Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 27-40 27 Bronastodobni jezičastoročajni srpi z Y- ornamentom1 Primož PAVLIN Izvleček Pod delovnim naslovom avtor obravnava bronastodobne jezičastoročajne srpe, za katere je značilno v obliki črke Y oblikovano srednje ročajno rebro. Osnovna različica, različica a, ima tri ročajna rebra. Srednje ročajno rebro se pri izrastku razcepi v obliki črke Y; en krak se zlije s hrbtnim rebrom, drugi pa z notranjim, ki tekoče preide v bolj ali manj izrazito rezilno rebro (si. 1: a). Srpi različice a so uliti na dva načina; pri prvem je točka ulivanja na izrastku, pri drugem pa na hrbtnem rebru. V uporabi so bili večinoma v drugi žarnogrobiščni stopnji, posamezni primerki pa še v tretji. Razprostranjeni so v Transdanubiji, vzhodni Sloveniji, Hrvaškem Zagorju, Medimurju, Slavoniji, Sremu, severozahodni Bosni in severni Srbiji. Nekoliko oddaljena sta primerka z Gradiščanskega in Spodnje Avstrije, zelo oddaljen pa je srp iz Romunije (si. 4). V dodatku je obravnavanih še 22 srpov, ki se v podrobnostih razlikujejo od različice a in so razdeljeni v nadaljnih 14 različic - od b do o (si. 1: b-o). Abstract Under a working title, the author deals with Bronze Age sickles typified by a Y- shaped central rib on the handle. The basic variant, variant a, has three handle ribs. The central rib splits into the form of the letter Y at the knob; one leg fuses with the back rib, another with the inner rib, which passes in an arc into a more or less pronounced blade rib (fig. 1: a). Sickles of variant a were casted in two ways; in the first, the casting point is at the knob, and in the second on the back rib. They were mainly in use in the second Urnfield period, and individual specimens in the third. They are spreaded in Transdanubia, eastern Slovenia, Croatian Zagorje, Medimurje, Slavonia, Srem, south-western Bosnia and northern Serbia. Somewhat further removed are examples from Burgenland and Lower Austria, and a sickle from Romania is very distant (fig. 4). A further 22 sickles, which differ in details from variant a, and are divided into a further 14 variants - from b-o, are presented in the appendix (fig. 1: b-o). Na kolokviju Bronasta doba v Sloveniji v Lendavi sem predstavil predlog tipologije bronasto-dobnih srpov z območja Slovenije (Teržan 1988-1989, 112, 114). Razdelil sem jih v tri skupine: arhaične, gumbaste in jezičastoročajne srpe. Znotraj teh skupin sem jih glede na obliko razčlenil na tipe in te na različice - po številu in poteku ročajnih oz. rezilnih reber, po "ornamentu", ki ga tvorijo ta rebra, in po oblikovanosti osnove ročaja srpa. To so bili takrat res prvi, tipajoči koraki, ki so me popeljali na pot proti cilju, imenovanem Bronastodobni srpi na področju Slovenije, Panonije in na zahodnem Balkanu.: Med srpi, najdenimi v Sloveniji, prevladujejo jezičastoročajni srpi. Da bi si o njih ustvaril čim popolnejšo sliko, sem razširil predmet študija na celotno območje razširjenosti srpov te skupine, ki je, grobo rečeno, srednja Evropa. Jezičastoročajne srpe iz Romunije je tipološ-ko obdelal Petrescu-Dimbovita (1978, 26 ss). Njegovo tipološko shemo je pri obravnavi južnonemš-kih, avstrijskih in švicarskih jezičastoročajnih srpov upoštevala tudi Primasova (1986, 84 ss) in pri obravnavi centralnobalkanskih Vasič (1994, 25 ss). ' Delovno poimenovanje. 2 Naslov magistrskega dela podiplomskega študija, ki sem ga leta 1995 vpisal na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo; mentor prof. dr. Biba Teržan. Za srpe različice Uioara 2 a, kamor bi lahko uvrstili srpe različice a, ki jih obravnavam v nadaljevanju, so značilna tri ročajna rebra in tekoč prehod notranjega ročajnega rebra v rezilno rebro. Srednja ročajna rebra so zelo različno oblikovana; nad njimi so lahko prečna rebra. Rebra so gladka, z jamicami ali drobno zarezana. Osnova ročaja je ravna, s polkrožnim ali s trikotnim izrezom (Petrescu-Dimbovita 1978, 30 ss). Prima-sova znotraj različice Uioara 2 a razlikuje še različico z "livarskim znakom" in posebno obliko Hallstatt I (Primas 1986, 91 s). Rihovsky je uvrstil moravske srpe s temi značilnostmi v skupino V, tip 1, različica b (Rihovsky 1989, 77 ss). V Romuniji se posamezni srpi različice Uioara 2 a pojavijo že v stopnji Uriu, večina pa je datirana v stopnjo Sušeni (Petrescu-Dimbovita 1978, 53, 55). Moravski srpi skupine V, tip 1, različica b so večinoma datirani v horizont Drslavice, manjši del v horizont Prestavlky, posamezni še pozneje (Rihovsky 1989, 85). Vsi centralnobalkanski de-poji z jezičastoročajnimi srpi pa so po Vasiču datirani v drugo fazo mlajše bronaste dobe (Vasic 1982; 1994, 3 ss, 40). Srpi različice Uioara 2 a so razprostranjeni na obširnem srednjeevropskem območju, od Avstrije do karpatske Ukrajine (Petrescu-Dimbovita 1978, 32; Primas 1986, 102; Rihovsky 1989, 88; Vasic 1994, 41). Različica a (si. 1: a) Znotraj posameznih tipov in različic Uioara je že na prvi pogled opazna velika različnost, zato se mi zdi smiselna podrobnejša razdelitev. V nadaljevanju želim predstaviti eno različico srpov različice Uioara 2 a, ki sem jo delovno poimenoval različica a. Za te srpe so značilana tri ročajna rebra. Zunanje rebro tekoče preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide v bolj ali manj izrazito rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Rebra so gladka, z jamicami ali drobno zarezana. Osnova ročaja je bolj ali manj ravna. Seznam najdišč Zaporedna številka ustreza številki na si. 4. 1. Baia Mare. Romunija, Transilvanija, okraj Maramure?, depo?, 1 fragment srpa. Petrescu-Dimbovita 1978, 32, 155 s, t. 271A: 7. 2. Bakdca, Madžarska, županija Baranya, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 88 ss, t. 88: 25. 3. Balatonkiliti II, Madžarska, županija Somogy, depo, 1 cel srp. Mozsolics 1985, 91 s, t. 103: 13. 4. Belica. Hrvaška, Medimurje, depo, 1 cel srp, 2 fragmenta srpov. a. Vidovič 1988-1989, t. 8: 3; b. Vidovič 1988-1989, t. 9: 6; c. Vidovič 1988-1989, t. 11: 5. 5. Berzence. Madžarska, županija Baranya, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 97, t. 129B: 4. 6. Bingula-Divoš, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasic 1994, 31, t. 13: 170, teža 152,1 g. 7. Bizovac, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 41: 5, 100,53 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 43: 8, 96,03 g. 8. Blatno jezero - okolica, Madžarska, depo, 3 fragmenti srpov, teže: 148,4 g, 92,5 g, 103,3 g. Angeli, Neuninger 1964, 78, t. 2: 7. 9. Bonyhad - okolica, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 102 ss, t. 37: 13. 10. Bradarac, Srbija, vzhodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič, 1994, 31, t. 13: 174, teža 135 g. 11. Brodski Varoš-Jarača, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp, 2 fragmenta srpov. a. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 65: 6, teža 145,55 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 63: 9, teža 87,6 g; c. Salajič-Jančevski 1983, 124, t.: 4. 12. Budinščina, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, depo, 3 celi srpi. a. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 80: 1, teža 161,41 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 80: 2, teža 143,15 g; c. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 81A: 1, teža 132,9 g. 13. Čermožiše, Slovenija, depo, 2 fragmenta srpov. a. Čerče, Šinkovec 1995, 138 ss, 143, t. 46: 49, teža 71,3 g; b. Čerče, Šinkovec 1995, 138 ss, 144, t. 47: 52, teža 89 g. 14. Črmošnjice, Slovenija, depo, 1 cel srp. Čerče, Šinkovec 1995, 148 ss, 154, t. 55: 35; 146: 1, teža 104,8 g. 15. Debeli vrh nad Predgradom, Slovenija, depo, 2 cela srpa. a. Čerče, Šinkovec 1995, 159 ss, 163 s, t. 63: 37; 150: 5, teža 124,7 g; b. Čerče, Šinkovec 1985, 159 ss, 166, t. 65: 53; 150: 11, teža 135,5 g. 16. Dobrinci, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 31, t. 13: 177, teža 153 g. 17. Donji Petrovci II, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 31, t. 13: 178, teža 128,9 g. 18. Drafiburg, Avstrija, Gradiščansko, depo, 1 cel srp. Primas 1986, 91, t. 30: 225. 19. Futog, Srbija, Bačka, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Vasič 1994, 31, t. 13: 179, teža 174,2 g; b. Vasič 1994, 31, t. 14: 181, teža 46,2 g. 20. !točko Pohorje, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, 177 ss, 182, I. 76: 43; 154: 4, teža 70,2 g. 21. Jurka vas, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, 197 ss, 200, l. 90: 20; 159: 4, teža 89,1 g.-1 Muller-Karpe (1959, t. 132: 15) ga je napačno uvrstil v črmošnjiški depo. 22. Keszohidegkut, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Mozsolics 1985, 135 ss, t. 34: 7; b. Mozsolics 1985, 135 ss, t. 34: 10. 23. Kličevac II, Srbija, vzhodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 31, t. 41: 183B, teža 89 g. 24. Krčedin I, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 31, t. 14: 184, teža 129,5 g. 25. Lisine, Hrvaška, Banija, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 181, t. 97: 2, teža 123,85 g. 26. Neznano najdišče, Bosna in Hercegovina, posamezna najdba, 1 cel srp. Nikolič 1962, 72, t. 4: 21 27. Neznano najdišče, Srbija, posamezna najdba, 1 cel srp. Vasič 1994, 32, t. 15: 197, teža 139,3 g. 28. Nova Bingula, Srbija, Srem, depo, 2 cela srpa. a. Vasič 1994, 32, t. 14: 189, teža 112,4 g; b. Vasič 1994, 32, t. 14: 190, teža 106,4 g. 29. Otok-Privlaka, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Vinski-Gasparini 1973, 182 s, t. 29: 6, teža 89,25 g. 30. Palolabozsok, Madžarska, županija Baranya, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Mozsolics 1985, 166 ss, t. 72: 4; b. Mozsolics 1985, 166 ss, t. 71: 7. 31. Pečinci I, Srbija, Srem, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 32, t. 15: 193, teža 67,3 g. 32. Pelerd, Madžarska, županija Baranya, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 171 ss, t. 57: 5. 33. Podcrkavlje-Slavonski Brod, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 183, t. 68: 2, teža 180,78 g. 34. Poljanci II, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Bulat 1973-1975, 10, 23, t. 6: 2, teža 125 g; b. Bulat 1973-1975, 10, 23, t. 6: 3, teža 190 g. 35. Popinci II, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 32, t. 15: 194, teža 156,7 g. 36. Privina Glava, Srbija, Srem, depo, 2 fragmenta srpov. a. Vasič 1994, 30, t. 12: 163, teža 104,3 g; b. Vasič 1994, 32, t. 15: 195, teža 94,7 g. 37. Slavonski Brod-Livadičeva ulica, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Miškiv 1982, 172, t. 5: 4. 38. Szarazd I, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 cel srp. Mozsolics 1985, 188 s, t. 27: 10. 39. ŠumalacI, Bosna in Hercegovina, Krajina, depo, 1 fragment srpa. Holste 1962, t. 16.4 40. Tab, Madžarska, županija Somogy, depo, 2 cela srpa. a. Mozsolics 1985, 199, t. 117: 3; b. Mozsolics 1985, 199, t. 118: 6. 41. Topličica I, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 76: 28, teža 134,55 g. 42. Topličica II, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, depo, 2 cela srpa. a. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 75B: 1, teža 133,45 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 75B: 2, teža 145,95 g. 43. Udje, Slovenija, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Čerče, Šinkovec 1995, 223 ss, 225, t. 137: 27; 179: 4, teža 125,1 g; b. Čerče, Šinkovec 1995, 223 ss, 225, t. 137: 28; 179: 5, teža 39,5 g.5 44. Veliko Nabrde, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 47: 9, teža 71,3 g. 45. Veliko Središte II, Srbija, Banat, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 32, t. 15: 200, teža 169 g. 46. Wollersdorf II, Avstrija, Spodnja Avstrija, depo, 1 fragment srpa. Primas 1986, 92, t. 30: 528. Zelo verjetno sodi k tej različici še pet fragmentov srpov, pri katerih ni ohranjen spodnji del ročaja. 13. Čermožiše, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, t. 47: 56, teža 55,3 g. 47. Dolina, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Schauer 1974, si. 9: 10, teža 36,7 g. 48. Kličevac I, Srbija, vzhodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, t. 40: 183A, teža 31 g. 49. Oreglak, Madžarska, županija Somogy, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, t. 82: 4. 50. Rudnik, Srbija, zahodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, t. 15: 196, teža 81,5 g. Od 71 srpov obravnavane različice jih je 69 iz 48 depojev, dva sta posamezni najdbi. V celoti je ohranjenih 34 srpov. Za cele štejem tiste, ki so takega videza, neglede na stopnjo obrabljenosti oz. ohranjenosti. Dolžine in višine srpov ter širine ročajev sem določil po risbah in fotografijah.6 Dolžina je razdalja med vzporednicama od desnega roba ročaja do zunanjega roba konice srpa. Pri 22 srpih se giblje od 15,4 do 19,7 cm, v povprečju 17,6 cm. Višina je pravokotnica med osnovo ročaja in najvišjo točko na hrbtnem rebru. Pri 41 primerkih se giblje od 8,6 do 12 cm, v povprečju 10,5 cm. Širina 48 ročajev je med 2,6 in 3 cm, povprečno 2,8 cm. Pri večini srpov se konica rezila spusti pod izrastek, proti osnovi ročaja. Pri primerkih iz Budinščine (seznam najdišč 12b), DralJburga, neznanega najdišča v Bosni in Hercegovini, Nove Bingule (28a,b), Poljancev II (34a), Szarazda I, Taba (40b) in To-pličice I je konica srpa nad izrastkom. Ti srpi in srpi iz Belice (4a), Budinščine (12c), Podcrkav-lja-Slavonskega Broda in Topličice I imajo konico zelo zoženo in privzdignjeno. Omenjena odstopanja so posledica klepanja in brušenja (von 4 Pri Truhelki (1893) ni objavljen. 5 Po primerjavi risbe in fotografije, se risba in posledično opis (Čerče, Šinkovec 1995, 225) izkažeta za neustrezna. 6 Ker merilo ni navedeno, niso upoštevani srpi iz objave Vinski-Gasparini 1973. SI. 1: Jezičastoročajni srpi z Y- ornamcntom. Različice a-o (a,j,n - po Vinski-Gasparini 1973; h - po Hansen 1994; c,o - po Mozsolics 1985; d,g,l,m - po Vasic 1994; e - po Čerče, Šinkovec 1995; f,k - po Primas 1986; h - po Petrescu-Dimbovita 1978; i - po fti'hovsky 1989). M. = ca. 1:4. Abb. 1: Griffzungensicheln mit Y-Motiv. Varianten a-o (aj,n - nach Vinski Gasparini 1973; b - nach Hansen 1994; c,o - nach Mozsolics 1985; d,g,l,m - nach Vasič 1994; c - nach Čerče, Šinkovec 1995; f,k - nach Primas 1986; h - nach Petrescu-Dimbovita 1978; i - nach Rihovsky 1989). M. = ca. 1:4. g 200 mm 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ■ I 1 1 ■ 1 ■ 1 ■ , 1 l # 1 ■ 1 1 1 ■ ■ 1 » > ► « > 4 » , < » « » t < „ » 1 < > > i i » k i i L ' L k • k • teža ■ dolžina A višina 7a 14 28b 28a 25 15a 34a 43a 17 24 12c 42a 41 15b 27 12blla42b 6 16 35 12a 45 19a 33 številka srpa iz seznama najdišč SI. 2: Diagram tež, višin in dolžin jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom različice a. Abb. 2: Diagramm der Gewichte, Hohen und Langen der Griffzungensicheln mit Y-Motiv der Variante a. Brunn 1958, 9; Sommerfeld 1994,169 ss). Arheo-metalurške analize 189 srpov iz Slovenije so pokazale, da je najpogostejša vsebnost kositra med 3 in 4 % in je nižja kot pri sekirah (6-7 %). Očitno so pri izdelavi srpov namenoma uporabili bron z nizkimi vrednostmi kositra, ki je mehkejši in bolj raztegljiv, primeren za večkratno kovanje in brušenje (Trampuž Orel et al. 1996, 179 ss). Pri srpih iz Črmošnjic, Donjih Petrovcev II in Nove Bin-gule (28b) je konica rezila odbrušena; ti srpi so že na pogled kratki, njihove dolžine so podpovprečne (15,4,16 in 15,5 cm). Nekateri imajo zelo obrabljeno rezilo, npr. srpi iz Budinščine (12b), DraBburga, Szarazda I, neznanega najdišča v Bosni in Hercegovini in Topličice I. Na srpu iz Nove Bin-gule je dobro vidno stanje pred prelomom; ostrina rezila je nazobčano obrabljena, konica je rahlo privzdignjena, rezilo pa počeno. To so obenem dokazi, da so bili uporabljani tudi kot poljedelsko orodje. Od stopnje obrabljenosti je odvisna tudi teža. Podatke o težah mi je uspelo zbrati za 25 celih srpov. Ta se giblje od 100,53 do 180,78 g, v povprečju 137,55 g (s/. 2). Poskusil sem ugotoviti, če obstaja razmerje med težo in velikostjo srpa. Poskus sem naredil z devetimi najboljše ohranjenimi srpi, za katere imam podatke o težah in dimenzijah: Bingola-Divoš, Debeli vrh nad Predgardom (15a,b), Dobrinci, Fu-tog (19a), neznano najdišče v Srbiji, Popinci II, Udje (43a) in Veliko Središte II. S slike 3 je razvidno, da to razmerje deloma obstaja (srpi št. 15b, 27 in 45), ni pa pravilo. Nesorazmerje se da raz- g 200 mm 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ■ ■ ■ .1 ■ ■ 3 ■ ■ ■ -( • • * • * i A * A i A • teža ■ dolžina ▲ višina 15a 43a 15b 27 6 16 35 45 19a številka srpa iz seznama najdišč SI. 3: Diagram tež, višin in dolžin devetih najboljše ohranjenih jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom različice a. Abb. 3: Diagramm der Gewichte, Hohen und Langen der neun besterhaltenen Griffzungensicheln mit Y-Motiv der Variante a. ložiti ali z različnimi kemičnimi sestavami ali bolj verjetno z različnimi debelinami in ne nazadnje z različno stopnjo obrabljenosti. Rebra so večinoma gladka, pri 21 primerkih so okrašena. Na 18 srpih so jamice (Bakoca, Belica (4c), Berzence, Bizovac (7a,b), Bonyhad - okolica, Budinščina (12b), Debeli vrh nad Predgra-dom (15a), DraGburg, Futog (19b), Otok-Privla-ka, Peterd, Poljanci II (34b), Privina Glava (36b), Szarazd I, Topličica I, Topličica II (42a,b)), na treh pa zareze (Belica (4a,b), Čermožiše (13b)). Luknjice so na treh srpih: v dveh primerih je luknjica na ročaju (Bizovac (7a) in Rudnik), v enem pa na rezilu (Dobrinci). Ulivani so bili na dva načina. Po risbah in fotografijah sodeč prevladuje način, po katerem je točka ulivanja na izrastku. V tem primeru je izrastek masiven, štirikotne oblike. Vendar to ni pravilo, kar dokazujeta primerka iz Bizovca (7b) in DraBbur-ga, kjer je točka ulivanja na hrbtnem rebru. To je drugi način ulivanja. Srpi, uliti na ta način, imajo ponavadi manjši izrastek trikotne oblike: Belica (4a,b,c), Budinščina (12b), Topličica II (42a). Ena od prihodnjih nalog je ugotoviti, ali gre pri obeh načinih za kronološko ali za geografsko značilnost; npr. srednjebronastodobni srp iz depoja Du-naujvaros-Kosziderpadlas II (Mozsolics 1967, 134 s, t. 49: 10) in njegova analogija iz Ljubljanice pri Blatni Brezovici (Šinkovec 1995, 125, t. 144: 8) imata točko ulivanja na izrastku. Od 48 depojev v katerih se pojavlja ta različica, je 44 datiranih v drugo žarnogrobiščno stopnjo (po Vasiču) oz. horizont Veliko Nabrde (po Vinski-Gasparinijevi) oz. Kurd (po Mozsolicse-vi). Depoji, ki so datirani v naslednji hotizont, so: Baia Mare (horizont Jupalnic), Belica, Lisine (horizont Kloštar Ivanič) in Čermožiše. Sestava romunskega depoja je vprašljiva, ostali trije pa poleg novosti (Belica in Čermožiše - sekire z Y- or-namentom, Lisine - meč soroden tipu Locras) v glavnem vsebujejo predmete, značilne za drugo žarnogrobiščno stopnjo. Časovno so torej jezičastoročajni srpi z Y- ornamentom različice a značilni predstavniki Ha Al stopnje. Jezičastoročajni srpi z Y- ornamentom različice a so razprostranjeni v Transdanubiji, vzhodni Sloveniji, Hrvaškem Zagorju, Medimurju, Slavoniji, Sremu, severozahodni Bosni in severni Srbiji. Nekoliko bolj oddaljena sta primerka z Gra-diščanskega in Spodnje Avstrije, zelo oddaljen pa je srp iz Romunije (si. 4). Razprostranjenost je torej omejena na relativno majhno območje in govori za zaključen gospodarski oz. produkcijski krog. SI. 4: Karta razprostranjenosti jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom. Različica a. Abb. 4: Verbreitungskarte der Griffzungelnsicheln mit Y-Motiv. Variante a. DODATEK V dodatku obravnavam še 22 jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom, ki se v podrobnostih razlikujejo od osnovne različice a. Razdelil sem jih na nadaljnih 14 različic - od b do o. Zaporedna številka najdišča ustreza številki na si. 5. Različica b (SI. 1: b) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide rezilno rebro. Srednje se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Nad osnovo ročaja sta dve poševni rebri. 1. Poljanci II, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp. Bulat 1973-1975, 10, 23, t. 6: 4, teža 100 g. Datacija: Horizont Veliko Nabrde. Različica c (SI. 1: c) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y. Nad njim je prečno rebro, ki povezuje notranje in hrbtno rebro. 2. Keszdhidegkut, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 cel srp. Mozsolics 1985, 135 ss, t. 33: 10. Datacija: Horizont Kurd. Različica d (SI. 1: d) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na izrastku je gumb. 3. Stari Kostolac, Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 31, t. 12: 165, teža 75,8 g. Datacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica e (SI. 1: e) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče zavije v rezilo in se pod hrbtnim rebrom zaključi. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. 4. Črmošnjice, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, 148 ss, 153, t. 55: 34; 147: 12, teža 90,5 g. 5. Privina Glava, Srbija, Srem, 1 cel srp. Vasič 1994, 29, t. 10: 137, teža 201,1 g.7 6. Sumatac I, Bosna in Hercegovina, Krajina, depo, 1 cel srp. Truhelka 1893, si. 10; 7. Topličica II, Hrvaška, okraj Krapina, depo, 1 fragment srpa. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 75B: 5, teža 102,75 g. Datacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica f (SI. 1: f) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro lomeče preide v rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. 8. Augsdorf, Avstrija, Koroška, depo, 1 fragment srpa. Primas 1986, 91, t. 29: 514.8 Datacija: Tretja žarnogrobiščna stopnja. Različica g (SI. 1: g) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro lomeče preide v rezilno rebro, kije "podaljšano" do izrastka. Srednje rebro se pri izrastku, kije na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. zunanjim rebrom. 7 Na fotografiji pri Garašaninovi (1954, t. 15: 5) se notranje ročajno rebro ne združi s hrbtnim rebrom. s Kljub temu, da ni ohranjen spodnji del ročaja, ga obravnavam kot srp z Y- ornamentom. 9. Jakovo, Srbija, Srem, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 28, t. 7: 96, teža 89,6 g. Datacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica h (SI. 1: h) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro lomeče preide v rezilno rebro, pod katerim vzporedno poteka še eno rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Nad srednjim Y- ročajnim rebrom je pet prečnih reber. 10. Band, Romunija, Transilvanija, okraj Mure?, depo, 1 fragment srpa. Petrescu-Dimbovita 1978, 113 s, t. 80B: 13.9 Datacija: Stopnja Sušeni. Različica i (SI. 1: i) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Rezilo je gladko, brez rezilnega rebra. 11. Kurd, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 140 s, t. 23: 4. 12. Drslavice II, Moravska, depo, 1 fragment srpa. Rihovsky 1989, 55, t. 13: 213. 13. Otok Privlaka, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Holste 1951, 5 s, t. 6: ll.10 Datacija: Horizont Kurd oz. Drslavice oz. Veliko Nabrde. Različica j (SI. 1: )) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro se odkloni v rezi- lo in se združi s hrbtnim rebrom. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. 14. Brodski Varoš-Jarača, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 65: 2, teža 133,3 g. 15. Slavonski Brod-Livadičeva ulica. Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Miškiv 1982, 172, t. 5: 5. Datacija: Horizont Veliko Nabrde. Različica k (SI. 1: k) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na rezilu je eno rebro. 16. "Rosenheim", Nemčija, Bavarska, nezanesljivi najdiščni podatki, 1 cel srp. Primas 1986, 90, t. 29: 511, teža 250 g. Različica 1 (SI. 1: l) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na rezilu sta dve rebri. 5. Privina Glava, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 29, t. 10: 136, teža 143,6 g." 17. Veliko Središle III, Srbija, Banat, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 30, t. 11: 159, teža 42,5 g. Datacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica m (SI. 1: m) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do 9 Gl. op. 8. 10 Pri Vinski-Gasparini (1973, 182 s, t. 27-29) ni objavljen. 11 Na fotografiji pri Garašaninovi (1954, t. 15: 6) Y-motiva in začetka tretjega rezilnega rebra ni videti. SI. 5: Karta razprostranjenosti jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom. Različice b-o. Abb. 5: Verbreitungskarte der Griffzungelnsicheln mit Y-Motiv. Varianten b-o. hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. zunanjim rebrom. Na rezilu sta dve rebri. Nad srednjim Y- ročajnim rebrom so tri prečna rebra. 18. Futog, Srbija, Bačka, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 27, t. 7: 92, teža 78,7 g. Dotacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica n (SI. 1: n) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. zunanjim rebrom. Na rezilu so tri rebra. 19. Bizovac, HrvaŠka, Slavonija, depo, 2 cela srpa. a. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 40: 3, teža 149,2 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 41: 3, teža 159,5 g. Dotacija: Horizont Veliko Nabrde. Različica o (SI. 1: o) Opis: Na ročaju je pet reber. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na rezilu sta dve rebri. 20. Szentes II. Madžarska, županija Csongrad, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 193, t. 222: 16. Dotacija: Horizont Kurd. Srpa iz Sremske Mitrovice (Vasič 1994, 30 s, t. 12: 164) zaradi napačne risbe ne upoštevam, cfr. Balen-Letunič 1988, t. 1: 3.12 Srpe različic b-d bi po tipološki shemi Petres-cu-Dimbovi{e (1978) uvrstili v različico Uioara 2 a, srpe različic f-h v tip Uioara 2, srpe različic e in j v tip Uioara 4, srpe različic i in k-n v tip Ui- 12 Dubravka Balen-Letunič je na mojo prošnjo še enkrat pogledala srp in potrdila neustreznost Vasičeve risbe. oara 1 in srpe različice o v tip Uioara 5. Posamezni srpi različic b-d, i in k-o bi se pojavljali že v stopnji Uriu, večina pa bi bila datirana v stopnjo Sušeni, kamor bi bili datirani tudi srpi različic e-h in j (Petrescu-Dimbovita 1978, 53 ss). Depoji, v katerih se pojavljajo srpi različic b-o, so večinoma datirani v drugo žarnogrobiščno stopnjo oz. horizont Veliko Nabrde/Kurd/Suse-ni. Izjemi sta depoja Drslavice II, ki je datiran v horizont Drslavice, in Augsdorf, ki je datiran v tretjo žarnogrobiščno stopnjo. Časovno se torej ti srpi večinoma ujemajo z različico a. Tudi njihova razprostranjenost se razen primerkov iz "Rosenheima", Drslavic, Szentesa II in Banda, ki so precej oddaljeni, pokriva z različico a (si. 5). Zahvale Dubravki Balen-Letunič, Arheološki muzej, Zagreb se zahvaljujem za podatke o težah za srpe iz depojev Bizovac, Brodski Varoš, Budinščina, Li-sine, Otok-Privlaka, Podcrkavlje-Slavonski Brod, Topličica I, II in Veliko Nabrde; Jasni Šimič, Muzej Slavonije, Osijek za podatke o težah za srpe iz depoja Poljanci II; Draganu Božiču pa za skice in podatke o težah za srpe iz depoja iz okolice Blatnega jezera. ANGELI, W. in H. NEUNINGER 1964, Ein urnenfelder-zeitlicher Depotfund aus der Gegend des Plattensees. -Miti. Anthr. Ges. 93-94, 77 ss. BALEN-LETUNIČ, D. 1988, Nekoliko ostava iz kasnog bron-čanog doba na području Srijema. - Vjes. Arh. muz. Zag. 21, 5 ss. BRUNN, W. A. von 1958, Der Schatz von Frankleben und die mitteldeutsehe Siehelfunde. - Praehist. Ztsclir. 36, 1 ss. BULAT. M. 1973-1975, Kasnobrončanodobni depo iz Polja- naca na Savi. - Osj. zbor. 14-15, 3 ss. ČERČE, P. in I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronaste dobe. - V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Kat. in mono-gr. 29, 129 ss. GARAŠANIN, D. 1954, Katalog metala. - Praistorija 1. HANSEN, S. 1994, Studien zu den Metalldeponierungen wahrend der alteren Urnenfelderzeit zwischen Rhonetal und Karpa-tenbecken. - Univforseh. z. prahist. Arch. 21. HOLSTE, E 1951 ,Hortfunde Siidosteuropas. - Marburg/Lahn. HOLSTE, E 1962, Zur Chronologie der sudosteuropaischen Depotfunde der Urnenfelderzeit. - Marburg/Lahn. MIŠKIV, I. 1982, Brončanodobna ostava iz Slavonskog Broda - Livadičeva ulica. - Vijesti. Godišnjak Muzeja Brodskog Posavlja 5-6, 167 ss. MOZSOLICS, A. 1967, Bronzefunde des Karpatenbeckens. Depotfundhorizonte von Hajdusdmson und Kosziderpadlas. - Budapest. MOZSOLICS, A. 1985, Bronzefunde aus Ungarn. Depotfundhorizonte von Aranyos, Kurd und Gyermely. - Budapest. MULLER-KARPE, H. 1959, Beitriige zur Chronologie der Urnenfelderzeit nordlicli und sudliclt derAlpen. - Rom. Germ. Forsch. 22. N1KOLIČ, V. 1962, Nekoliko predmeta bakarnog i bronza-nog doba iz severozapadne Bosne. - Zbor. kraj. muz. 1, 67 ss. PETRESCU-DtMBOVITA, m. 1978, Die Sicheln in Rumanien mit Corpus der jung- und spatbronzezeitlichen Horte Rumaniens. • Prahistorische Bronzefunde 18/1. PRIMAS, M. 1986, Die Sicheln in Mitteleuropa 1. (Osterreich, Schweiz, Siiddeutschland). - Prahistorische Bronzefunde 18/2. RIHOVSKY, J. 1989, Die Sicheln in Mahren. - Prahistorische Bronzefunde 18/3. SALAJIČ-JANČEVSKI, S. 1983, Novi arheološki lokaliteti i nalazi. - Vijesti. Godišnjak Muzeja Brodskog Posavlja 7, 123 ss. SCHAUER, P. 1974, Der urnenfelderzeitliche Depotfund von Dolina, Gde. und Kr. Nova Gradiška, Kroatien. -Jb. Rom. Germ. Zentmus. 21, 93 ss. SOMMERFELD, Ch. 1994, Geriitegeld Sichel. Studien zur monetaren Struktur bronzezeitliclier Horte im nordlichen Mitteleuropa. - Vorgesch. Forsch. 19. ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe. - V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Kat. in monogr. 29, 29 ss. TERŽAN, B. 1988-1989, Kolokvij - Bronasta doba v Sloveniji. Lendava, 12.-15. november 1986. - Arh. vest. 39-40, 111 ss. TRAMPUŽ OREL, N., M. DOBERŠEK, D. J. HEATH in V. HUDNIK 1996, Archaometallurgische Untersuehun-gen an Sicheln aus spatbronzezeitlichen Hortfunden Slo-weniens. - Praehist. Ztschr. 71/2, 176 ss. TRUHELKA, Č. 1893, Ein Depotfund der Bronzezeil aus Šumetac bei Podzvizd (Bezirk Cazin). - Wiss. Mitt. Bos. Herz. 1, 35 ss. VASIČ, R. 1982, Spatbronzezeitliehc und alterhallstattzeit-liche Hortfunde im ostlichen Jugoslawicn. - V: Siidosteu-ropa zwisclten 1600und lOOOv.Chr., Prahistorische Archaolo-gie in Siidosteuropa 1, 267 ss. VASIČ, R. 1994, Die Sicheln im Zentralbalkan (Vojvodina. Serbien, Kosovo und Mazedonien). - Prahistorische Bronzefunde 18/5. VIDOVIČ, J. 1988-1989, Brončano doba Medimurja. - Arh. vest. 39-40, 453 ss. VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. - Monografije 1. Bronzezeitliche Griffzungensicheln mit Y-Motiv Zusammenfassung Auf dem Kolloquium uber Die Bronzezeit in Slowenien in Lendava habe ich meinen Vorschlag einer Typologie der bron-zezeitlichen Sicheln vom Bereich Sloweniens vorgestellt (Teržan 1988-1989, 112, 114). Ich habe sie in drei Gruppen einge-teilt, und zwar in archaische, Knopf- und Griffzungensicheln. Innerhalb dieser Gruppen habe ich sie in Typen ge-gliedert und diese vviederum in Varianten - nach der Zahl und dem Verlauf der Griff- bzw. Klingenrippen, nach dem "Motiv", den diese Rippen bilden, und nach der Gestaltung der Basis des Sichelgriffs. Unter den in Slowenien gefundenen Sicheln sind die Griffzungensicheln vorherrschend. Um mir davon ein moglichst vollstandiges Bild verschaffen zu konnen, habe ich den Ge-genstand meiner Untersuchung auf das gesamte Verbreitungs-gebiet dieser Sichelgruppe erweitert, das ist, grob gesagt, Mitteleuropa. Die Griffzungensicheln aus Rumanien hat Petrescu-Dimbovita (1978, 26 ff) typologisch bearbeitet. Sein Typologisches Schema haben bei der Untersuchung suddeutscher, oster-reichischer und schweizer Griffzungensicheln auch Primas (1984, 84 ff) und bei der Erforschung der zentralbalkani-schen Vasič (1994, 25 ff) beriicksichtigt. Fiir die Sicheln der Variante Uioara 2 a, wozu man auch die Sicheln der Variante a ziihlen konnte, die ich im folgen-den behandeln werde, sind drei Griffrippen und ein sanft gebogener Ubergang der inneren Griffrippe in die Klingen-rippe charakteristisch. Die mittlere Griffrippe kann sehr un-terschiedlich geformt sein und daruber konnen auch Quer-rippen angebracht sein. Die Rippen sind glatt, fein gekerbt oder weisen Alveolen auf. Die Griffbasis ist gerade und hat eine halbrunde oder dreieckige Einbuchtung (Petrescu-Dimbo-vi(a 1978,30 ff). Primas unterscheidet innerhalb der Variante Uioara 2 a noch eine Variante mit "GuBdekor" und eine Son-derform Hallstatt 1 (Primas 1986, 91 f). Rihovsky ordnete die mahrischen Sicheln mit diesen Merkmalen der Gruppe V, Typ 1, Variante b zu (Rihovsky 1989, 77 f). In Rumanien treten einzelne Sicheln der Variante Uioara 2 a schon in der Uriu-Stufe auf, die Mehrzahl wird aller-dings in die Suseni-Stufe datiert (Petrescu-Dimbovita 1978, 53, 55). Die mahrischen Sicheln der Gruppe V, Typ 1, Variante b werden groBtenteils in den Horizont Drslavice ein-geordnet, der kleinere Teil dagegen in den Horizont Pfes-tavlky, nur vereinzelt kamen sie noch spater vor (Rihovsky 1989, 85). Alle Depotfunde vom Zentralbalkan mit Griffzungensicheln werden in die zweite Phase der Jungbronze-zeit nach Vasič datiert (Vasič 1982; 1994, 3 ff, 40). Sicheln der Variante Uioara 2 a sind in weiten Teilen Mit-teleuropas verbreitet, und zwar von Osterreich bis zur kar-patischen Ukraine (Petrescu-Dimbovita 1978,32; Primas 1986, 102; Rihovsky 1989, 88; Vasič 1994, 41). Variante a (Abb. 1: a) Innerhalb einzelner Typen und Varianten Uioara ist schon auf den ersten Blick eine groBe Mannigfaltigkeit zu erken-nen, daher erscheint mir eine detaillierte Einteilung sinn-voll. Im folgenden mochte ich eine Variante der Sicheln der Variante Uioara 2 a vorstellen, die ich vorlaufig Variante a gcnannt habe. Charakteristisch fur diese Sicheln sind drei Griffrippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort und die innere Griffrippe lauft eben-falls sanft gebogen in eine mehr oder weniger ausgepragte Klingenrippe fort. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich an der Ubergangsstelle von der auBeren Griffrippe in die Klingenruckenrippe befindet, nach rechts und links; die beiden Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Die Rippen sind glatt, fein gekerbt oder sind mit Alveolen versehen. Die Griffbasis ist mehr oder weniger gerade. Fundortverzeichnis S. S. 28 f. Die fortlaufende Nummer entspricht der Nummer auf Abb. 4. Von den 71 Sicheln der behandelten Variante stammen 69 von 48 Depotfunden, zwei stellen dagegen Einzelfunde dar. Vollstandig erhalten sind 34 Sicheln. Als vollstandig betrach-te ich solche, die als Ganzes erhalten zu sein scheinen, un-geachtet ihres VerschleiBes bzw. ihres Erhaltungszustandes. Die Lange und die Hohe der Sicheln sowie die Breite der Griffe habe ich anhand von Zeichnungen und Photo-graphien bestimmt. Die Lange bildet die Entfernung zwi-schen den Parallelen vom rechten Griffrand bis zum AuBenrand der Sichelspitze. Bei 22 Sicheln betragt sie von 15,4 bis 19,7 cm, d.h. 17,6 cm im Durchschnitt. Die Hohe ist die Senkrechte zwischen der Griffbasis und dem hochsten Punkt an der Klingenruckenrippe. Bei 41 Exem-plaren betragt sie von 8,6 bis 12 cm, im Durchschnitt also 10,5 cm. Die Breite von 48 Griffen betragt zwischen 2,6 und 3 cm, durchschnittlich 2,8 cm. Bei der Mehrzahl der Sicheln reicht die Klingenspitze unter dcm Dorn und ist zur Griffbasis gerichtet. Bei Exemplaren aus Budinščina (Fundortverzeichnis 12b), DraBurg, einem un-bekannten Fundort in Bosnien und Herzegowina, Nova Bingula (28a,b), Poljanci II (34a), Szarazd I, Tab (40b) und Topličica I befindet sich die Sichelspitze oberhalb des Dorns. Bei diesen Sicheln und den Sicheln aus Belica (4a), Budinščina (12c), Podcrkavlje-Slavonski Brod und Topličica I verjiingt sich die Spitze und ist angehoben. Die besagten Abweichungen sind infolge von Scharfen und Hammern entstanden (von Brunn 1958, 9; Sommerfeld 1994, 169 ff). Wie die arhaome-tallurgischen Analysen von 189 Sicheln aus Slowenien erge-ben haben, betragt der Zinngehalt meist zwischen 3 und 4% und ist niedriger als bei Beilen (6-7%). Offensichtlich ver-wendete man bei der Herstellung von Sicheln absichtlich Bronze mit niedrigen Zinnwerten, die dadurch weicher und dehn-barer ist und sich zu mehrmaligem Schmieden und Schlei-fen eignet (Tampuž Orel et al. 1996, 179 ff). Bei Sicheln aus Črmošnjice, Donji Petrovci II und Nova Bingula (28b) ist die Klingenspitze abgeschliffen; diese Sicheln sind schon auf den ersten Blick kurz, ihre Langen liegen unter dem Durchschnitt (15,4, 16, 15,5 cm). Bei einigen sind die Klingen sehr abgenutzt, wie z.B. bei den Sicheln aus Budinščina (12b), DraBburg, Szarazd I, von einem unbekannten Fundort in Bosnien und Herzegowina und Topličica I. An der Sichel aus Nova Bingula ist der Zustand vor dem Knick gut erkenn-bar; die Klingenschneide weist gezahnte Gebrauchsspuren auf, die Spitze ist leicht angehoben und die Klinge hat ei- nen Sprung. Das ist zugleich ein Bevveis dafiir, daB sie auch als landwirtschaftliches Gerat gebraucht wurden. Von der VerschleiBstufe ist auch das Gewicht abhangig. Es gelang mir, die Gewichtangaben von 25 ganzen Sicheln zusammenzustellen. Dieses schwankt zwischen 100,53 und 178,78 g, und betragt im Durchschnitt 137,55 g (Abb. 2). Ich habe versucht festzustellen, ob es eine bestimmte Proportion zwischen dem Gewicht und der GroBe einer Sichel gibt. Den Versuch habe ich mit den neun besterhaltenen Sicheln durchgefuhrt, deren Gewicht und Dimensionen mir bekannt sind - sie stammen aus Bingola-Divoš, Debeli vrh oberhalb von Predgrad (15a,b), Dobrinci, Futog (19a), einem unbe-kannten Fundort in Serbien, Popinci II. Udje (43a) und Veliko Središte II. Wie man der Abbildung 3 entnehmen kann, ist diese Relation zum Teil vorhanden (Sicheln Nr. 15b, 27 und 45), sie ist aber nicht die Regel. Eine Disproportion laBt sich entweder durch verschiedene chemische Zusammense-tzungen oder, was wahrscheinlicher ist, durch die verschiedene Dicke und nicht zuletzt durch den unterschiedlichen VerschleiBgrad erklaren. Die Rippen sind groBtenteils glatt, bei 21 Exemplaren sind sie verziert. An 18 Sicheln sind Alveolen (Bakoca, Belica (4c). Berzence, Bizovac (7a,b), Umgebungvon Bonyhad, Budinščina (12b), Debeli vrh oberhalb von Predgrad (15a), DraBburg, Futog (19b), Otok-Privlaka, Peterd, Poljanci II (34b), Privina Glava (36b), Szarazd I, Topličica I, Topličica II (42a,b), an drei dagegen Kerben (Belica (4a,b), Čermo-žiše (13b)) angebracht. Kleine Locher finden sich an drei Sicheln: in zwei Fallen ist der Griff durchliichert (Bizovac (7a) und Rudnik), in einem hingegen die Klinge (Dobrinci). Die Sicheln waren auf zwei Weisen gegossen. Den Zeich-nungen und Photographien nach zu urteilen, ist die Weise vorherrschend, wo sich die EinguBstelle am Dorn befindet. In diesem Fall ist der Dorn massiv und von weitwinkliger Form. Jedoch ist dies nicht die Regel, was zwei Exemplare aus Bizovec (7b) und DraBburg beweisen, wo die EinguBstelle an der Klingenruckenrippe liegt. Das ist das zweite GieBver-fahren. Auf diese Weise gegossene Sicheln haben gewohn-lich einen kleineren Dorn von dreieckiger Form (Belica 4a,b,c), Budinščina (12b), Topličica II (42a). Man wird in Zukunft noch feststellen miissen, ob es sich bei den beiden Verfa-hren um ein chronologisches oder ein geographischcs Merkmal handelt; bei der mittelbronzezeitlichen Sichel vom Depot-fund Dunaujviros-Kosziderpadlas II (Mozsolics 1967, 134 f, Taf. 49: 10) und einem Parallelstuck aus dem FluB Ljubljanica bei Blatna Brezovica (Šinkovec 1995, 125, Taf. 144: 8) beispielsweise befindet sich die EinguBstelle am Dorn. Von 48 Depotfunden, wo diese Variante auftritt, werden 44 in die zweite Phase der Jungbronzezeit (nach Vasič) bzw. in den Horizont Veliko Nabrde (nach Vinski-Gasparini) oder Kurd (nach Mozsolics) datiert. Die Depotfunde, die dem fol-genden Horizont zugewiesen werden, sind: Baia Mare (Horizont Jupalnic), Belica, Lisine (Horizont Kloštar Ivanič) und Čermožiše. Die Zusammensetzung der rumanischen Depotfunde ist fraglich, die drei restliehen enthalten neben Neu-heiten (Belica und Čermožiše - Beile mil Y-Motiv, Lisine -ein Schwert, vergleichbar mit dem Typ Locras) hauptsach-lich Gegenstande, die fiir die zweite Jungbronzezeit charak-teristiseh sind. Zeitlich sind also die Griffzungensicheln mit Y-Motiv der Variante a typische Vertreter der Stufe Ha Al. Die behandelten Sicheln sind in Transdanubien, Ostslo-wenien, im Kroatischen Zagorje, in Medimurje, Slawonien, Srem, Nordwestbosnien und Nordserbien verbreitet. Etwas weiter entfernt sind die beiden Exemplare vom Burgcnland und Niederosterreich, von sehr weit her stammt die Sichel aus Rumanien (Abb. 4). Die Verbreitung ist demnach auf ein relativ kleines Gebict begrenzt und spricht fur einen ge-schlossenen Wirtschafts- oder Produktionskreis. ANHANG Im Anhang werde ich noch 22 Sicheln mit Y-Motiv be-handeln, die sich in Details von der Variante a unterschei-den. Ich habe sie in 14 weitere Varianten untergegliedert -von b bis o. Die fortlaufende Nummer des Fundortes (s. S. 33 ff). entspricht der Nummer auf Abb. 5. Variante b (Abb. 1: b) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe liiuft gebogen in die Klingenruckenrippe fort und die innere Griffrippe lauft sanft gebogen in die Klin-genrippe fort. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe liegt, nach rechts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Uber der Griffbasis befinden sich zwei Schragrippen. Zeitstellung: Horizont Veliko Nabrde. Variante c (Abb. 1: c) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe lauft, ebenfalls sanft gebogen, in die Klingenrippe fort. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach rechts und links. Dariiber ist eine Ouerrippe angebracht, die die innere Griffrippe mit der Klingenruckenrippe verbindet. Zeitstellung: Horizont Kurd. Variante d (Abb. 1: d) Beschreibung: Der Griff weist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort und die innere Griffrippe, ebenfalls sanft gebogen, in die Klingenrippe. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe liegt, nach rechts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Am Dorn befindet sich ein Knopf. Zeitstellung: Zweite Phase der Jungbronzezeit. Variante e (Abb. 1: e) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe deutet nur eine Krummung zur Klinge hin an, endet aber unter der Klingenruckenrippe. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach rechts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Zeitstellung: Zweite Phase der Jungbronzezeit. Variante f (Abb. 1: f) Beschreibung: Am Ciriff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe lauft dagegen mit einem Knick in die Klingenrippe fort. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schen-kel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Zeitstellung: Dritte Phase der Jungbronzezeit. Variante g (Abb. 1: g) Beschreibung: Der Griff hat drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe lauft dagegen mit einem Knick in die Klingenrippe fort, die bis zum Dorn "verlangert" ist. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der auBeren Zungenrippe zusammen. Zeitstellung: Zweite Phase der Jungbronzezeit. Variante h (Abb. 1: h) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingeruckenrippe fort, die innere Griffrippe geht indes mit einem Knick in die Klingenrippe iiber, unter der parallel noch eine Rippe verlauft. Die mittlere Griffrippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Uber der mittleren Y-Griffrippe sind fiinf Ouerrippen angebracht. Zeitstellung: Stufe Sušeni. Variante i (Abb. 1: i) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft hingegen geradeaus zur Klingenruckenrippe fort oder hinein. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Die Klinge ist glatt und hat kei-ne Klingenrippe. Zeitstellung: Horizont Kurd bzw. Drslavice bzw. Veliko Nabrde. Variante j (Abb. 1: j) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe liiuft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe deutet nur eine Biegung zur Klinge hin an, vereinigt sich aber mit der Klingenruckenrippe. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. Die Klinge ist glatt und hat keine Klingenrippe. Zeitstellung: Horizont Veliko Nabrde. Variante k (Abb. 1: k) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe lauft indes geradeaus zur Klingenruckenrippe fort bzw. hinein. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. An der Klinge befindet sich eine Rippe. Variante I (Abb. 1: 1) Beschreibung: Der Griff weist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe lauft sanft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft geradeaus zur Klingenruckenrippe fort bzw. hinein. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenruckenrippe zusammen. An der Klinge befinden sich zwei Rippen. Zeitstellung: Zweite Phase der Jungbronzezeit. Variante m (Abb. 1: m) Beschreibung: Der Griff weist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe lauft indes geradeaus zur Klingenruckenrippe fort bzw. hinein. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der auBeren Zungenrippe zusammen. An der Klinge befinden sich zwei Rippen. Uber der mittleren Y-Griffrippe sind drei Ouerrippen angebracht. Zeitstellung: Zweite Phase der Jungbronzezeit. Variante n (Abb. 1: n) Beschreibung: Der Griff weist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe liiuft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft geradeaus zur Klingenruckenrippe fort bzw. hinein. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der auBeren Zungenrippe zusammen. An der Klinge befinden sich drei Rippen. Zeitstellung: Horizont Veliko Nabrde. Variante o (Abb. 1: o) Beschreibung: Am Griff befinden sich fiinf Rippen. Die auBere Griffrippe liiuft gebogen in die Klingenruckenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft geradeaus zur Klingenruckenrippe fort bzw. hinein. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenruckenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenrucke- nrippe zusammen. An der Klinge befinden sich zwei Rippen. Zeitstellung: Horizont Kurd. Die Sichel aus Sremska Mitrovica (Vasič 1994, 30 f, Taf. 12: 164) habe ich aufgrund der falschen Zeichnung nicht beriicksichtigt, vgl. Balen-Letunič 1988, Taf. 1: 3. Die Sicheln der Varianten b-d konnte man nach dem typo-logischen Schema Petrescu-Dimbovitas (1978) der Variante Uioara 2 a zuordnen, die Sicheln der Varianten f-h dem Typ Uioara 2, die Sicheln der Varianten e und j dem Typ Uioara 4, die Sicheln der Varianten i und k-n dem Typ Uioara 1 und die Sicheln der Variante o dem Typ Uioara 5. Einzelne Si- cheln der Varianten b-d, i und k-o kamen schon in der Stufe Uriu vor, die Mehrzahl konnte man allerdings in die Stufe Sušeni datieren, der man auch die Sicheln der Varianten e-h und j zuweisen wiirde (Petrescu- DimboviJja 1978, 53 ff). Die Depotfunde, wo Sicheln der Varianten b-o vorkom-men, sind groBtenteils in die zweite Phase der Jungbronzezeit bzw. in den Horizont Veliko Nabrde/Kurd/Suseni da-tiert. Eine Ausnahme bilden der Depotfund Drslavice II, der in den Horizont Drslavice datiert ist, und Augsdorf, der in die dritte Phase der Jungbronzezeit fallt. Zeitlich stimmen diese Sicheln also groBtenteils mit der Variante a uberein. Auch ihre Verbreitungstimmt, ausgenommen der Exemplare aus "Rosenheim", Drslavice, Szentes II und Band, die ziemlich weit entfernt sind, mit der Variante a uberein (Abb. 5). Primož Pavlin Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana