da je ml tistega <¦.'-. kar je in živi IJousseuu. vse prenarejono in piezidano; -samo vri /.a hišo m -M/dir /.a njim da je še, kakoršen je Idi. 1'okaže mi lepo [avornvo drevo, ktero je slavni mož vsadil s svojo roko. Sprehajajo -• po -¦¦/diri najdem preprosto kameiično klop /. napisom' Čakaj je rad počival .l.d. Kmis: 'an. Sedem nanjo in kmalu se L(loboko zamislim. Ure/, nekaj časa priskače Kvlina, ki je v tem letala sama po e;n/dii in vrtu, sede pn]e<_' mene na klop. v/dahne, nasloni glavico na moje Kolena, pogleda me š>- enkrat s trudnim  oč"S"m      • in  zamiži.
Sladko počivaj, blaženo dete! Vsemogočni naj ti ohrani čelo vedno jasne, kakor je zdaj, in selo eisto srce! lila-i duhovi naj te spremljajo po \iharneni življenji. Da bi ne vedela nikoli, kaj je skrb. kaj je kosanje! \'iharna strast naj ti ne kali nikdar čiste, mirne duše. Hude sanje naj ti ne dramijo spanja. Mirno in sladko naj ti bede vedin»,  kakor ti je zdaj  v  mojem  naročji!
Dolenje spala tako; bal sem se peniti, da bi je prehitro ne zbudil.
l\o se zdrami, dvigne Lflavieo. mane z obema rokama oči. in ozira se plaho okroe;. Ko mi pa pogleda v obraz,   in vidi,   da se na  .-meh   držim,
—<q, 99 &—
zasmeji' se tudi una, objame me in srčno me poljubi. Vstaneva, posloviva se od prijazno ženico in vi-st'lu korakava nazaj proti Km/he-nii. Ker je bilo ras južinati, obrneva se zopet proti hišici. ki naju je bila tako lepo pogostila.
Po južini odpiifii) čolnič. stopiva vanj. odrinem od kraja in veselo vesljaje prepeljujeiu svojo mlado prijateljico ju, dnlzem in povprek po jezeru. Ali j'- bilo veselje! Zaviha si rokuveke do lahti in ploska in brodi po vodi, «rrabi po drobnih, milili ribicah, ail pa trira povoduje cvetice. Solnce se bliža zahodu in po -rin<>\ ji ob kraji jezera 8© Oglašajo ptiči   z   večerno   pesmijo,   pn-dno   oredo  sput.
Težka nama je bila !«ičit**> od ljubega kraja. .Se z voza -i' je dol<rn ozirala Kvelina nazaj, ter /. ročico L/a  |iozdra\ Ijala.
Zvezde -o migljale na le-bu. k- naju zopet mesto sprejme,
-^m®*-
7'
-*g 100 &*-
Ako hi rlowk vse videl in vedri!
i Boris Miran.
Kar h z uocjo mu bogovi pol 1                                                                      Schi Mer
;i hi ne bila grešila naša pi\ ;i kako lii bilo lepi©! - - \i ga. mislim, ki hi ne bil izdihnil te želje i/, najglobočje . •¦ -\l.;i,-';t osrčja enkrat v svojem življenji, brž ku ne pa že v svojih zgodnjih otročjih b'tib. In pri tem izdihi ja ji se mn je zasvetilo pred očmi in razgrnila se mu je jasna podoba ncdolž-liusti in sreče, ljubezni in miru in hratovsko sj»ra\•' po vsi-m široeem svetu. Ali temna megla mu le prehitro zagrne to rajsko prikazen: lepe sanje mu prežene žalostni obraz vsakdanjega življenja.
Kaka črna prememba! Pa vse to, kakor nas uči sv. pismo, nasledek enega samega, lehkomi nega prestopka, greha, ki ga človek še ni sani! To je bridko! 0 nesrečni greh! Po njem je prišlo na zemljo vse gorje. Pa kak greli! Prav pravi ženski greh! Kaj je gnalo našo prvo mater, da je pokosila jahelko. po ktoreni imamo dan denašnji še skominaste zobe V
—•©  101 ©o—
Ni jej dali) prvej ženski mini, ko je dišala prilizljive, medene kačje besede; noč in dan jo j'1 grizlo in peklo: ali je pa tudi  res, kar je govorila
?    Ko   Id   človek   videl   in  vede] I    lu ta] bil   pogubljen   človeški   tod!    Radovednost  torej,
•:ia  radovednosl je prva  korenina  vsega  zlega
¦tu!    Iz gole rad               i,   kakor   prva   na-Ša
mati, pad>- >.- dan današnji mnoga njena hči v oblast  prilizlji\ ••mu.  medenemu zapeljiv* n.
Kakoršna nam, taka se je pa trudila tudi našim bratom ftrkom, katerim je razsulo, kakor pra\ (jo,  aesi        .  r               ¦ dekle ¦     Pandoro*)  jo
imennje  pravljica z hri           ¦«•nijo    • cel roj bo-
lezni in napak, slabosti in nesreč, ki io jej bile Izročene,     ptišici skrbno zaprte!
Kdor to prav                           <•> iiio^-l  nikakor
cisto zan                 ih, ki s»1 ne morejo nic kaj spri-
jazniti z  :.                              m.    Ženska  in zopet, le
ženska je, kakor nam kaže zgodovina, vzrok naj-večih nesreč na svetu. Lepa ali malopridna ženska je vnela prvo krva\ > vojsko med Azijo in Kvropo, v  kterej   i.- palo   '           ji     taTril   mož  —   taut   de
bruil pour ime omelette!— Ženski, ošabni ženski sta bili vzrok slavnej „stiski nibelnnškej" pri Nemcih, a pri nas — žalostnej propasti mogočnega srbskega carstva! Kako bi mogel patrijot potem se ljubiti ženske! Ženska ceh», kakor trdijo psihologi, lepa Katrica. bila je prva kriva velicega cerkvenega Mi. stoletji;    Zato pa tudi vidimo, da
*)   Ki ima vse darove.
—«fc 102 o*—
največji tnožjč, aajglobodjj miselei so najbolj zaničevali, sovražili in črnili ub            -ki spol (kateri se je  pa  zopet  tudi  njim  maščeval  po svoje).    Ako
bi olovei zbral vse, kar se je  Že zabavljalo /en-
skini, in -pravil vkup. nakopičil bi <{ramado bukev, kakor ljubljanski  (Jolove
A li popustimo hitro ta opolzli pot, da ne izpoddrsnenio. tfisem se namenil in. zabavljati ženskim in jim tako nehote delati reklamo; saj ženski ne moreš storiti hujšega, m^n rejo pustiš po polnem v nemar. Pustimo jih torej, naj bodo, kakoršne so; boi^ nam jih je dal na pomoč in podporo, kakor pravi sv. pismo; ne .. . jim tedaj, kakor darovanemu konju, gledati na zobe. (Tako preiskavanje je tudi nesjiodohno, in odkril" bi časi človeku skrivnost,
Radovednost ali \i-«I<-ž--lj          ' 'rej, kakor smo
videli, je prva kal vsemu hudemu na svetu. Radovednost je iz pocuka .               --h: Žalibog, d \ tem ženska popačila iud! ::.¦¦/.;:! 'I a i »ost je a\ i de|, ki smn L,'a p                               •' main je naš pravi porodni greh, ki nam ie dan denaŠnii ne daje miru. ki nas goni neprenelmma, da se kakor voda ubijamo od kamena do kamena. Vedoželjnost je neko notranje želo, ki nas zhada in draži. da Bilimo vedno v t", kar nam je Škodljivo in pogubljivo. ,,Xitinnir in vetitum semper, cupimusque nehata."
*)   Slovenec, ki je tudi velik Blosof na cveto,  iklenil je o          d
kratko pa krepko sodbo,   rekoč:   baba je badfCl
-** 103 &—
To je nesk<»učn<> tragično, da, kakor prinese človeški živol na svet že \ sebi smrtno kal. ki ga zamori prej ali pozneje, daje tako fcudi duhu človeškemu vrojena neka ueiigasna žeja po vsem, kar um škoduje, kakor spehaiiemn popotniku mrzel pož.ir.
Že malo i|ete, predno se mu jezik razveže, steza ročice po vsakej stvari; vse mora videti, vse slišati, vse pokositi, vse podnluiti, vse potipati. Ko vidi luknjo, vtakne hitro prstek vanjo: kaj jfl pa tu notri? Ne more trpdi nič zaprtega, vse mu mora hiti oči to: vedeti mora, kaj tiči pod kameiiom, kaj j" skrito za skrinjo. Daj mu \ roko ;: lep.o pobarvant», prazniško napravljeno človeško podobo; ne bo se dolgo veselilo lepe vnenjesti; obračalo jo bo nekaj časa m-strpljivo sem t-*r tje, in kakor hi trenil, razpnrje jej trebuh — iz njega pa se mu vsuje žaganje, rezauiea, pazdirje! Kaj gledaš tako strmeče, tako žalostno, ti uhoim «lete? Kar s.- ti je zdaj, zgodilo se ti ho še mnogokrat v Življenji I
Komaj začne govoriti, tec- mu neprenehoma jeziček, kakor hi hotelo reči: gb-jte me, zdaj sem jaz tudi človek, kakor \i! Anch' i" SOD pittoiv! Kakor bi se balo izgubiti zopet ta ueprecenjeni dar,   rabi   ga,   kolikor   more in  utegne;   vse   mora
: kaj je to? kak" je to? zakaj je to? in stavi ti vprašanja, da mu ne mere odgovoriti noben modrijan, (.i or je ]>a ti, če mu praviš: ne vem! Konec je vajinega   prijateljstva;   razkorači se  [»red
—«<* 104 •L*>—
in   zagrozi   se   ¦.'¦-:¦¦:   zakaj   pa   ni'   vej??  —
1' Fanste, Faustel
In mladenič! — Z leti   mu je rasla pogub-
I ji vit žeja.    Da hi j         isil,    zakoplje in /.arijo se
zdaj v zaprašene bukve,  zda j  Šteje in meri zvezde
po nebu. zdaj preriva in preiskuje zemlji drob; leŽe na trebuh na vlažna tla, da pazi in premišlja ;i*V'i Lfihanje, in meri črez pas nerodnega slona! Pa. ako hi to*bih> še vse! (Vsar se |„, tu nalozo] in nabral, ne bo mn škodilo veliko, če <_ra hude morda časi tudi mahi udava bolela po slabej tovari-šiji. Ali žene ga dalje - kakor žejnega jelena do hladnega studenca! Bratil .-''j'1 do zdaj s slepa iu močeradi, s krokodili in tigri — to nin ni Ugasilo   Žeje;    ohrne   se   zdaj    k    pravemu    SVOJemil
hratn človeku. Vedeti hoče najprej, kako se je godilo človeku, od kar se ubija po semlji. Zamakne se v pretekle čase •— kaj vidi? Kar je videl pri živalih. Kakor zver zven. moral se je vedno hra-lovek s\ oji'o'a hrata eh.veka : hraniti je moral od svojega hrata svoj- življenje in imenjo, svojo ženo in otroke -in svoje dobro ime! Kakor med živalimi, tako je med ljudmi: živeti ima pravico, kdor ima moč ¦ mor, da so b<>ri s skopo mačeho zemljo, bori z nebeSkimi silami, bori z živalimi in hori s svojim lastnim bratom! Kdor nima za vse to moči. kaj ga je treba? pa naj izgini- z zemeljskega poveršja. hrez sledu in tirii; bo pa drugim več prostora! Vidi dalje, kako Človek koplje in orje v potu svojega obraza, ko pa
-»G 105 0—
je .'-as žftw. takrat pa pridf brat oborožen in zanje z ostrim mečem ! In o>p ili, da sn ljudstva, kakor črede, no kozlov, ampak ovac, Gredd, naj jih pelje kani'i]- hoče, /a •¦iiiin. pastirja ^ra ne innivmo imenovati • ki jih ^triži- in kolje, jesti pa jim ne daje. In ko se srečata tika dva s svojimi čredami, zapovesta jim, in pohlevne OVČice 8© Zdajci   razkačijo   in   razsrdi';    za prasi   se   čreda   na
čredo,  koljejo Be,  begajo in davijo — ona pa jih
gledata.     In  temu se pravi  /.-"' "i"\ iua!
Žalosten obrne svoj   pogled   iz pretekli sedanjost,     Eaj  pa   vidi  tu?          Kar je  vide]  tam.
Le še vse bolj zmčteno in zamotano, le še vse bolj zoperno, hinavsko, malopridno! Pa to mu še m  dovolj;   pogrezne svoj  pogled v globočino člo-
¦s.i srra. Tu pa ga mine vsa vedoželjnost. Ce |ja je p jšnjem preiskovanji bolela glava, zdaj ga boli sree, in to je nuji              na.
'I ak<» m]                       <-lati )>¦ ii\\.\\»
Naključje Edanjih dni, dokler d i j!"ti Prihodnjesti bilo je zagrinjalo.
Zvedrila           i    . zija aaeproti
Življenja gnan, nadlog in stisk ne main, Globoka bxesno bxei we rešnje poti)
Dovolj je žive], dovolj j<> vide] in izvedel; pozabljati, kar je moči. to je zdaj njegova edina želja.   Globoko ganen gleda otroka, ki se nedolžno,
—^ 106 &>—
iii'skrhii«.'   iirni,   kakor se je igral on  nekdaj.    0 sveta nedolžnost, o sladka nevednost!
HT/jjf   c.re/./.o :
Ko l.i ,•¦), ,           •  vidri  in  vedel !    Videl  sem
nekdaj pod •;¦.'¦ .:.¦ :. .\ anini solnčnim drobnogledom. ki vsako stvar milijoiikrat poveča . drobtinico sira. (»kak ¦/.¦¦)<¦ i-'iled! (irde. umazanim svinjam podobne živali so se podile in pehale po njem.   In \ kapljici \odesosevile in plele ostudne
kae.e!     1)m]._<•,,   eas!    |,.r. :;.    :   -    :l          . !   ;    ';     :    .
in še dan dmiašnji ne morem piti vode, Če je ne vidim po polnem čiste. Kaj mi je bilo treba take ,ed          :     Kaj   mi   niari.   kaj   uživam,   da   le   ne
vidim ostudnosti! Česar človek ne ve\ to ga ne je. pravi  :.    Iri   Nemec.
Začeli so dobili take ure, da se jim vidi ves drob, zmet in kolesca in vsak zobo-k na kolesci. Mene nič de vesele" take ure. t'ra mi mora imeti nekaj skrivnostnega, da jo moram pritisniti na uli".                 ¦     \   ii'i i .    ah   -T".      Kaj   bi   bilo,   ko
bi bil celo človek ustvarjen tako, da bi se videlo vanj?   Ko bi si videl želodec, čreva, obisti. jetra
t or t n  yt i3rA    i~rui-~
• '.'      7(1    /.('-T,- ,   't'il.1     II
,7! h ruti'Tii     '.n '::•, \
lUJIj,    Itjdt    f:n,un
—«fl> 107 «s»—
in pljuča? Saj se vam že gnusi, kaj n--. ko dišite saiim imena teh tako potrebnih delov r.l<»v«*škt'tra života: kaj pa še, ko hi jih videli! Človek Iti si .še krepko dihniti Q6 tipal. In pa. ko hi l»i 1 *» to orodje $8 zmerom zdravo, ali v kakšnem stanu je časi! Ko In človek \idel svojemu hlišnjemu v možgane, kake črne misli se mu rasi plazijo p,, njih. in pa v sree, kake hudobne želje -¦• pletejo po njem! S kom hi se pot,.m še brati] . komu hi verjel! Konec bi bilo vere, prijateljstva, ljubezni, konec poezijo. Saj resnica sama ua sebi, naga. ni una, to je le, kader jo pokriva lepo zagrinjalo. O poldne, ko lije solnce obilo In i sa semJjo, ali je to čas poezije? Zvečer ko prede tihi mrak tenko, skrivnostno zagrinjalo in zagrinja vanje slednjo stvar, takrat rosi nebo poezijo           udno hrepenečo
Kemijo!
Ko bi Človek vse \ i«i--1 in vedel,   minilo bi
ga mnogokrat   vs.- veselje.     Kdo.   hodi si otrok ali
e]   človek.   ne bi  rad gledal   v   gledišči   lepe
igre?   V čem  pa je vso to veselje,  nego v lepej
zii:-' :ija\ i. prlj-iuej sleparii ? V LfKdišej -ni" vsi otroei, verjamemo temu. da je res hud. ker tako strašno razsaja in se grozi; on se nam v srce smili, ker tako žalostno zdihuje in tako milo toži. Ne smemo vedeti ali pa vsaj pomisliti ne to tivnotje, da ta veličastna palača je iz hodnikovega plat na, to solnce        brleča luč za oljnatim  papirjem!
Moškega   vleče   neka  posebna moč do ženske, Mdie dtoionische lust am Weibe",  kakor pravi Heb-
—^ 1U8 sr>—
beL   To, je Bicer žalostno, pa kaj sehoce!   Ženska
una   za   iiin>k.---a   nekaj   posebnega,   skrivnosti] in  rad .   le pn-rad  si             lavo,   ki  mu j" je boe/
dal za driiLT**. potn-bn                   to zanimivo uganko.
I\" pa jej pride dn krnica, tedaj jjfa pa uroza obide in spomni Be pesnikovi]) besed:
Človek naj glodati nikdar ne >ili. Kar                  mu bogovi [lokrili!
»rej,  prijatelji!   če hočemo srečno živeti, xatirajiii" \ sebi tisto hudobno željo, nesrečno
vrdnnst! Saj v. •-;,-. kaj se je /.«jod i In tistemu ubo-zemu mladeniču, ki je razkril s predrzno roko skrivnostno ..sajiško podobo'1, strašno resnico:
lir« z zavesti  našli  lilfd.-^a Svečeniki                      i m.
V znožji [zide leie
Spominjaj.' se nemškega pregovora, ki pravi: Če 86 človek preveč uri, rada ga glava boli, živimo brez skrld, bodimo Imlj \ pivnice ne<jo v učilnico, ne posnema j 11 K> Faiista. ki je lnvp.-nel spoznali in vazodeti vse skrivnosti na aebn, na zemlji in pod zemljo, da ne pademo kakor on, budiču v oblast! — I>ixi et salvavi aniiiiam  meam !
¦   ]<l(l   '  -
Na Gorenjskem.
P u  noči grmelo je,  ploha je  lila, 1/. plohe s.- j ¦                  rodij
Snežnikom vrhove je zora Blatila, Po rosnem grmovji se petje zbudi.
Pastir j'- zatrobil. n                         ka,
Po mlad.-m odvozi] Mm jutru se mlad;
Napajala di;                  -t  velika,
Goreče mi srce ogdšal je blad.
•ia boluiu tam hiša je stala, Ozirala Uda v zeb-ni Ozirala s praga je deklica zala V cvetoče ravnine cvetočih se 1«it.
Voznika prod hišo akaiem, da vstavi, Pozdravim jo,   vprašam:   ..Bojan   li doma? Prikima .   rudi'' se              ne ,   odzdravi
Gorkoto sva  v  licih čutila oba.
Po stopnicah  v gorenje hrame zletiva, Ko ptiček od  veje            je vesel;
Nje brata  samotnega tamkaj dobiva, Nad knjigami čelo je mrak mu objel.
. . i 111 i. -; i 11   nama   !•¦   -  l/a   igrala ,
Ko ž njim   -  i   na   >r ¦¦•  sti -kala  srce; Pri (T»tih                               rjo stala,
\    i
Nam-ni
V dež«] Obsipaj
y\ i !i''\ ;il i   il ll>\ i   ¦>•>.    tedni   lji:Ž,.ii .
Na enem hi: mestu jaz vedno mudili
¦ ir<>\ ni   -<¦ me  )(>¦ _' 1 <*< 1 i   vezali . Nj'- sun-In, nje u>ta        zaljubljen som bil.
s prijatelji,  i brat I';i k deklici zopet Nji: sladki  obraz  m Ko srno,   ki vjeta
Ve  Inke zelene. \ i  ^(izdjc temneči ,
Jezera. prozorna. bogato poljč;
Vi  dvori  prebeli in  v rt je diseri, Ve LT»>r velikanskih snežene srla\';!
Se vedno spominjam se vaše krasote, [|i>biii<"\   s rerkvami,   pod  njimi  ravnin Spominjam  mladeničev.   deklic lepote, Spominjam se raja v podnožji planin!
mlad.-ni.- ;¦¦            B  kOW
od kode* i/i: d je sapi
misli.   skrbi    m zdaj  \ SabO]   I   :-' ¦ I        'a   B6   I "¦
m
/.¦meljska vsaka y kratka,
jo  in  /   rna  -     t..i¦ •.-1 -
tekla je doba mi sladka
li-viiM   in   'ii- ii'-             hri'ik"--'.
•m ae dolgo oziral. Doki« r                                        •m,
in   potlej   n.i  rdi       ¦ DD   idu\ >> opiral, Na  FOZU   b</.»-i;.;ni  ridihaval  sem  nem.
P<>  meni  si-  '¦¦'-'       i .   'i!M_v.!    \ ; : h                                                                      ¦     '               :
Oh, m&rda celo za menoj   i jokala,
tudi jaz cesto sem i>r.
Ko zvezda,  ki ~.unka  ¦
S  |mp.--. Imiin veseli jem polni srce;
lak-'
'.     ,        ' ¦:    •   zdaj  mi               date.
Brc/, upa }<¦ \   meni zapore]  bil žar. Brea apa je frfoj<  me srce ljubilo,
Zato te Qe morem  imzal/it' nikdar!
—rQ,   ]]¦
Preširnov god v Elizii.
i Boris Miran.)
(Pr«ilniu  se bližajo :    Vodnik,   Trubar,   Coji,   Unban.   Čop,   Kopitar, Metriko,   lovori)
Vodnik. •     •   "i.   k jf-i   koli se polglasni k čuje, Na /.'-inlji  -¦•   :                    god  praznuje!
Tam v domovini lonec, suh   robe, K jer kučme nosijo '/. kn -ilue gobe; Kjer ka jim ni izn (Mi bregih  Dra                       in  S<>c<-
Slavi te vs.-, k.u- „leze ino irrede". Čitalnice napravljajo ..besede": Tu fM
Kar časi in slavo tebi ; V Ljubli                                                  - i —
Na ca.-1 igni se v nemšk.-m ti glediši! Celo študentje dunajski so d'jali. Da bodo t,l.i v Saši ..besedo" dali: Zato pa tudi nas tu vidiš zbrane (Može. po vsem Slovenskem spoštovane. K'T B trudom -m.. ledino jim orali) Da bi spodobno ča.st Ti izkazali. In jaz izvoljen sem  /.'.  if.'Vernika Težavno delo. toda čast velika!
(Ko se odkailja:)
—rQ, Ijg &>—
Molkizodek        iin  na> sv<-t<« pismo,
(Ki lt.i tud' tukaj ponbili iii-mo) MelJmadek je višji bil duhovni,
Kati-ri  prvi  \  dobi znmt'' pi>lni < insjMiiJu  tiar liani ju ttokrv ;.\ i. Kruh in pa vinu — dar ed i 11 > i pravi! ..Iv BVOSde luč.  poprej nikdar poznane", Prisil  ••• .a  mod  lu-.it'-. irr«-hu vdano; No zna mu !¦'¦'•.   mati so.   no prodnik,
na  mu sin,  tu- ln'i  s<-.  no na>bdnik: Tak" p" vMiiiljonom si božjem Boda Prikazal  fi  slovenskemu se rodn : Danica solnca ni opnknjevala; K«i  j<- /. i -1 ¦ ¦,   toma ••kr-LT nastala, Osupla mil   '      ¦ K- struna Tv«>|                        ela:
till  krni   t i irla.-i. znani  in n<-znaniV
/.at.',  mu   b.i   pa   tudi
..Pud »knoiir- ljubici. ..k,, luna sije",
Mladenič  p.                  melodije;
Z   i.....                                              .1)0,
»Slovo j. maj.-' od mladosti",  1; il
I \   /-    t...-i   ii- I.-- in--
Nesrečne drage svoje domovine; In ..nezakonska mati" doto svuje Zibajo,  tiho Tvojo pesen poje.
r za dražil in za dmii iroreli, ici  bodo Tvoje pesmi  peli.
(Posamezni pristopajo ter mu roki' poiiajajo.)       o
—«<j 114 •&»—
Trubar. Jaz tudi hvalo Tv..j.. h..m zatr-hil.
K i .--¦m najpn i  p-         laee robiL
Cojz. Vodnik i<- '/i- povčda] mojo misli, Da t« imajo po pn ici i 5isli
Linhart. Pozdravljava Te jaz in  ni "j ...MatiiVk":
Največi Ti Slovencem si dobiček!
Cop. Le main takili m6i ima Bvropa, To je učenega razsodba Čopa.
Kopitar. P . -   i Tvoja mi je Pa vendar Te pozdravljam ,.|»-\.-r\ mojstra".
Metelko. Po volji ni Ti i «i hi moja ..k.t-
Pa  vendar <i  Sl-.v.-i          ..    išna  paša".
(Potem pride dcput.vij.t  j,-,   .pesničkega k6la          :        i,   IVtrarkn.
c r.the.)
Homer
(kakor .srtu-ki .^ljopar- z „gii*lamik in ¦/. benikfl i'>it>o):
Poslal me, brate! sam je kralj Apolo:
Sprejet  m  \   n                           :." k<'•!""!
—«c. 115 s»—
Gdthe
(v dolgej suknji.   do pod brad« «peloj, z rokama ua hrbtu): P.»-zij.-  Tvoj,-  m  mi   j'J\i\   1'"  Vulji ; Jaz sani bi jili  ne hi]  naredil  bolji.
Pctrarka (v črnom talnrji, / la\                   MD okrog glav,-):
Po svetu je slovela moja Lavra,
Zdaj J ti 1 "j                   ,   i.m  - \ it la   niavra.
(Šivamo hI vonec,  ter ga položi PrrSlrnu na glavo,  potoni val trije po&ttl odidejo.)
Vodnik. Presneto so ti moški ti možaki;
Oblashi" kak..-r šk<-f v,- imsi vsaki!
Preširen.
Ker ste tako lepo me pocestni,
Zdaj  lin                       i',     /.  niaiioj  pili,
Prijat'lji niste bili nikdar v6de;
Prigriznil"  -•                 aj bode.
Vodnik
(bolj po titioraa):
Ambrozija je Blavna jed, al1 pošta; Kaj drozega iele" si moja usl   !
Cop
(tudi  |
In nektar je premčhek za Slovenca,
!¦•.>-t- i.i                               ¦                            .     ' •
-*c lie &>-
Vodnik. Ha!  kuj po nosu me tako uegace?
<» sladki  duh  prelj
Linhart. In tu suh'- -•                 klobase!
Čop. Za boga!   to Kvdt redi in paae!
(FrtiUren v tem Jed In pljafto na                      v i poSanqfo v okrog«
ter Jede, pijo in goi
Kopitar Kak.', prijet!     t.. ]>.. irrlu praska!
Vodnik
¦
To j«1 dnl.'i           ' ¦-:.;t ni dfkazka,
Čop
Kak1 se prij.itn
Trubar (tudi tako):
Kako si to dobil?  Povej nam, duša!
Preširen. Ta košek davi sem prejel od kmeta, Ki pesem moja mu po v.-lji pčta.
-*e 117 &*-
Cojz. TLk dar naj bi poetjc i ~i prejČH,
Da bi vsaj vcilt:                   to  |..-li.
Preširen
Lo prav po samostanski pij ga,   Tin«-: Tvoj govor '1 i }<: pač posušil .-»lino.
Cop. I'm mojih rrc\ ih je ž«' /.i»pi:t suša, Co se ne motim, moj Selodec puša.
il'ivri  bivajo  vimIiuj   vc i             in  glnMU'j.si.)
Metelko. Kosnuita kapa!    meni  ložu v hiše.
Preširen. Gospod!   prigriznite  -i  kos  klobase!
Trubar.
Kdor pil i.  poti in ljubiti  rtOČO. Temu ju pomagati  nom^-roču!
(Naplvije.)
Vodnik. i'¦<•¦:   :i\ i   našo zlato * 1 ¦ ¦ ir:¦ ¦ % ino . Ki dajo tako jed in  tako vino!
Cojz.
I!'!Lr ži\ i v«                  _:;i  Prešrrna!
Iz srca  kliče vsaka  duša verna.
~*G 118 o>-
Preširen. B ig /ivi večno našega barona,
Ki je slovenskih rodoljubov krona!
Linhart.
Bog živi naše narodno glediše,
In V&aeega. kdor nam  kaj zanje spišel
Metelko. Bog Živi našo mani.- sb.vniearje, Naj jih  napak  in  glavnih grehov var'je!
Čop. Bog živi naše ,.slavne" — „nadepolne",
Njih  pesmi  naj ii" hod«, tako h.dne!
Kopitar. Bog živi naše dom,.rodne ženske, Gospe" in gospodieine slovenske!
Trubar.
Bog živi vse na tem in onem sveti, Ki so za narod svoj v resnici   vneti!
(Trkajo   3   kozarci,   poti-in   začn.'.   |.-ti:    .Trhli  C.rcnjc •"    nPrijat'lji zdaj  .  . ."    „Br.ltci  v.^.-li  v m  .  .  .-     nazaduj.:   .Hej Slovani!")
-*© 119 &>-
Pomlad in jesen.
(Boris Miran.)
L
enkrat daj še, majnik /lati! ha  gledam  /.urni  tvoj  obraz; V pokoj 8e  putlcj  čem   izdati. / igrne  naj  me večni mraz !
Rad slišal ptice kukavice
V •/.(•lrii.-in  huknvji bi glas; Enkrat še petje prepelice
Med  žitom, ki   hiti  že v klas.
liad  l;!-  lal  čredo  bi  \u> L'riOi, Pastirja ki  med  njo sedi,
In Lfledal  v ";njezdu na grmiči Rad  (leiiieo bi, ko vali!
Ko vidim  kliti vse in  rasi i .
Ko  rod  i/,  roda se rodi. Na ju'.-i  i'in  ti,   zemlja!   jasti
In zadnji dili  naj mi zi-
II.
I>kaj   .aimv   pohajaš,   liilailriiir-   bled?
Glej jasno liebo* -•¦ nad taboj razpenja!
i'..mladi .   ii.\ •¦¦:¦¦   <>¦  /.i\ lj«-ii j;i [Jadujt: nkr.'L' v.-.-oljni s\vt! I'ii tratah tflej  Veselo  ljudi! Nikomur nadloga ni  mar' in  n Sladka  ^   _'"-'avi  slav.-e  prepeva. V   vi            rjanoe jrlasmi žvrgoli.
par se  > rsl i  vesčl;
Za !-.¦)>.. je ljubo ljubi prijel;
Sprehaja se i. njo  po zelenej  travi.
Ijul......¦  /.LTi'varja ž  njo.
Kaj srce tebi .   tnladenie.   pravi. Kn mokro za njima  (i zre oko V /.a-t-nj  t n   -l.jiš,   zastonj  boš stal, Da kdo hi  prijazno hesedo  I i  dal, Da kdo na vesolje hi vzel ke seb6! Za svojim le vsak veseljem hodi, Ti samce vesel al' žalostmi bodi, Zakaj?      nihče te vpraša] ne bo! Za zimo vrsti se vesela  pomlad. Iz  hr.sti i"\ id.  iz ewta jo sad ; Ti  v/.ivaj  al'  nehaj  .sad   in  cvet — Po svojem krogu vrti se svet! Zatorej razvedri si  temni obraz. Zgrbančeno .-.-l... mjadenu'  ngladi: Veseli  livalo/.n  se zlato pomladi.
Uživaj mladost, doklei je §e čas!
-«* 121 o—
III.
Pri oknu Ma molče slonela, Slaiko je kos v goščavi pel;
.Sladki'. je v  cvet                htčla,
Ki mrak jo tihi je objel.
Na  polje  hladna  rosa   ;
Po nebu vnema zvezd se žar! Ljubezen diha zemlja mlada.
Ljubezen diha  \.sika stvar!
liolče* oart M ona n;un>-.
Molče ozr-m  >e jaz na njo; Oko  z  očesu
In usta z osti se v jem 6!
IV.
!>,ako si otožno,  jesensko nebo!
Pod taboj vse hira,
Vse  vene,  umira ; Življenje jemlje slovo.
I Iripavi
/rja\i Visoko  kri'''. Na  južno hite.
—<<2. 122 <s>—
I'oglej drevtj! Zeleno perd Uže rumeneč se suši.
Cvetica
Samica Na trati medli.
V.
t/isoko črez gore in črez planjav«.; Do južnih kraje? poneso te krila! Ko mene tu drž:  sovražna sila, lioš zrla g(ir slovenskih   znane ghive.
T« daj postoj!    pozdravi mi /. višave Moj dom, sporoči srčna mu voščila: Da srečo bi nebesa mu rosila
In dar miru in nuni sinovi sprave!
Otrok  njegov  po svetu  širnem  tava, Za tujo mizo tuje«' k  tujcem seda, Pod tujo streho v tujej post'lji spava!
Ne ve, kaj slast je srčnega pogl* da . Prijaznega i/, ljubih ust pozdrava ; Oh!  tuja mu domača je beseda!
—*<j, 128 ¦L»—
VI.
u^l'-j!   ilr.-vjo       fjnzdu rumoni,
|»TfS<>in na zemljo pada; I/. redkega grma se pesem glasi,
mira strnada. In   meni   in   ti-bi   trine  mlad'^t .
Ne pride več ura zamujena; [zpijva ljubezni zadnjo sladkost, Ljubiva,  ljubiva se, lepa žena!
V naročje naj Ti  naslonim tjlavn;
Otožnost loti  so mi    r.-a  |io sili; Ko mene in tebe več ne bo,
Tu bodo se druiri srečni  ljubili.
Oh!  konec je sreče kratke užc, Za g6re se urno solnce pomiče;
Smeh.   kriki  veseli z doline done, K odh<>du vesela družim nas klice!
-* 124 «•-
Popotne pesmi.
Boris Miran.)
I.
Katutatt poleg Kek&rja.
U iincs tukaj.  jutri tatu .
Drugi kraji,   druga            !
Ce  mi  všeč  ni  tu,   drugam
Trna me popelje cesta.
B     c   kiča, ki leti
(V'-/  .;¦ p'  in  i"ti-z dolino .
K m i>- gledam in ljudi.
Kaj  mi  mar' njih   bolečine?
Kdo tolaži   i
Naj  -<• tak'  t-dazln.1  prosi V
I    : r.j.-. Vsak  gorje naj svnjc nosi !
II.
Pariz.
Rišem Nemec, dekle l.'1)».!
Nisem Kus,   Italijan; Nisem Torek,  nisem Spanec,
Tudi prist ne Anglican.
Kaj ti bo,   če imenuj.m
Narod svoj  in rojstni  kraj?
Ve FrancMnje m v Šolah Ne očfte bog ve kaj.
Malo vest«-,   ki.- dežela
Ona ali ta leži. Vendar to pa boljo m
Kaj  življenji*  nam  sladi.
Glej!  t tm ioli, daleč, daleč I
Tam nad tri sto ur Inula. Tam deželica je mala .
Notri tam s.-ni jaz doma!
Čuden Lovor,   «'•mina noša.
Drugo j«; življenje tam ; Le srco* nam n ljub.-/.m
Vroče bije,   kakor vam.
Glej!   tak-', okoli  {.asa Mi pokladamo roko,
In na usta mi dekletom Usta stiskamo — tako!
—«© 1215 ©=—
III.
Nad fr lj;;ij   lt1.-'1;is   -kriv,,j   DM  od   strain
Po]  vsmiljeiio,   pol radovedno, Popotnika,   ki se pri vas. mudi V
Ti dekle,  ljubezni triadno!
•¦.   snuniti  m: mi  in:  Miie.š!
\     : :•¦.• I   ¦,:¦ i.
Saj.  kako mi dobro ddjo, ne veS, Prisrčni tvoji pogledi!
K" mati mi tvoja pripravlja j<¦ 1.1.i.
1 i  pulni  mi iViiš" prazno; In časi svoje črne oči
I '.::    ¦ 1 • -< 1;' 1 i   mi   prijazno.
0 da pri vas ostati  in:  -mom !
kjer siive]  bi  '•   -r<   n< i sam    i Odtotrnil bi sem se posvetnim ljut
In Djihovej v6\i in zmoti!
il  bi svet in  nj.-^ovo i^oj-je, Pozabil  l)i  svoj'   i    -¦¦¦   ¦ ; Počilo bi  tukaj si  trn Hladilo  -i   r.:n
Kaj s.' ti jasne kal.....i V
t>d usmiljenja bo ti vwft Inje bi me 5e Ljubila ti Ti zlato, prisrčno dete!
—e© 127 &»—
Le hitro -i"'t \ roko,  popotni les,
I .t:  iiitr« >.   ilokli-r ni  pn-kasiio! (>briši solzo si .   <I«*k!••,   iz o<V-s. K" prej  naj gledajo jasno !
IV.
Montmorency. nfl i!    št: \   meni Ko te gledam,   d>-kli<-a  ti'.
Komaj si stan Štirinajst Lei.
Pa /•' /ahajaš sama |
Pesmi prodajaš popotnim ljudem. Pesmi.   ki  vnemajo kri mi
Drago te
Kupec nasmeh še po vrh-: dob6.
Lepe so troje črne oči.
Dolg«, v  nj.                   . mi.,  ni :
Polno nedrije.   šibka rast
Vsakej  gospo bi delala časi !
Pesmi  ponujaš ]-----bn<> mi>ž«'-ni!
Cesar bojim  se .   na  r.¦ ¦. nosi   po\ eni: Oe   e ne zdaj — pa dolgo ne bo, Svoje prodajala bodeš telo! —
-«i 128 &>-
V.
Nad Boulogne mir mer.
A               ti pozdrav moj.  domovina!
Poslan  iz daljn- ti dežek tuj.-, Kjer sladki                nikdar tvuj  no čuje?
Atlantske;:               ¦¦¦<¦ t.mi širina,
In Pikardije spenja tu ravnma! Si-.,',   okn j.a meni no mi
. ,>tran se, kjer Triglav kraljuje, Krog njega nižjih. znanih gor družina.
< >  11. m 1 i  /., i t ¦.   '   :     ¦                               -oka
hi.j.' n-ece mero naj -i.il...
Pa kmalu s tal... združi naj <.tr<.ka,
Ki srcim li  pošilja pozdravil..,
Ki. koder hodi,  n tab6j »o joka,
Ko dete.   ki  ]¦¦ niat.-r izirulnlo!
VI.
TOena voda,  lepa voda,
Tak" ljubo se ne smijaj
Tujcu,   ki o;(  j,, ..soda
V  rajski fevoj zanesla kraj!
Koblenx.
—«& 129 Q°—
\                   iii.t ž njim got
Ki .-¦-.i-sto ga »prem!;
• 'rez  j :••¦  in • p-/. ¦!¦'lino .
Pa io tvojih >.-in bregi K,,-.- i. ::
i              tih -,un valdv.
Le šumite .  1<: skaka
Vi rali -.i L,-... .  Ina! ttehke -.¦        i i
Polne gladkega duha!
Jasne tu in tam gorice!
Petj.-                 njih doni.
Se ml.i.iosi mi iari lice,
Qorka vrt mi v Silah kri!
Žaio •  in akrhi!   v gh i ko
Ti pa dekl
Belo mi podaj roko"!
m c na  i rs i   svoja . Roko krog vralu ovij, Lehko plavaj ladja moja.
-<• ne /.hudi!
____                                  9
—^ 130 &>—
VII. K i.-ni irods    Rena iroda!
Tebi   \   s\ '-tu   je  enaka . Kar se  \   morje  jih  i/.taka ()<l  izhoda do zahodaV
Od i/.vira do iztdka Rod ..i. tebi m
M                     I        |    j,,ka.
Kaj je Bkrb in kaj je reva. Tvoje ne vedo*
e Samo. ja ino lice
Vedno s  tvojih  vod odse\a.
Kaj  in i solza   v oko ,-ili.
Ko te gledam, srečna n d
Oh!   spominjam  se  nan d Ki se tu še bolj mi sinili!
VIII.
I>.a j sloniš,   ti  lepa  /ena! Hlodih lic,  solznih oči,
Sama ,   v žalost vsa
Ko ves svet se veseli?
-<* 131 «*-
Bistra  voda               rami
v  i \ lahni ladji nas;
Sile  '       ¦     M.'lin    M.iii    n;uni .
Smeje slednji se obraz. Smri ti žrniiiu rgrabfla
i'- ]M.r,.ki .sedmi dan ;
Ml                   M!'       :'.,•!     .' ¦ I T. • % i Ki
111     \ ri.   •. - ki    r-Ulll.
Ti   ..j   ',    ti,   I    ¦
Vrednih lepega tel«
Ki   ti   v .solzah  se  topi!                                   *
(d,   ¦   ij,:   ii   i -m   h.-sedain!
:je srpe ni, ne t6)
Sive  pravi   mi ,   da   :;'• dani Vzor ljulie/.ni tu zveste.
Tu ljubezen,   tu . .   tobo
Gledam /. mokrimi <> mi! Žalujočo bo podobo
Pomnel bom  d<>  konca dni'.
9*
—«e. 182 &>-
Izgubljeni  sin.
(Boris Miran.)
¦U N«. t« ?o.....-,,> h,.,
Tak' uni'>. mladi p >tnik ti P -i je tea pokoja.
kar živi; Za]t;                     :-iir «luri.
Cas polnočnej >.• bliža mi!
„Skrban iz daljnega jaz mesta Noži  in dni hitim ci"inu;
Na smrti moja mali zv.--ta Zilihuje,   kliče me sinu.
Slej.  tam na holmn hišo stati,
Tam čaka mene bolna mal
Cc si ]>a  t:.   ni-- ib-lj  !)•¦ hodi,
sin! Bog večni tebi vsmiljon bodi, Njej konec dal j'- bolečin. Glej grob med grobi,  kjer še trava se — tam ti mati spaval
,,0 mati.   mati,   zlata mati !
Glej tu sem tvoj zgubljen otrok! Oh !   ti  De >li<i^ m.' jokati.
Grob te zagrnil j>; globok.
-«* 133 •L*—
Srca, ki v mnlej spi mi jami, Otroknv jok ga ne predramil"
,,I';i'- idihovala >i po meni.
Str/alu  I                    k.-:
<>j pridi,  pridi sin igubljtai,
I>;i  te  pritisnem   i k»
Bila l'i /.\'T ae omejila, Otroka .-i b -
..() jnisti-. j«r. i /11 < • '. •¦»¦]], .• Siv.'- man                inu,
Co m-.il:-- ti 1.1. il-i s ¦ li •• M."ilr smrtn.-ira  ]¦ I   :
Zastonj last- idaj rajem '/
In prsi bijem .-i fcc?aye!"
„0 da sem troje posti] krilo, Po svetu lel sem mladolčt,
Ko srce mi ^t.-rk«'- jo bilo V ljuli./ni n vesoljni
< kdj'fano, budno,  mati i<i• • J.t!
Pri tebi išče »daj pok
„Ti ne poznaš, o mati! svet Hinav.-tv.i.   !.,,>  in  aid  pov
V -orj.-. v.si z.mlja je zakleta Zdihdje fe            ti rod.
Da smo rojeni,   tu nesreča. To greh,   pokora je največa."
—>¦& 1M -o*—
,,Ko divjo /.V':r lirat  brata goni,
Ljubezni tu domovja ni; Oh!  jokajo se milijoni, Da eden le se veseli. *   Od rojstva vedno pa do groba Človeka spremlja zlega zldba."
„Mrači s»: že.   mraz me spreleta, I)omii,   diiiini!   tuj mi  ji* svet!
lobra,   li  -i  sveta. Daj zlata mati,  se objet'!
d :      :¦•     .      :liivn   li   :--l.-!\ i .
T" bolečine vse ozdravi!"
,.Le  -kozi temne smrti vrata I'..  tebe  mi;   popelje   pol ;
Odpusti torej,   mati zlata! Ce grešno Ločim s<* od tod.
Sprejmi zgubljenega me sina! —
Bog te obvaruj,  solz dolini!
Nož v svitu mesečnem zašije —
1/, ]>rsi  vre rudeea kri, Iz srca sinu gorka
l)o materi',   ki  v grobu spi. C tuii svit  ni mogel dati, Tolažbo,   mir mu ti daj,  mati!
—«© 135 ©¦>—
Kos tragedije ..Orest".
'Boris Miran.
(Orert plana Iz kraljevega dvora « krvavim mečem:)
Polni.   pohojen,  8trt,   v krvi leži, Eo gad s peto na cesti poteptan! Nemirni duh očetov!   hiti zdaj,
Pij. srebaj. li/.i gorko kri
Sovragovo!  Dovolj ti bo krvi!
P        ! — O stoj!  kri maierTna je vm4s,
Kri materina,   ki jo lil je sin!
(Meč mu pada ix r6ke.)
No jinči irlava,   no zavrite mi.
Mi»žjrani!   da si le še preslepim
Z ivijačamj sreč,   da prav sem storil.
Očeta mi je umorila mati -
Jaz svm  miinriI  m;,1 er.   kri  i    kri!
Niuloiž.-n -.-in.  al' ('uijete sodniki?
Kaj stresate glav<:.  kaj v stran oči
<)br;i."-at-.   kaj -rr..za z. In              i
Si rali   ¦..-  ;¦•  .-dna .   ki ji-  in.it- r  \ bil.
i riirji-   .M !   /.ikon   vivni  --m  ; - drl .
Naturi  z meiviii  sem sn-- j »r- - u ti i 1 .
Da ostra    ;¦ r.¦ 1.-ti j.> bokrina!
In vendar moglo ni drugače biti.
—*Q- 136 L»— Zakaj -i mati mi storila
•je t * i ljubezni  t > i 1 iztrl«"d Orest  ljudem        zdaj ltiiu-.   otrokom /. njim preklinjala mati l"1 sinu. Kako Bern,  mati.  jas zaslužil •
V   nedolžnosti  -'-ni živel,   kak"i* druir
Otrok, pod tujo streho, pa vesel In srečen, v srci z eno le Setj Da gledal materi  <»l>li«\i«;  hi
Enkrat! — Po noči v sanjali sem igral
V  naročji njej, z roko" jej božal lice,
i i••!<-'^a !!'•_: i|i". i i     .   I m jane Sijala miterina mi |
Zakaj.   ..  -..-tra .   ...l-niila si
Strašno skrivnoai i nemilo mi rok6Y
Tedaj pa morala si vmreti,   mati! Preveč te, mati, ljubil j'- Ore I O svet, o svet! česa naj se držim . Kaj sveto naj mi bo,  kun naj oko
Obračam verno. k.> mi črn oblak
Zakriva svitlo materfno i
O da bi ne bila ga vsaj branila,
Kosem zavihtil  nanj pravični meč!
Ko ležal v krvi je na tleh,   kdo ve V
Morda bi srečno ti  ubežal  bil
Š čisto roko? — Takč pa si zastonj
Klečala pred menoj,  zastonj prisrčno
Me dete zvala,   oh!   zastonj z roko
Kazala prsi:  prizanesi jim !
•       -«o- 137 &>—
'l'u d potiva] -in. tu -'¦ rodi]! Zastonj!              ¦   svet mi  :
In oh !   i/                      ' > fo   -•¦ \ lijo!
IIu!   hu !   -tra-aii  j«>¦ l-T 1 *¦'i'
i k« tolail:) \ li !   Ti si v.uhla mi Roko na ravnost materi i Peklenska ti .-rinija!   (ilej!   t,'lej! Zija  pekel.   i/, njejra ,-e vali Debela. Srna tma. za njo — pošast ud, roba A6č      Se ena!
Krog fla'      grom] lasje!       pa gadi se Yij.'>, pletd, i jeziki sikajo!
Iz kač spleten jim  v rokah žvižga i V in>: lačne rpirajo oči — in zad — Uorjč,   «T'»rjc:!   stoji krvava mati, Ko gladne pse jih Seoje v me I Crn se mi dela svot — moj meč! moj mi 1' iedl&vi1 m Bgml Pilada v nnroSje.)
-«i 188 -s»—      •
Eosiioi sla.
Spisal J. Jurčič. -----tfift-----
J(22ijutraj ob devetih je stal pred vežo velike, %iv.vj lepo zidane bnetske hiše voziček naprežen. 'Kolesa so bila <                i/ na  in črez sedež je
bil zelen koc pregnn-n ter skrbno na vseh straneh
pripšt, da se nikjer ni videla s slamo napolnjena vreča pod njim. Nepotrpežljivo s prednjim kopitom tla kopajočega njenega k< >n j a rjavra j'1 delavno oblečen hlap.M', vajete in bič v roci držeč, prav prijateljski  pogovarjal,  naj  bo miren.
1/. veže stopi mož karih petdesetih let, srednje, trdne postave. Menda >e je ravno zdaj v pražnjo obleko opravil, kajti gledaje, če je konj prav na-prežen, zapenja si še goste posrebrene gumbe na brezrokavniku. Kakor bi se hote] domisliti, ali je kaj pozabil, dene roko na čelo in potegne po nagubanem, pa o dobrej hrani pričajočem obličji, potiplje v notranji žeji svoje precej dolge kamižole iz rjavega snkna. pa ko se preveri,   da  ima novce
—"G- 139 <L»-
pri  Bejji,   potrepjje  rcgatejodega  konja  po  prsIK,
vzame hlapcu vajete in tur i/, r*»k t»*r s«*«l»> na voziček.
..Ali Ik. treba iti v semenj, Ani               nenj •"'
vpraša   mini"  irivdoč kmetic na vozu ><¦<{¦¦•¦¦ seda.  ..V  semenj.      • Ti  ne pojdoš ?"
..Hašti ne morem: imam nekaj stelje naprav iti"   '-i:;.ii ,f]  krnel ič  in  ifre dalje.
Ta  pa k  se obrne in  reče lepej deklici,   kacih dvajset let starej, ki je ravno na  pran; prišla:   ..le : i. če >    hočeš z menoj  peljal i,   I-Y mica !  i 'akni te  ne  boni."
„Le poženite, — odgovori dekle — nisem Se opravljena  in tudi  rajša  peš hodim.*'
..Kakor Imče.: ;•• ¦-;l. j ,„•¦,. malo razžaljen, dn se. hči noče i njim i"-::a'i. !;'¦¦:.•¦ /. vajeti, in kakor blisk šine konj /. lehkim \"Z:c m p>< gladkem poti proti cesti.
Smrekarjev Anton — tako so namreč sosedje.
klicali   našega    iu"/..i       -   1»i 1   je   najbogatejši   svoje,
občine, m kar je imenitno, pridobil si je bogastvo B 8V0Jim trudom in um >m. Njegov oče je bil sicer tudi precej imovil kmet \ sosednjej vasi, ali razdeliti je moral svojo inienje med štiri sinove, in Anton. najmlajši med njimi, dobil je samo zemljišče ter hišo, ki je bila ]»a veliko manjša in slabša od d -:.;•¦. ua istem mestu novic- zidane. Prve <mtovo nove.', dve slo Lr"!jdinarjov. imel je Anton v rokah. ko B6 je oženil^ ker to je bil od Žene za doto dobil. Zadel je kupčevati z žitom in raznimi  kmetskimi
—*a 140 &>-
pridelki, ktere j'- skupljeva] in «vozil v mestne zaloge.   I)"iii;t pak j»' žena kmetova la /. družino.
V  vsi'iii  j           I     »to.   Za               [•¦.   ..!¦ i  /  \ iiioni
na debelo, kupoval ubožnim kmetičem roli in trave
ireje", in kopica je tastla <><l 1'':. Ljudje so ga cenili raznovrstno: aekteri na d1 drogi  oa >:iri«i               ><§,  oekteri na vir.:  p
so si pa števfljenje lati i rekli: toliko ima, da sam ne ve koliko. In poslednji niso j><» jclm-m napak govorili,   kajti  :                 Smrekarjei  Anton
res   ni   ni"-"''!   svojega   jm.-ija   -.-;¦•;i. nekoliko okornih itevilek  niti  pisati  ni gnal   Za mnogo Se ve da se ni motil, zakaj  imel je
min:   lin-d   .-to  dol ima   '     ai:   pa  ta  obresti   na   d'dgn,   kak ¦:   bi   bilo vsae<'iiiu  post-li.'  na  nosu  /. pi
Novci   daj'»   Vidjavo.   Tu«ii  Anton   :            \.-
Ijavi-n  m»./, kamor j,,  pris 1 ;   pa jo tudi          :.
je.   Ponosno je sedal med vsako družbo.    Dol mu  je   del«',   če   ga  jo   kdo   hvalil   in   blagordval : ,.li  -i  že  ni"/,  ti !    Kuj  mara
•• Ali pokazal ni'nikoli, da mu to dobro dč; modro se je držal in kaj druzega go\             čenjal.
Le kader ga je Fino omotilo,   črhnil je sebi  na  polivalo.   Sicer j»1 pa rad  zbadal  vse tiste, !.       imajo aayado bahati
Občani so ga hoteli izvoliti za župana. Ubranil se je te cesti, reksi, da ne utegne .. gosposko poslovati. Dal se je pa voliti za prvega občiuskega svetnika.

V krčmi ni rad sani
našel,  prisčde] je k njim
ki    •      og vr ' .  d ¦ vsemi, z bogatini in
in               i ni Itil liikoiiim
m        -1 ver dati. nego ki na        padalo.   L,- kad.T j,'
a.   te i- nan ii .   i
['¦ /.nam- l|udi
tkal,  kedaj k. le.    Družil Be jej
¦ DUO zaupljiv
idi /.a \ [no navadno
:;  pn razdelitvi
nižje uradnik- dobil mo zato,  da jim je
•  pra\   nc-
li.
:up«'i]a m  po
ktero j.
•k p" i-i-sii d lv i. < 1 ¦ * i * I • <uln'.u'a, d"!/.-^a nej ietu.'j <»l> 1.*!¦:i in - kosmato TcuČmo
' \\  Allien jm.ir/i konja in  pra\ i : -   kaj   težke  petf»,   pa  k  meni   sedi,
se iiasmeline.   skoei na  vez.   posadi
ehki <rdoA poleg Antona, ter pokrije
m' . elj.  da se ne bi \ idela luknja,
pivn'].    In   Anton  požene.
BraŠuarje bil Sinrekarje\ -osed.  Nekdaj je bila Brašnarjeva hiša najtrdnejša \  ¦ v&si. Zdaj pak je
bila najbolj EadolŽeoa, poslopjn opuščeno,  njive n.'-
gnojne in slabo obd.                             ¦njem in ne>;.--
ulnimi pravdami je Brašnar zapravil ,-knro vse. kar
I.   ..i.- ;i  ua je  Mila  pr
da             -   \ r-'.'i-'   !i!ii:i.i  L'"';i'.n.     Dobil  .i"    prvo
do, ktero je z nekim sorodnikom innd.     Pripisoval
je to                                            Da    i     Še bolj
. pravdo, prišel je k njemu; on
• ,a   li>" il.                       »ičjin   ali   pravično.
Vsako tožbo j«« gna               Lednje stopinje,   in  ce
jo je izgubil,   zadel  jo j''   za   nekaj  časa   main zasukneno   in   predrugaceno še enkral  od  spodaj.
tvo jo  zanemarjal,   novce  je   rabil.    in   za-I je v dolgove.   Njegov dom bi bil imel pred
1'ii'nia   prodan   bili;     rešil    ura   je   samo   s tem.   da u'a je edinemu   sinu  pre]                   in   da
je odstopil od svojega slabega gospodar.-:
Zdaj   je  bil   pravdar  in   d                     enem*
Vsa! . kdor seje tožil, p                       B   marju po-
plačila   sicer  za  take   ¦ ¦       I;     .^y ni . a pil je.  Ker je bila potreba  \ inske pijače ,  -:i,    puina^al  je   ua   tihem   obema nasprotnikoma  \   pravdi,   če >!a mu <>;>a obilo vina kuo&vala.    Ali   nravdati   se   človek   ne   more   vsak
—*© 143 <L>*—
[ se zmerom \ raca. Zatorej
lar :  na \ sacrm semnji ji1 /a :    kjer se ji>  kaj   kupčevalo, Tako j'' malo dni  minilo, al,  iv tudi je bil  ubožcu. Yru'a                  dostaja,    pri-
go. tiste modi    i.   1
aiuo   \   njihovem   do-
...     da    >\    ]<¦    bil     ]in    ¦ ;
v sodu jih in pravdnih rečen
in/j.ua mladca doktorja v d nature je bil obilo obda-. sicer oster glas; vse je ;1 je, dokler je kdo hotel, je znal preobrač •'¦ i, da se . ki ni bil j.<• -• ^f»• -31 bi-:,-.-¦ imel ž njim opraviti. ka posezala po njem tei ..zakotnega pi           ;"  pa
i ajemri pričati. — in -nil>tvo, i'-.- tudi ni v.-rjelo. da Brašnar kmetom samo iz prijaznosti dela, moralo -ja je zaradi ne-•Ot na miru pustiti. Ali namesti kvare je žel Brasn; ¦ di -k i/ turih ra/.porov z u'¦-p"-k'>. Razširila seje med ljudmi namreč misel, daje BraŠnar tako pretekan,   da  mu še cesarski možje1
¦    D-  priil.-jn,  ;ikn-;: H   i,i  -;.  radi \ žlici vode
utopili, ker jim zaslužek jemlje. Brašnar je bil dovolj pameten, to dobro sodbo o sebi še bojj utrditi in na svoj prid obračati.
d    .  zelja  po  p	ji
je bil Brašnar ti voli  in kra ¦¦¦ ki	
lam je   bičal   1	!ra>!
da bi  ne bil  pi	
K; ¦    e   IJ	
teirnemo   sicer,	
je   sam   pri  ¦   j;	
mišljavanji.    lb	
izklicni	
pridobil,   da   bi	
zadrego s)ira\ il.	
:   imal  je	
hitro razvi 1 ¦:.' [.,*!"    Uil 111*]i*i 11*']šil	
	
glav, iako bal, Vi-čkral   i'	
k a zic    i:	
noben  kmet ni	
—*¦& 144 -S1*—
„Kolikn jarmov yolof pa denes kupiš?" vpraša   I Ji a.šnar    Vntona.
..Kakšnih pet jarmov pravim da bijih"— od-govori bogatin Anton, ter nasproti vpraša, poredno postrani   pugleilavši, uho/aiega so«..-da:   ..koliko   jih
Brašn ar 11 ii 11' ta  zasmeh,   stisne spodnjo Q8t-
med zobe pa se fcekči  nasmeje,               ..ni
hndir!  bi nas  Lenki                                 ,  če se o
bankovcih menimo; ali ako Bi te jaz \ pravdi inn'1, pa hi U- krivil kakor wbovo šihino. če imaš tudi polno mošnjo a jaz prazno!"
..Dobro,   tla ti  nisem   nič                     Ti   hi so
me precej Lotil a pečatom P"
..Pivivj  na  kotoiiuioijo",  ivr ¦  Brašuar.
..No voiii.   ali  hi  me                     krivil.   ali  hi
si' kaj drneatv pokazal"--, reče Anton ter pogleda soseda s takim nasmehom, kakor hi hotel reči: ..kaj               .     ':¦¦¦•¦;:   ho-na !"
..Ali   boš   kaj za vino dal.   Anton?"    vpraša
ko menda ne mine,  da ga ne bi polič
pil", odgovori Anton, ,.pa li -a menila tudi kaj posrknoš   kali?"
..Bi ga, ali novrev   ni",  pravi   Bra-nar. ..To ji' pa že žoltavo maslo, če tega ni.*' Urkši  udari   Anton  po konji.     Ljudje*,    ki   so po   cesti  živino gnali ali  prazni šli  v Bemenj,   pozdravljali    so   ja    vso   v prek    ali   z   glavo   kiinaje ali s kakim   vprašanjem,   ki je  bilo nerazumno
—<& 146 &*—
zaradi voznega ropota. Oba sta bila vsem znana moža: eden zastopnik novčne, drugi duševne aristokracije kmetske.   Žalostno je bilo samo to,   da je
bil duševni zastopnik, pnivdar BraSnar, menj spo-šUtvan, in da je ogromna večina ..dobrih juter" m. rila samo na. Smrekarjevega Antona.
„Če boš voli kupoval, mene pokliči, ni treba
družba nn-š.-tarja iskati. Menda vendar sosedu bolj }.i-i\<>>i-i.; kak krajcar zaslužka in kapljo vina, n<\U" ki--r--iiiu i.d \ia\f M- kod!" j>ra\i Brašnar, ko sta m-  -•-iiinjti   bližala.
..i :,ra ne, tega", rede hudobni Smrekar. ..Po nemški znaš jezik majati, kakor birič in komisar; pravdar>k d-»htar m. uren kakor resarski mini.st-er, pa bi te jaz za mešetarja jemal? To ni spodobno!"
III.
Semenj v kaeem slovenskem tnru ali veeej va.si je prebivalcem v okrožji inn-niten dan ter ima nekaj prazničnega. Veseli se ga kmetic, ki je pred ii mlade volice kupil, lepo poredil in opaše], ter je upa ta dan za lep dobiček prodati. Vesele se ga otroci, ker ved6, da jim mati, ki je sla kuhinjske posode in pražnje obleke kupovat, prinese meden štrukelj,   rdečo  trobentieo in še kaj lepega.
LO
—*© 146 •L>*—
Veseli se ga naposled  budi odrastli   mladeniči   in
deklici,    ker        ;    ¦•   -m-  jim   j.-   mie>_:'"   p
med seboj, kar se ne da vselej in povsod.
Siuivkarjeva K ranim je bila tudi napravljena v sem              -icer ne zaradi kacega izmed snnba-
čev,  kb'rili  j«'imela obilo, ne^o ker; je  mati   h->t--la. da nakupi te in dne stvari za b
„Ne pozabi mi Sivalnek"! zakliče precej debela mati Smrekarica in radostna i,rb'da za lepo, nedeljski oblečeno hčeri".  ki  si "pa doli  po vrtu.
„Vem",
„Da veš, odeta poišči in -• t njim domii pripelji. Oe ga no boš priganjala, zaostali" pri pijancih, in bo gotovo po noči domu nod , Le priganjaj ga, da kmalu  prid
„Bom že."
Mati [(re v vežo nazaj, hei [»a krene po stezi, po bližaj.mi  pes-poti  proti  tr
i' niča* ie bila edini otrok Smrekarjevega Antona.   Vsi drugi so  mu  lili   v  d            h letih
pomrli   Dal j" j1' bil d?e leti i mestno.šolo, da se je iznčila  brati  in  pisali  in  kar ji
¦'l"ti. Težkih km-'tskib del jo sin-r ni silil delati, vendar je morala zna'i vse in biti povsod,   zakaj oče je dejal:  gospodinja ni pridna,
kako liruu'i delajo in  vedno ¦ Čepi    Ljudje,   ki so jo  tako večkrat  pri   L delu  videli,   rekali so:  ta menda ne ve,   da  bo toliko in toliko  tisočev imela,  da bi lehko si v senči
1-17
Kakor vse  matov   rade   svojim   he
in   bila   zadovoljna,   da   b [leta,        imajo bacili i                     Mi Anton, njer
.   ji-   "b   lacib   prilikah .                   uati   kaj   po-
; ..iala,   s peto ob tla   udaril   in   n-kel ob krat-
da
b ranici  m  njenemu značaju pak j»' bila ta
očetovI                \a/.na.     D.do   in   tovarištvo   /      . ¦/,-
i   in   mladeniči   sta   j"   hranila   tiste
puhle |.iw/..-tiio,ti.   ki le pn\e, k             <l< -i    • ¦•¦ k-
boiratili   rodib'lje\   profcl   menj   imovitim.    Enako
v .-ki:  ¦ .                             čne ali menj  sive.ne razmere
Samo                     ter da se   mora   človek   cenil i        ti
po sebi.
(lovorila je rada z vsakim  in n vsakej Zatorej  -¦• jo  i:                       noli in celd >faiv ,
ki ves ,-\et obgodrnjajo, niso vedele ni resa slabega
i  po                 -     :  tega morda, da jej ni noben
tolike  množine,  kar se  jih  j" že
Ni samo ogromna imovina, ktero je imela 1'Vaiiira pričakovati, vlekla snubačev vSmrekarjevo nišo;   deklica s črnimi urini  in  Lepim  okroglim
obrazom, kakor se ne najde po\ sod, z nekoliko zajetno ali pravilno v/rastjo gibčnega života bila je Bama na sebi vsacega poštenega ženina vredna.
10*
-*® 148 o>-
Ko je tako po poljskej stezi sla, z belo, na ogUh rdeče vezeno ruto v toči, Šumela je njena na pol svilena obleka,  prepelica je v detejji pre-
if]   visokn nad /.«'lenim žitom,   a <ma sama je bila zamišljena, kdo \,; \ kfcero misel. Ni tedaj  •¦    ij        ala,   da nekdo za njo kora<5 da jo je U dvakrai zaMicaL
,.Zakaj  tak" hitro?"
11 me se, in videč, da je mlad znanec, pravi: „greš tudi \ semenj, Štefan? Le naglo stopi, da pojdeva vkup»*.**
„Ž.....1 daleč sem te klical, pa si denes tako
ošabna, da nisi hotela počakati-..Nisem le šli                 da ne."
..Ali smem i                       ?¦•                    •
..Saj ni>va \   je/i,  kakor jaz mislim.    Prepirala se nisva še nikoli   .':.   /av„ra        meml nisem storila,   ti meni ne.    Zakaj   hi   tedaj   vkupe ne   hodila?    Vsaj   naju ne DO strah,   ker sva dva, in lehkn si  poj]           .   ko   hi prišla sihi; ali  no?"
pravi deklica.
,.Ta<                               1 bi, da ni. da bi mi
tebe vzel; Bpoc             bi -• poprej!" odgovori mla-
denič in veselje mu sije i obličja.
IV.
("eden  človek je ta Štefan.   Zna se mn,  da
trleda   nekaj  na obleko.    Lepo sukneno kamižolo
-*© 149 -o*-
nosi,                hast"   hlače se ^a «i >bro oprijeinljcjo,
svilena ruta j" vrhu žametovcoa brezrokavnika oktisiiu zavezana za vratom, in klobuk, i/, zajčje dlake, predrzno sedi vrhu h ¦¦ . čel; ¦ izpod klobuka padajo precej d-fri. kodra . črni lasje; pod uosiiin j.- malo Ink: - kratka ves drugačen je od svojega očeta — Brašnarja.
I'ii svojem ne.-tu ni Stefan mud nobene dru^o
lastnosti, nego telesno velikost.   Moč, širjavo r-ivz pleči  in  lepo vzrastle ude  mu je dala narava;    po materi,    ki   mu  je   bila   \    : : letu  umrla,  pak je  nasledoval               »št,   dobro
srce in >•• mnogo dobrih dušnih lastnosti.
dve   i:.                 let star,   bil je že dve
n   Lfospnilar,   mi   kar   j.-   namreč   bil
njeir()\  zapravljivi oče prisiljen, odstopiti mu svoje
neprem;eii<.   imetje.    l)a to  gospodarstvo  ni  bilo
posebna sreča, umeje se h'hk       i     li] je OpU    in<
Zemljišče,      Ili'bi-Ilee;;!     ("epa    \      llleVU     ill     klip     dolgi'l,
od   ktel'e .:',:   j                I felt;    obl"   -'i    |i          .ali.      < >če  je
živel   i nI   nje--  .           .  ;a,   a   sam   redku   za   kako
orodje prij
Pa          11 li  se je  bilo Štefanu z vsemi  fcemj
in drugimi iieii^-dnostimi boriti, pripridil in /boljšal je bil v teh dveh letih Že mnogo. 8 pomočjo svoje tete,  UraŠnarjeve sestre,   in                hlapca,  ki
ga je bil  v  službo vzel,   loti]  se je kmetovanja, dobil nekaj živine v hlev. in tako um je dobro .od rok   šlo.   da   ni   samo   obresti   plačeval   in'^o poslopje nekoliko popravil in letos že cel6 majhen
-*a 150 0°-
dc] dol^i j.lai'-al. Kmetje -<> e;a hvalili in dejali: „ta je priden in pain.-ten, bog mu bo srečo dal in kmalu In» na trdnih nogah SOU, to boste videli".
1 ';!<• ji- mladeniču časih  težko delo, in skrb se mu je še bolj zagrenila - bo mislijo, da lehkomiselnost  kriva njegove neii                   Nikdar
pa ii i In-*- ni slišal, da bi so bil potožil ter nikoli ni očetu rekel /al besede. Da je z očetom malo govoril, tega je bil več stari Brašnar sam kriv nej»o Bin. Bodi si, da je starca vest pekla, ali da ni imel Štefana rad, ker je vidri, da se ni čisto d njem vrgel, ali ker ni nobenega človeka rad imel:-kakor se ni za njegovo i z rej o brigal. tako se tudi zdaj   ni   pečal   zanj.    'Minilo je   (•                   ¦  dni,
da   nista   besede   govorila.    < '¦•  ;                    iri   dni
:ii  bil  in  peti dan   pijan prišel  d"imi.
sin vprašal: kje ste bili, kaj >te delali? In če je oče šel sinu, kar bc je redko z odilo, pomagat orati, držal je plug molče* brazdo za brazdo, ter ni vprašal:   kaj bofc seja! ali sadil?   Če sta si Imela
kaj  \n>\ ¦  .          povedala sla  si ob  kratkem .   ali  pa
sla si izvolila kri\ po! . namree (•¦' . Marjetu, ki je lemu pripovedovala, kaj je .'m rekel. Sfefan je bil tacega očeta vajen, fer niti mislil ni. da bi mogel biti drugačen.
S Smrekarjevo Franico je Štefan leto dni vkup«? v farno šolo hodil. predno so jo bili dali \ mesto. Tedaj sta bila prijatelja, kakor so bas sosednji otroci. Ko je deklica iz mesta prišla, zdelo seje Štefanu,  da ima že nekaj bolj gospo-
skega na sebi. Ni si upal l ojo govoriti, da. eep. ¦ jilt al  se  i             Še le počasi se jej je zopet pri-
bližal.
I ju ji* imel,  vesel je bil,  kader I¦• m igel ž iti.   Pa bila mu  je >auio kakor prijai • si  mislili ni  motrel.    I)<»vnlj  mu je bilo je  bil,   da  mu je na njetro              r  pri-
jazno odgovorila, kader sta bila kje med ljudmi, ona boga!a Smr-karjeva lici pa lij-inu. ki je bil le BraSnarjev
..Kaj   boš   kupoval   na   semnji?"    vpraša   ga
..T>-ti je ("n-vlji^   treba, usnja boni  kupil." Pa ni bilo res. Teti ni bilo črevljev aic treba,
m  bil   namenjen   kupovati,    /lajati seji*
!,  ker resnice ni  mogel   povedati,    b'esniea,  pa
je   bila,   da   Stefan,   ki   se   je   težim   ml   dnina   in
nujnega dela ločil, šel je samo zato v semenj, ker
1, da tudi Smrekarjeva Franica gre, in sicer
rte ter sama. Eako je to zvedel,  to Bog zna.
..Družica kupička nemaš?" vpraša Fniniea.
,..\'ie druzoga. ¦  -  Pač!   Prstan   bi  bote]  tudi
kupiti, tak, kakor ga li  imaš tukaj-le."
Eekši jo prime m levo rok", in o-p-da -    -k. zlat   prstan, ali  morda gleda  lepe ročico,   ali  oboje
..(Vinu ti bo tak  prstan,  kakor je moj? Saj ga ne  boš  mogel  nositi,  premajhen   bi   bil   bvojoj
roki." pravi deklica.
,.Saj ni, da bi ga moral nositi na prstu.'"
-<e 152 sr>-
..K'aj   pak?"
„Ko hi bas tacega dobil, kakor jp ta tvoj, prosil hi te, da hi menjala in hi jaz t\<>j prstan imel."
JPotlej bi bila pa kakor m<>ž m žena" smeje se dekle.
„Prstan tega še ne stori, treba fajmoštra."
Deklica se zasmeje in začne govoriti druge i na pa zavede govorico               t prejšnjo
reč, vprašaje:
„Ti bi rad moj prstan imel?"
,,Rajši od  ne vem česa."
„Čemii ti vendar bo?"
„Imel ga-bom!
„Ali dosti ni vreden. Komaj tri goldinarje morda."
„Jaz bi ira ne dal za sto krmi srebra."
„Na ga!"
Stefan je imel prstanek \ roci. \ esel je bil, da bi bil visoko v zrak poskočil. Ko bi bila krvi od srca zahtevala za plačilo, dal  hi jo bil  rad!
V.
Na   spiimji  je hilo živo  gibanje.   Tesno je v dolzih vrstah  stala, živina,   par za parom,   tako da so se težko  prerivali   sem   ter  tjp,   kupci,   m in kmetje. Volom je bilo menda jako dolgočasno:
-«o- 153 &>-
prežvekovali so in so nisi» nič zmenili za vtetje (sebe. (_',. j(. kaci'inii rogateinu velikanu morda na misel prišlo, svojemu čvetirouozemu bratu ali sosedu z rozini sovraštvo, ali na neki drug način nedovoljeno ljubezen pokazati, vzdignile so se tek«>j oil   vseh   strani   šibe   in   bal ne   :  r   so   padale   po
. da ga je hitro veselje in skakanje minilo. Tudi materam kravam ni bilo po volji, da so bile tukaj \ po|iolud;inšnjej vročini na Ogled razstavljene, ta rne.-e, iini^a se tiho pogovarjajo s svojim brez rišnjavo ruto prevezanim, strahdma pri ojej stoječim teletom, tretja mirno ležeč v prahu in v svojem  blatu na tleli.
Smrekarjev Anton je počasno hodil med živino! Glavo je nosi] po konci, klobuk se mu je bil nazaj pomeknil. levica j»» držala srebrom okovano pipo, a v desnici je ime] drobno šibo, s ktero je tega in 'nn'ga vola malo potepel, da se mu je • poti uuieknil. Kakor častna straža so hodili za   njim   trije   kur                 !i   in  prigovarjali   mu.
On je mirno kadil, nič odgovarjal, pokimal zdaj onemu zdaj temu, ki ga je srečali in pozdravil.
..Kaj  ne,   Anton,   da                  meni  \.di  ku-
pili?"  reče eden  treh   kmetov.
»Petnajst goldinarjev mi boste vendar utrpeli posoditi," govori drugi, in tudi tretji prosi, da bi mu voli v rejo kupil.
Pa A: t d  m hotel  olč slišati.  Še Le izmed  živine prerij'1 in vidi, da se  ga sitneži drže ,,kakor Lašcec," vzame pipo iz ost, pljune po tleh in rede:
—tg 154 &>—
,,K';ij vam nisem povedal, da sem denes že kupil  vsiMii, kterim sem mi-til ?  I." p •/•.•:••
Dva, ki sta -'a volov prosila, razvidela sta, da je vsaka beseda zastonj ti da se ne da pre-prositi, odšla sta torej in kida. A tretjega Anton sam  poklic.- nazaj.
„Kolik<» bi rad?"
„Petnajst goldinarjev vas prosim.11
„Kaj bol ž njimi?"
,,1'rasirk.i bi kupil, in kader ga zmlim, vrnem vam /. obrestjo, gotovo."
Autos izlece svojo listnico, z bankovci na-oslinc prst in izbere tri petake.
,.Na! ['a dosti priredi. Obresti nebom jemal od tfbe. ('.• |>.,s umski z vračil,.m. znal te bom še drugič, ako ne, nikoli več ae 'dobiš*. • "na dva sleparja znani."
„Bog vam daj zdravje, ko ste mi dobro st<-rili." reče krnel in spravlja n<
Pa   Anton   t«*  zai                 posluša,   obrne   se
in stopi v bližnjo krčmo.
flasilo  se je od   vseh ozarcev mu je molelo nasproti.  Ali  Anion /maje z glavo, gre  na r; v kot. kjer je bil Se prostor, sede in reče: „najpryo je treba kaj  založiti."   Z  belina  prtom   prepasan krčmar priteče silno prijazen in vpraša:  ....poliček ddbrega,  Anton,   ali ne?""   ..Nemas nič z, gjizek?" — ,,„Kaj pečenega in kaj kisle zelenj&di P" " —  ..1'okaži!" —  miP^ vina pošteno  mero, pak!""
t
—<¦© 155 <L>>—
T.     i    ¦ inn»]   wlikansk   obrok  pečenke pred seboj.  s.' ie ko je vilice in nož položil, okrožnike
od sobe porinil in [min ku/.aree vinu zvrnil, sklene roko tor nakloni >¦¦ na mi/.«' pa n-začne pogovarjali z okrog sedečimi iiii'/.ini. (iM\uril je ¦_:" 1;' -11 ¦ >, ' 1 a ga jo bilo [m vsej sobi slišati. IMetln -¦¦• jo govorica o volovskej kupeii. h diMiašnjein semnji, o p iiii-ii'j coni, o Judu ki v mestu jižiee, in o Italijanu, ki suho. slive skupljuje: kakšn-i vino bo letos na   llr\a!   k--m   ilil.
VI.
V   Zgornjem               trga   so   imeli    kramarji
svoje prodajalne sat<»re. Vabljivo so bile razvešene svilene ru- ¦ in raznega pisanega blaga v lepem oieredu.    «Je                          OCen  skače   kramar   som
ter ije. razkazuje, hvali in se zna mladoj kupnvalki
pridohrikal    in                  j",  da  na  vsem semnji  ni
enacfga blaga po tej slep -.i ceni.
Srero |,i\ iniu |„i -..mi vsi. ali sreča je čudna ptica. Vsi jo enak" Imenujemo, ali vsake oči jo gledajo,   visoko v  m              m  višku sodečo, v  raz-
ličnej, drugačnej podubi. ' Hej. črna dva dedka, polnili rdečin lic, strmita zamaknena v lepe pištolice, ki je ima prodajalce otročjih igrat', raztavljone. Kako bi  bila   srečna ta dva. k" bi  si   mos^la   vsak
-«» 156 &>-
eno piStolico kupiti. In pri«!.« njima ras, kader dora.steta. da bosta imela novo-v toliko in še več, nego veljajo te pidtolice. Ali tacaš in te lepe stvari ne bodo \tr veselile,  ne bode njiju brigalo,
pistoliee kupovati; po .'•••m višj.-iu in večjem bosta hrepenela, kar jima bode najbrž" zopet nedosežno •in — sreče ne bo nikoli
V gručah Stoj«'1 znanci, mladi in-tari. NTkh-ri se 'i di^i» ž" niso \ T di, "¦• iaj -• j- i r--ba kaj \><>-nieniti: dr                'sv.dujej... kam bi bilo bo
vre vina pit, tretji opazujejo dekleta in mladeniče, ki hodijo med kramo                doli.
„roglej! Smrekarjevega Antona Fr&nica!" kaže eden si jedih mladeničem bvoj aaa i tovarišu.
..Ta lehko košato ;. -<u. bogata je in 1-  . Kdo je  pa ta  muha.   ki za njo lazi in   tako sili va-uj"?"  vpraša drug.   „To je 1'lužnikov  student. Tega so samo babe premoti   .                 t k farjem.
Na dphtarsko študira, pa res babjak
Bes je hodil  g :        ¦¦ .:. T ... \ >:       niknji z naočniki na nosu in tenko      hlo
• o v roei. Dekli«*: se j.' poznalo, da tega tovarištva ni vesela.  Gospode k je najve<             :¦ ¦-
voril.  jako   malo   mu  j    odgovarjala.   7. .            jej
j"   nesramno« da se tako vsiljuje    ¦¦: jej                   ¦
v oei p"uleduje, da je mora povešat-i. Tudi je je bilo sram. da jo vsi  gledajo v toj  družbi.
..Ali si huda name?" reče Btudent.
...laz nisem na nikogar huda. najrajša imam pa tistega, ki ni" z mirom pušča," odgovori I'ranica.
—*© 157 ^°~
..Tega ne verujem,   to ni  prav  nič po dekliški.-
„Vse .v en ku])."
..Ti  bi  prai   ustvarjena,   da bi   onesr&ila
Človeka,  ki !-¦ ima rad."
„Jako tenko je pomagati. Ne treba me radi
imeti, j.a si- vam nit- him.-ga m* zgodi."
..\ii tvoje lepe oči ....."
...Moje oči vam tudi nič   žaleča ne Btor6, nič s.' ne bojte. Z Bogom!   Jaz imam tukaj opravek."
Koče in Be obrne k prodajalnici, a studentek gre s povesenim nosom dalje svojim  potem.
Komaj jo začela Fniniea pri kramarji izbirati blago za obleko, kakor.šno je mislila kupiti, že pride k njej drug, tudi neprij njenih suubačev, Pogpznikov Peter, mlad človek, kise jej grozno pust in Biten zdi KajŠa je govorila pa.-i             loma. nego/, njim: ali  njen  in njegov
oče,   i'    re/.nik.   bogat  prekupor plemenih  jir; bila >ta prijatelja,   in  morala mu je biti   na   videz prijazna
Stefan   pride   v   tem   hipu   mimo.   Videi Franica stoji poleg Petra, hoče oditi; a deklica ga zagleda  in  pokliče:  „pojdi  sem, Štefan!"  Ko se ve>el   približa.    iviv   mu :    ..    magaj    mi   izbrati. Ktero  izmed  tega  dvojega   -<•  ti   lepše zdi?"
Štefan  pogleda  in  pravi:   ..ne vem.  pa ko bi jaz bil   kakor  ti,   vzel   bi   to   z   /.¦lenimi   rožami.1'
,.Ja/.   Bern  bila  pa   že bolj   namenjena kupiti."
158
,MiMii je   tudi   ''m \    iči  mahajo,"
..I.                   i   w.an
' k-•¦¦.   ki   j-   liiln  SL.-!'aill
„Zdaj  bi pa rada nikjer vid
8   in   knpi
L'' " I '• j   mu   i'i'i'i-: L   \li   iih  nisi
la bi Petei  tudi  ra
ojo in  dela)   p        fhjecl.  Vse se je                 razmika             ivinia   komolcema;
ra/.rival je   I             da SO godrnjali,   in  lA\ lo se mu
j>\ da bi \ tem bipu Lenko prijel in daleč zaltidi]
naj\i'(*j                i,   ki   ->' m' hi  liiiti'1  iiiii"kni!i.
Deklica ugleda svojega očete, ki  jeizkrcme priseli
in tudi  Sennvkar                            I                 id ¦ k  11 j • ¦ i.
„Tako vri'tj,'. da hi n- 'bila   prišla m id •It i \, as, da mi ni Stefan ;> • 111 ;i,;:!." r<'i' ¦ OCel n.
...Mu     b(»s     pa     odpustka    kupila"   m\
Anion, m obrnivsl se k Štefanu,   vpraša:   ..kaj  pa
,.<ii'j   ga,    iain-le   grč.   Pijan   ji1   /.•'.    kakor krava, in vos krvav.   V kremi so pripovedovali da
—^ 159 L*"~
ji1 pri nečem   - pu   okaniJ /a dva goldinarja,  zato
so t,ra stepli."
stari Brašuar taval  med  ljudmi seui po lici.   kamižolo od rame nizaolu
i  ljudje    " se inn smijali.
ill Stelan  to  \ 1*1-1  iu  v  prion  Franire
>   0Č8   tepfii    bil    zaradi    sl»*j»iirstva,
ii.: \ ¦!••': kam pogledati.   Nekaj časa
»it,   potem  se  naglo obrne ter se
ter tj razprano. Ko
d'
IZ-film    I il ••'!    i | iti i m
ljudje za  njim   ks
mur si ne  iro
in s mislili \'uh'č svuje^a krvavega, za-ramuvaiie_ra m'-'!a,   razji'ka  se  krepki    1111; i > i • -11 i«"•.    kakor   OtrOOj
'¦-II I ill
/                         semenj, da je to videl? S
ni tak, kakor bo drugi, zakaj ni pošten?
Poslednja               .'i j''  prišla   zdaj  prvi'-,   in  prvič
j" za hip until v -add vzdihovati se nenaraven, bridels čut, ki ni bil s četrto zapovedjo v nikakej pravilne] zvezi. Pa Bamo za hip. Tekdj Be mu misel spreob ;ne in rere: kaj hi storil, kaj bi dal, ako bi              >esedo,   katero bi očetu govoril,   da
T bi potem bil d)'!l_ •        .'   ' je to!    11      i   očetje   žele*  sinove   spreobrnili,   na pravi pot nazaj zasnkniti,   a tukaj sedi sin, posten Bin nepoštenega očeta!
—<•& 160 ©•—
Naglo vstane, ozie se okrog sebe, in pre-pričavši se, da ga nihče iii videl plakati, ubriše solze i.-r s.- napoti donni.
Vil.
Vsaka   praznota   ima   nekaj   žalostnega   in otožnega v sebi. BraŠnarjeva hiša je bila od 7 prostorna: javorova, Že malo 6r?iva miza je bila
nekdaj   p"   il"lziMii  in  povprek   vsaj za d' družile-   umerjena.   (Je   so   t«»r.-j   <.kr«>g   mi/..-večerjali samo trije: Stefan, hlapec Blaž in teta Mar ': .    -iitiH  -.. iiinnla,   kak"   pusto je \ hh-l i  na velieein   pr<isti>ru   lak.,   malo   ljudi,   in   molčali   so vse eden  b<»]j ."1  dru/.ega.   da ni bil«)   slišati   nego ropol  /. žlicami  in  počasna,   pren lesene ure za vrati.
„Čast bodi bogu!" — reče teta Marjeta, ko j.- bila večerja v kraji, ter naglo pristavi: „zdaj pa le molit pa spat! Blaž, nič ne hodi rose otepat in kričat po vasi, da ljudje ne bi mogli spal
T..da hlapec lila/ ni bil \nljau sitne t,-:--poslušati; mislil si je: dan je gospodarjev, noč je. moja, in poišče .-i med drugimi krpami na peči kamižolo, vrže j., črez pleči in odide na vas k tovarišem,  ki  SO  bili  že  /hrani   za SmrekttrieYim
—eC  161  ©>—
plotom   fcetr   so  kmalu   potem   vzdignili  in proti
sosednjej  vasi  sjivde //apeli:
Mr.-arj.i  !•'in   \/<-kt, I >* • iji zmerom vesela, Bo tele zaklal,
-Ud.
btefan Q&Vtye urn, natlaei pipo t«»haka, zaž>e jo s ti                      štvrbi,   ki  nad  mizo  I ifli,  ter ide
potem \imkaj \ hlad pn .           oa klop sest Lepa
svitlu doc* je; čuje bo |              -Mh fantov, ki crez
polje                                               ii  /na.   kteri je v
družbi, k;, r-i ni. Kar je gospodar, ne zahaja yed rodno mčd-nje;
ESdeo   izmed  Bosodov                   /. vrt, sede k
njemu na klop, j•«•?»r->-i <;a ..luknje" tobaka ter se /.arne piiiiit-nkuvati <> kupčiji na predvčerajšnjem semnji, o denašnjem vročem dnevi, in pripoveduje, da je njegova krava žabična. pa da ne ve, kako i.  bolje zdraviti,   itd.
\ hiši tela .Marjeta preobleko ziblje in poje   B   pedi   na   klop,    Kjer   spi   Btšri   Hrašuar.
1'rišel je še |e delleS o poludne i/. Semnja. vilKl poln.   ter   potem  je   h'o'el.
Gane se, zastoka, in vstane 3 trdi
na pdej klujii.
..I'j" gnjilbba gnjila!" zahudi se teta Marjeta. BraSnarju se zazšha, mane si oči ter krivenci za
ii
—<c 162 &>-
luiiizji'.  Tam  podpn .-uli" brado in  vpiv zardele
oči   v  Marjeto.    i\(i   vidi,   da  Marjeta   iieče   vedeti, kaj  ima  to pomeniti. zagodrnja:
„\ii,  ali   bo  kajV"
„Nič bi  ti  ne dala,  aisi  \ reden, da bi te pes
povohal," reče Marjeta,   pa                             prinese
-kledn,   k;.'i'"   jame  Bra^nar,   najprvo   malo
ogledujoč   menda   nečislano  jed,   naposled   vendar
pOČasi  praznili.
Marjeta nekaj časa molče irladi in /giblje. preobleki», potem naglo prestane, zagrne /. /a<;<'.r..ni oči ter jame na glas jokati.
..Teli godee\ pa res ni treba. Kaj tuliš!" reče [irašnar. ..Kaj ne bi! kako nebi!" — odgovori stara sestra. — „Nisi še dosti globoko nas pokopal, treba nam je bilo se te sramote na bi.šo, da si se pogoljufi] in te po spinnjeli pretepajo. Da bi te bili vsaj ubili, ti nesnaga grda! Ali nima srama ver ....¦•
„Precej mi molči!   Kaj to tebe briga!" -   ..Briga   naju  s Štefanom, briga!   Nisem videla jokali,   ubo/ega siromaka, od kar je zn      : samo sinoči,   ko   mi je pripovedoval,   kako  grdobo si   v   »-miiji   naredil   in   kako   so   s   teboj   delali. Srani' te bodi l"
Ko  BraŠnar to sliši,   vrže žlico i/, rok.   ¦'¦ ne more več,   njegova   sestra s"e  dalje  toži.   on
!>ak leže,   ter .......Igovori aičesa.    Mogoče je, da
ga je vendar malo genilo in omečilo.   ko je slišal, ¦ia je  bilo sinu hudo zaradi  njega.
'i :,i.M.t m .u:\w oSnip bu oauo\<>~> 9jiA9id  'no^ofud !:iij a.iom  .m   Tu.mu.is mi mmodo mu up ^[rjsroiop
«{Lioui   ..j'    .'.-    H     '»!.i![>[.i([     "Ip.IBZ   .is   u;
•000J   -..ni.'! -.1:10   Z    IMIIIMI   '/   p:l'|.Mi    |M|    .»S     [<|    0){t|.KJ       ;, [! II^.h j. nI
o|.r.tMi   ii>[t:j    iifuui.is   ¦/;   ini|>iio   \u\   ;s   \'\'^[v.¦/¦•
\ifll   Op   [.iSI.lll   .>['  l!p   'I![l!>jt!,>o(lt.ui   ii[1MU   .'S   .)('  v.ii v..)iuv.ij\   II!   'lf;"<{zi:.i   BO   98   I^S BlgGg ; •I^Tjgajg fWOUI
.lllpIMA   ,){' of  I'll    '[,!«   .lipid   Uit   ,»!'  0>(   'Utlp   i^|..\-
•h[.i['H| OOZS^M :~ !l'nl v>? 'jipoif l$od 8 of iinuu] j'.'\.'!'.-!>(d«q§ i;-i:[/     ">P'\"|-.'    ii.'1'.'.iMHBUI    900    \-     ;              O^fcj
ko|>i.ul um nil '[.'pi \ .>|)oi| i:.r, ,ii'p>[ "iiiii.i.)\'.<\ v.\) 'A' [ijsiiv    -[«upn   ipnl'i   nip   li!j|,»ii   .>!' .is in;
'!"•'"'   !!'• !l"M  lil'-n-'/od OOi  0}   'lipnl'i   08   npiiiq   y     ..jflqajq   0|i« 1   it  mu
OUIA   V.Y.     'l*I!>j     • |III>[.>II!Z     l!f.imnp[Oj1     i:\p     Ipllj     .1     ¦¦>
ui    't:p>p  fi!3j  [.'p.'\   ni  ml   'iiiiImI  WpiOlB  \u\  ••.
'.iI1I.i.U|    rlfoAS     5j»!K\\     Ollimill     1'llS      ' Hf.iflI.iUIi:>|
"[iifiuni .m" : [iif.ip "ii.tygod 9f n{ ' ipm OpŠ of OS [n|<i(| •|ji.ioAo)i ilyn.Pj'i tu.is'A od 1 tin I'idj.mi iftiiii..s TU0l'lip«)[s'oiI   A   [p""Z-'ii   l',iA.ir.li:iIS1!.l<| o   os   "Mi:j
¦ofn|i:zu(l ipni .•t"} .1.1} m.is ..(' uicsv.) s 'ii.nm^i a oj.tfnz.UA .m TOOIOltrz ipni i(.'.i.n.i.nl 111 !|s<i'|i![s ipsiu; : ¦;: 'opOi I ipii.i s.u ol'.isnl .i.i.ns i]soii.u5j .«si:\; -ouiijsnu tsno JO^flJj   ' ;uqopni| o^nj   t.siri   .u:pn.i\   os   ^fpnpj
'111 A
—'C 89T ©>-
—««¦ 164 «©»-
„Tvoj lan sem zdaj mimo ^redil ogledovala. Lop je. samo malo preredko si ga raejaX
»Preredko se ti zdi?"
..Ko l>i bil mene vprašal prej. pa bi te bila naiii-ila.        Ali  me \zamcš za tunco jeseni ?"
..Vem.   da  pi  ne   ltti-š  tret,   ako   hi   ti vse
,'o   dal",   reči'   Stefan.
,, K a j meniš, da ne bi znala trlice v fofco vzeti ?"
..Znala vem da bi, kakor vsaka drinja, ako bi hot
...Vit. nikrat.se mora zar-ti. Iv-s nisem še trla,   pa k" bi  letos,   za                naj raj ša   pri   tebi,
zato — ker bo lan tako lep."
In jaz bi t>•].•• najnaprvo prosil rfco, ko bi  te mati  in  0C6 ]                    ' '.   kar pač
ni ii!"-.icr,    in   suši 1  bi  s takim   veseljem,   da   bi BČ ti siiin<» trlo pod rokami."
ni nie \ vas zvečer k nam P"
..Ali  boste drevi kaj  Oasa svetili?"
„To se ve da. -..... Ali prideš?"
„Gotovo, če. le ne umerjeni."
„Umerjem! Beži. kdo ho to mislil, dokler je mlad  in  krepak, ko ves svet!"
..liureti jaz tudi 06 mislim Se tako naglo, to sem  le tako dejal, da gotovo pridem."
„Le pridi."
Razideta se, Franica domu, Štefan svojem potem na polje.
-«i 165 so—
Tone  zlata   in   belega   srebra   vredno  deklo,
misli si Štefan, ter si ne umre kaj, da se no bi se enkrat obrnil ter /.a njo pogledal. In glej! \ istem hipu se je tudi deklica obrnila, da bi za njim ]">d     .la   i:;   tak«'»   sta   se   v   eiiej   misli,    v   • •in-m
deiaj      srečala.    D ¦¦¦..¦• pred družim  sta  se
ramovala,  deklica se zasmeje od da-
leč       in   in  Stefan  se  tudi  zasinejei
In smijala >ta se ta d\a. ne toliko zato, ker
delu,   da   -ledatii   drug
i/.im,  ako tudi se dobro znata,   ter vesta,
a!.. .     ¦     :¦¦.].¦.-•...:   in   p •  obleki:   smijala  sta ¦ija.   ali  DOg vedi,   zakaj.
IX.
shodiij  ki se je pri bližnjej cerkvi  praz-
plesala  je   -        ;arjeva Fniniea   najrajsa s . a Štefan skoraj z nobeno drugo.  Nekteri ljudje, ki vse vidijo, opazili so tudi to.
Navadno seje Fniniea ob nedeljah z očetom in materjo k prvi jutranji  maši               Kedar se
je primerilo,   u,   -           -ma s hlapcem peljala ob
desetih   k   maši,   skočil je  skoro  vselej   kje   med
gotom Štefan na ve/, in ni bilo videti, da bi bila mrekarjeva hči nev.djna zaradi t-_ra. Ljudje so opazili tudi to in še mnogo enacega, ter so dejali, da vse te maltfsti ne morejo biti brez razloga.
—^ 166 a*—
Naravno je torej, da sta naposled tudi ona dva spregledala, spoznala se, povedala si, kar si je Že milijon gorečih src povedalo v tih.tj ari, i objetji najvišje srede.
In ta ras, ko sta si obljubila ljubezen in zvestobo 'In smrti, nista mislila na bodočnost, nista gledala zaprek, ki bi se utegnile gramaditi proti njijnej zvezi, ni jima bila \ skrbi volja ali nevolja roditeljev niti ne vsega sveta. Čutila sta, da sta edina,   rinila,   da SO hrepene.              ;i     rea zliva  v
drugo srce, ter da objemata ljubljenju vsega, kar je  in   bodi'  ljubilo.
Ljubezen ne števili.   Trenotka se držeč pije
srečni človek /. vso dušo sladki požir, in blagor mu, ako uživa zd; i--1 i dar i t no da bridkosti kaliti veselja, in ako utopi spomin tega. kar utegne priti grenei-g;i. saj - .. grenkobo nas ne pozabijo ter pridejo še prerade,  mislimo na-nje ali  ne mislimo!
!'¦ od pa le vstane pomislek, pravega veselja sovražnik.     Pač je  moralo obema  na um  priti,   da
ia  upanje ue smeje.    Kranica je znala svoje« očeta,   ni jej  bilo lehko misliti,   da  bi  kedaj  hotel imeti Brašnarjevega sina za zeta:   Stefan se tudi ni mogel  motiti.
Čutila sta oba, da jima ta breznpnost kali veselje, zatorej nista, kakor da bi se bila zmenila, i o |.-m govorila. Ilojee s,., da ne bi iz razglašene skrivnosti njiju«* ljubezni kaj kvarnega izviralo, "gibala sta se na očitnih krajih govoriti med seboj.
Tako se med svetom precej dolgo ni vedelo, da je reč že tako daleč prišla.
Nesreča pakje hotela, da se je ta ljubezen vendar objavila.   Eden vaških mladeniče v j     ni 1
Štefana pozno zvečer, k<> je pri Smrekarji že vse spalo, {hkI majhnim križastim oknom Franičine izbic stati in govoriti z deklico. Vedel je mladi Štefanov vrstnik, da do te                pride kdor si
bodi, daje torej vse to kaj posebnega. Obljubil je sicer Štefanu, nikomur ne povedati, da ga je po in videl; a šel je še tist večer v samotno kočo, kjer so njegovi tovariši žganje pili, ter jim skrivnostno povedal svojo novico. Ti so jo razodel i vsak svojemu dekletu in dekleta materam, pa kar vedo* matere, zve s časom ves svet ana je prej vse rado imelo: a zdaj ><¦ jeli tu in tam zabavljati nanj ler ga smešiti, Zdelo se jim je neumno in prevzetno, da misli na Smrekarjei ¦ hčer.
X.
V hišo k Smrekarjevim je zahajala stara ženica. ki je brez gotovega domovja ob palici lazila, in [lovsnd znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj dni v dnej hiši. Ker je vedela mnogo povedati, pa ker je časih tudi pomagala delati, imela jo je mati Smrekarica   zelo  rada,   dokler jej   ni   s pire-
-*fc 168 &>-
vidiko i m .strpnostjo nekdaj prišla povedat, da ud.'da Brašnarjev Štefan za Franico.
Kdor materi otroka toži. težko se jej kedaj prikupi. Mati Bmrekarica je videla, da zenica sicer skrivnostim pa s pravim veseljem pripoveduje, kaj ljudje                m mislila             d
reč že tudi drugje   pripovedovala,               itera na-
zadnje utegne še neresnična biti.
j tacega mi uc treba nikoli več pripovedovati, fear jeziki uganejo o naš.-j hiši*-, reče mati. ,,ln če bom  kdaj -dišala, d.                a naših obirala
pri   nas ali kjer si  bodi,   >i"   prikaži   se mi ved V hišo."
Bera« ira, ki so j.- menila - to raSnO pošto mat.Ti Smr.'karici jako prikupiti, odide preplašena i/, veže in daljo p.. va<i.
A skrbljiva   mati  je   vendar  premišljala   ves dan to.  kar je zvedela.     Dozdevalo  so  jo   zvedene] •ženi.   da   s.- jo  Fninioa   ros   nekako               nila   v
poslednjem času.   Utegnilo bi resnično biti.
Zvečer gre v hcerfnje. kamro, . steljo k njej in začne pripovedovati, kaj je slišala. Bolj ostro, nego je bila nj.-na navada govoriti s hčerjo, vpraša, če je to res. Deklica bi jej bila rada resnico povedala, materi, pa sic-r nikomur ved; ali ni mogla, bala so je! Mislila je: zdaj še ne! ter odgovori na materino vprašanj.-: ..zakaj mi ljudje miru no dade!"
Mati jo rada verjela, da ta in vsi drugi dv.mini odgovori pbmenjajo:  ni  ros. kar so govori.
—«a 169 •L»—
..Pax                      uiti. ,,ogiblji Be, da te ljudje
wlo in v jezike ne dobodo.   S p«»ii mu pojdi,
kjer mu  moreš,   njemu   in   drugim  ta<'im.    Jaz ti
•vala govoriti s t >m   ali  dnini,
je pošteno in  prav;   niti aedem,  da bi bila
sama svoja in topasta, pa da bi se ne hotela meniti, naj bode s kterim j.\    )'•                   .   ..:  je še
¦ •¦M']. Pa sij ti menila ni treba zabic.-vati, inetna dovolj, ter sama veš, da ne.ras Vfdiin :¦'.:: pivi nemi imeti in pri vsakej reči j Id oče dejal, ako hi to in to vedel. Zmerom smo be pra\ te-ili, doma* in v Šoli si slišala. da mora otrok tak*> delati, kakor ode in mati hočeta."
Hčeri stopijo solze v oči. V izbiri je bilo malo sveti-.. brleča sveča ni bila odtrneiia, mati teh solz ni  opazila;
-'•be se najbolj pazi", reče.mati dalje. ..Dokler je rlovek mlad, ae p »misli in lehko s.' mu -pesne. Saj veš, kaj mislim. < t i« ¦ j 1"... i -.'•!- k; s Jerička . . ."
...Mati! .  . .¦¦
..I.- molči, le molel!  -;              '-¦•• ne bojim,
ali  moram   Be   bati.     Eo              i" ivei,   da   DlOiaŠ
Č tdndst. Jaz ti verjamem. da ni nič, kar ljudje trovore, pa pomisli, kaj bi oče rekel, ako i'i kaj bilo, ako hi samo slišal t" Grlej, koliko si oče prizadeva, koliko trpi in skrbi po noči in po dnevi! Za koga druzega, če ne zii-to?    Saj  imava samo tebe na svetu.--
—«i 170 o*—
Ta misel ženici zbudi spomin na njem' zlto-daj pontile otroke,   in tiho začne jokati.   Deklica
se jej oklene ukro^ vrani in tudi njej teko solze, a  sirota si  ne upa povedati, zakaj.
..Ti boš meni in očetu na starost edino veselje, in si nama že zdaj. Zato delaj zmerom očetu  po \<>lji,  napak  te on  ne more učiti."
„MoŽiti se me ne silite" šepdče dekle.
„Ne bova te silila. Sicer pa nič ne misli, da je to tako hudo, le Dočakaj.          pri I       i ; i
in počasi," odgovori mati nasmehnivši se, vstane m mi -d vrati reče: „le bogti se priporoči pa zaspi! < )č,- i.v.ko da bi nocoj domu prišel. But/ daj, da bi se kaj ne primerilo na poti!"
i zapre mati duri za saboj, a dekle se razpravi, ugasne luč in zleze v posteljo. Dolgo ihti  pod odejo  in zaspati  ne more.
Zdajci, že precej pozno, iifkdo na lahku potrka na okenc,-. \v. kdo je, pa denes ae misli vstati, ne odpreti okna, denes ne ter nikoli ?ei da-si tudi njej .srce glasno tolče. Saj je greh, delati proti volji teke dobre matere. Dolžnost brepovednje, poslušal i L^la,- lastnega srca. v - -\ anje materine besede naj   ukroti  čut.  zaduši klic  ljubezni!
Še enkrat potrka, ter njene ime tiho zakliče. Ne, ni mogoče zatajiti se; bog< ki je človeku čuteče srce ustvaril, naj odpusti! Še enkrat bo govorila ž njim, povedala mu, kaj je mati rekla, in potem — morda ne več.
Vstane,   okno odpre.    Štefan   stoji  pri  zidu.
-«a 171 o»
Kn j^a vidi v mraku pred saboj. zginejo vsi storjeni nameni,  poda  mu  roko,  in zacn ¦           petanjc.
Ko dokonča deklica svoje pripovedovanje o asa nem ob zidu. Naglo pa   ->¦/.- \   /."ji  in j"j  p..d;i  nekaj  v mko.
..Kaj je?" vpraša deklica.
..Prstan, ki si mi u"a dala, ko sva. enkrat v semenj šla. Tvoja mati prav govore, jaz se ti moram uniekniti. daleč, daleč proč!"
„Kaj DOB?"
„Na \ - tj.- k -1 Sel, po svetu, — nikdar ne pridem  več v  In \as!"
„Ne, za boga ne! Na prstan nazaj, jaz ira ne vzamem."
»Imej ga! daj ga druzemu, jiiz ga ne smem imeti !"
.,(>   Lfa   ne   vzameš   nazaj,   vržem    ifa   skozi
okno  \   travo,   naj   se   izgubi   \   zemlji   za   vselej!
lar ne   bom   več   vesela.     1/.   moje   roke   ne ho
nikoli  nihče  ni bega ni  dnizega   prejel,   samo ti!
— Češ?" — In Štefan zopet vzame pretanek nazaj.
XI.
l'ivd pustom. .ili času splošnih ženitovanij, jeli so ie zopet ho]j pogosto siiuhači shajati v Smrekarjevo hišo.   Povpraševal je zopei 1'n^reznikov
Peter, oglasil se jo županov sin iz bližnje fare in
—e 172 ^>-
veo   družili             ill    kinctskih    sinov   se  je   prišlo
ponujat za zeta.
A najimenitnejši je bil ter največ govorice je napravil mlad, bogat usnjar, ki seje bil naseli] v veliki hiši pri cesti; Nosi] se je po mestno, opra\ Ijen je bil                             . oril je \ •¦<"¦ jezikov,
bil j'- lep, sladkih besedi, krotak, pohleven in prijazen, da ga j-' vse bvalil            .-ril ie posebno cad z materjo Smn                                    jj tako rikupil, da hi mu bila na ravnost dala hčer. že /.aiiiiiiiji\M in častno, da bi njena hci dobila moža, ki je bil bogat in ncen, gosposk
ki  Kninicka se mora   zdaj   precej   inožiti,
dokler je mlada.    Kader             bolj  v letih, ne ho
."   reee   mati   Smrekariea    možu   Antonu,
ko  Sta   bila   nekdaj   sama \   hi>:  \"V je ona   m-kaj
šivala, on pa s pipo \   ustih urori  in  doli  hod
...\'u, naj Be jaz ne hranim," odgovori Anton.
„Dobiti mora moža, ki jo bo rad- imel in ki naju ne bo zaničeval na starost, — katerega, ki ima dobro nature."
..Saj babe imate nos tudi dober, le izberite ga," reče Anton.
„Po.irreznikov sin je preskop, pretrd. Taki niso pridni."
,.N'eV Zapravljive! so pridni in mekiiži kali!1'
pVrhnišcakov Bin hi k niši prinese] denar, ki pravijo da ni ves po pravici dobljen: potlej hi ne bilo božjega imena pri hiši," šteje mati dalje.
I
..Ljudje  \ -a.-ftga obrekajo.   kdm  kaj   ima." MJeliČ61     ni    d>da\.'ii;     111 < •    ga     D6     hvali]"
ljudje."
...\n. kteri bi pa bil tebi po Lflavi. kt.-ri >" vpraša   \ni>ni.  t       I   pi  pred-njo.
.. i ak, Id b   naju na starost v 6islih imel*4 „In       i je tal P*1
..Ta  usnjar I,<ivreni<"\"                     ženica.
Vnt<m   se   zasmeje in  gre z<>pei   dvakrat gori i
..Tedaj  ta ti ^«U'f   ,
,,Dober  človek je,   mehkega srca in zna s ekoni spi"egt»\ oril i."   ¦ ¦ ¦¦• m ..Kaj  pa  dekle?   kaj  pravi?    Ali  j'' tudi njej v srce sfidel, kakor I >bi?"
ae reče, pa mislim, da bi ga vzela."
...laz mislim,   da   j.-  l>o]j  pametim ¦  i   • ¦' da g*a aece     ¦ odgovori   mož.   - Le poslušaj  me, stara,  jaz   tudi  06   slavim   nanj              .   Imlikor ti.
Denar :   l.-pa nr. ali denar je od denes do jutri. ji je dnina,   ali  nesreča se lehko  primeri.
na   delati,   kd<>r  zna   vsako   stvar v mk<i prijeti. ta je trden  na svetu.  Saj veš, da bi jaz rad na  dnin.   rajši  nego   dekleta drugam dajal  ....'•
..Saj nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame. ali  pa se k  nam priženi,  kar n's."
..Na moj,mu domu j-' treba kmeta. Tacega jaz nečem, da bi v gosposkej suknji okoli hiše lilacal,  pa da bi ga ljudje vikali,   ter bi  se jaz ne
—<©, 174 -s*—
mogel  govoriti ž njim,   kakor z vsakim   ulovi Pojdite mi v  kraj z gospodstvom!    Moj uči'  ji* bil kmet in moj zet bo kmet; kdor poleg česa drozega prinese QAJprvo   trdno  delavno roko,   kdor se  bode \ ponedeljek  drugače oblačil nego y nedeljo, tak
pride  pod  mojo Streho,  pa je amen   besedi!"
..Smrekarja je   kim-r-tvo   pod-Uavilo,   kaj  ne? ojje si stdtine in stotine denarja izril!"  žena
zabav!;
..liaba. ti goToriš, kakor reS. Kjnetstvo ne redi, ali pošteno živi; drži se ga, kdor ga imaš. Iz dežja j« dobro, če ima čl            tm   pod streho
pribežati,   Pri trge       .    ,,'k kolne, pn krni pa moli.   Smrekar j    aaJ kleti in moliti, in zato se je podstavil, bali
„Tako rajši vzameš tacega, ki ti bo na starost
V ZObe gledal?"
„jaz svojega zeta ne bom nikoli ni« če  bog da.   1'nvedal sem ti, da ira nečem,  ki  bi  v petek suknjo nosil  in bi ga starci  vikali.  Molči .'"
Ni se dalo več govoriti o tem ženinu. \ si drugi niso bili materi po volji, hči -<¦ ni hotela oglasiti za nobenega, kterena bi oče bil rad imel; prodpusl je minil. Ljudje, ki so pričakovali žeiii-covanja pri Smrokarji,  zmotili si             .i to zimo.
Snubači bo bili  ali  razžaljeni  ali žalostni,  in 786 do. kakor je bilo.
—ca 175 s*-
XII.
Sneg je skopuel, pomlad je  prišla,  {zenica
po polji   je   zelenela,   rastla.   \   klasje  se   vretenila
ter na | >«> -1 - • i i onmienjala. bila požeta in omlačena.
S   raikarjev Anton je je imel  i \nrah  dva
; -:a   \ o/a   |ii"i'< 1   \ >¦/,'..     Xaiin-iijfii je  iti   \
...Jane/   je   bolan.   I)**   ho   nio^e]    iti   s   teboj;
družeči dohodi," hmV mati Smrekariea, gledaje, kako mož na vozu pu vn-eah hod«-.'' tu ter tam  kaj  popravlja  in  prelaga.
..Vrag-Se take hlapce!" — zahudf se Anton — „kader ga je treba. pa .i'' k i l;i\.   Koga čem dohiti?
Povedi   lili   r]o\          ila   Id   mu   Idlo   upati."
..<i 11• j.  tam-1-' o-]-»- Brašnarjev Štefan.    Vprašaj
_'a.   morda   on   utegne z   enim   voz.....   iti.   /. enim
pojdeš pa sam."
..Ta hi hil dober. Stefan, stopi malo sem, stopi!" Štefan se približa. Snirekarjei Anton iz-leče mehur tobaka iz žepa ter mu ua ponudi z \"/,a:  ,,n;i,   nariaei !*-'
Štefanu se mah' čudno zdi, da je Sinrekar denes tako  prijazen  ter mu  tobaka  ponuja.
..Tojdete še nocoj r"- vpraša Smrekarja, ko pipo  zažife.
.,l)o polu poti bi se nocoj rad Sel,  pa i
mi je zbolel.    Kaj  boš pa  ti.   kaj  kmetova!?"
..Neinani uie posebnega, postori] sem že, kar je bilo vfdire^a."
—«e 176 s*—
„UteglH'    .i\a  ilni  /.  r 1 -'-11 i 11   ifi '. "
„Da bi z vami sel namesti hlapca? Zakaj ne, rad, če hočete," odgovori Štefan.
„Prav je. Vsacega nečem s seboj jemati, tebe pa rad vzamem. Stradal ne bus po poti niti žeje trpel, kader boš vozil z menoj; za drugo Že narediva, da bo prav."
..('rez koliko časa se bo treba odpraviti V"
,,v mraku zapreževa. Le pojdi zdaj domti* in preskrbi, kar imaš. ter potem k meni pridi, da kaj ii-i'izka dobiva, pa da urin .-plakneva, predno poŽene\a,"   reče   A11 tuli.
Ko je solnee zašlo, bili so \ oba VOZ8* pO brije in brye konji oapreženi. Smrekar zamaje z ilnlziii! bičem, konji se vpr<5 in kolesa se začno* premikati po tiru.   Mat; Smr            . ki je s praga
za   vozčma  gledala,   reč .                  in,   ki  je -  po-
slednjim   vozom   šel,   b.'                                    h   pri-
stujeta, ter da bi bil čedeD voznik na vsakej velikej cesti.
,,Skoi                                          aril, ker nema s
čim. Njegoš oice, ki mu je vse zabil, vreden je, da bi skozi gibe dirjal/' - - pritakne star sosed, k ter i j>' mimo Lfivdi'1 pri Snnvkariri postal, ker DJemu je bila <5na pohvala Štefanova govorjena.
,,Bo'_i" vi'-! pridnemu človeka bon,- zmerom vidi," — reče žena.
„Kakor je že! Vidi ga, ali videti mu ae >\;}.--                       m,                                                                          ;i -1 j i ¦ • i L ¦ > 111   (••r  -   pr.-ti
pokaže, kako se srebro šteje.
F ranica je imela \ veži opravek.   Slišala jr. kaj mati govori z 6*nim možem, in vesela je bila.
XI11.
Druiri   večer pozno sta  ustavila Smrekar in
nje^nv   pniiKej               n   i/, mesta   doimi   tp
kej   [»licestnej   krčmi,   da   l)i   konji   ZObali in j»ili.   ter siina   tudi   ..malo nI.t              da,"   kakor
je dejil  Smrekar.   ki je i>i 1 ta dan   in-kaj bolj beseden. kajti dolini in  Idi ko je Idi  prodal.
V kremi je bilo mnogo voznikov in k 1                        j; vendar tistih, g kterimi je Anton
»coj ni  bilo, ker bo bili že odšli.  Zatorej sede - Štefanom malo borj na samo,
„Le pij,  kolikor moreš;   jt _a  ne zap
kar   ima, a.    h\ ala   bo^ii."   ivc   Smrekar,    ki imela najboljšega  vina  pred seboj.
»Klobukov nama ne vzemd," rede Štefan. ..B io1   me,   da   ne!      •   Grlej,    pedenino nama lov.i. saj no bomo vekomaj živeli."
•kar je   sam   nocoj   tudi  {»r--.•.'¦ j   po Lfsto pil. Jezik Be mo vedno bolj in bolj razvezuje; 8 ga ni še nikoli   videl   laku   prijaznega   pole^  sebe. Pripovedoval je razne reci iz prejšnjih fet: kako je
12
—«a 178 &>—
počasi obogatel; kak.. j.- tu in tam srečno kupr-val; kak.. >.. .m _- i»i m 1 j.¦ p., ni"-; n i h maga/inih izkušali prekaniti, pa se jim ni dal. in reč fcacega.
..Ti nisi neumen, lani !" - reč.' Smrekar Štefanu. • „Zdaj i" res nje, pa počasi naprej prideš. Knndstva se dr/i, h »je zemljišče j.' dobro; pa tudi trgov-               me]  po mal.'iii   poskusiti,   kader
m malo opomoreš; to .i'' dobro, brez njega bi ne bilo Snuvkarja. kakor je."
I        ; i  /e od nekdaj.   Tekdj drago  Leto si konja kupim- odgovori Štefan
„Dolg plačuj, p,i Ipso za s.'boj zapiraj, pa boš p                                                in ljudje I • bodo
radi imeli. Pošten si, in tudi ostati moraš. Jaz tvojega starega nemain posebno na d'.brom. a tebe imam jako rad. in kedar ti bo velika Bila, pri meni se o.^la>i.    X   !"
Stefan prino' rok i, ki mu jo je Smivkar ponudil, m reče: „ll Ste dober nn./. Denarja vas ne bom prosil ter nečesa druzega. [n .'•.¦ m i- — ¦ slišali, <torim vam, kar -i morete misliti, da vam živ človek stori."
,,h kaj boš! .laz ne iščem ničesa. •Zmerom ne bom. Xi se mi treba ubijati po svetu. Leliko bi Ležal doni;i v senci, sama navada človeku mirti ne daje. Kader enkrat /(da v bišo d<.bndem. menim da bi to trgotsivo malo popustil. Staranrse, pa ni dobi'... čfi SI Človek  vedno in vedno spanec n trguje."
„Ne Creba vam toMko trpeti, storili ste že za-se zadosti."
kti'ivira   /'-ta   r-«'i:
-*e 179 «©»-
i\
"ii,   kaj   m«niš,
b    bii   najbolj
S ana rdečica zalije o t*«in vprašanji, ^lcda pr6d-se v kozarec, molči nekaj časa, pij- in reče malo boječe: „vzemite zeta, ki ima Franico rajši ud  \-.-j,:  drn/.f^a.  ki vas ima v čislih,  kakor OČeta,
in ki  bo materi stregel na starost,  kakor pošten
sin."
Smrekar, ki je bil že malo \in.-k in dobre vojje, nasmehne se, izpije kozarec vina in vpraša: ..ki-n ]e lak, kteri?"
,.\ am treba zeta, ki j" posten, da mu ne more noben človek očitati ....*'
•• res, tacega bi jaz rad. Pa nekaj denarja je spodobno in nmra biti. Voda. tudi čista, ne vzame se s Čistim vinom, samo voda z voddj vino / \ inoni;   sicer je pijača le za  žejo."
To Štefana malo poj.ari; ali misli si: zdaj-le je lepa prilika, morda je ne bo nikdar več take; torej  naj  velja, kar hoče.
..Jaz neinam denarja ni imovine, pa obojega si upam pridobili; a ne podam - nikomur, in ko bi se dalo menjevati za vse, kar Brno in imamo, ne menim se z nobenim .  .  .  ."
..I'ann-i imaš; jaz sem bil v tvojih letih in sem  še zdaj  tak.   \                           ebe  \ reden."
»Pošteno vam govorim, oče sosedov, vzemite mene za zeta, nikdar 36 ne boste kesali, do smrti . . . J"
12*
—<© 180 -o*-
..Oh ! :•'   zavpije Smrekar,  p
,  in usta si- ra/.tegnjejo v zaničljiv  nasmeh.
„.Jaz nisem hotel, da bil kdo drug za-me pri vas govori] ....'• začne Štefan dalj«'. Smrekar mu ne da govoriti
„Fant! Ti si pijan!" rede. „Ali veš kaj govoriš ?••
„Vem. VaSa Franica me ima rada in jaz njo
Ko Smrekar t" Sliši, plane po konci, oči \!>iv i Štefana, kri mu galije obraz t-r na irlas zavpije: „lazeš, berač! Poberi se mi, da te videl ne li.'iu.  Izpred odi I           ne ....••
Ljudje dd družili miz su obmolknili in gledali razdraženega Smrekaria. ši 'i*au .1" spoznal, da je prenaglo delal, ni ved.']                              >riti, hitro
pak je črez   malo  hip               .   položi] za račun
nekoliko desitic na mizo ter naglo odšel.
-   irekar prime Štefanov denar na  mizi in ga »dprto okno vrže ven v temo.   Potem sede, kolne in poln kozarec \ina izlije v se\
XI v.
ffmetje in vozniki zdaj Antona obsujejo, ..Kaj usta imela? Kaj ti je nareilil UrašnarjevV" vpraša eden.
...laz In skoraj  vedel," reče drugi.
-<© 181 a*-
„Jaz tndi'' pristavi tretji.
,,I)a    I      Jf   v.-arcura   potepina   sin   /.   m«*n*5j šalil!" traduje Be Smrekar, kakor Bam a seboj. ,.\ idrl  :•• reče prvi ../••nil Be je pn tvojej hčeri, jaz fce r.-i..-i ree
vem" reč • drugi.
,,Kaj   .    ?¦'   \ |iraša Snin'kar.
,,IMiiotf«», česar li  in».**
,,1'ovf.li!»
„Takn malo   slept*   miši  <ta lovila,   Stefan  in
troje dekle i  a tebi bo bile          i ezaiie."
..I,;;.    :¦• zakrit Anton jezen.
„Ne laže ne,  ljudje ž             o tem govoreV*
pove druifi.
,.X" bodi luid. da ti pripovedujem; to je samo, ker te rad imam."
,,Vina na mizo!" zavpije Smrekar in reče fcekdj nekoliko mirnejši: ,.ne znajo še mene. Jaz hudiča izženem iz mladih Lflav, ako še toliko ("asa v njih sedi."
»Palice vendar ne, \ rt o3 Te megle se še vse ltm.se razjn.di'. S\oj,- <l.-kl.-ta ne smeš pretepati! Ona ni, da hi j" d" žil; mi jej je mahi pamet sesvedral, pa se že zopet vse z lepa zamaši.••
Tako je govoril star kmetic', ali Anton je dejal:
..Vsak posvoji*: jaz že veni. kaj imam storiti. Vsem vam jezike zavežem. Zakaj niste poprej nsl raztegnili in nifiii povedali, hudiči! Po zobeh imsiti   mene in mojo nišo, to baš zna vsaka baba.
-«* 182 &»-
Ali ste \i mozge? Pa samo da ?em! Videli bomo, kdo ho irr»-lii'ii nosil. ali mi stari ali mlada semena !         1 >;i j   \ ina !"
Krčmar in kmetje so razumeli Antonov«» jezo porabiti. \rd.ir, da nm-oj vso plača, pili 80, kolikor jf kti'i'i niii^i'1. NVkteri so s«> mu izkusali prikupiti s tem, <la -i» mu bolj na drobim razpovedovali, kak«> se «^«iviiri «» tej stvari; uruiji s«» s^a tolažili t«T zahičevale mil, da heeiv n«' -111 >' kazi; !!>"_:'" naj i" kar najhitreje more, možu da, in tako bo vse pr. kraji
IV.ii«»   po   noči  j.- ž«-   bilo,   ko  Anton   plača, vri. dobi  hlapca  pri  krčmarji,  da na   St<-:. ¦'. ¦". ''in    mestu   z   družim,    zdaj    praznim vozom, t'".' zapodi  proti domu.
Kiimlje okrog njega  so se Lfa  bili  vsi  nab-zli. Sani" on se   nocoj ni mogd   po  ]mi1iii*id   upijaniti, če tudi se  je hotel.    (Irizlo in j«do   L.ra  je /i in   dedolžni  konji,   ki   so   morali   v                 i   diru
toči   proti   d«'»mu,   čutili   so gospodarjevo  je niso mogli uteči njegovemu biču.
XV.
Ko se je Anton svojej hiši bližal, videl je, da imajo še luč spodaj v družiuskej slanici. Da bi tako pn/.iio še svetili, ni bilo navada. Njotra sicei oiso pričakavali.
—ca 188 ©*—
..I'.as  pra\ !"  misli  Anton,  in /. voza skočivši glasno potrka  na  wa'a.  .Mali  hhijuM-  pride i/ hleva in   razprrza   konj'-.    Sama   mali Smrekarira   prid»' \ rata   odpirat,    < >pra\ lj'*na   ji'   po  pnIin-m , ki  jo   v   roe i   drži,   kaže  objokan   obraz:   moža  ne pozdravi z nobeno besedo^ tiho mu Bveti po veži ? Staniču.    Tam dene svečo na mizo,  molče  bi t je   mrzlo   večerjo z vrba   peči   in   sede   \   ko klop.    Kaj  in  kako je mož nocoj  zvedel,   bo  ve* žt>   tudi   ona,   Kdeii   >">.'dov jo  bil   iz  "iie   krčme prišel   pred Smrokarjem  v   vas  in   ženi   to   novico prinesel.
Anton vrzi' jezno kožuli, ki ura jo na vozu imel, na posteljo, postavi Ide ob strni, klobuk obesi na klin, — pa tudi ne govori nicesa, rie sede k večerji kakor sicer, ne pogleda nekdvega denarja, ki na mizi leži, iie<_jo jame pn hiši oori in doli buditi,   in   po   »tram   pogleduje   ženo,   ki   čaka   v
,,1'dljak je prinosal vrniti denar, ki si um ga bil posodil s p ras i ga z mize," reče Smrekarica s tihim, plahim glasom.
Aiitmi poseže po mizi. pograbi papirnati denar in ga vrže po tleh.
,.Kje je  Franira!"
Žena se zgane; to prašanje je bilo tako ostro, kakor ^a je pričakovala.
..Franira  spi," odgOVOri  mati.
,,1'd-njo pojdi !'•
„Nocoj ne.V
—«© 184 <L>»—
,,-iaz pravim, da hočem Se nocoj govoriti t njo, zdaj-le precej.   Pojdi!"
/•-na    jinkrij"   /.   "pa-auim    belim obličji' in začne jokati.
idi ti nečei too* dišati] Kaj tco bi se ti kaj tiii <tarosi j - fi ^« >« i i i • ¦'." reče Anton ter ju. strani pogleda po biči. Tekoj poprime svečo in gre trdo Btopaje iz izbe, po veži v stanieo, kjer .]<¦ navadna hči spate
Mati, ki je morala najbolj vedeti, da je nocoj ni tam. nego da je pred ..četovn jezo «krita v gornjej   sobici,   ni se  premeknila z  mesta.   Mož
prid'-     Oazaj,     Stopi     S     SVeeo     pred
Vedela, kaj  to molčeče vprašanje pomenja.
,. Ant«n! — reče žena   :              - j a/,   sem   te
Še  malo  prosila   \-            .   kar   živiva vknpe.    Za
Boga te prosim, pomiri m premagaj se nocoj, ker. si jezen.   Lezi. jutri   boš  govoril  ž njo,   pa —
„Tedaj ti \es, kaj mi je! Ti Bi vedela poprej! Ti .-i jej pomagala pečati se z onim ....••
..Boe;, ki me bo sodil, ve, < I a mi ni bilo znano,  če ima Fninira kak zmenek ž njim."
Anton p->>!avi svečo zopet na mizo in začne, roke* na hrbtu držeč ter pred-se na pol v tla obrnen, s^ori in doli hodin.   Žena B.....Mahne.
..Vsak berač naj mi pride tei mi v zobe pove, da se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, da mu nisem čeljusti raztolke]! Čakaj, dete. jaz te naučim, kdo je gospodar, koga je treba vprašati, pred no se kaj govori."
—<c 185 &*-
„Tepsti je ne smeš!" Sena plašno spregovori. ,,(V ne bo taka, kakor jaz hočem,  raztepem
tri palici' na aj.-'.  Saj                 je nisem še nikoli.
Naj  lio.  kakor Lfiv;  naj  ve,  kdo je njen oče!"
..Ti  si  bii  tudi  mlad."
,,15il :     pa   m oj.-iiia    o,'-.an   -•in                     In a-
li'/.i'ii, da sem moral po njegovej volji <I-Tat.i. -Ali je to lopo, ,la ljudje mene in tebe po zobeh nosijo zaradi njene neumnosti? Ali je bilo treba tega, da me je bilo denes sram med ljudmi, da nisem vedel kaj reči, zaradi nje? In, ali ves, kaj lehko i/ i,.ura   j,,-ide,   kaj  .  . .'"
..Kaj si boš to —4l žena prestriže možu besedo.
,,<'e j" hočeš prvemu berači] v torbo dati, daj jo, kadei i ¦ mene več ne bo. Dokler bo moj maziner gibal, bosta obe plesali, kakor bom jaz gddel, veš!"
II                       Sinn                tirati   d-aiar,   ki   ga
je bil prej v svojej jezi vrgel po tleh.
..I," pojdi spat!" ukaže črez nekaj časa ženi. „če si jo nocoj skrila, naj ti bo. A jutri zjutraj jo hočem ime« pr6d-se. Potlej ge naredimo, da bo vsej tej stvari hitro konec."
Kmalu    |iiii"iii   je   v   Smrekarjevej    hiši   luč
ugasnila.    Mirno je  spalo  po  vasi  vse,   le mati
in hči,  kteri j" vse blagorovalo. da sti srečni, nista
¦i.    (Ireiiko   pričakovanje   druzega
je težilo obema srce: ena se je tresla in bala ive jeze, drugej ni spati dala materina ljubezen in moževa ostrost.
—«2> 186 -L"—
XVI.
Knnvkar y bil vaj.-ii zgodaj vstajati. Zbudil se je zjutraj ob Ištej ari, Se je šel spat ob deVetfli
ali  pn polu  noči,   i                -1 po polnem   Lreze\   in
spočit, ali Če malo vinsk in vtrujon. I'o njem se morali vsi druid ravnati, razen matere Sm.ro-karice, ktera je smela svoj spanec za pol uro podaljšati, ako so j * -j y /.ljubilo, pa samo, od kar jo bila hči Fninii-a toliko dorastla, daj«' iinda v«-^ospoilinjstvo tako v rokah,   kak
Tudi jutro po leni večeru jo bil Anton vstal ob Bvojej uri, z&jnterkoval po Btarej navadi malo brinovca in šol i/, hiše v hlei h konjem pogledat, o»1 imajo krmi», če 80 v snauj itd. rO VGm gredoč je videl svojo hčer v kuhinji, pogledal y. pa tdho Miinio njo šol. Nazaj priSedSi je eeld v kuhinjo stopil, i/ vtdii-o-j-a o^nja, pri ktorem jo Fniiiiea kosilo kuhala,   /.aren o.^d za pipo v/»d,   tor molče
odšel, tako da si jo mati, ki jo ravno iz hiše stopila,  mislila : no bo tako silo n- !
Mati je bila žo namenjena, hčeri očitati in izpovedati jo. da se jo tako zeld Miopia -pozabili ter neumno ljubo/on z Brašnarjevim Štefanom začeti. Pa ko je videla bledi hčerin obraz in sled prečute nori in solz, prestrašila sojo ter je prav ljubeznjivo "-tvorila ž njo o vsakdanjih kuhinjskih iii gospodinj skill  rečeh.
<> polu osmih je bilo kosih,. Mati si jo posebe kuhala kavo;   oče  in hči sta navadno rajša
—«fc 187 &>—
kosila krepke jedi /. ilružino.     Denes hčere ni bilo
'"': M,i/i;.
..K P' je  K ranica ?" vpraša ore.
Mati pove, da je zunaj, da ne more je
„K  mizi se pride k  molitvi,  naj  se  j<: ali ne
je", odgovori .Snirekar jezno,   in t * - k '«j potem  Fra-
pride.    Med kosilom,   kterega  je  hči  prav
malo in prav posiljeno pokušala, ni oče govoril ničesa.
K'o je liilu dokončano, vsak hlapcev nar»*-divši pol križa razmršene lase malo s prsti popravi m  klobuk                 a dekle pubere žlice,   -kb-de in
kar je bilo na mizi. Potem reče Smrek ar: ..!•» pojdite n;i delo!" Obrn ; K ranici, spregovori: ..ti tukaj ostani!"
Sam.i   sta  bila  \   hiši.    Oče   zaklene   duri   od znotraj.     Hči   sedi  na  klopi.   bleda,   /. p očmi, z rokama mrtvo v nar-'caj spuščenima. kip iz belega  kamena.   Očes prekrižanima rokama stopi na sredo hiše in r
..s nikaj pred-me stopi!"
Fr;i i iea \ -tane in -• >pj predenj. povzdigne proseče Oči k očetu, pa videč da je nje#n pogled oster. strour in jeze!], pen esi je koj.
..Pokb-knf!"
dica   pade na kolena  ter se spusti v glasa n jok.
..Kdo sem jaz?"
Snirekar mora svoje vprašanje ponoviti, prodno hči jokaje s slabim glasom odgovori:
- - -   ; - -
...Moj -,-.. M ¦. i i mi det ¦
ll.'i zarae božje zap"\ U praviti, ali prid'1 komaj   do  ilniu'"        'i.dj               :v .    i »¦•-¦- * i; t   j"j   za-
staja v grlu.   Oče menda to ridi in reče: ..Kaj uči četrta z;        .¦¦¦
ta in mater . . ." ..Prav .  . . Da boš <!¦ jI_;¦ > živela in da se li bo dobro godilo aa zemlji.       Ali ti mene <poštnjoš ?•• «Stujem."
..In na' slepiš! .laz na-niin, da BJ d"bra. pametna lici, a ti za menoj aa tihoma zveze skle-paš z beračem,   < s;n"ii                   o\ 'ka.  ki   \ i
ga ja/.  videti  ne morem,    Kaj je feo?   Kaj bo iz
tega !   Druzega nima nego sam  sebe  in -\<>j prazni žep,  pa  se  i i   nieaiš  /  11J i ii j ?     Kaj  imaš  .   njim '¦"
..Pregrešaega nisem imela nikdar nič ž njim", odgovori dekle.
..kaj? Pregrešnega nič! Deklina. ko Di tvoj oče slišal ali mislil, potlej bi dni'_r; - teboj. Pregrešnega! Potlej pa pojdi, kakor je svet dolg ia širok očeta ia matere iskat, \ tej lnsi bi ga ne imela več,   ako bi to,   šf                       \   ¦
kaj govorim?"
Deklica hoče s tal ?stati.
..K'Iiti!" - zagrmi oče. —¦ ..obljubi mi, da se ne bos od denes, od te ure več pečala ž njim. da ž njim tudi govorila  ii" boš!"
Hči se hoče. okleniti očetovih kolen, ali on odstopi  in reče:

-«• 189 <L>-—
„Obij.r„':-
,.i iliciuiii". -pregovori una.
,,Vidiš, kaj  tukaj  na sttmi  visi?*"     • reč»' on,
ka/.t' na pušk -. ki je bila nad posteljo obešena. —
relim. nt-ir-» da bi . . ." .  že veš, kaj
mislim.     Zalnali   -e   >v<>jej   materi,   da   t'-   <\i\<>r\
nisem d<>|)il, sicer .  . ."
h'.'ksi  *•• ni"/, obrne proti  duriin  in  izide;
XVII.
Popdudne je Simvkar kakor brez namena stal na konci bi                pod oknom tiste izbice, v kte-
rej j-' njegova ln-i spavala.
ii -Mu. Mara- ulične svojej ženi,  ki je bas i/ kašč ¦  [irišla.
..Kaj jf?" vpraša  mati Smr-'karira.
..A iil    '"                 mož s prsi              tla oli zidu.
nieesa ne vidim", odgovori mati.
„Ne? M 'udu -lepa. Tla so tod razhojona, odpadki od zida so razdrobljeni s stopinjo. Zid na robll okna jo tudi zamazan. To jo sb-d. [' se je h"4il pogovarjal ž njo. Da bi ga bil jaz enkrai dobilJ Ud denes ne sme dekle več tukaj spati.    Zgoraj jej  po>r.ilaj."
Žena pokima in zamišljena odide \  vežo.
ta   pazila   oče in  mati  na   beer.     \"es dan je  morala  biti pri domu.    (Jče  je   hodil  meiij
-«i 190 &*—
.    in   kail'-r ji'  moral  kam
iti. ni pozabO pred odhi dom ženi zabičiti, naj bo pazna fcer naj ima povsod odi.
ilica  je  oho                 la   rsakdanja  dela.
jo   materi  in  očeta  /
: :   j.   a govorila je mal<> in  vesela ni  liila
nikdar.   Z    »raza jej je od dne do dne bojj gmfla cvetoča,   zdravje in mladost oznanujnea barva,   zaje bila razlita po njeneiir^oblicjL
je poznala črva, ki jo gloje,  in \ srce se jej je Bmililo dete.   S t" in tfno malo rei jo izkušala   nv/A    eliti, r molila  za-njo in jokala BO, kedar                  ama.   < !a-i si- _]• -J ;•¦
oster,   a časi  hi  bila /mira v.»i iz  Hčere v   njeno   materino   sreč                .   izlila   v
jez«» do ¦ Štefana. ki je bil po njenih mislih edin kri\ . da ni bilo v ojenej hiši - ne mini, iii i rti, praznote, tišine je bilo še preveč — tistega veselo-|n.',s..:           -a.;ija,   ki  j<- kraljeva!«' doslej  vedno na
m li'iinu,
Neko nedeljo po polndne,  ko bo bili  5 v cerkBV  k  nauku,   in   -            'ica   .-ama duma pri
oknu sedela ter bukve vseli svetnikov in svetilk v roei držala, videla je Štefana mimo okna iJi- Hitro ga ju>klice v hišo.
Ko je pred njo stal. začne ira žena oštevati in zmerjati, da more biti tako hudoben ter brez pameti in premisleka zdražbo delati v družini, pa nevednemu dekletu, ki ga ne umri' nikdar dobiti v zakon^ ž nepremišljeno ljubeznijo srce težiti.
-«o. 191 *»-
'let   -¦   ma'!   Siiiivkarii-a   hudtij",    lie   od-,.  Si-fan  nici'.-a.    Sodi  na  kl"jii,   in   /  8110,  I
oge] mize vprto roko glav6 podslanja.   Eo sj umiri,  >pree;ovori mi :
..K'' je, mati, nepremišljena jo la ljubezen. Jaz nisem mislil, kaj bo iz tf^a. niti »la hi kaj bilo, niti  kaj  hi  utegnil"  hiti.  ne^o . . ."
.,1/. Li'law  si j"  m         :    ¦ i:i .    pa   ji'.     < )n  j«'
rekel, da i ; ustreli, če        I             za ajčlV
in-   ne             .    mati :    meni   hi   ne  bila
velika i j i >a, če  m i zdaj   istr     '.i ali ta.   Tudi mi in- more nihče na   »vetu  ukazati,   da bi si jo
¦ii.    Pozabiti je ne h an nio^el ,   dokIcr
boni   .          I           eudar   ne rečeni ,   ila se ne bi  s
poti nmeknil,   daleč   proč:    a   ne   zaradi   očeta   in
jej  na  Ijuhav.    Vi ne veste in nihče
pel  te dni. ko sem slišal, da jej
je I      .               \m jaz krn tega.**
Smrekariea je videla, da jo Štefan težko solzo
v očesu zatiral.   To jo je precej omočilo  in d»-
je:
„Saj  jaz ti   ne rečem nič.    Znam   te,   da   si
priden font,    lin-' «...  kakn hi bilo,   ako hi šlo pri
1  i       pn iiinjc.     Ali  to sam  vidiš,    da  k  nam
ne moreš priti,   saj  zn;              a očeta.    .laz le ne
vein,   kako   si  nio^e           i  neumen biti,   <ia Bi  mu
-am  kaj   taee^a   pripovedoval   ter   vprašal   L.ra,
bi   fci  bila  jaz   bolj  z lopa   povedala!    Glej,
dosti   in   nesreče  bi   se   bilo odvrnilo. —
Iz glave si pa len ko vse izbijeS, ako hočeš. Nasvetu
—& 192 &¦—
aid,   >iini<• živila m- ldiku.   Le pameten bodi in sosedje bomo,  prijatelji  med seboj
zmerom,  kakor do zdaj."
,./.::i Tniji.     I >* i   denes   mi    11 i—t * -   žal   besede. rekli,     li          im' je poprej,   k"   >ti-  mi  t ¦ 11 i k«» hu-
de Očitali, a zdaj sem \ esel, k--r \ idim. tla sle dobri. - .laz ne morem in si ne upam misliti, kako se mi ta r e              . . .*•
,/i'akn      i; teče. kakor se monk"
.   da bi  teua   vašega  lm n dejal, da  bi se Pr&nica le laj jo jaz dobim ali ne, časi lenim:   ni  mogoče   in  ne sme druir  dobil.    Tako mi vre po
..('a.; sem
ne bilo   nič,   časi
drugam  ne možil
popade,   i
biti,   <la bi   jo   ki
',    .  sem  kaj  h
„To ni   ,,r.i
Kako drugo si i;
in   b-hko   .  .•m ."
dalje ¦-- „da jaz
denarja,  ki ga b( reč na Bvel .
noben    človek   lie
mati.  in vsem li
1/.   Cerkve   šli ;    n
vorila s teboj."
: w¦¦_.: te-a ne treba mislili! :'.. ¦ .\ jil je dosti, ki I» rade „Ljn<3                      - reče Štefan
aše   F ranice   iščem   samo   zaradi
imela. To je res, denar je lepa ne branil,   kakor se ga
•rani:    ali   smem   p              vam,
delil.    Če   tudi   lleče   ilillče   Verjeti,
00   vzel,   ako   bi   jej   tudi   moral se pred poroko obli i   delaj  ter  oe sezaj  tjekaj,   od ič -sa.     • Zdaj pojdi, ljudje bodo ¦in  da  bi  kdo vedel, da  sem  go«
—-C ]!:
WIN.
..Ko materino upanje, d;i bo s časom hči /"j"-! vesela in živahna, od dne do dne se ni hotelo izpolniti, jame žene skrbeti, da ne bi deklica izbolela. Vse prijazno prigovarjanje ni pomagalo. [{azodeiie tedaj  možu svoje skrbi.
.J- počakaj, /iravilo se Že napravlja. Jaz vidim, in vem, kaj manjka dekletu, zalo sem že skrbel, da bo naglo konec vsem njenim težavam", reče Smivkar.
..K'aj misliš?" vpraša žena.
...Moža jej dohiti. Vse je navedeno. V nedeljo pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraji."
.,/.;* križ božji! ne, le zdaj ne!" preplaši se  mati.
„Zdaj, bas zdaj!"
,,Bog pomagaj! Ti Bi časi kakor voda! Ne da hi premislil in počakal, rineš svojeglavno dalje in se ne daš . . ."
„Nu. kaj hi pa rada V Kaj? ti ki si modrejša od mene!" vpraša  Smrekar malo razdražen.
..Dekle naj malo pozabi, kar je bilo, potlej.."
..To ž,e pozabi. Jaz sem s [-Vgreznikom govoril, obljubil sem. besede ne snem, če se vsi na glavo« postavite.   Tako je!"
Žena previdi.   da so vsi ogovori   bob ob steno metan   in   obmolkne.    Ali   skrbi   se   ne   more od-
13
-«* m ^-
tresti, ila iti >»• utegnila ta prenagla ženitt»\  čudno razitL
V nedeljo p" polu din' pridejo trije možje v plaščih, znamenje, da so siiubači, in sedijo [tri Smrekarjevili okrn<jf mize. liil je Poejeznikov Peter, njegov uiv in stiije. Pomacin jim j > ri 11 ¦ • s» • vina, kruha in suhega mesa na mizo, ter govori nekaj navadnih reči o lepem vremenu itd. ž njimi, Videč, da se  Fninira ne poka//'  \   hišo, stopi  ven.
Mati je bila v kuhinji, a deklica je stala na pragu. Ka kameiičn pokončnik naslonjena je zrla na videz h rez vseh midi prek" polja.
„Gostje so v hiši, otekle!" reče oče. — ,.\i spodobno, da tukaj stojiš. Pridi notri. Ali se hočeš morda mahi čedneje obleči? Pojdi 'jmi v svojo kamro, in nairlo naredi.    Ali  boš?"
Oče je govoril prijazno in nekako mehko, hči so ni  iii'1'ila ustavljati,   pokiniala je  in   •              po
stopnicah.
Trišedši  v   sobico   počasi   odpre   predel   svitlo olikane   omare.     Ohb'k   je    bib.   tu    >,.,¦    izbira dražili   in   prostejših ,   za   vidike in  male praznike. ('asi   jih je  bila vesela,   a  dene-   je   ..k"   mrtvo   o vsej   tej   lepoti;    ne   i/.hira.   niti   ne  v.-,   kaj   bode.
Pusti omaro odprto in sede na stol.   Kakor trndna
poleži   kriz.em   r<<b i   na   koleni   ter   gleda   v   strun. kjer vi-i  poduha žalostne matere božje.
Gori po stopnicah se zaslišijo trdi koraki, — ore \ sobico stopi. Fran i ca vstaje-. Približa Be jej ter jo prime za roko.
—s© 195 &-
,,Saj veš, Franirka"", začne Smrekar, ,,da te nisem še nikdar napak učil, nikdar ti še n«- ukazu] aiČesa, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, slušaj ni'1 še drill's. (il''j. midva /. materjo te rada imava, rajši n• • _-¦ vse driiLfo na svetu, in storila ti, kar si želela, pa ti bova se. Ali naju imaš tudi ti toliko rada. da nama d'-ii'-s veselje iS?"
Tako Smrekar še nikdar ni - >\<<y> hčerjo ^uvnril. Kaj znači: rad imeti, ljubiti, to je menda mož   pač   \   ,-ivi   imel,  a   na jeziku   t<"_ra ni  nosil.
Ta novi   glas j« hčer  čudno  genil.   rrvid, kar
je bila odrastla. oklenila seje /daj o(v?h\.¦->-;, vratu, in pnlnživši mu '_ria\o na prsi žarela jokati. Oče Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel, da se baš ni videlo, ali }<• bore na lahko odriniti od sebe ali  k sebi  pritisniti.
...\h. kaj to? ('emu to? Jokati ne tivbe! Sile ti ni in ti ne bo, če bog h,,če. Pogreznikov Peter je zdolaj. Ženil se je prišel k tebi, kakor veš. «Jaz sem te obljubil, ker Bern vedel, da me rada slušaš. Obriši solze pa d-!i pridi in vesela bodi.     Saj   potrdiš,  kar  sem   j,.        -1      il ?"
i >ekliea  ne odgovori  nič  ¦;
..Ne bodi neumna 11 t ne jokaj. Mati je tudi jokala, ko smo sli k poroki; pa je \prasaj, če se jej je kedaj hudo «godilo? Človek ne sme biti tako mehak. Pametna bodi in poslušaj nas. ki smo stan ter vemo. kaj je prav. Silim be buš ne, V mesnico te ne vlečem; a tega menda ne storiš, da
13*
-*a 1% o—
bi tvoi oče na sramoti ostal in besedo oporekel! —
Dovolj čedno m opravljena, niti -• ne trebč preoblačiti. Le takoj pridi doli. Stori mi po volji in verjemi, da se ne bus nikoli kesala. Ustavljati se  lie   SllieŠ.11
Oče se obrne in dm i za seboj na pol odprte pusti.
Kmalu za njim s tiho stopinjo pride mati. Žena ima resen obraz, pa hčeri s«' zdi, da j*' po nagubanem  liri  pod očmi sled solz.
..Kaj si r>'< laka. da ne pojdeš \ hišo? Saj ne  o-reš v  pekel!    Hodi z ljudmi.   '_r"V<>ri  ž njimi,
>'¦-¦ tako h m"-.-, r.-ei že kar hoč.-š!" !i,i^i\arj;i mati.
,, Precej  grem" odgovori  hči.
„Ta-le p. r :',i : i ,|..'hm ; -'---ji. l).-ni jo za vrai" Dekle mater molče* Bluša t r se opravi vse po njenem nasvetu. Potlej gre t njo vred po stopnicah doli  in  v hišo.
,.Fninica pojdi pit", pokliče ženin Pogreznikov
. ;:; jej moli kupo. Deklica prim-' kozarec in pomoči ustna, ter odstavi svojemu namenjenemu ženinu.
..Bolj ga potegni, bolj —" reče Petro\ m nje, ,,saj nima kosti! Vino li da bolj rdeče lice in veselo srce. I'a semkaj k Petni sedi, da rečemo ktero modro ali pa dve."
Dekle sede k Petru ter začne na videz vesel pogovor ž njim, vtikaje se tudi v pomenie, ktere sta starejša moža imela z očetom.
—¦¦© 197 &>—
Po dolzih ovinkih so prišli do ženitve. Ko so se možje na kratko razgovorili, reče strijc, Pra-
DIOJ:
,..\i jKitoka brez vode, ni poroke brez ž>ne; a kaj  naša lepa nevesta pore<W    Ali  prikima?''
Zdaj je bilo ras odgovoriti. Njene OČI 86 srečajo /. ostrim očetitvim pogledom, beseda, ki bi bila imela Ženinu vse namere podreti, ostane jej v grlu.
„To sva se Le midva zmenite. Pridni otroci ¦. kar očetje nkremV' odgovori Smrekar za svojo hčer.
Potem sip se j.di meniti, kedaj se bo žeiiito-vanjsko pismo delalo, in druge potrebne redi Fniniea je nekaj časa moleč sedela, a potem naglo vstala in odšla. Oče Smrekar jfi aevorjen pogleda] za njo, in da bi jo pred gistmi in snnbači opravičil zaradi čudnega obnašanja, reče: „dekle je zdaj nekoliko dni slabega zdravja."
XiX.
Kake tri dni pozneje mati Smrekarira jokajo reče možu: „moj bog. ti si kakor voda! V-•• ob enem bi rad. Boš videl, da se to srečno ne izteče. Frdniea zdaj že nič ne govori."
,,K kaj, pa bo že spet govorila, že: nič se ne  boj,   saj  je   ženska   in  materina  lici.    Prav je,
-«g 198 &>-
da zdaj menj ir«iv.iri.    Ka-dar j.*j začno* zobje tefa-
dati, potlej bo ki epetala po noči in po dnevi, k
78e ve babnice,"
..Kako Bfi moreš  šaliti  s tem!   Mene tako boli  in  \rsi  mi ..rila,   da bo ia zakon   vendar
prisojen.   Ti si jo prisilil."
..Kaj   nisi  I ml;  ii  prh olila ?" „.Jaz   nikoli  ne.    Samo  zaradi   tebe   in trmoglavosti   jej   pr               a.     l'a  jej   ne   mislili)
nič vit: jaz ne m..r-Mii  \ :«b 'i.  kaj  trpi."
,,NiO ni' ho hud.•--,;. nir. Jaz win, da jo tako vse  prav.    Ko  bi   bilo  po tvoje,  ne bil bi
nobene  n-ri  za rid.   K'ar  -¦•in   se  »¦ kdaj   \. •. ¦ j. • —"; i   p<>-Idil.   \ -Tj   -i . mi   i/.          '    '   draiiila.   potlej  ko Si
videla, da seje dobro izšlo, potlej si molčala. Bog
je že vedeli zakaj ni babam hlač dal: srčnosti mate nobeno, vsa              se bojite prijeti.  Le molči l
.Jutri pojdemo pi-nin delat."
I)rii'_:'"   jutru   -;a   1.ih<   dva   konja   v   najlepši
vii/,   \ prež.ena,   in  Smrekarjev   brat   je   bil  prise]  v
pražnjej obleki, da bi  za moža in za pričo pomagal
pri   bib-žniku   ponudite   v ženitovanjsko   pismo   po-
I ljati.
(>b tej poslednje] uri se je rTanira jela orel u ustavlja';. Ni jr bilo z lepa pripraviti, da bi Be oblekla in šla z očrtom  v  pisarnioo.
A zdaj se oče razsrdi in reče: »moraš! Ljudi ne bomo za nos vodili. Ne vprašam te, če hočeš ali neceš. Jaz bom vidri, če bos slusala ali ne!    Pokažem ti. kaj je pokorščina!'1
—<«- 199 «o»—
Mati Smrekarica se je zbala te moževe, je?»,
hitru prijela hčer, kakor v <vojo zaslombo, pod pazuho m dejala: „saj  bo,  saj  pojde!"
I'd mnogih materinih prošnjah se je Kraniea naposled oblekla ter k očetu in strijm sedla na voz.
V pisarnici pri biležnikn so možje ugibali, koliko in kako bi si ženin in nevesta imovino /,;i-ženila,   kako   hi   otmei                 zakona   nasledovali,
in česar je še treba. Krauičin si rije je večkraf neveste vprašal: ..ali ti je tako po volji?'1 A ona je bila nekako mrt\a; poslušala je. kaj ^'imv in kaj  zapisujejo,   ;           ala ni nobene iv,-j .I.. dobrega.
»Naredite, kak-:- hočete!" to je bilo vse, kar je bib- izpraiiti iz nje vfts čas.
l\o je bilo pisanje in podajanje dokončano, trebe jo je bilo zopet siliti, da je podpi-ala. Tako doljjfo ni hotela prijeti za pero, dokler je ni oče Bfaavaj pomenljivo sunil in pogledal /. ostrim očesom.
Ubogi Pogrezniko\ Peter, ki se je pou-nmno podkrižal na ženibivanjsko pismo, bil je že po navadi malo -neroden v vedenji in v «jovom; ali denes, ko de mu je največja zelja jela izpolnjevati, težilo mu je še nekaj posebnega jezik in sne. ko je videl svojo iievotu tako brez vse<r;i veselja, pobito, kakor bi je 786 ttiČ tt€ brigalo. Želel si je siromak/-da bi bil namestil v ženitovanji rajši doma za pečjo, ali da bi vsaj to pusto pripravljanje in  pomenkovanje Že minilo.
—<© 200 s«— XX.
Fr&niea in Peter sta bila \ cerkvi že dvakrat oklii-ana  in  ž««nitovanje se j.- bližalo.
Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni Franica šla nikamor, kjer bi bila mogla s Štefanom
fovorili. Tudi je bil m«>ž zadovoljen, ker je videl, a si Štefan ne prizadeva k hiši priti, da se še celo iiniii-e. Menda je sam razvidel svojo nespamet, tako je  mislil  Smrekar.
Franica se o svojej ženitvi ni zmenila z nikomur. iv je kdo kaj izpraševal o tej stvari, da je najrajši) takoj oil njega. Deklam in drugim je o prvi opombi  jezno ukazala, naj  molče.
Bilo je precej mrzlo megleno jutro, ko je F ranica z dveimi deklama na studenci pral a. l)o-končavši delo dene kebel na glavo, pusti dekli Še pri  perilih   ter i«le  proti domu.
Pot od studenca do doma je držal skozi majhen,, hosto  mladih gabrov.
Bodi-si, da se je hala pasti na poinrzlem uglajenem poli, ali da je hila va-se vtopljena, gledala je pred-se v tla  in stopala zid«)  počasno.
Xaglo jo nekdo /a Imiimlec prime. Kakor lehka grozil jo prešine, ter hitro z eno roko [»oprime kebel, da ne bi z glave padel, in ozrsi se vidi Štefana   pred  seboj.
..Kaj niti soseda nisva več, da greš tako mimo mene, kakor bi bil iz deveto dežele in bi se no bila Še nikdar videla?"
—«3- 201 3*—
Tu Štefanovo vprašani»1 je bilo govorjeno Z nekim tožiiim pa vendar ostrim, očitajočim glasom. Deklica menda ne ve kaj odgovoriti, a obrne se v trenotkn, kar žila d\akrat trene, pogleda solznim očesom  mladeniča  in  reče:
„Saj veš .... "
„Vse vem, da ho svatovanje. Vsaj povabila me boš, ne y Ali pa sam pridem, sam. Enkrat zapleševa tako. da bo vse gledalo, tako kakor se o t i.s tej Kezki bere in o povodojem mo2L Kaj  ne?"
Ta misel je bila mladeniču menda zadnje veselje, kajti z ognjenimi očmi -e pripogne k njej, da  bi jej   \ idol  v  lice.
..In ko bova odplesala," pravi dalje ter oko mu zatemni, ..potem nazadnje zančemo na vasi, saj je sv.t si rok in dolg. — (dej! (o teb lie-,'dali stisne [-'ranici roko, da jo zaboli) to še ni najhuje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim, da l)i bil vesel, ko bi le vsak drugi dan m 'gel govoriti s teboj. \ t"ga pa ne bom mogel videti, — vem da je greh, pa jaz si ne morem pomagati —¦ da te bo drug imel."
„Ne bo me  imel,  on  ne, drug ne....."
,,Kaj?  kaj?--
A hitro Štefanu veselo upanje, ki B€ mu je po tem dekličinem odgovoru zasvetilo, izpodrine druga tenma misel, in pozabeljši sam sebe s strahom pravi:
..\'e, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Menda  vendar ne ....'*
—«^ 202 &>—
[Vvajoč žensk Lflas se začuje zelo blizu izmed grmovja, in preplašena i/puli EV&nica Štefana coko
iz  roke.
..Beži, da naju ue hi  videli!   Morda bova še govorila."   reče  dekle.
XXI.
[»rave  za  sva!                 pri   Snirekarjevein
i hib' končan»1.  Kranicn je hodila ve tiho,    imkako    za    \  <                  Ijna,    okrog    hiše,
kakor bi ¦•¦ \ », kar Be drla. pripravlja, govori in godi, nje ni najmeiij d -lajal". Ljudje s<» med seboj z glavo zmajevali, oce je dejal, da -i- j'- hči mlaia, da ho sopel kmalu vesela* mati pak se je spominjala, da je hilo tudi njej  pred porok«» grozno
i  pri  srci in -•• j«' \«-n«lar pozneje  vse    • i obrnil .      feako se je starka toiaziia. »'¦«• tudi se jej je  hči v   srce  smilila   in  j«-  prav   p              jezično
govorila - hčerjo o fcej in onej >'\ari. da bi jo na druge misli obrnila.
In prišel je naposled i]<»]• •<"-• -ni »lan. Bil je m|Jo oblačen, žalosten jesensk dan. Solnoe se je sicer videlo na prepreženem obnebji, ali žarki niso bili li-'i. kakor o zorenji rime, - i«ce. Hladna burja je hrila črez vaške vrte in poslednje hruško z drevja tresla: drdraje je hreščal majhen klep na najvi.šjej jablani Smrekarjev.-mi  vrta,   poč;
—*a 208 &*~
in 7.  debelim   basom   pal   mu  je   pritrkaval  večji klepetec na  lesniki pred Brašnjarjevo hi
Pa 51 fan ta dan ni klepetcev poslušal. ni delal,      da niti ni bote] gledal iti svalov, ki so se
pred   Smrekarjevo   :. ežo   /iO/ali  in   \ o/.,\ ¦ da  se k farnej  cerkvi odpeljd k  poroki.
Pipo, iz kti'iv je kadil, vrže na tla, prekorači podere plot iu uTe dalje ven iz vasi.   Kam  gre, Bana ae ••¦'¦.
Nad vasjo je bila bosta, Borovje in raznovrstno pritlikavo g micj - je tam rastk>< Sesa je bila pokošena, tla gladka, in Stefan, ki je hoste korači 1, /. rokama na brbfu in po-jh-doni y tla obrnenim. gotovo ni gledali kje bi se za sfceljo kosilo ali grabilo.
Leže Ore ž nekaj Inula na tla, in dene komolca za v z !avje. Žre v nebo, enkrat poškrtne z zobmi, trikrat se prevali in popravi, a naposled spozna, -i.: /išče in b-ža ni prida, ter skori po konci.
..Kaj d.-ias Štefan V I ka ne i,rre.š svatovat?" vpraša -ja stara nagubana ženica, ki je imela s trto povezano butaro subib  drv  na irlavi.
an jej   ae  odgovori   nioesa.   Ali   kakor stisne pesti in kakor              pogleda, bilo je videti,
da bi jo najrajši zadušil, zadavil za  vselej.
A vendar mu starka nikdar ni bila nič zalega storila. Ženica se ira menda zboji, kajti hitro za grm zavije in odide.
Štefan se ua-doni na staro   brezo in gleda za.
—«o, §04 ©*—
babo. Kmalu j.' ni bilo videti ni slišati. ZaČul pak si- je ud daleč /. dolino mili glas zvona farne cerkve. Mi-žnar val»i k <\•¦!i m:--'.. : • -veti masi bode poroka Smrekarjeve Prsnice.
XXII.
Okoli farni' cerkve j»' pokopališče. Po ut<-1 ..'h zelena trava raste in naznanja, aa je v malej fori
samo malo mrličov, Kedki leseni križi spominjajo pozabljiToetJ t«ga svete,  ali morda, da tukajšnji
ljudje lavh'igo svojim dragim mrtvecem spominke snih. \   srci, ne na grobeh.
Pled cerkvenimi vrati tik vboda na pokopališče ste/.a stara že črvojt'dna>ta lipa svoje vejo, kar jih ni poslednjo pomlad žalostno asehnilo, for jib mežnar ni «»klestil. P»»«! lipo stojč svatje in čakajo   duhovnega   pastirja.   č»'stitljivi          ivca,   ki
je pol fare krstil in poročil ¦¦:• poznal starost in mladost^ svoje črede vse v preko.
„Že gred«5!" reče eden svatov, ki se je črez zid steza1.
..FajmošterV  Prav je."   odgovori ženinov oče.
Franiia   je   bila   davi   s   svojii             doo   še
precej zgovorna, da si  \    i<-e   bledejša   nego kedaj.
K'o vi«li 1'ajmoštra n > kann-nonih stopnicah proti pokopališču stopali, zardi se, zažari se jej oko in obrne -    .   - :an.
-«* 205 o*-
„Kam greš?" vprašata dve ženi
„Hitro pridi,   da te ne bodo   čakali,"  rede
drn^a.
Kranica izgine za cerkvijo. Vsi menijo, da jo za tivnotvk odšla, pa da se povrne in ob-stopijo fajiimštra, kteri nekaj besedi s svati pregovori in potem «ulide v cerkev, da bi se za ma-ševanje pripravil,
Trenutek mine, mine drii^i, Fninice ni bilo nazaj.
Dve ženi, soroduic-i Smrekarjevim, gresta za cerkev za njo, priganjat ju, naj hit m pride. Tam je dru^i, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni  bilo nazaj.
Ministrant  požvenk-; :. ".\-|e /; i r ¦•», i ¦ '>.   masa  se ima začeti, neveste ni, žen ni! — nKajjeto?" bovarišica, in še ona hoče pogledati, kaj opravljajo tako dol<{o za cerkvijo.
V torn hipu  prideta oni  d?€ nazaj.
,,Nikoli nikjer je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe % enim glasom.
,,Jezus! kaj je?" vzkliknejo vse ženske.
liani« ino matere ni bilo onda. Ostala je bila doma in pripravljala za svatovščino, ter jokala, menda  sini;!  ni vedela  zakaj.
Oče Smrekar je bil tam. ITcbledel je, ko je slišal, da hčere ni, ustni stisnil, klobuk na oči pomeknil, in šel — iskat. Sli so malo ne vsi. ogledali povsod, klicali, in ljudje, ki so se bili na pokopališči   in v cerkvi   zbrali,   da bi  pri poroki   zijali,
—<<2> AW &*—
:           K) i udi,   tel pdmagali   iskat   daleč   okrn^   in
blizu, H*-ktcri to in 600 pristavljaj&
Mašu se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi drugih Ljudi nihče ni mislil, da bi molit Sel; iz irrkv«' s<> vreli. Naposled je samo nekaj klubih  starih  bab ostalo.
Neveste ni biLo nikoli nikjer najti ni doklicati:
,,l)iilllii je  šla.  < I"iii it !"    lak"  -     tj litij t*  obso-
dili, in tako je tudi "če Smrekar verjel.
M<>ž ni nobciii'Lfa ¦ -!•>\• ¦ k;t p. _-].-.i; 1L Sram <_ra je bilo in jeza ga            .... da so ga barvi- spre-
metab'.  V  kremi,  kjer     > hi             .e  pustili, natrlo
je naprege] in sam Be \ diru domu peljal.   Kako i)i tiče             \ al, kak"                ¦;. ti-^a niti  misliti
ni mogel,            ¦ ¦ relo 1 ojem.
Dru        "itj"  so  nekaj   časa  zmajevali. se potem   .   krčmi,   napili   se,   kleli,   smijali   se   in Bale zbijali, da take poroke še niso nikoli dočakali.
('el i I'oLCreznikov I'eter se je napil in naposled resel           da j«1 s svojo staro teto plesal ter s petama od tla tolkel.
xxnL
Doma   Smrekar                le   najde.    Misli    -1.
predno solnce zajde, sama  pride,   in  kaj  potem! Kako bi bilo oprati to sramoto!  Pol imenja; ?se
—«a 207 «S5—
im-mje!     >a   a-   -rumom   ne,   tt'ir;i  ne,   ii (d'Hier  bodo
for \y dje \ •¦'¦ k1' govorih. Mati Siurckarica j<-ukoli hiše letala in jokala n.:   ves ylas,  ko j" i" dišala.  Mislila si j»1,  da hčere
m bod nikdar \o,- \ id.da. o; d: -¦¦ j.-, da d je morebiti -.ima kaj zah'ua storila, da j«' pobegnila, ht>\r   \r   kam,    in    \           isede,   ki   so se   zgrinjali»,
a ž i t i.
..K   rodld  j"  kam   šla!"   lak"  so >,• žene na-
-•Mirial.-.   ko  je   nikakor   ni   bilo   domu.
S111 r*-               <¦ je to  \ erjel    i  i delo,  in  potolažila  se
je mali.    Kjer je koli   vedela   za  .   I      sorodno in
d \ obližji in  dalja\ i,   po\    d je razposlala
ljudi, enega tje, enega sem. da bi pozvedel, ali je
Franiea  tam.   \   aeeo;   jo dobro plačala,  vsacc^a jo
ioo;i   [trosila,  naj   leti,  naj  brž pridirja nazaj.
i bližnjih kraje\ je kmalu od vseli strani pr ši • porooilo. da jo ni nikjer. N'oki star mož jo jo vido] jiol uro od cerkve; potem ni /av rl<>v<d\ več  povedal,  da  bi   jo  bil   videl.
' Nazadnje *, '>,. vrnili vsi posli, uekteri že do noči, nobeden pa ni prine.se] olasu, kakorsen bi od asfcregejL
tSmrekarje\a hiša je bila dva dni kraj nesreče in žalosti. Kaj j- pomagalo boonstvo, kaj denar! Kdineoa otroka ni  bilo.
Smrekar je bi] prvi dan ves divji in jezen zaradi sramote, ktero mu je bri preti svetom naredila. ker je za trdno mislil, da se Je samo kam   odtegnila,   pa   da   zopet   pride,   potem  je   bil
—*& 208 &>—
lili, klaveren, nI Lfovoril, ni kadil iz pipe, ni jedel. Na obličji se mu je bralo, da trpi on toliko, kolikor mati. iv tudi  ne joka.
Stefan, ki seje ljudem odb-zal, zvedel j.- še le druu'i dan, kaj se je zgodilo, {'«-skočil je, m prvi čut je bilo veselje, radost. Saj je bil ta dogodek d*>ka/. zanj! Dru^a mis»d pak j" bila: če ji- treba svet jireobrniti in krvavo morje preplavati, najti jo moram. Lro\oriti moram ž njo! l)a bi morda , ¦ - živa ne bila, kak<>r so n • - k * • - r i dru>_ri utfibali, to mu ni piveej prišlo na misel, a vemlar pozneje, in   ta   misel   mu    j.-   bila                        "d   -dadkosti
vseija veselje,  kar -'a je  kedaj  užil.
XXIV.
Dva dni jo. tako minilo.
Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo -tara žena. pivkupe--valka s kiiretino, ki je i/. mesta prinesla veselo, preveselo novico* da je Fni-uica v mestu pri tistej /••ni.-i. pri k te rej je nekdaj -'::;.¦¦', ..bi \ s\njili otročjih i,-tili, kn je v šolo hodila.
In takoj za njo je prišel Štefan SiTirekarjevej materi skrivaj povedat, da je dosti sveta obhodil, da je naposled zvedel in našel, kje je. ["ranica; da jej ni nič hudega: da bi v mestu bil rad govoril ž   njo,   samo   upal   si   ni   od   kraja,   in   potem   ko
—<& 209 &>—
je   hotel,   11 i   mu   k   njej   priti    dovolila   žena,   pri ej .j-. Ta \.m j.- bila Smrekarici na veliko tolažbo.
\ SadllO j'* bilo vsem ljudem, kak" j'' Snnv-fcarjev Anton govoril od tega trenoika, kar je /.vedel,
da je lici v mestu, Poprej je liil dva dni ves žari rt in pobil : ni govoril /. nikomre, ni tolažil, ni grajal plakajoče in obupne mat.-iv, ter sploh se j'' kazalo, da on ne mori' hiti neobdut-lj,v oče;
/daj se v<a si\ar hitro spremeni.   Smrekarjev Anton je zopet stari Smrekarjev Anto!;.  prejšnji 008 ¦-.    ko   /a   trdno   /.ve,    da  je   Pninica   v ".                ženi. pri kterej  je stanovala.
V mestnej Soli. Poprej dva dni mrtvo oko pživi; poprej tihi mož zopel po stari navadi in še Odločneje ter jezneje začne nka/o\ati in prepovedovati s 111 /. a 1. j 11 k ¦ 11 n in domačim. Kakor je do/daj rad na enem mestu mirno sedel in premišljal ter se samo z notranjega nemira /daj pa /daj genil in hodil gasi tje, kamor ni bilo treba, časi sem brez namen;!, tako /daj sam okaznje,— hudujesena vse, ter ženo osoruo kara. če jo \ idi jokati.
Smrekar in SmrekaiA            -ania   \   i/Ai.
,,Pojdi po-njo!"   n>če mati.
Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, za mizo sedi ter zopet vleče i/, svoje navadne srebrnokovane pipe, nekaj časa molči, a potem odgovori:
14
-«© 210 &>-
I
...laz   ii"!"
,,(> oče m- ]"'jdf, kakov ljudski tudi ne pojde, !"• odgo\uri  mali jezno.
..Sama je zamešala, sama naj zajema!"
„To ni beseda. kakur.šno božja zapoved odeta uri!"  rei^e  mati.
..Kuj? Božja zapoved?4'       hndirie se oče.—
,,Baba, vo.š katera j«- četrta,? Kaj j»- bilo meni tega treba? Zdaj bi-m \ nedeljo ml ma — •.¦•!. pa bodo Ijiulje za menoj kazali. l\šVnie<> bom meril, pa me hodu z uagajivostjo vprašali: zakaj ;¦ tvoje dekle od oltarja zbežalo? A ko hodom polič vina pil jaz pri ''in mizi, pri drugi mizi bodo mežikali in dejali: fco je tist, ki mu je lua izpred poroke nbežala! In če se stari možje na cesti doidejo, ivkli bodo v pogovoru: eno dete je imel, pa še to ga   je   na   smeli   .-pravil-.   '               /ikom dalo;  Oil
mora \<-iik tepec biti.— Veš, babnica, kaj je fco? Vraga veš! Jaz i i povem, da dokler bode m /\ n bode m "j maziiiec Lfihal, hočem biti gospodar v hiši! Kdo jo je sili] k poroki? Nihče! Zakaj mi poslednjo uro to -ton, da me vsak berač in vsak malhar gleda in se mi smeje, ter me je sram med ljudi iti? Pa bi sel zdaj pmijo? A potlej. kaj se potlej?"
..Ti  -i oLe ....'*
„Kaj oče, oče, oče! — Jaz sem lil! Ona naj bi bila hči. Zakaj ne slu.ša? Zakaj ne dela. kakor božja zapoved uči? Ke je to storila, da je od mene pobegnil,   zakaj  bi  jaz za njo   hodil?    Ona dobro
-«j an &—
\'.   kje je moja hiša;  ..na jo je pustila,  ona naj
je išči-.    Jaz sem   oče   bil,   bil zmerom;   a ona ta dan   ni   bila   hči.     Nikdar in  nikamor je no iskal :•'
Te besede je Smrekar jezu«» in kliče govoril. Mati je  dozdaj   pogovarjala   samo  tilto   in jokaje;
a   na   te   poslednje    besede   s\,,j,.u-a    m.,y,;|   -¦¦    |,..->t;i\ i
po konci, kakor ,;,¦ nikdar, kar sta v zakonu, in v najsvetejše]  jezi  reče :
..Ti nimaš človeškega srca! Tebi se tvoj otrok ne smili, kdo se ti bode smilil? Ti imaš kamen pod prsmi. Ti si trda lesena klada in mrzel, kakor led po zimi. Bodi, kjer si in kar si. in sram te bodi vseh ljudi, ker si dejal, da te jih jesraml Jaz grem pd-njo, ker ti nečeš po njo iti, ter je neeeš za svojo hčer imeti!"
„Pojdi, saj veš kam nazaj!" odgovori mirno Smrekar.
To pa mater v njeni ljubezni k hčeri Se huje razjezi.
..(V nikoli več ne bodem videla praga, kterega prestopaš ti neusmiljena zver, ki svojega rojenega otrok               poznati ....*'
„Pojdi naglo, pojdi!' odgovori ode precej mirno.
.,(Jrem !••
Keksi  vstane /ena in zaloputne vral
14*
:'!:'
XXV.
Mati Smrekariea je bila oblekla pražnjo obleko, in ne piegovorivši /. aobenim človekom v bifii odšla ped,  da bi  puiskala in videla hčerko.
Njen mož je sam — i.-l \ hiši pri ukini na mizo naslonjen. I i! »dal je za njo; dokler se je za vrium >krila. Jezilo ga je menda, ker se ni nič uzrla, kajti dvakrat je počasno na celo del široko roko in jo craz odi doli do brade potegnU, kakor bi hotel izbrisati vse, kar mu je po glavi rojilo.
Naposled se z obema komolcema v mizo podpre,            je muhe,  ki po mizi plešejo, in  po-
časno pipo na'lan, potom tabak nažge in kacih pet kr               puhne cele megle dima proti  Bve-
teniu Boštjanu, ki je : ' -i.i" napisan na steni rise! na pol nag iu p"ln puščic Pa v pipi denes kmalu ni hotelo -_r<.r**ti. zato jo položi od Bebe»
\obeiieu;a   dela   nima  \   mislih,   pa vendar v hiši  ne more biti;  ide torej ven,   a kmalu zopet \ hišo nazaj.   Hlapec ga pride nekaj o delili vprašat,   pa   ne  zve  ni  belega   ni   črnega,   temne ozmerjan mora nditi.
Tako mine dan. V mraku se Anton upravi in v naglici napreže najhitrejšo kobilo. Xihee izmed poslov si ga ne upa ašati, kam je namenjen, niti sam nikomur nič ne pove.
—«!- 21a &¦—
Zvečer   j"   bila   služabna   družina   sama   pri ¦ i-«jiiiu"-f_ra ni bilo pod streho,  in n nobenem S'1  ni dolueiio ved     .         je.    Kar hiša
-toji, kaj tai-i'_ra ni bib»! Sicer je prigovor, da kader ni mačke dnina, imajo miši pl<*-, pa tu se ni uresničil. v>i posli bo Franico radi imeli, in skrb. ali jo gospodinja in gospodar pripeljata nazaj ali ne, vezala je jezike vsem. ter prav d in žalosten večer se jim je zdeL   Se   Le   potem  se
iela govorica, ko je \ < '• 1 i k a dekla, staro dekle miršenih las, v svetej jezi na Smrekarja, srdito Žlico ob mizo zagnala, rekoč, da je vse :¦ ktero je bog v hišo poslal, kriva sani" trma gospodarjeva, ki je Biroio v zakon silil. Ko je stara \eiika dekla začela jokati in pastirica jej pomagati, minilo je vse življenje ter mrasnena luč je kazala, da so se razšli spat.
XXVI.
izi
i ., i
i mesta došel bvojo ženo, ki je peg hodila, in kakor so rdeče oči kazale, med piitj.- j.ikala. i'r ¦¦¦/ ;¦:' -: '•¦ mu y bilo treba, predle. •¦¦ j.'/.no ž'-no k sebi na voz spr; potem je kobiln pn^nal. in bila sta kmalu v mestu. Mati ide sama k znanej ženi, kjer je Franiea nekdaj, se mlado dekle, ttčec Be stanovala, fcer jo najde  bolno  v   postelji.    Mater  je   v   prvem   hipu
utolažilo   in   razveselilo   že   samo to,   ker je videla svojo hčer,  ktei ¦¦•,   kakor se jej je zdelo,  že  tak o
dol^o ni videla, zarad ktere j«1 toliko bridke skrbi pretrpela. Mislila je, daje samo malo bolehna, da bode precej spot dobro ter da poj.le ž njo in Z Očetom domu. Materina ljubezen -¦ je pokazala v t .-m, daje ženica k hčerini postelji 961a in deklico, za VTOČO roko j" držeč, solznimi očmi začela karati, ker je s tem ravnanjem napravila tolik" b"lečine in skrbi. A k" je hčeri pogledala \ obraz in videla, da je mlado lice v teh kratkih dnevih upadi"; solzo ugledala v dekličinem očesu in njen čuden, proseč pogled brea odgovora; ko jej j" roko na čelo položila in čutila, da je žareče: bila je zopet sama mati, in prijela jo je dru^a velika skrb, kakoršno more mati imeti pred posteljo zelo* bol-ne^a  edinega otroka.
Zunaj je slišala stopinje svojega moža, in gospodinja v hiši jej tudi pove, da «jre Smrekar. Hitro  g\v  ven  in  ustavi  moža med  vrati.
,,.Jezus, sveti Kozina in Damijan, da ne bi umrla!" reče možu.
Sinrekarju se nagubano lice spremenpni in strahoma  vpraša :
„Kdor Prsnica?"
\e čakajo odgovora, odpre Smrekar duri in stopi v sobo jireil hčer. Pozabljena je bik v<a pridiga, ktero si je vso pot izmišljal, da jo bo deklici govoril;
—*& 215 •L>»¦—
X.W II.
On' in mali sta ostala v mestu. Hčerina bolezen je bila vedno hujša. Zdravnik je dejal, da je jako nevarna vročinski] bolezen. I'" treh dneh ni deklica poznala ni očeta ni matere. Medla je. in govorila mnogo                               r  um _; >   drtl-
zega. Štefanovo ime je bilo vedno vpleteno v te nevezane samogovoiv. .Mati je bdela noč in dan pri postelji z dvema drugima ženama, in imele so mnogo truda, da jim bolnica ne bi s postelje ušla. Smrekar je bodi! vedno gledat, vendar dolino ni  mop'1   pri   bolnej   hčeri ostajati.    Spal  ni,   niti
jedel     niti    pil    niti    LfoVnlil.
\"es1 mu je rekla: s trmoglavostjo si sam kriv, da ti otrok   umira.
Zdravnik mu pove\ da se nocoj razloči na smrt ali na bolje. Ti.w- goldinarjev, dve tisoči, pol imo\ine, vse je zdravniku obetal. n- da he,tj tako zdravilo, da se na bolje obrne. A zdravnik je dejal , da je zdravje v božjih rokah in \ bolj ali liieiij trdnej naturi; da hoče \ se, kar je mo-gOCe, storiti, a da še ni gotovo, da bi se obrnilo na. dobro. Deklica je morebiti v zadnjem času limono duševno trpela, k temu je utegnilo priti prehlajeiije, in treba seje vsemu  pripravite.
Tedaj je izgubljena!
Smrekar sede na klop v veži. kjer je z zdra\-nikom govoril, in sedi kakor okamenel, ne crane pol ure, celo uro.
Xjegc.va   žena   pri                            roti   <>>   jej
nekaj   upanja z oblic          r nekako   pustima"   r-če
možu:
> i                , pra.ša.   kam,   vstane in gre za njo.
Tiho kor        po ulicah.    Veselo je  vse šumelo snu  ter tj'-,  ropotali vozovi, ljudje se Bmijali is
razgovarjali,   za-nja >•¦ ni zmenil nihče.  in'ce je PO drugej                           ¦! kak   ¦      -k, ki je trgovca
Smrekarja   poznal ml trgovstva, mislil si je:   ta je ten, ta ima!
Ko prid                 k\ e, Smrekariea zavije
vratnin, m  d           " Zfl DJO.
in bilo popoldne živo dušo, samo eerkovni služabnik je na velicem oltarji popravljal <večo  m  rvotioo.
Poklekneta k stranskemu oltarju pri matere   božje.     \'  svojem   življenji ta dva nisi i  še tak" molila I     In   \ mi   je   m n'-:ia.    i '                 - ve
.    Mati  obriSe   soke   ker se ozre   kvišku  k podobi,   8   očetu   ud   srca   pade   nek težkega bremena, ser osornemu. hudemu Smr jeveinu   Antonu,   možu    krepke   volje,    nder
ni'''ii;i  pr\ ii- po dolzih  dolzih  tridesetih  ali štiridesetih  letih    r solze pn rjavem obrazu,  padaj
kamenem!  tla.
,,M"ni  nekaj govori,   da ne umerje" žena in  \v.dahue :   „0 Marija !"
Smrekar si z roko m-i otrne in vstane. Takoj Zfl  njim  vstane žena.    Prekrižata se ter vrneta.
—«o. 217 &—
Siv.il cerkve je sta] človek. Oa s«« ai po njiju oziral. a mia ua nista videla, d >kler da tik njega prišla;   pote a i   sta Se  Le spoznala Štefana
ia — obstala.     Nekaj  časa ai nobeden   p;"-_¦¦¦¦,   ril, potlej  ]¦••('¦.¦ Siarekar:
,,Mladenič! ako t«1 iiua lM)g rad. tudi jaz te i m .111 rad imel."
Stefan in"rda ni precej \.«l.-l. kaj te b,•-..,;•¦ poineajajo, a zvedel je,  ko  ']<¦  ž-na  d-.sta\ ila:
,,Štefan,   moli še  ;i.   da  bi   ne   umrla. š"> bog hotel !"
I >na  odld 'i.   Štefan   obsiano   !am  na   : kakor prikleaea.    Kaj je hotel?    Namestnika sairl
rad bi  bil  deklico aamestova];   in bil zaletoval   v   nebesa,   kakor Titani   v   staivj   | redid, bil bi prosi] in silil ia zahteval,  ojo oteti!
XXVIII.
Po polu li'M'i je bilo.  V niši, \ sobi pri tleh
so bili okro'_,r bolnice zdravnik z očetom  in  materjo. Nocoj B€ je imela bolezen odločiti, in čakali so.
Na dvorišči je bilo ved vozov. Na eaem je ležal precej velik mlad čb vek v slami, s komolcema glavo podpira] in nemirno se metal Bein ter tje. vselej .i'' glavo vzdignil, kader so kaka tnrata zakričala ali se kaj družeča  ^"iiilo.
—«2. 218 -9»—
I/ konjskega hleva, s svetilnico v roki, pride domač hlapec, mane si zaspane odi ter tava preko dvora. Prišedši do onega voza obstane, oastopi dva črevlja, in z robato kletvijo svetilnico vzdigne, da bi si posvetil, kdo tukaj Leži.
„Kaj te vrag trese, kali, Štefan'? Kaj mi slamo drobiš na dra^dejuikovom vozu. t<-r -¦• d<»l-v;t'i»'tiš po dolzem in šinin-m? Kajši v bb-\ pojdi; moja postelja j'- se LfDiica. Jaz no bom več smol /ni n                  Denes je trženj dan, pa je treba
še ovsa dobiti ter napasti in napojiti 6ne suhe kljuke Strženove, ki je rekel že ob Stireh napreči, — da bi ga dodoj jomal! Saj groš ti prekleto izbira ju izbira, pivdno gu človek vidi. ¦ Spat, spat, S to i a ii !*•
In glodajo na zvezde, reče mršavi hlapec, svetilnico povzdignivSi, kakor bi si hotel po nebu
posvetiti :
„Glej, gostosevci so že za sosedovo gredd, in svete Katarine kolesa ni že več videti.    Ura je
dve po poln noži tako gotovo, kakor si ti pijanega
Hrašnarja   sin,   če se no liuduješ."
..Miruj  in  pojdi!" reče Štefan.
..Kaj pak. kaj pak! - ¦ I'ovodaj mi ti rajši, ka se že tako lepo poznava od nekdaj. s kom si
sr- doma razprl ali stepel, da se zdaj že tri dni tako tiho in na pol skrivajo poteplješ U>d okoli ter si   kakor J'avliba.   ko jo mislil,   da ga je medved
snel?"
„To tebi ni nič marl."
—«a 219 &>—
..Vidiš ga! Ka nisva ]»ri jat d ja ? K a nisem ]>ri tvojem očetu služil, ko ti Be hlač nisi znal obuvati P"
X tem hipu si- duri blizu vidikih \: ter v vežo stopi zdravnik, gospodinja 8 svetilom in Siiiivkarj>-\ \iitdii. št.'lan plane z voza ter naglo pristnpi bliže. Ker j»' \ temi stal, za t., ga niso od Luči mogli videti Siišal je ves pogovor in kar je slišal ter kar je Smrekarjev razjasnjeni obraz j• i¦ i«"•;i!. kar so doktorjev«- obljube zatrjevale, vse je bilo tako veselo, da bi bil zavriska] in poskočil: bolezen se je na bojje obrnila!
XXIX.
VPČ    r':vv|je\     debel     SIK'";    ji'     b'Žal     p"     ll
Od petka d<> nedelje je nepretrgoma šel, in drevje po Smrekarjevem vrtu je bilo vse belo.   Po vejan
ga ji' vis.'lo po jii'danj na debelo, in kar je bilo šibkejšega drevja, pripogibalo se k tlam trudno in otožno pod težo. Smrekar je stal do mgovile v snegu sredi vrta. počasi i/, svoje pijte kadil ter hlapen kazal in zapovedoval, kako je /. dolgim drogom sneg ogrebati, da se še več vej ne odcenne
ii|Hj'"   se   j:::    j'e   ¦/.<>.     /daj    in   zdaj   je   za    kakovifa
«lese;   korak.'\   pivgazii.   posebno s kake slive  debelo
.  •  iir-ine mil ri ¦.-.•;. ali morda zamišljen z in igo
sunil kakov odlomek s tega ali onega drevesa. Vse,   kar   se je   odlomilo,   smililo  se mu  je   bolj
—<© 920 s*~
nego droge krati sto goldinarje\        '¦-. k.t sadni i n je tako rad im   .        c konje ali pipo.
\ lii.ši sta sedeli mati Smrekarica in Franica. Poslednjej se je poznala še bolezen, kajti lice ni še imelu ii'-kdaiiji'^a rdečega cveta. Od kar se je bila i/, m-.-ta vrnila, bilo je precej '. ' hiši in \ vasi. Kakor BOlnce, Če ga nam temna :i se nam drugo jutru min^n lepše in  vse driiLfarn' .                                         m  dogodku
trekarjevej hiši nekak-» vsa droga razmera med hčerjo In  :                       (iutnvn,   -i.: je bila   \
izpremembo naredila hčerina huda bolezen in
str h,   da jo izgubila.    < 't- • namreč nikdar, niti /. najmanjšo besedico, ni v misel \             rineta
;   ¦:                           j-i¦¦¦:.¦¦ .                                                 <              ' :    vedli"   16
prijazneje   in   Ijiiheznjivcje   govoril ž njo: z drožino 36 qiu je bilo izgobilo precej popi trdobe.    Mati je hčer — to se  ve"  •¦•  le  po ved dneh — opominjala. kaj je bilo tega vsega treba? zakaj  ni  bolj odkrito in  na ravnost govorila .. z  materjo,   da            l1 ^"reznikove^a   C ' '  '.      \
bilo   govorjeno z neko ljubeznijo,  ki
i vabila  skrivno   solzo iz očesa nego odgovor
;ka.
Iieiies   sedi;a   obe,    vsaka   pri   svojem
a mati  ima že več minut posel s tem, da bi  konec   utrgane   niti   na   vretenu   SVOJefi
.   našla   iz krotavfce  ter ga  zopet vdela v o  uho.    Ko <e jej  nazadnje  |i             j.oseže
:>> pci kolesu,  da  bi kolovrat zopel  zavrtela,
-^ 221 a—
kar vendar gredoč pozabi,   kajti skozi okno pogle-davši na vri rede hčeri:
.,< i h j,  _'-:. s kom nčc govori !*•
Franka pogleda tudi skozi okno, pa s»- hitro obnu'; /.anli se v lice ter npogne k šivanju. V snegu zunaj je stal Smrekar. :ia podrto staro jablano Z nogo oprt, in govoril S sosedovim sinom Štefanom.
Mati se obrne od okna in začne presti, main 7. glavo kimajc, kakor je nanašalo kolesno vrtanje in pritisk;Manji' /. ii"-'-> kolovratne preslice nizdolu ali popušcavaiiji' kvišku. Maika ]¦¦ -•<•"-.., ne-d dolom   nekaj  prij              premišljala.   kajti   gubauei
pO Obrazu SO S« nekako gladili   l.-r  na obeh   pl;i:.-u ustnic so  se  po   nekoliko   lvp-m-m   obrazu   d
iljne glnbelee.    liri je materino   zamišlj
,n a skrivaj dva krat pogledala skozi okno mi \ rt . kjer j" >¦¦ zim-rom o,"-.- > Štefanom govoril pri podrtej jablani.
,,A!i sta se že kaj  pogovarja]             bom?"
gprašl               h-] tal                iljivini na-
lili pogleda od dela, in vpraša po malem hipci:   ..kaj?--
..1 saj  veš kaj!   .Malo ven  pogledi!"
Deklica  .            ivori.
„Saj meni smeš povedati! Kaj nisem tvoja mati? Glej, kako hi bilo lepo in prav, ako bi mi bila vselej vse povedala!    Ni še nič rekel oče?"
..\'ič ne!" odgovori dekle na pol tiho in sramežljivo.
-«© 222 &*-
Mati   nekaj   & 38    prede.   potem   nsiavivsi   k. .-
1<»\ rat  in  pretikaje kobil
.^ I'.sela bodi in moli. da i mas tako pametnega !     \ če raj   s\ a   se   menila:   v se   ho   prav .    in
je b »žja \oija.••
XXX.
Pozneje tri dobra leta je bilo vse pra\ in kakor je bila božja volja: samo stari lirasnar ni več vina pil nego že poldrugo leto porival tam, jcjer ga nihče ni \eč rabil za tožbe, pi>ma in iiic-
Zopet je  bil  semanj  dan  v  bližnjem   trgu. Pred Smiekarjevo tožo ie .-tal zopet voz za semenj
žen.  kakor o dogodkih, ki so v prvem  poglavji te pnve>ti  pripovedovani.    K;                    il   samo ta.
da je bil drug konj v preže n in da je pri vozu stal v delavnej obleki Smrekar ter 86 veselo -mijal lepemu dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil na Sedež,  in  kteri je lovil  ajeg,       j      ,  in  bjč.
..Kam poide ata?"      aša mož otroka.
I>eček pokaže /. ročico in zajera po svojem jeziku:
..Peljal."
..Kam  se bo  peljal V"
De&l je bil naučeno besedo že pozabil, in predno ga stari Smrekar zopet navadi  izgovarjati:
—«^ 228 &*—
„semeni,"   stopi  iz  veže   mlad   in-»/,   v  kterem hitro štf t a na   sp<»/.nann».     Ker j.-   Lil   v   pni; oblačilo, ni ga dete poznalo prvo brenotje ter se je
okl-nilo Smrekarja,  ko ua ).• ŠtHan  h<»tH  \   naiWaj \/..-ii.   Siiuvkar se je glasnu /asiinjal in rekel:
„Otrok ima tledčeka rajši ml .
To je veselilo tudi mlado mater, Franico, ki je   k   svojemu    možu    Štefanu   na    v<</     .'dala.     V poljubu, s ktcrini  je   d>¦ t«¦ /. \>>a.i   poljubljala, je pol«'«; materine   gotovo tudi   otroej           »ezen in
livaležnosi  k ur.'tu.
V trnu, ko je Smreka! zetu dajal: kaj in kak- je kupovati v .-.'milji. komu j.' dei arj«1 posoditi in koga :' terjati. i/.kušala j.-babica, mati Smrekarica, z lasnimi zvijačami sinka od matere dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo ridel odhajati.
star sosed, ki je šel mini" hiše, zamrmr&: „pa kako <<¦ /.daj  \ ¦   railo ima in se ima!"
Večji  pogreški.
. 17. v •	ra T.	d zg<
..    ..    18.    . ..    ..    i!'.    . ,.   .. 49.   . ..   .. 130.   . 159	.  ia 9. .    14 IT. 1 l 1	
„     .. 1H1. ..   .. L80.   .	! 1 '.	
..    ..2-.2.	•ji i	
dzgor. nam.: blažena    beri:  blaženo.
,       tudi             ..    niti.
numči        .,    ¦/..¦.
,     klavrno              klaverno.
-<-bo                  ..      b M-b...
I":                                         r
KAZALO)
Sir,m.
fflidiU     ................       3.
IVsini  in   pew«'..............         5.
hiffuž.................        7.
Vsak "L svojem času............       8,
P      mu................      10.
Udomačitev...............       11.
Dekliška fcoiba..............      12,
Sramežljiva ljubica............      IA
Knjižna modioet.............      16.
Pb DOfi................      17.
Solze.................      IS
Deklic«      ................      19.
Žena! i lice...............     21.
I plenjeni spomin.............
................       2&
Vihra.................     2-1.
Pašnika................     25.
lilllinači................       26.
;i      ..............       27.
Reši  nas /li-j/a..............       2>.
Svetinova Metka.
V nedeljo po desetcj maši.......     31.
Snubili- '..............      38.
Valentin..............       4-S.
Pri studenci............     57.
Slovo...............     tj").
Stara Marina............     70.
Konec...............     88.
15
Stran.
.     91.
Akn  bi  človek  vse  videl  in  vedel.......     LOG
Na Gorenjskem.............      109.
>   K;i/.ii...........     11*2.
Pomlad in jesen.
l.'- enkrai daj Se, majnQ /lati......     119
K      sumeč pohajaš, mladenič bl.-d      ....     120
l'ri oknu Bva molče slonela.......     i~2\
Kak" m  ot<>*no, jesensko nebo......     121
\ I   ko 'p / lT'Ti- iu fires planjave.....     \ii
<il<-;.'                 po gozdu rumeni......     Yl'.\
Popotne pesmi.
i1 uea tukaj, jutri tam     ........     124
m Nei       d ikle Lepo........     124
K. j  -     \i akrivaj me od strani.....     l'2'*>
Milo m v meni Brce topi........     127
Al* Cfl                izd ni v ui"j. domovina   ....     128
Rem   ¦                    i »da •........     128
roda........     180
Kaj sloni . •: li pa /• aa........     130
Izgubljeni sin    ..."...........     132
B                                            ¦•...........      i:i:>.
Sosedov sin...............     138.