Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (8/18 °C) bo pretežno oblačno, v soboto (4/13 °C) delno, v nedeljo (5/15 °C) pa spet pretežno oblačno. Četrtek, 26. oktobra 2017 številka 43 | leto 64 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l =o ■u-t ifo :o TAKO mislim Za Panasonic vgradne V teh dneh se je v medijih pojavilo več informacij, da je Gorenje nehalo proizvajati izdelke za Panasonic, za katerega je proizvajalo pralne stroje in samo- stojne hladilnike. Gre za okoli pol leta staro informacijo, o kateri smo že poročali, saj se je Panasonic takrat umaknil z evropskega trga bele tehnike. Nekomu je očitno ustrezalo pogrevanje te teme. Se pa Gorenje trenutno pogovarja s Panasonicom za nadaljnje sodelovanje, in sicer proizvo- ^atcrftiTrtiitf 3n t>« TPi«i>ijf£>Cfiii i^ptact)/ frtrtibt «rut Furtjm Jlufjliguu^ tttgef«ii0 w<»fj. jftm t»ir X.tc4* ruti »lit) ein prcStif vem rtifi (ilt©lrtubcn/gcfldif/tiHt^ pbvle potrtim m 3Uititurtt. 2ltmFr4tftt p«t>uu;l?V proračunu so si sicer zagotovili za551 evrov povprečnine, po besedah predsednika skupnosti občin Bojana Kontiča bi ta morala znašati 609 evrov. višini povprečnine zahteval od države tudi, da se izdela načrt, s katerim se bo začrtal prehod na realno izračunano višino po-vprečnine. Kontič zavrača tudi argumente vlade: »Ti so prevečkrat streseni iz rokava, češ da občine dobro poslujemo in imamo celo presežke med prihodki in odhodki. Kako pa naj bi delali drugače, saj 5. januarja, recimo, izplačujemo plače v vrtcih. In kako bi jih, če ne bi bilo teh presežkov. Na drugi strani si ne znam predstavljati, kako bi vodili naložbe s pomočjo nepovratnih sredstev. Že dolgo opozarjamo, da dobivamo ta sredstva z zamudo, izvajalce pa seveda moramo poplačati,« pravi Kontič, ki zavrača tudi argument, da se je občinam uspelo v zadnjem času precej razdolžiti. Razlog tiči po njegovem v razpisih, ki jih ni bilo, saj Slovenija zelo slabo izvaja trenutno finančno perspektivo. Kar pa vsekakor ni dobro in bi se bilo dobro pripraviti na prihajajoče čase, ko bo znova več razpisov, občine pa si bodo vsekakor morale zagoto- > Občine, ki ne morejo zagotoviti lastnih virov pri naložbah, se ne morejo prijavljati na evropske in državne razpise. >Bodo občine prisiljene pripravljati proračune, ki ne bodo naravnani razvojno? viti sredstva za lastno udeležbo pri projektih (ta je vedno obvezna). Krediti pa so seveda tudi omejeni. Kako torej naj občina vlaga, če nima sredstev za lastno udeležbo, četudi bi lahko dobila projekte, ki so financirani v višini celo do 80 odstotkov nepovratnega denarja. Velenje je bilo na tem področju svetla izjema, tudi v teh letih je namreč intenzivno vlagalo, s pametnim načrtovanjem pa jim je uspelo, da so v zadnjih sedmih letih naredili za 110 milijonov evrov naložb in zanje najeli le za osem milijonov evrov kredita. Skratka, napredek je sicer dosežen, a še vedno daleč od tistega, kar občine za svoje delovanje od države pričakujejo. Šmartno ob Paki - evropsko središče Martinovih mest Evropska poslanca Tanja Fajon in Knut Fleckenstein obiskala Šmartno ob Paki - Okolje ima možnosti, a brez sodelovanja in povezovanja ne bo šlo Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 20. oktobra - Na povabilo poslanca stranke SD v državnem zboru Jana Škoberneta sta se v občini Šmartno ob Paki mudila evroposlanca SD Tanja Fajon in Knut Fleckenstein, hkrati tudi podpredsednik evropskih socialistov. Osrednja tema njunega obiska je bila okrogla miza na temo Šmartno ob Paki - evropsko središče Martinovih mest v tamkajšnji dvorani Marof. »Razvojna priložnost občine Šmartno ob Paki je gotovo butič-ni turizem. Ko smo Socialni demokrati razmišljali, kako spodbuditi to razvojno priložnost, se nam je zdela ideja o povezovanju mest z imenom sv. Martina ena najprimernejših. Martinovih mest je v Evropi več kot sto, in če jih povežemo z znamko sv. Martina, postavimo Šmartno ob Paki na evropski zemljevid, posledica Rekli so > Tanja Fa- jon: »V prekrasnem dnevu sem imela priložnost spoznati to čudovito, razgibano, barvito pokrajino z vinogradi in poskusiti del kulinarične in vinarske ponudbe. Vina, ki smo jih poskusili, so izjemno kakovostna in brez pomislekov, z veliko željo bi sem pripeljala tuje goste. Želim si slišati, da so ljudje izkoristili priložnost za razvoj butičnega turizma.« tega pa so nova delovna mesta, priložnosti za male proizvajalce ...« Škoberne je zagotovil, da dogodek ne sodi samo k predvolilnim aktivnostim, ampak gre za resno razvojno priložnost, ki jo želijo SD-jevci tudi s pomočjo evropskega denarja pripeljati v okolje spodnjega toka reke Pake. Da je ideja fantastična, sta menila tudi Fajonova in Fleckenstein. Prepričana sta, da ima okolje za to vse možnosti, in če bodo prizadevanja obrodila sadove, bosta idejo podprla ter z veseljem pomagala. »Priložnosti in možnosti zagotovo obstajajo, pri vsakem takem projektu pa stojijo v ozadju ljudje. Ti morajo to zgodbo nadaljevati, ti si morajo to želeti, biti inovativni, kreativni. A kljub temu brez povezovanja in sodelovanja ne bo šlo,« sta menila. Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je med drugim povedal, da ideja o evropskem mreženju Martinovih mest ni nova in da so v lokalni skupnosti v zvezi s tem že naredili nekaj korakov. Imajo ideje, projekte, nastavke, vendar bodo pogumne načrte lahko uresničili le ob podpori države in EU, »saj z denarjem, ki ga za občine name- nja država, lahko v manjše, kot je recimo naša, postavimo le kakšno avtobusno postajo, ekološki otok.« Nekaj uspešnih zgodb v okolju že imajo in na njih bodo gradili svojo prihodnost. Evroposlanca sta se nato mudila tudi v občini Šoštanj, kjer sta si med drugim ogledala dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju. a Rezarja kazensko ovadili Topolšica - Na zunanjem oddelku Okrožnega državnega tožilstva Celje v Velenju so potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo za bivšega direktorja Bolnišnice Topolšica primarija Leopolda Rezarja. Vložila jo je bolnišnica. Osnova za kazensko ovadbo je revizija Računskega sodišča RS. Ta je namreč potrdila vrsto nepravilnosti v poslovanju zdravstvene ustanove v letih, ko jo je vodil Rezar. a tp AKTUALNO 3 Volitve 2017 O predsedniku republike bo dokončno odločil drugi krog, čeprav so nekatere javnomnenjske napovedi aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju napovedovale zmago že minulo nedeljo. Analitiki med drugim ocenjujejo, da je razloge za nekoliko drugačen izid mogoče iskati v nizki volilni udeležbi. Pahorju so zmago v prvem krogu odnesle tudi kritike Janeza Janše in Milana Kučana. Kljub temu gre Pahor v drugi krog volitev, ki bo 12. novembra, z velikim naskokom pred Marjanom Šarcem, a še vedno so možna presenečenja. Glasovanje na volitvah v nedeljo, 22. oktobra - delni izidi: 1. Borut Pahor 47,07 %, 2. Marjan Šarec 24,96 %, 3. Romana Tomc 13,74 %, 4. Ljudmila Novak 7,16 %, 5. Andrej Šiško 2,22 %, 6. Boris Popovič 1,79 %, 7. dr. Maja Makovec Brenčič 1,72 %,8. Suzana Lara Krause 0,77 %, 9. Angela (Angelca) Likovič 0,58 %. Tukajšnji volilni okraji Velenje I Velenje 2 Mozirje Borut Pahor 53,21 47,97 36,18 Marjan Šarec 22,42 23,56 34,22 Romana Tomc 13,49 16,03 16,90 Ljudmila Novak 5,00 6,70 8,48 Andrej Šiško 1,94 2,23 1,50 Boris Popovič 0,93 0,93 0,47 Dr. Maja Makovec Brenčič 1,38 1,31 1,05 Sara Lara Krause 0,85 0,93 0,64 Angela Likovič 0,36 0,63 0,55 Nizozemski veleposlanik navdušen nad vizijo Velenja Velenje, 18. oktobra - Prejšnjo sredo je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v mestni hiši sprejel veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji Barta Twaalfhovna. Veleposlanik je povedal, da je želel Velenje obiskati že kar nekaj časa, jesenski čas pa se mu je zaradi lepote narave zdel najprimernejši. Gostu so predstavili film o mestu ter film, v katerem so predstavljeni prihodnji projekti MO Velenje. Nad filmoma je bil navdušen, še posebej mu Na sprejemu v velenjski mestni hiši so nizozemskemu veleposlaniku v Sloveniji Bartu Twaalfhovnu izročili tudi spominsko darilo. je bila všeč vizija nadaljnjega razvoja mesta. Župan mu je predstavil tudi izzive, s katerimi se sooča lokalna skupnost. Poudaril je nujnost čimprejšnje izgradnje hitre ceste, ki bo omogočila boljše pogoje za razvoj turizma in gospodarstva. Po sprejemu v občinski upravi si je veleposlanik ogledal znamenitosti mesta ter se srečal tudi s predsednikom uprave Skupine Gorenje Franjem Bobincem. O pobudah šoštanjske Civilne iniciative Jan Škoberne, poslanec SD, je postavil pisno poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo dr. Petru Gašperšiču. Civilna iniciativa Šoštanja ga je namreč seznanila s svojimi temeljnimi zahtevami do države. Zahtevajo enakopravno in pravično obravnavo kraja in njegovih prebivalk in prebivalcev zaradi negativnih vplivov prisotnosti energetskega gospodarstva na njihov življenjski in okoljski standard. Ministra sprašuje, če so predvideni ukrepi Ministrstva za infrastrukturo za zagotovitev vsaj delne kompenzacije negativnih vplivov energetskega gospodarstva na območju občine Šoštanj in kakšna je časovnica priprave in sprejemanja Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje ter kakšen je okvir programa postopnega zapiranja ter posledično zagotavljanja sredstev za razvojno prestrukturiranje Šaleške doline. Prav tako tudi sprašuje, kako bo država zagotovila ustrezno prenovo prezračevalnih jaškov Premogovnika Velenje s ciljem zmanjšati vplive emisij in njihove prekomerne prisotnosti na teritoriju občine Šoštanj. Zahteva pa tudi učinkovito demokratično vključenost prebivalk in prebivalcev tega območja v oblikovanje strateških dokumentov in zakonodaje s področne problematike. amz 4 GOSPODARSTVO Postati najbolj zaželen upravnik v državi Mag. Aleš Vajngerl: »Habit mi predstavlja poseben izziv.« 4. septembra letos je vodenje družbe Habit, ki jo je pred tem vrsto let vodil Janko Popovič, prevzel mag. Aleš Vajngerl Milena Krstič - Planine Velenje - Družba Habit, specializirana za upravljanje stavb v etažni lastnini, ima od začetka letošnjega septembra novega vodjo. Mesto prejšnjega direktorja Janka Popoviča je prevzel Mariborčan mag. Aleš Vajngerl. V Habit je prišel iz podjetja Ra-sting, komunalni in gradbeni inženiring Maribor, v katerem se ukvarjajo z montažo števcev ter meritvami porabe in delitve stroškov vode in toplote v večstano-vanjskih stavbah. »V tem podjetju sem področje upravljanja ne- premičnin tudi dobro spoznal, saj smo z večino upravnikov poslovno sodelovali. Habit pa mi je predstavljal poseben izziv.« Pravi, da je družbo prevzel v zelo dobri kondiciji. Kako jo vidi v prihodnje? »Skupaj s sodelavci želimo podjetje, ki je sestavljeno iz treh enot v treh mestih, organizacijsko bolje povezati, poiskati sinergije in dvigniti na še višjo raven, predvsem v korist naših strank,« pravi. Družba Habit s sedežem v Velenju je lani matični firmi pripojila koprski Stavbenik, letos Suprastan Celje. Upravlja z več kot 17.000 enotami, kar jih po številu enot uvršča med tri največja upravljavska podjetja v Sloveniji. »Verjamem, da nam bo z dobro podkovanimi sodelavci uspelo doseči vse zastavljene cilje in vizijo, ki sem si jo zadal, to pa je postati najbolj zaželen upravnik v Sloveniji.« Kaj pa Velenje? V kakšno mesto je prišel? Kako ga vidi? »Pozitivno sem presenečen. Pred tem sem že pred nekaj leti v Velenje prihajal občasno zaradi službenih obveznosti. Lepo se razvija. Všeč mi je urejenost, ljudje so prijazni, vidim pa tudi, da se vedno več stavb odeva v nove fasade. V Habitu bomo skušali ta tempo še pospešiti.« ■ i i j* -V »v. f ■M i T S svečane podelitve priznanja Gorenju posebno priznanje za vrhunsko oblikovanje V sklopu Meseca oblikovanja je Gorenje na podelitvi nacionalnih nagrad za oblikovanje prejelo posebno priznanje za vztrajno uveljavljanje visokokakovostnega oblikovanja na področju bele tehnike. Predanost dizajnu vseskozi dokazujejo z inovativnimi izdelki, s katerimi so poželi že številna mednarodna oblikovalska priznanja in se tudi vseh 15 let, odkar poteka Mesec oblikovanja, uvrščali med finaliste. »V ponos nam je, da nas je žirija nagradila s posebnim priznanjem, ki potrjuje, da smo dolga leta razvijali in sooblikovali oblikovalsko stroko. S to in številnimi drugimi nagradami dokazu- jemo tudi, da smo kljub bogati tradiciji oblikovanja še vedno inovativni in trendsetterji,« je povedala Lidija Pritržnik, direktorica pro-duktnega oblikovanja v Gorenju. Posebno nagrado Brezčasno slovensko oblikovanje so na Mesecu oblikovanja prejeli že leta 2011 za inovativni pralni stroj Simple & Logical, ki je pomenil svetovno oblikovalsko novost. Prav tako se z izdelki Skupine Gorenje vsako leto uvrščajo med prejemnike prestižne mednarodne nagrade Red Dot, letos so za izdelke blagovnih znamk Gorenje in Asko prejeli kar štiri. Prenovljen Butik Grazia, prenovljena ponudba Že lani, ko je Butik Grazia praznoval 25-letnico delovanja, se je lastnica Simona Pogač odločila, da je čas za prenovo butika in ponudbe v njem. Februarja letos je butik dobil povsem drugačno, modernejšo podobo, ki je prilagojena novemu prodajnemu programu. Dolga leta so bili specializirani za prodajo spodnjega perila in kopalk, sedaj pa so se osredotočili na ženska modna oblačila. Letos, ko je minilo 20 let, odkar je Butik Grazia v Nakupovalnem centru Velenje, so že drugo leto zapored dosegli 2. mesto na natečaju MO Velenje za celostno najbolje urejen prodajni prostor v centru mesta. Čeprav so veseli, pravijo, da jim bo to izziv za prihodnje leto. Letos so v času natečaja butik s pomočjo strokovnjaka za hortikulturo Simona Ogrizka odeli v rumeno-zelene občinske barve, ideja, kako ga bodo uredili prihodnje leto, pa že zori. V Butiku Grazia se vse leto prilagajajo modnim trendom in letnim časom. Trudijo se, da je ta lepo urejen, da kupce vanj vabijo tudi z lepo urejeno izložbo, ki jo redno osvežujejo. V Butiku Grazia se lahko predstavnice nežnejšega spola vseh generacij modno oblečejo od nog do glave, izberejo pa lahko tudi kakšno elegantno V Butiku Grazia se lahko ženske modno in cenovno ugodno oblečejo v vseh letnih časih. Velik del ponudbe predstavljajo elegantna oblačila srbske znamke P...S Fashion. torbico ali modni dodatek, od rokavic do kap in šalov. Ponudbo v trgovini dopolnjujejo vsakih 10 dni. So ekskluzivni ponudnik oblačil srbske modne znamke P...S. Fashion za Šaleško regijo. Gre za ele-gantnejšo modo, visoke kakovosti, po dostopnih cenah. Vsa oblačila so narejena v srbskem Čačaku. Na območju nekdanje Jugoslavije je že 98 trgovin P...S. Fashion, v Sloveniji so samo 4. Ostalo kolekcijo, ki jo ponujajo v butiku Grazia, večinoma uvozijo iz Italije. V teh jesenskih dneh imajo pestro ponudbo izredno lepih oblek za vse priložnosti. Pred decembrskimi zabavami ob koncu leta boste pri njih našli tudi večerne obleke po sprejemljivih cenah. Bogata pa je tudi ponudba majčk, srajčk, jean-sa, jesenskih in zimskih jaken in plaščev. Trudijo se, da sledijo modnim trendom in da so cene ugodne, zato njihovi kupci niso le iz Šaleške doline. Odkar dnevno predstavljajo ponudbo na dveh Facebo-okovih profilih, izdelke pošiljajo tudi po pošti. Stranke so iz vse Slovenije, mnoge postanejo redne. Ker modni izdelki hitro poidejo, mnogi že vedo, da ne smejo čakati, saj nikoli ne nabavijo več kosov istega artikla. Kljub temu pa se trudijo, da pripravljajo tudi medsezonske prodajne akcije, da se lahko pri njih modno oble-čete še ceneje. V Butiku Grazia sledijo sodobnim trendom, prisegajo pa tudi na kakovost in sprejemljive cene. To znajo ceniti tudi njihove stranke. Evropsko tekmovanje žerjavistov Šoštanj - »Poklic žerjavistov je v naših krajih še zelo neprepoznaven, poznamo ga le tisti, ki delamo v tej panogi. Nam se zdi čisto običajno srečevati velike žerjave in velike dvigalke na gradbiščih,« pravi Adnan Saličevic iz podjetja Laky Žerjavi. Drugim pa ne. Priložnost za občudovanje teh velikih strojev bodo imeli v soboto, 4. novembra, v Šoštanju, kjer bo potekalo evropsko tekmovanja žerjavistov. Dogodek bo potekal na travniku ob Šoštanjskem jezeru od 10. ure naprej. a mkp Višja minimalna plača Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je napovedala, da se bo minimalna plača v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revščine. Kmalu bodo predstavili tudi predlog, po katerem bo denarna socialna pomoč za samske višja. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak pa je dejala, da v Sloveniji kot bogati družbi ne bi smelo biti revnih. Svoj lonček je seveda pristavil tudi 'šef upokojencev Karel Erjavec, ki je poudaril, da je treba popraviti tudi najnižje pokojnine. Upada navdušenje za zaprtje trgovin Nepovezani poslanec Andrej Čuš je s podpisi poslancev koalicije in NSi v postopek DZ vložil zahtevo za splošno razpravo o predlogu novele zakona o trgovini, po kateri bi bile trgovine z nekaj izjemami ob nedeljah zaprte. Prvo obravnavo predloga na plenarni seji DZ pričakuje novembra, nato pa decembra sprejem novele. Vendar pa je prvotno navdušenje za zakon že malce splahnelo, sploh, ko so svoje povedali tudi različni podjetniki, ki se ne zavzemajo za takšen zakon. Oglasili so še nekateri poslanci, ki so podobnega mnenja. Se je pa recimo uprava družbe Mercator v dogovoru s predstavniki delavcev odločila, da bodo 1. novembra in 25. decembra letos ter 1. januarja prihodnje leto vse Mercatorjeve trgovine v Sloveniji zaprte. Glede na odzive se zdi, da je kupcem ta tema bolj kot ne nepomembna. Javnofinančni primanjkljaj 1,9 BDP Ponovno je bil na tehtnici lanski javnofinančni primanjkljaj. Ta je tudi po drugi reviziji statističnega urada ostal na enaki ravni kot ob prvi septembrski napovedi in znaša 754 milijonov evrov ali 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Država potrebuje več presežka Fiskalni svet, ki ga vodi ekonomist Davorin Kračun, je po pregledu makroekonomskih napovedi in napovedi javnofinančnih gibanj ocenil, da so predloženi proračunski dokumenti le deloma skladni z usmeritvijo Slovenije za dosego srednjeročnega fiskalnega cilja. Proračun za prihodnje leto sicer ocenjujejo za ustrezen, strukturni napor za leti 2017 in 2019 pa po njihovem mnenju ni zadosten. Država potrebuje večji presežek za slabše čase. Fiskalni svet zato poziva vse deležnike, ki sodelujejo pri oblikovanju proračunov, da z zmernostjo prispevajo k takšnemu stanju javnih financ, ki bo omogočalo ustrezno odzivanje fiskalne politike tudi v obdobju, ko se bo gospodarska rast znižala in se bodo dodatno kopičili demografski pritiski. Odlične uvrstitve Rogle in Term Zreče Zaposleni v Uniorju Turizmu so tudi letos dosegli odlične rezultate na tekmovanjih v okviru 64. Gostinsko-turističnega zbora, ki je tokrat potekal v Kranjski Gori. Zlato priznanje sta si prislužila Katja Janžič z Rogle v pripravi in postrežbi kave in Matjaž Kovačič iz Term Zreče v poznavanju slovenskih vin. Branko Kotnik z Rogle si je »prikuhal« srebrno priznanje na tekmovanju v pripravi jedi v kotličku, medtem ko je Rok Veber, receptor iz Term Zreče, dosegel bronasto priznanje na tekmovanju hotelskih receptorjev. Združena ekipa Rogle in Term Zreče, ki so jo sestavljali vodja ekipe Metod Borovnik, natakarja Simeon Črešnar in Jasmin Nočajevič ter kuharja Aleš Bornšek in Damijan Strmšek, je v skupnem seštevku prejela srebrno priznanje v pripravi in postrežbi menija. Ponosni so tudi na nagrado, ki jo je Škratova učna pot na Rogli prejela v okviru tekmovanja »Naša dežela - lepa in gostoljubna«. V zelo hudi konkurenci je namreč postala druga oz. srebrna naj tematska pot v Sloveniji. Spodbujajo razvoj malih kmetij Kmetijsko ministrstvo je objavilo javni razpis, s katerim spodbuja razvoj malih kmetij, ki redijo travojede živali in imajo večino kmetijskih zemljišč na območjih, kjer je kmetovanje oteženo, denimo v hribih. Za to je predvidenih 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Male kmetije lahko dobijo pet tisoč evrov podpore. Ključni so ustrezni kadri Predstavniki devetih strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, gospodarstva in institucij znanja so na posvetu v Portorožu soglašali, da so za doseganje ciljev razvojnega preboja slovenskega gospodarstva ključni ustrezni kadri. Teh pa vse bolj primanjkuje. Zanimiv je podatek, da vsako leto na trgu dela ustvarimo minus 12.000 ljudi, toliko več se jih namreč upokoji, kot pa se jih zaposli. Zavzeli so se za takšno usmerjanje z izobraževanjem, ki naj bi mladim dovolj zgodaj nakazalo, kje bodo večje možnosti za njihovo zaposlitev. a mz Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 5 19. oktobra 2017 '"'WAS GOSPODARSTVO 5 Odskočna deska za ženske kravate SAŠA Inkubator je ponovno izvedel Balkan Start:up - Glavno nagrado je dobilo domače podjetje Tiesy Tina Felicijan Velenje, 18.-20. oktober - Po prvi uspešni izvedbi mednarodnega srečanja start-upov je SAŠA inkubator ponovno izvedel Balkan Start:up, ki so se ga domača zagonska podjetja zelo razveselila, saj jim take priložnosti dajejo nove širine in poznanstva, ki jim pomagajo pri razvijanju idej in posla. »Izhajali smo iz tega, da ima Velenje veliko partnerskih in prijateljskih mest na območju Balkana, s katerimi se povezuje tako v kulturi kot prek evropskih projektov. Odločili smo se, da te vezi utrdimo tudi v podjetništvu prek povezovanja start-upov,« je povedala direktorica inkubatorja Karla Sitar. Ugotovili so, da na omenjenem območju deluje veliko start-upov, ki iščejo priložnosti za mednarodno predstavljanje in delovanje. Z mentorji do novih znanj Cilj projekta je start-upom, ki že imajo izdelan vsaj minimalno delujoči prototip produkta ali storitve, pomagati pri razvoju prek pridobivanja novih znanj, ki so jim ga v treh dneh posredovali izvrstni mentorji na petih delavnicah. »Tokrat smo jih zasnovali tako, da so potekale na različnih lokacijah po Velenju, tako pa so obiskovalci iz tujine lahko spoznali mesto z različnih zornih kotov. Delavnica na temo Komisija je pozorno prisluhnila predstavitvam in se lahko tudi prepričala o kakovosti produktov. razvoja blagovne znamke je potekala v Gorenju, delavnica na temo razvoja zgodbe o poslovni ideji oziroma produktu na Velenjskem gradu, na plaži je potekalo izobraževanje o spletnem marketingu, v PC Standard pa sta potekali delavnici na temo zasnove poslovnega modela in učinkovite predstavitve ideje.« Med idejami, ki so jih predstavili udeleženci Balkan Start:upa, je Karla Sitar izpostavila slovenske ekipe, ki se ukvarjajo z izdelavo komor za gojenje rastlin na hid-roponiki, izdelavo ženskih modnih dodatkov, modularnega pohištva in pametnih igrač, prvič pa se je predstavilo podjetje, ki se ukvarja z obnovo starinskih koles. V Silicijevo dolino Glavna nagrada za najbolj uspešno predstavitev poslovne ideje pred žirijo, ki so jo sestavljali Karla Sitar, direktorica korporacij-ske identitete in komuniciranja v Skupini Gorenje Urša Menih Do-kl in direktor ABC pospeševalni-ka ter eden od mentorjev Balkan Start:upa Dejan Roljič, je izlet v Silicijevo dolino. Osvojila jo je domačinka Metka Tratnik, ki uvaja nov trend v poslovni modi - ženske kravate Tiesy. Izlet bo odlična priložnost za odpiranje vrat na svetovni trg in se je je mlada podjetnica nadvse razveselila. Jubilej s prihodnostjo Dekorativa Cehner praznuje 50 let obstoja - Kakovostne tekstilije za notranjo opremo in vrhunska senčila Tatjana Podgoršek Ta mesec praznuje Dekorativa Cehner 50 let obstoja. Zametki danes družinskega podjetja segajo v leto 1967, ko je Edo Cehner ustanovil v Velenju tapetniško delavnico. Časi, v katerih je začenjal svojo podjetniško pot, niso bili naklonjeni podjetništvu, vendar se ni vdal. Z marljivostjo in predanostjo svojemu delu je izpolnil želje in pričakovanja številnim strankam. Vedno si je prizadeval izdelati kakovosten proizvod, kar so stranke tudi zelo cenile. Velenje je raslo, večalo se je tudi povpraševanje po izdelkih in storitvah, ki jih je nudil mojster. Sprva so bile to predvsem tapetniške usluge, kot so oblazinjenje in preoblačenje kavčev, foteljev, izdelava posteljnih vzmetnic, polaganje talnih oblog. Skozi zgodovino svojega podjetništva se je ves čas prilagajal potrebam in željam strank, te pa so narekovale širjenje in dopolnjevanje ponudbe z novimi izdelki, kot so bile recimo podložene prevleke za avto sedeže, ki so se unikatno izdelovale za vsak model avtomobila posebej. Kasneje je svojo ponudbo usmeril v izdelavo tekstilne opreme interierja, kar je še danes glavna usmeritev podjetja. Danes je Dekorativa Cehner sinonim za kakovostno in izvir- no tekstilno opremo interierja, ki poleg izdelkov vključuje po želji in pričakovanjih strank tudi strokovno svetovanje. Pet zaposlenih se trudi izpolniti pričakovanja kupcev glede notranje opreme prostorov s tekstilijami ter ob tem uskladiti njihove mo- rih velja izpostaviti rolo senčila. Pri zavesah so najbolj zanimivi panelni sistemi. Dekorativa Cehner je leta 2014 razširila svojo dejavnost tudi na prodajo rabljenih vozil, pri čemer je njihov slogan » Odlična rabljena vozila s preverjeno zgo- žnosti in trende. Zato se nenehno izobražujejo in obiskujejo svetovne tekstilne sejme, so redni obiskovalci največjega svetovnega tekstilnega sejma Heimtextil v Frankfurtu, od koder v prostor strank prinašajo novosti in svežino pri hišnih tekstilijah. Veliko pozornost posvečajo analizi prostora, tudi zakonitostim fengšuja in vpliva barv so jim dobro znane. Zelo opazna je njihova ponudba notranjih senčil, pri kate- dovino«. Tudi v tem segmentu jim uspeva zadovoljiti številne stranke z visokimi pričakovanji. Svojo poslovno enoto 4S avtomobili s ponudbo rabljenih vozil imajo v Levcu, v neposredni bližini krožišča ob Lesnini. Zaposleni v podjetju Dekorati-va Cehner z optimizmom zrejo v prihodnost, saj radi opravljajo svoje delo in se veselijo novih izzivov. Rudarje bodo še potrebovali V Premogovniku bodo morali zaradi nižje kalorične vrednosti prihodnje leto nakopati 370.000 ton premoga več, kot ga bodo letos Milena Krstič - Planine Velenje - Kljub zahtevnim pogojem, ki vladajo v jami, proizvodnja v Premogovniku teče po letnem načrtu. V prvih devetih mesecih so rudarji nakopali dobrih 2.700.000 ton premoga, kar je 4,5 odstotka več, kot so za to obdobje predvideli v letnem delovnem načrtu. Kalorična vrednost je znašala 11,71 GJ/tono. dljivo, pravijo v Premogovniku. Za prihodnje leto pa načrtujejo nekoliko višjo proizvodnjo od letošnje, v energiji 39.029 TJ. Ker > > Konec septembra je bilo v PV 1.236 zaposlenih, vezanih na jamo 1.112, v HTZ 788 (več kot polovica je invalidov), od tega vezanih na jamo 272. Do konca leta po 200.000 ton mesečno Letošnji osnovni načrt proizvodnje (po rebalansu) znaša v energiji 38.607 TJ. Pri zdaj napovedani povprečni kalorični vrednosti 11,64 GJ/tono bodo morali za dosego cilja odkopa-ti 3.317.000 ton premoga. Do izpolnitve letnega načrta jim torej manjka še okoli 600.000 ton proizvodnje, kar bo, če ne bo nepredvidenih zastojev oziroma izpadov proizvodnje, povsem izve- Kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki so se prvič vpisali v 1. letnik, so podelili dvojno štipendijo za vsa leta šolanja. bo kalorična vrednost premoga nižja (znašala bo le 10,59 GJ/tono), bodo morali še bolj zavihati rokave in ga nakopati 3.686.000 ton. Trenutno vse aktivnosti usmerjajo v pravočasno pripravo odkopov (A k. -95 ter CD3G), ki bosta v prihodnjem letu ključna. Kadri bodo ključnega pomena Maja so za potrebe proizvodnega procesa zaposlili 35 novih sodelavcev (največ delavcev rudarske stroke, strojnike, elektrotehnika in delavce za nekvalificirana dela), oktobra še 32 (rudarjev, strojnikov in nekvalificiranih delavcev). »Število novozaposlenih je odvisno predvsem od števila upokojitev, ustrezno usposobljen kader pa že vrsto let pridobivamo predvsem iz nabora svojih štipendistov. Ti imajo tudi prednost pri zaposlitvi,« pravi generalni direktor mag. Ludvik Golob. Poklici v rudarstvu bodo potrebni tudi v prihodnosti. Zadnji vpis je bil boljši kot prejšnja leta; zaradi vseh, ki se trudijo za ohranitev tega poklica, ki bo nujno potreben še prihodnjih nekaj desetletij, se je trend v zadnjem obdobju obrnil nekoliko navzgor. »Zavedamo se pomena ustrezno izobraženega kadra. Zadnji dve leti spodbujamo in finančno podpiramo tudi zaposlene, da si ob delu pridobijo ustrezno kvalifikacijo. V tem šolskem letu smo vpis v rudarske programe omogočili petindvajsetim.« Znanja in veščin v jamo ne moreš prinesti od zunaj Če se bo trend slabega vpisa na rudarsko šolo nadaljeval, ne bodo imeli dovolj kadra, ki bi s potrdili dokazoval, da ima dovolj znanja in usposobljenosti za delo v rudarstvu. Znanja, veščin in spretnosti, ki jih potrebujejo, > Rudarski poklic bo nujno potreben še nekaj desetletij. Letos 29 novih štipendistov Za šolsko leto 2017/2018 so podelili 29 štipendij, od tega v matični družbi 20 (9 za geostrojnika rudarja, 5 za geotehnika, 4 za mehatronika operaterja in 2 za elektrikarja) in v HTZ 9 (3 za mehatronika operaterja, po 2 za strojnega tehnika in elektrotehnika ter po 1 za elektrikarja in tehnika mehatronike). ne morejo prinesti od zunaj, rudarska šola v Velenju pa je edina v Sloveniji. V Premogovniku se tega zavedajo. Pripravljajo programe, preko katerih bi sami usposobili zaposlene za konkretna dela, iščejo pa tudi najustreznejši način preverjanja in potrjevanja teh znanj. Priprave na sistem usposabljanja za nekatere rudarske poklice preko nacionalne poklicne kvalifikacije pa že potekajo. Mešanega kanala ne bo več V Šoštanju veliko pozornosti namenjajo prenovam kanalizacije in vodovoda Milena Krstič - Planine Šoštanj - V Šoštanju veliko pozornosti namenjajo urejanju komunalne infrastrukture. Vsako leto je pri urejanju vodovodov in kanalizacije kaj novega. Oktobra so začeli obnovo na Tekavčevi in Cesti heroja Šercerja v mestu, kjer bodo odpravili obstoječi mešani kanal, namesto njega pa novo uredili meteorno in fekalno kanalizacijo ter del vodovoda in poskrbeli za »prevezave«. Izvajalec, podjetje Nivig, bo vsa dela skušal izvesti v najkrajšem možnem času in tako, da bo čim manj moteče za krajane. Po končanih delih bo zemljišča vrnil v prvotno stanje. Oktobra začeli na cesti heroja Šercerja Večina del bo letos potekala na Cesti heroja Šercerja, prihodnje leto pa bodo dela nadaljevali na Tekavčevi cesti. Žal pa med gra- dnjo ne bo šlo brez delnih in popolnih zapor cest, zato že zdaj krajane in druge prosijo za razumevanje. V tem času pa na območju občine poteka tudi izgradnja kanalizacije Florjan-veja Mežnar (2. faza), na katero bo priključenih 24 novih stanovanjskih enot. Nekaj tovrstnih del je občina Šoštanj izvedla v sklopu obnavljanja cest. Dela so jo stala 350.000 evrov (brez DDV). Zgradili so kanalizacijo - območje Jakob, na Levstikovi ulici v Šoštanju so jo povsem obnovili in ločili meteorno in fekalno kanalizacijo, v Spodnjem delu Raven pa so kanalizacijsko območje razširili. Temeljite prenove je bila deležna tudi Kajuhova cesta. Naslednje leto pridejo na vrsto Zavodnje Občina Šoštanj je letos sprejela in z državnim programom uskladila dolgoročno strategijo na tem področju ter sprejela program. Za prihodnje leto imajo v proračunu zagotovljena sredstva za gradnjo kanalizacije in dveh malih komunalnih čistilnih naprav v Zavodnjah. Pravijo, da bodo skladno z direktivo z javno kanalizacijo uredili vsa območja, kjer je to možno. Tam, kjer je zaradi redke oziroma razpršene poseljenosti to neekonomično, pa bodo morali lastniki objektov sami poskrbeti za namestitev MKČN. Odkar je država podaljšala rok, do katerega bi morala biti vsa slovenska gospodinjstva priključena na kanalizacijski sistem s čistilno napravo (po prvotnem bi to moralo biti do konca letošnjega leta), je tudi v Šoštanju zanimanje za MKČN upadlo. Letos so na občini dobili samo šest vlog za subvencioniranje namestitve te naprave, kar občina spodbuja s 1.000 evri za eno. ■ ■ ■ ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»^AS 26. oktobra 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 18. oktobra Izvedeli smo, da trojica obtoženih v zadevi Patria, ki so bili zaradi razveljavitve sodbe neupravičeno v zaporu, ni zadovoljna z odškodninami, ponujenimi od države. Z Okrožnega sodišča v Ljubljani so sporočili, da so predsedniku stranke SDS Janezu Janši na delovnem mestu v državnem zboru vendarle vročili tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Vlada je podprla kandidaturo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Prav tako je vlada potrdila štiri od osmih zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Kataloniji. Evropski voditelji so ob tem izrazili podporo španski vladi. Na italijanskem otoku Ischia se je začelo dvodnevno srečanje notranjih ministrov skupine sedmih najrazvitejših držav sveta (G7). Glavnina pogovorov je tekla o džihadistih, ki želijo v Evropo. V napadu talibanov na vojaško oporišče na jugu Afganistana je umrlo najmanj 43 vojakov. Kurdski uradniki so sporočili, da je - odkar so nadzor nad Kir-kukom in okolico prevzele iraške sile - od tam zbežalo okoli 100 tisoč Kurdov. Petek, 20. oktobra Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je oblikoval stavkovni odbor. Vlada pričakuje potrditev uveljavitve arbitražne razsodbe v državnem zboru že novembra. Preiskovalni sodnik v Zagrebu je odredil 30-dnevni preiskovalni zapor za lastnika družbe Agro-kor Ivico Todorica. Iz Španije je bilo slišati, da naj bi predsednik Katalonije Carles Puigdemont na srečanju svoje stranke dejal, da bo uradno razglasil neodvisnost, če bo Španija sprožila postopek ukinitve avtonomije. Na Kosovu je izbruhnila epidemija ošpic. Samo v glavnem mestu Priština naj bi bilo okuženih okoli sto ljudi. Četrtek, 19. oktobra Bil je zadnji dan predčasnega glasovanja na predsedniških volitvah. Državni zbor ni izglasoval vnovičnega sprejetja novele zakona o kazenskem postopku, na katerega je državni svet podal veto. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenkovic se je zahvalil za pismo, v katerem je slovenski premier izrazil željo, da nadaljujeta dialog, in Cerarja znova povabil na obisk v Zagreb. Iz Madrida so sporočili, da bo španska vlada v nekaj dneh sprožila 155. člen ustave, ki omogoča odvzem politične avtonomije GASfLEC Španska vlada je napovedala odvzem politične avtonomije Kataloniji. Bodo stavkali (tudi) gasilci? V Kocbekovem domu na Ko-rošici je izbruhnil požar, ki je to planinsko postojanko povsem uničil. Kurdsko-arabske sirske demokratične sile, ki jih podpirajo ZDA, so še uradno razglasile osvoboditev sirskega mesta Raka, ki so ga iz rok skrajnežev Islamske države sicer iztrgale nekaj dni pred tem. V strelskem spopadu na območju domnevnih skrivališč skrajne skupine Hasm v egiptovski zahodni puščavi je umrlo najmanj 52 policistov in vojaških nabornikov. V šiitski mošeji v afganistanski prestolnici Kabul je samomorilski napadalec ubil najmanj 39 ljudi. Notranji ministri skupine sedmih najrazvitejših držav sveta (G7) so s predstavniki tehnoloških velikanov Google, Twitter in Facebook sklenili dogovor o načrtu skupnega boja proti širjenju islamskega ekstremizma po spletu. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je mandat za sestavo nove vlade podelil voditelju ljudske stranke Sebastianu Kurzu. Nekdanja ameriška predsednika George W. Bush in Barack Obama sta na ločenih dogodkih kritizirala trenutno politično ozračje v državi. Sobota, 21. oktobra Na dan, ko je začela veljati novela zakona o vrtcih, ki uvaja znižano plačilo vrtca in brezplačne krajše programe za predšolske otroke, ki niso vključeni v vrtec, je veljal predvolilni molk. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je prejela 39 obvestil o domnevnih kršitvah. Na Češkem pa je že bilo znano: na parlamentarnih volitvah z dne pred tem je z 29,6 odstotka prepričljivo zmagala stranka ANO populista in milijarderja Andreja Babiša. kata referenduma o tem, ali naj deželi dobita širšo avtonomijo. Ponedeljek, 23.oktobra Potem ko sta večer pred tem močno neurje in dež na Obali povzročila velike težave, so tam ves dan odpravljali posledice. Medtem ko so bile mnogih še zazrte v rezultate predsedniških volitev, se je Borut Pahor skupaj z Antonom Ropom udeležil pričanja pred preiskovalno bančno komisijo državnega zbora. Poslanci so soglasno sprejeli zakon za urejanje položaja študentov, ki odpravlja večji del varčevalnih ukrepov, ki jih je leta 2012 uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ. Na Japonskem je v divjanju tajfuna Lan umrlo sedem ljudi, okoli sto je bilo poškodovanih. 1.300.000 Andrej Babiš velja za češkega Donalda Trumpa. V središču Munchna je moški z nožem na šestih različnih krajih napadel več ljudi, pri čemer jih je osem ranil. Napadalec je pobegnil. Španski premier Mariano Ra-joy je napovedal, da namerava tamkajšnja vlada omejiti pristojnosti katalonskega parlamenta, razpustiti vlado in razpisati regionalne volitve v pol leta. Policija je v afriški državi Malavi aretirala 140 članov tolpe lin-čarjev, ki je usmrtila devet ljudi, za katere so verjeli, da so vampirji. Brazilska policija je sporočila, da je v največji operaciji proti pedofiliji v zgodovini Latinske Amerike prijela 108 ljudi. Nedelja, 22. oktobra Izbirali smo predsednika republike. Po 99,9 odstotka preštetih glasov so izidi pokazali, da so volivci Borutu Pahorju namenili 47,07 odstotka, njegovemu najbližjemu zasledovalcu Marjanu Šarcu pa 24,97 odstotka. Spoznali smo, da nas čaka še drugi krog izbire novega predsednika. Izbirali smo predsednika države. A ga še nismo izbrali. Večina političnih analitikov je pri tem opozorila, da je svoj glas v prvem krogu oddalo le 43,57 odstotka volilnih upravičencev. Po berlinskih ulicah je dva dni pred ustanovno sejo nemškega parlamenta več tisoč ljudi s številnimi transparenti protestiralo proti poslancem skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. Tudi na Japonskem so potekale volitve - le da parlamentarne. Tamkajšnji premier Šinzo Abe je brez večjih težav pometel s konkurenco in si zagotovil nov mandat na čelu japonske vlade. Na severu Italije sta v pokrajinah Lombardija in Venetu pote- Ilkin trener je na novinarski konferenci povedal, da bo zaradi poškodbe kolena potrebna operacija. Neznanec je v Moskvi vdrl v prostore radia Eho Moskve in zabodel radijsko voditeljico Tatjano Felgengauer, ki so jo huje poškodovano prepeljali v bolnišnico. Torek, 24. oktobra Poslanci so opravili prvo obravnavo predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim želi vlada dati lastnikom več možnosti sodelovanja pri določanju vrednosti. Stranka Levica je predlagala, naj vlada pripravi načrt za nakup in sanacijo Mercatorja. Poslanec Luka Mesec je medijem ob tem predstavil lastno oceno, da bi za nakup predvidoma odšteli 200 milijonov evrov davkoplačeval-skega denarja. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da bi se pogajanja o brexitu lahko zgodila tudi brez dejanskega izstopa Velike Britanije iz EU. Mercator V stranki Levica predlagajo, naj vlada pripravi načrt za nakup in sanacijo Mercatorja. Štiri tedne po zveznih parlamentarnih volitvah v Nemčiji se je na ustanovnem zasedanju zbral novi parlament, v katerega so prvič v povojni Nemčiji sedli tudi skrajni desničarji. Istega dne je tudi vodja avstrijske ljudske stranke (ki je na tamkajšnjih parlamentarnih volitvah dobila največ glasov), Sebastian Kurz sporočil, da se bo o oblikovanju koalicije pogajal s svobodnjaki. Milijon 300 tisoč volivcev v nedeljo ni obkrožilo imena sedanjega predsednika. Če bo Borut Pahor zmagal v drugem krogu - bo sporočilo državljank in državljanov zbledelo? Po nedeljskem prvem krogu se vrstijo mnenja, ocene, komentarji, najbolj so v ospredju stališča, da so volivci z ne-udeležbo izrazili stališče do politične elite nasploh. Zakaj nihče ne »obračuna« z zaupanjem volivcev do Pahorjevegaprvega mandata? Pa dajmo mi. Zavoljo kampanje je začel opravljati ra-znorazna poklicna dela. In nadaljeval med mandatom. Čas, namenjen državni-Špela Kožar škim rečem, se je s tem krajšal in krajšal. Poslanec Matjaž Han je kmalu po razglasitvi rezultatov dejal, da se je treba zavedati Pahorjeve drže v tujini, njegovega ugleda. No, del tega je tudi članek v britanskem Guardianu, v katerem je t. i. kralj instagrama postavljen ob bok t. i. kralju tviterja, Donaldu Trumpu. Ni dvoma, družbena omrežja so karakterju sedanjega predsednika pisana na kožo. Pismo 34-ih intelektualcev ne sme biti zanemarljivo. Opomnijo na »samopromocijski populizem s primesmi seksizma«, kar lahko ima nevarne posledice, v politiki in družbi nasploh! Pa spomnijo, da »predsednik odkrito priznava, da ne želi imeti mnenja o najtežjih notranjih ali mednarodnih političnih vprašanjih!«, ali povsem konkretno, »da je bila predsednikova abstinenca v primeru razpadanja Komisije za preprečevanje korupcije in končno odstopa namestnice predsednika nevzdržna potuha obstoječemu stanju, saj brezzoba ustanova koristi predvsem nenačelni in koruptivni politiki.« Kdo si napačno razlaga vlogo predsednika države? Najnižja volilna udeležba na predsedniških volitvah. Večina kolegov mi je dejala, da ne bodo odšli na volišče. Nisem razumela, a ob tem, ko sem bentila, sem ugotovila, da je t. i. nepokorščina, kot ji radi rečejo, postala breaking news. Končno. Prvi krog volitev je razgalil kratkost Pahorjevega dometa. Četudi je prehodil 702 kilometra. Razgalil je praznost vsebine, ne glede na 47,07 %. Trepljanje po ramenih je razumljivo, a kar je dalo upanje, so bile Pahorjeve besede, da si v nadaljevanju želi več vsebine... Nekateri državljani (očitno večina nas) si tega želimo že zadnjih pet let. Kdo si napačno razlaga vlogo predsednika države? Pahorjev delfinček, Pahorjeva princeska, Pahorjeva miška - le kdo ne razume pomena besednih zvez. V spomin so se nam usidrale občutno bolj kot kateri koli govor. Čeprav je v funkciji predsednika govoril skoraj 500-krat. Politika ne sme biti zgolj podoba, zgolj igra. Politik kuje prihodnost države. To ni zajebancija. Biti Politik (z velikim p) je najbolj odgovoren poklic. Odgovarjaš za ljudi (državljane), odgovarjaš za premoženje (državo). Slovenska politična elita tega ne razume. Kaj nam je storiti? Volitev ne moremo vnedogled bojkotirati, saj smo se na začetku poti odločili, da želimo sami odločati o lastni državi. Abstinenca na volilni dan ni prava rešitev, ker abstinenca kateri koli dan ni prava rešitev. Ne smemo le jamrati, da se nič ne spremeni, če ne kličemo politikov na zagovor že medpredse-dnikovanjem, med vladanjem. Ne le z enim vprašanjem, na zagovor! Vsak politik je v službi javnosti, ne samega sebe. Kaj se bo zgodilo čez tri nedelje? Verjetno bomo spet izvolili Pahorja. In kaj potem? Počakali, da mine še 5 let. Ta kolumna je bila namenjena predvsem dejstvu - predsednika Pahorja je v prvem krogu podprlo 348.938 volivcev. Kar ne sme biti zanemarljivo. Poseg za nov oddelek je bil minimalen Šoštanj - Zaradi povečanega vpisa otrok v nov šoštanjski vrtec so morali v njem urediti dodatno igralnico za otroke prvega starostnega obdobja. Poseg je bil minimalen. Zgradili so pregradno steno, ki se lahko po potrebi odpre, in ustrezno prilagodili instalacije. Občina je za ureditev dodatne igralnice odštela 15.000 evrov. Vrtec Šoštanj obiskuje 380 otrok v sedemnajstih oddelkih enote v Šoštanju, štirih oddelkih v Topolšici in dveh v Gaberkah. ■ mkp Feel the Future tudi prihodnje leto Celje - Nov sejemski dogodek Feel the Future, od četrtka do sobote prejšnji teden na celjskem sejmišču, je obiskalo več kot 2800 obiskovalcev, ki so poslovno ali zasebno povezani s področjem digitalizacije. Za 88 odstotkov med njimi je sejem inovativnih digitalnih rešitev izpolnil pričakovanja. Zaradi dobrih odzivov in novih idej, ki so se porodile, se je družba Celjski sejem odločila, da bo dogodek v prihodnje organizirala vsako leto, terminsko pa ga bodo zaradi strokovne narave sejma premaknili v delovni teden, in sicer od srede do petka. ■ tp ■ Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 7 26. oktobra 2017 ""WAS Vsak brezdomec je brezdomec preveč V zavetišču za brezdomne Center Hiša so ob svetovnem dnevu brezdomstva odprli vrata - Devet uporabnikov je v njej našlo svoj novi dom Bojana Špegel Velenje, 10. oktobra - Nihče od nas ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti. Čeprav je streha nad glavo osnovna človekova potreba in tudi pravica, se žal lahko prav vsakemu zgodi, da ostane brez nje. Ne - to, da ostanejo brez doma, se ne dogaja le beguncem, brezdomstvo v Sloveniji žal ni več redek pojav. Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pri nas trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb. Točno število je težko določiti, saj ni natančnih evidenc, hkrati pa obstajajo tudi različne definicije brezdomstva. V nevladnih organizacijah, ki pomagajo brezdomnim, ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji brez doma vsaj šest tisoč oseb. Devet od njih - trenutno sami moški - jih je svoj novi dom našlo v velenjskem zavetišču za brezdomne Center Hiša. Kako živijo in kaj vse počnejo, so javnosti pokazali 10. oktobra, ob mednarodnem dnevu brezdomstva. Nekoč družinska hiša v bližini zračnega jaška premogovnika pri TRC jezero ima po navadi zaprta železna vrata, ki vodijo na dvorišče. Tokrat so bila na stežaj odprta, na njem pa so postavili mize, obložene z dobrotami, ki so jih brezdomci pripravili in tudi postregli sami. Vabilu se je odzvalo nemalo občanov, ki so želeli videti, kako živijo brezdomni, prišli pa so tudi člani prostovoljcev iz MC Velenje Udarnik, s katerimi pogosto sodelujejo v različnih akcijah. Tudi sončni torek so tokrat izkoristili za delo. Ob velikem zelenjavnem vrtu so že čakale dobro na-brušene lopate, saj so skupaj »preštiha-li« vrt, ki je letos res obilno obrodil. Poleg tega so člani Socialnih demokratov tudi letos, že tradicionalno, prišli kuhat golaž, pri tem pa so tekmovali z ekipo brezdomcev. Da je bilo razpoloženje še bolj veselo, so s seboj pripeljali harmonikarja. Zavetišče si je z zanimanjem ogledala tudi podžupanja Breda Kolar, ki se je z uporabniki pogovorila tudi o njihovem vsakdanjiku, stro- ^rV _ kovni delavci pa so ji predstavili programe, ki jih izvajajo. Mnogim je bila zanimiva tudi razstava izdelkov, ki jih v sklopu delovne aktivnosti izdelujejo brezdomci. Delo jih krepi Vodja Centra Hiša, ki deluje pod okriljem Inštituta Integra, psihologinja Brigita Šinigoj nam je povedala, da točne številke brezdomnih v regiji SAŠA ne pozna nihče. Dodala je: »Po podatkih, ki jih zbiramo izvajalci na področju brezdom-stva, je ta številka vsaj dvakrat višja, kot je ocena ministrstva. Brezdomstvo je težko merljivo, je pa dejstvo, da je vsak brezdomec brezdomec preveč.« V Centru Hiša, ki na tej lokaciji deluje od 1. decembra 2012, brezdomci niso le nastanjeni, imajo tudi psihosocialno podporo. Izvajajo t. i. visokopražne in nizkopra-žne programe. »Pri strokovnem delu z našimi uporabniki se srečujemo z zelo kompleksnimi, kombi- niranimi problematikami, od globokih socialnih stisk, do psihiatričnih težav, zasvojenosti z alkoholom in drogami. Starostne razlike med njimi so velike, tudi osebnostne značilnosti uporabnikov niso Ob dnevu spomina na mrtve naše grobove krasi prelepo barvno cvetje in na tisoče malih lučk, ki se pozibavajo v vetru. Nagrobnih sveč, ki jih je prav ob prvem novembru največ in katerih največji davek plača narava, je vsako leto manj. Zahvala gre zdaj že tradicionalni akciji z naslovom Manj sveč za manj grobov. Poleg tega, da projekt pomaga okolju, pomaga tudi ljudem. Vsako leto se zbrana sredstva namenijo nakupu nujno potrebne zdravstvene opreme in ostalih medicinskih pripomočkov. Sredstva so našla svojo pot tudi k zelo pomembnim raziskavam rakavih obolenj. Namesto svečke kupite zastavico in tako Obisk dneva odprtih vrat v Centru Hiša je bil velik, ozračje pa prav prešerno. A brez dela, ki je za brezdomne tudi terapija, ni šlo. Skupaj z obiskovalci so kuhali golaž, urejali vrt... takšne, da bi bilo z njimi lahko živeti.« Če nekdo ostane brez strehe nad glavo, ga lahko tri noči brezplačno krizno namestijo v zavetišču, sicer pa vanj ne sprejmejo čisto vsakega. Uporabnik potrebuje predlog Centra za socialno delo in zdravniško mnenje. »Vsak človek pride k nam s svojo zgodbo. Z vsakim naredimo individualni načrt, v katerem določimo cilje. Trudimo se, da se zelo vključujemo v lokalno okolje, če se le da, tudi širše. Tudi znotraj naših programov je delovna okupacija zelo pomembna. Za vsakega posebej poskuša- namenite denar za humanitarne namene. Letos bomo Velenjčani dobrodelnost namenili družini Obu iz Podkraja pri Velenju. Z malo pozornostjo bomo pripomogli k naslednjemu koraku do zdravja in brezskrbnega življenja njihove deklice. Angelika, ki je nedavno dopolnila štiri leta, ima zaradi možganskih krvavitev, ki so nastale nekaj dni po njenem rojstvu, trajno okvaro možganov. Preiskave so pokazale, da ima genetsko bolezen Inconti-nentia pigmenti, ki lahko prizadene kožo, lase, zobe, oči, nohte in centralni živčni sistem. Dobrodelni prispevki bodo družino Obu razbremenili pri obi- REPORTAŽA mo poiskati opravila, ki so v njegovem interesu in zmožnostih. To ni enostavno, a menimo, da je delo tisto, ki vse krepi in vleče naprej.« Večina sedanjih uporabnikov od pomladi do pozne jeseni veliko časa preživi na vrtu. »Pravzaprav jim je kazen, če ne smejo delati na njem. Vrt ni majhen, zato smo veseli tudi pomoči prostovoljcev. Za dobro in redno prehrano naših uporabnikov poskrbi MO Velenje, zato zelenjavo, ki jo pridelamo na vrtu, podarimo Karitasu. Ta jo nameni socialno šibkim.« Brigita Šinigoj Dom je tam, kjer je srce Ob našem obisku imajo vsi uporabniki svoje funkcije. Za stike z javnostjo je zadolžen Ciril Gnezda, ki je v zavetišču že 6 let. Nikoli si ni misli, da bo ostal brez strehe nad glavo. Bil je namreč uspešen avtoklepar. »Po tem, ko sem se upokojil, mi je »davčna« zaradi dolgov začela trgati od pokojnine. Nisem več zmogel stroškov za stanovanje, zato sem se odločil, da grem v dom za brezdomne. Brigita mi skih samoplačniških zdravstvenih storitev. Obiski kisikove komore, pri kateri en obisk stane 80 evrov, spodbujajo večjo aktivnost njenih možganov in s tem celoten razvoj. Draga so tudi homeopatska zdravila, ki so dostopna le v tujini. Poleg tega pa si Angelikini starši prizadevajo za nakup opreme, ki bi spodbudila njen razvoj: posebni stoli, resonančni počivalnik in skokec za otroke. Tudi letos bomo v Velenju in ■ 7 je pomagala, da sem šel v osebni tečaj, zato upam, da bo kma- ■ lu bolje. Tu sem našel svoj novi dom, nove prijatelje. Sedaj vem, da je dom tam, kjer je srce. Moje je tukaj.« Ciril se v zavetišču zelo dobro počuti. Je eden tistih, ki ■ največ dela na vrtu, čez zimo pa izdeluje lesene hiške, ki nam jih pokaže na razstavi. Slavko Gu- ■ ček se je v hišo preselil zadnjo zimo. Je med mlajšimi uporabniki. »Doma sem bil na Kozjan- ■ skem. Ker se nisem razumel z domačimi, sem šel po svoje. Šti- Slavko Guček ri leta sem bival v zavetišču Želva v Žalcu, sedaj pa sem tukaj, kjer se dobro počutim. Želim pa si, da bi našel punco in si ustvaril družino. Čeprav mi tukaj nič ne manjka, si želim več od življenja, zato si želim tudi redno službo.« Slavko je izučen kuhar, svoje spretnosti je pokazal tudi na dnevu odprtih vrat, saj je pomagal pripraviti jabolčni zavitek in kekse. Tudi pri kuhanju golaža je krepko zavihal rokave. okolici za malo Angeliko na grobove svojih dragih namesto sveč lahko položili ekološko pridelano zastavico. To bo na stojnicah v dneh okoli prvega novembra prejel vsak dobrodelnik. Stojnice, na katerih boste lahko namesto svečk kupili zastavice, bodo postavili na pokopališčih Podkraj pri Velenju, Vinska Gora, Šentilj pri Velenju in Škale, v soboto dopoldne pa tudi na Cankarjevi v središču Velenja. ■ > V svetu je trenutno več kot 100 milijonov brezdomcev, od tega okoli 6 tisoč v Sloveniji. Pomagajmo Angeliki 2009 ' V ■! W> 'JW v" GASILCI j k' H P IL "Ti ii Spoštovani gasilci, m,^p» iskrena hvala za vso pomoč, ki jo nudite sočloveku ob naravnih in drugih nesrečah. Vaše delo opazimo in cenimo. Na pomoč! Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 8 8 UTRIP '«^ilS 26. oktobra 2017 Ukinitev varčevalnih ukrepov, a tudi novosti Po predlogu novele zakona otroški dodatki tudi za tiste z višjimi dohodki - Nov način izrabe očetovskega dopusta Tatjana Podgoršek 1. januarja prihodnje leto se obetajo spremembe v starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Novela zakona namreč predvideva ukinitev nekaterih začasnih varčevalnih ukrepov. Ti ne bodo več veljali pri upravičenosti do pomoči ob rojstvu otroka in pri dodatku za veliko družino. Novela prav tako uvaja izplačilo pomoči ob rojstvu otroka v obliki dobroimetja, ki ga bodo lahko starši porabili za otroško opremo, potrebščine za otroke, otroško hrano ... Očetovski dopust, pomoč pri nakupu vinjete Po besedah direktorice Centra za socialno delo Velenje Valerije Kidrič poleg omenjenega novela zakona uveljavlja tudi nov način izrabe očetovskega dopusta. Očetje bodo imeli pravico do 30 dni plačanega očetovskega dopusta, pri čemer ga lahko 15 dni izkoristijo do dopolnjenih šest mesecev otrokove starosti, preostalih 15 dni pa v strnjenem nizu po poteku starševskega dopusta za otroke, vendar najdlje do končanega prvega razreda osnovne šole. Prav tako novela uvaja novo pravico: pomoč družinam s štirimi ali več otroki pri nakupu vinjete 2B, za katero je potrebno trenu- tno odšteti 220 evrov. Začasno je to pomoč velikim družinam in invalidom zagotavljala Direkcija RS za ceste. Otroški dodatek tudi za starše z višjimi plačami Največjo spremembo pa prinaša predlog novele pri pravici otroškega dodatka. To pravico namreč vrača družinam, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1019,86 evra oziroma 99 odstotkov povprečne plače zaposlenih v državi. Otroški dodatek so starši v 7. in 8. dohodkovnem razredu že imeli pred letom 2012, Zakon o uravnoteženju javnih financ pa je to obliko pravice ukinil. Po petih letih se ta varčevalni ukrep ukinja. Upravičenci 7. in 8. razreda bodo lahko vlogo za otroški dodatek vložili decembra letos, pravico pa bodo prejeli februarja prihodnje leto za januar 2018. > letu ga bo prejemalo še dodatnih 45 tisoč. Povprečna višina otroškega dodatka v državi zdaj znaša 76 evrov na otroka, določa pa se glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. V Šaleški dolini je prejelo otroški dodatek v obdobju januar-avgust letos 28.904 upravičencev, v povprečju 3.613 družin za 6.112 otrok na mesec. Povprečna višina pravice je znašala 127,36 evra. »Na osnovi podatkov iz marca leta 2011, ko je prejemalo otroški dodatek v Upravičenci 7. in 8. razreda bodo lahko vlogo za otroški dodatek vložili decembra letos, pravico pa bodo prejeli februarja prihodnje leto za januar 2018. Pričakujejo za blizu 20 odstotkov več prejemnikov Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljaje, vzgojo in izobraževanje otrok. Pravico do tega socialnega transferja ima trenutno 249 tisoč otrok v državi, po novem občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 8.683 otrok, in ob dejstvu, da so bili leta 2011 do otroškega dodatka upravičeni otroci po 18. letu starosti (če so se redno šolali, vendar najdlje do 26. leta starosti), lahko predvidevamo, da se bo 1. januarja prihodnje leto število upravičenih otrok do otroškega dodatka v Šaleški dolini povečalo za približno 20 odstotkov,« je še povedala Valerija Kidrič. Na Turnu res straši Liki iz kultnih grozljivk na Turnu prežijo na adrenalina željne radovedneže Tina Felicijan Velenje, 23.-31. oktobra - Ekipa Mladinskega centra Velenje se je z mladimi sodelavci že tretjič zapored lotila projekta Hiša groze, ki ga vsako leto nadgradi z novim grozljivim scenarijem, prepričljivimi maskami in srhljivim ambientom. Tokrat so ustvarjalci izbrali graščino Turn, ki je že več let zapuščena, s svojo lokacijo, zgodovino, legendami in videzom pa že sama po sebi buri duhove. »Pekarna, v kateri smo Hišo groze izvajali do sedaj, se počasi pripravlja na rušenje, zato smo letos izbrali lokacijo, ki jo bomo lahko po potrebi ponovno odprli. Turn se je ponudil kot primerno prizorišče za Hišo groze, saj je lokacija sama odlična kulisa. Ker graščina sameva, je ta projekt tudi dobra priložnost, da jo vsaj za kratek čas obudimo, kar je pozdravila tudi občina in omogočila uporabo,« je povedal vodja projekta in avtor scenarija Jure Sirše, ki prednost Turna vidi tudi v privlačnosti za obiskovalce. Ti so bili že nad dosedanjimi izvedbami Hiše groze navdušeni, nova lokacija pa jim naganja še več strahu v kosti. Grozljivi scenski detaili in maske igralcev obiskovalcev nikakor ne pustijo ravnodušne. > Lani je Hišo groze v Pekarni, ki je bila povsem razprodana, obiskalo 750 ljudi. Letos bo na ogled devet dni, če bo večje povpraševanje, pa bo odprta še dlje. Tokrat bo ogled trajal še dlje, saj je tudi prizorov in likov več. »Lokacija nam omogoča, da se obiskovalci več gibajo po prostorih, ki so med sabo ločeni. Pri- pravili smo sedem scen, na katerih nastopa deset likov. Dodali smo lik klovna, ker je precej aktualen, in nune, saj je s Turnom povezana tudi legenda o živo za- kopani nuni. Igralci so prepričljivo zamaskirani, celotno prizorišče smo dodelali s srhljivimi detajli, dodali smo še več scenskih efektov in nadgradili zvočne efekte,« našteva Sirše in poudarja, da so najprej poskrbeli za varnost. Turn je v pritličnih delih, kjer poteka večji del ogleda, stabilen, medtem ko nadstropja niso več povsem varna. Pri projektu sodeluje okrog 25 ljudi. Za pripravo prizorišča sta tudi letos poskrbela Janez Slivar in Dimitrij Amon, Rok Kugonič je Turn ozvočil in pripravil efekte, Amadej Šuperger je poskrbel za osvetlitev, Urša Verdev je pripravila scenske elemente, maskerka pa je Manja Reherman. Hiša groze bo na ogled vsaj še do konca meseca, organizatorji pa prijave zbirajo na naslovu hisa.groze@ mc-velenje.si oziroma telefonski številki 031 290 088. Šest krajinskih arhitektk Prostor za igro Linda Sušec Otroška igrišča so danes sestavni del urbanih površin. Velenje je kot mlado mesto v nastajanju stremelo h kakovosti bivanja za vse generacije in je že v samo prvotno zasnovo mesta vneslo mrežo prostorov za igro. Ta se je nato dopolnjevala z igrišči v soseskah in ob vrtcih. Dostop do igral je bil s tem omogočen vsakemu občanu, igrišča pa so postala del njihovega vsakdana. Zakaj so igrišča pomembna? Že samo ime pove, da je površina namenjena igri, otrok pa je v svojem bistvu usmerjen k igri. Igra je prosta, zato se otrok v igri razvija, ustvarja in izraža, jo doživlja kot pozitivno izkušnjo. Igrišča spodbujajo telesno aktivnost in pozitivno vplivajo na rast mišičevja. Predstavljajo tudi sprostitev pri preobremenjenosti otrok z različnimi dejavnostmi in pravili. S tega vidika je preživljanje prostega časa otroka na igrišču še toliko bolj pomembno. Za kvakovostno bivanje otroka pa je potrebno skrbno in premišljeno načrtovanje prostora za igro. Krajinski arhitekti se pri oblikovanju igrišč vsekakor opiramo na predpise, oblikovanje pa zahteva tudi določanje kompozicije elementov, analizo okolice, načrtovanje zasaditve, pestrost ... V vse pa poskušamo vnesti tudi estetiko. Pri izboru elementov igrišč je eden najpomembnejših kriterijev prispevek posameznega elementa k določenemu področju otrokovega razvoja. Igra in razvoj otroka gresta z roko v roki. Ob poglabljanju v otroški razvoj, potrebe in igro sem začela razumevati tudi smiselnost igral na otroških igriščih. Raziskovanje pa me je pripeljalo do izbora elementov, ki so nepogrešljiv del otroških igrišč. Prosta odprta površina je sestavni del igrišča. Neomejena površina ponuja otroku občutek varnosti in nadzora. Ta je pogoj za razvijanje nadaljnje igre. Tu se razvijejo neskončne možnosti proste igre. Iskanje različnih načinov igre spodbuja otrokovo domišljijo in kreativnost. Odprt prostor vabi k telesni dejavnosti, s tem pa se razvijajo in urijo naravne oblike gibanja. Otroci skozi svoj razvoj kažejo veliko potrebo po gibanju po vertikali (gor-dol), levo-desno in naprej-nazaj. Strukturirana igrala, kot so gugalnice, vrtiljaki, trampolini, igrala na vzmeti, tobogani, plezala ..., omogočajo takšne oblike gibanja. S tem otroci razvijajo in krepijo vestibularni sistem. Krepitev tega sistema pomeni tudi urjenje ravnotežja, ki je osnova za vse oblike gibanja. Otroci z usvajanjem teh oblik gibanja napredujejo na spoznavni ravni razvoja. Vsako igralo, ki spodbuja otroka h gibanju, skrbi tudi za otrokov pravilni razvoj mišic in fizične moči. Pred leti so pred občino cvetočo ploskovno zasaditev zamenjali hribčki. Kdor je hodil mimo, ve, da je to za otroke eno zanimivejših igral, čeprav namen ni bil tak. Podobna zgodba se je zgodila tudi na novi ureditvi promenade. Zakaj so hribčki tako zanimivi? Vsak reliefni element v prostoru vsekakor pritegne pozornost. Dejstvo, da otrok ne vidi, kaj je na drugi strani, bo sprožilo otroško radovednost, in ta je dober motivator za gibanje in raziskovanje. Vzpon ali spust ponuja drugo perspektivo. Razvija relacijo nizko-visoko. Neravna površina je dobra vaja za hojo. Otrok izoblikuje hojo in držo, gradi zaupanje v samega sebe, njegovo ravnotežje se izboljšuje. Različni načini gibanja po terenu dobro vplivajo na proprioceptivni sistem, zavedanje, kje so posamezni deli telesa in kako se telo giba. Na igriščih vsekakor ne smemo pozabiti na zasaditev. Drevni-na ni nujno samo element za ozelenjevanje, ampak lahko ponudi tudi drugo funkcijo v prostoru. Zasaditev grmovnic lahko predstavlja zastor, spodbudi igro skrivalnic, igro lovljenja. Preplet vej je lahko naravni poligon, ki spodbuja gibanje otroka. Grmovnice ustvarjajo kotičke, ki ponujajo otroku umik in individualno igro. Barva in vonj cvetočih grmovnic urita senzorno zaznavanje in razvijanje na spoznavnem področju. Skoraj vsakemu sprehajalcu po Titovem trgu je znano drevo z razvejanim deblom, na katero se otroci zelo radi povzpnejo. Drevo je naravno plezalo. Pester izbor dreves na igrišču ponuja veliko znanja o vrstah dreves, ki ga otroci sprejemajo kar med igro. Zakaj torej drevesa ne bi postala stalni spremljevalec igrišč? Realnost kaže nekoliko bolj žalostno sliko. Drevnina ima vsekakor svojo življenjsko dobo in odstranitev starih dreves in grmovnic z igrišč je velikokrat nujna, se pa odstranjene drevnine mnogokrat ne nadomešča. Tako pomemben element počasi zapušča igrišča, namesto da bi jih dopolnjeval. Sestavni del vsakega igrišča so tudi različni materiali, kot so pesek, mivka, kamni, voda ... Ti ponujajo konstrukcijsko igro in možnosti za manipuliranje z materialom. Potrebna je domišljija, ustvarjalnost, otrok pridobiva izkušnje, razvija prostorske, časovne, vizualne, slušne in telesne predstave. Pri načrtovanju je dobro iskati ravnovesje med želenim usmerjanjem otroške igre s strukturiranimi materiali in igrali ter prosto igro otrok na manj strukturiranih površinah in elementih, ki odpirajo neskončne možnosti proste igre. S pravo mero obojega gradimo dober prostor za igro, otrokom pa omogočamo razvoj v zdrave, vedoželjne in zadovoljne otroke. a ■ ■ Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 9 26. oktobra 2017 Ponosna, da je evangeličanka Daniela Dervaric je ena redkih evangeličank, ki živi v Velenju - Vero prenesla tudi na hčeri - Dan reformacije je zanjo največji praznik v letu Bojana Špegel Velenje, 24. oktobra - V torek so na Velenjskem gradu predstavili projekt Evropske kulturne poti reformacije in pripravili pogovor o slovenski evangeličanski skupnosti. Muzej Velenje namreč sodeluje v mednarodnem projektu, katerega del je tudi MO Velenje, projektini partnerji pa prihajajo še z Madžarske, s Poljske, Češke, iz Avstrije, Nemčije in Italije. Reformacija je v vseh teh državah pustila sledi, a so te pogosto zabrisane. Radi bi jih obudili in bolj povezali med seboj, hkrati pa spodbudili turistični razvoj v projekt vključenih območij. Posebna gostja pogovora, ki ga je vodila sodelavka Muzeja Velenje Daniela Dervarič, je bila tudi slovenska evangeličanska duhovnica mag. Violeta V. Mesarič Jazbinšek, ki deluje v Mariboru, je pa tudi namestnica vojaškega vikarja v Slovenski vojski. Da so v muzeju sodelovanje v projektu zaupali prav sodelavki Danieli Dervarič, ki je Reformacija močno zaznamovala tudi Šaleško dolino Danielo je močno presenetilo, kako močno je obdobje reformacije zaznamovalo Šaleško dolino in bližnjo okolico. »Ko sem pripravljala projekt o kulturnih poteh reformacije, sem ugotovila, da je bila v Govčah v občini Žalec zgrajena prva slovenska protestantska molilnica. Porušili so jo že v času protireformaci-je. Zelo pomemben je bil v času reformacije grad Švarcenštajn iz Laz, ki so ga tukaj imenovali Gradič. Iz njega so po Evropi razpečevali Dalmatinovo in nemško biblijo. Velenjski grad je bil v tistem času v lasti družine Wagen von Wagensberg. Bili so protestanti in 1574. leta so v Velenju ustanovili prvo šolo. Ko je protireformacija zmagala in je v dolino prišel škof Tomaž Hren, je šola prenehala delovati, družina Wagen pa se je izselila,« pripoveduje naša sogovornica. Na Velenjskem gradu hranijo tudi ohranjene freske iz Švarcenštajna in še marsikaj zanimivega iz tega obdobja. zgodovinarka, ni naključje. Je namreč evangeličanka, v njeno vero sta vstopili tudi obe hčeri, 11-letna Lana in 8-letna Vita, partner Bor Sajko, ki ni veren, pa je to podprl, saj se mu zdi ta vera prijazna, sprejemljiva. Daniela nam je povedala, da v našem okolju ne živi veliko evangeličanov. »Vsaj jaz jih ne poznam, pa tu živim že desetletje in pol. Največ nas je v mojem rodnem Prekmurju,« je zatrdila. Dan reformacije je od nekdaj za Danielo največji praznik. Praznovala ga je tudi, ko še ni bil državni praznik. »To je dan, ko sem res ponosna, da sem evangeličanka. sta sveti krst in sveta večerja ...« Ena večjih razlik je v tem, da božjo službo opravljajo tudi duhovnice in da ne poznajo celibata, zato se njihovi duhovniki poočajo in imajo družine. Zanimivo je, da je pri njih spoved skupna. »Priznamo svoje grehe, potem pa skupaj molimo. Pri sveti večerji ob hostiji vsi dobimo tudi vino, ne le župnik,« še izvemo. Kot tudi, da je v Prekmurju veliko evangeličanov. »Včasih so zelo ločili našo in rimskokatoliško cerkev. Mešane poroke niso bile dovoljene, celo pokopavali so na ločenih pokopališčih. Danes ni več tako, imamo veliko mešanih Mama Daniela je želela, da njuni hčeri Lana in Vita postaneta evangeličanki, saj se v Prekmurju, kjer je doma, vera po navadi prenaša na otroke od mame. Če ne bi bilo reformacije, morda ne bi imeli svojega, slovenskega jezika. Reformatorji so nas združili. Trubar nam je dal prvo slovensko knjigo, dal nam je jezik. Zato smo protestantje res ponosni na ta dan, ki bo letos, ko mineva 500 let od začetka reformacije, še posebej slavnosten.« Potem se pogovarjava o razlikah med večinsko rimskokatoliško in protestantsko vero. Ni jih malo, čeprav so oboji kristjani. »Naše cerkve niso tako razkošno opremljene, v njih ni poslikav. Pridigi rečemo božja služba. Ne priznavamo svetnikov, Marija je le Jezusova mama. Naša molitev je le »Oče naš«, brez »Zdrave Marije«. Tudi rožnega venca ne poznamo, imamo le dva sveta zakramenta, to porok, v naših cerkvah potekajo ekomenske božje službe, v cerkev prihajajo duhovniki različnih ver. Živimo v slogi.« Ob tem Daniela prizna, da pogreša svojo cerkev. »Najbližji cerkvi sta v Ljubljani in Mariboru. Ob večjih praznikih se zato vračamo v Prekmurje, kjer gremo vsi štirje v cerkev. Hčerkama marsikaj o naši veri pove tudi moja mama. Upam, da se bosta odločili tudi za konfirmacijo, ki je nekaj podobnega kot birma. A odločitev prepuščam njima. Moja želja je bila, da ju vsaj krstimo. Lano je krstila mlada duhovnica, Vito matični duhovnik. Lanin boter je, recimo, pravoslavec, pa ni bilo težav,« še izvemo. Kot tudi, da praznujejo vse krščanske praznike, le Marijinega vnebovzetja ne. ■ Ritem je srce jezika Predstavili posodobljeno Dalmatinovo Biblijo: Novi testament: 1584 - Izšla ob 500-letnici reformacije, ki ji je posvečena tudi aktualna razstava Velenje, 16. oktobra - Prejšnji ponedeljek sta prevajalca posodobljenega besedila Dalmatinove Biblije: Novi testament Vinko Ošlak (pisatelj, publicist in prevajalec) in Benjamin Hlastan (protestantski duhovnik - pastor evangelijske cerkve) predstavila novi, posodobljen slovenski prevod Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Po natanko 433 letih in ob 500. obletnici reformacije so se Združenje Trubarjev forum in Misija EEM z Dunaja ob nakladi kar 50.000 izvodov poklonili s posodobljeno izdajo Novega testamenta iz prvega slovenskega prevoda Biblije, za katerega je leta 1548 poskrbel takratni 37-le-tni slovenski protestantski teolog Jurij Dalmatin. »Cilj je bil, da je razumljena ta knjiga, hkrati pa, da ostane čim več arome Dal- matina, in ta aroma se kaže v sintaksi, v ritmu - ritem pa je srce jezika«, je o novi izdaji Dalmatinove Biblije povedal Vinko Ošlak, ki je skupaj z Benjaminom Hlastanom besedilo Nove- ga testamenta prelil v sodobno slovenščino. Ob vrsti prevajalskih vprašanj sta se prevajalca odločila, da dodata besede v ležečem tisku, kar pomeni, da sta za lažje razume- vanje dodala besedo, ki je pri Dalmatinu ni. Sicer pa sta ohranila t. i. Dalmatinov duha oz. čistost prvega prevoda. Pravita, da njuno delo še ni končano; Stara zaveza je v grobem že prevedena, čaka ju še veliko lektorskega, ko-rektorskega in uredniškega dela, da bo verjetno čez nekaj let lahko izšla celotna revidirana Dalmatinova Biblija v eni knjigi. Ob predstavitvi knjige so v velenjski mestni knjižnici odprli razstavo 500 let reformacije, ki bo v osrednjem razstavišču na ogled vse do 15. novembra. Vsem obiskovalcem razstave poklanjajo tudi brezplačen izvod knjige, jutri ob 19. uri pa bo v knjižnici tudi osrednja občinska slovesnost ob dnevu reformacije. ■ Avtorja posodobljene Dalmatinove Biblije Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan sta knjigo predstavila v velenjski knjižnici ob odprtju razstave 500 let reformacije na Slovenskem. Poštni žig in osebno znamko Numifil 2017, na kateri je Kristlov blok, bo mogoče dobiti na sejmu. KULTURA 9 8. srečanje numizmatikov in filatelistov Numifil Velenje, 28. oktobra - To soboto bo (od 9. do 13. ure) v dvorani Centra Nova potekalo 8. srečanje Numifil, ki ga pripravlja Festival Velenje. Numizmatičen, filatelisti-čen in kartofilski sejem vsako leto obogati jesensko sejemsko dogajanje v mestu. Raznolika ponudba udeležencev iz vse Slovenije bo tudi letos zajemala numizmatične in filatelistične primerke in zbirateljske pripomočke. Pri Pošti Velenje bo izšel žig z datumom srečanja, izšla pa je tudi osebna znamka z motivom velenjskega arhitekturnega bisera iz 60 let, tako imenovanega Kristlovega bloka, arhitekta Stanka Kristla, nekdanjega profesorja in rednega člana SAZU. Na letošnjem poštnem žigu bo stiliziran betonski detajl s Kristlovega bloka. Na osebni poštni znamki pa je pogled na trgovsko-stanovanjski blok. Fotografija na znamki je iz fotoarhiva Muzeja Velenje, avtorja Ljubana Naraksa, na ovojnici pa fotografija neznanega avtorja. ■ bš Na Šaleškem gradu bo strašilo Velenje, 28. oktobra - V soboto od 17. ure dalje vas člani Turističnega društva Šalek vabijo na Šaleški grad. Ob začetku krompirjevih počitnic vas bodo tam pričakali posebni gostje te grajske razvaline. Pripravili so namreč srhljivo pustolovščino za otroke in mlade, ki jo bodo odkrivali na sedmih postajah. Ko jih bodo osvojili, bodo lahko pomagali odčarati grad. Organizatorji pravijo, da bodo obiskovalci prireditve potrebovali pogum in kakšno priročno svetilko. Poleg strašljivih animacij bodo na prireditvi, ki so jo poimenovali »Na Šaleškem gradu straši«, pripravili tudi otroško delavnico, poskrbeli pa bodo tudi za poslikavo obraza in gostinsko ponudbo. ■ bš Na Konovem 11. srečanje harmonikarskih skupin Velenje, 28. oktobra - To soboto ob 18. uri se bo v veliki dvorani Doma krajanov Konovo začelo tradicionalno, tokrat že 11. srečanje harmonikarskih skupin. Tudi tokrat so se vabilu organizatorjev KUD Lipa Konovo odzvale skupine iz Šaleške doline in bližnje okolice. Nastopili bodo: Glasbena skupina Vingosi, Marjan s prijatelji, Vaški godci iz Andraža, Harmonikarski orkester Roberta Goličnika, Harmonikarji iz Plešivca, Harmonikarski orkester Barbara, Konov-ski štrajharji, Glasbena skupina Kapučino in domači Konovski harmonikarji. Vstopnine ne bo, dosedanje prireditve pa so dokazale, da jih je vredno obiskati. ■ Klepet z Jožetom Jančičem Šoštanj, 26. oktobra - V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bodo danes ob 18. uri pripravili Klepet pod Pustim gradom. Tokrat bo gost klepeta Jože Jančič, upokojeni rudar, ki je vsestransko aktiven v domači krajevni skupnosti Ravne pri Šoštanju. Vrsto let je član odbora Rdečega križa in krvodajalec. Kri je daroval že več kot stokrat. Za svoje udejstvovanje v skupnosti je doslej prejel že več priznanj. Pogovorni večer bo vodil Jernej Hozjan. ■ bš PR0SPOTJ d.0.0 Radovljico / www.mammamia-muzikal.si VELENJE - RDEČA DVORANA 8. 12. OB 19:30 S PRAVOČASNIM NAKUPOM VSTOPNIC S| ZAGOTOVITE NAJBOLJŠI POGLED NA 0DER! VSTOPNICE: EVENTIM.SI, POSTA, PETROL, OMV Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»^AS 26. oktobra 2017 Vrhunski ples, povedna vsebina Premiera plesnega triptiha Balkan Dance vol. 3 v polni dvorani kulturnega doma nikogar ni pustila ravnodušnega - Ta teden tri predstave za velenjske učence in dijake ALTERNATOR Bojana Špegel Velenje, 19. oktobra - Tisti, ki so videli prvi in drugi del Balkan Dance Projecta, so v četrtek zvečer vedeli, da jih čaka vrhunska prestava. Mednarodni plesni projekt, ki je svojo pot začel novembra 2015 v Velenju, saj je Festival Velenje koproducent projekta, je ravno zaradi odličnega odziva občinstva doživel že tretje nadaljevanje. Drugi del je lani nastal v Beogradu in prepotoval številne kraje in mesta nekdanje Jugoslavije, letošnji pa je nastal v Sarajevu, kjer je bila premiera 14. oktobra. Tokrat so trije kore-ografi ustvarjali na temo literarnih del in nastal je zanimiv, zelo raznolik plesni triptih. Balkan Dance Project je ime skupine mladih koreografov, plesnih ustvarjalcev in igralcev, ki prihajajo iz različnih delov Balkana. Vsako leto v njem dajo priložnost kakšnemu novemu članu, jedro skupine pa ostaja isto. V vseh treh projektih je stalnica slovenska plesalka Mojca Majcen iz Celja, ki nam je povedala: »Ideja celotnega projekta je, da se seli, zato vsako leto ustvarjamo drugje. Bosna in Hercegovina v primerjavi s Slovenijo in Srbijo nima tako razvitega sodobnega plesa, zato je letošnji projekt še pomembnejši, saj smo z njim v to državo prinesli nekaj novega. K sodelovanju smo povabili mlado koreografinjo Ivano Hadžihasa-novic, ki je ustvarila koreografijo Znaki ob poti po motivih pripovedke Iva Andriča. Občnstvu že poznani koreograf Aleksan-dar Ilic je v sodelovanju z mano ustvaril koreografijo po temi farse Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Igor Kirov h pa je bil v koreografiji Zakaj te ni navdahnjen s sevdalinkami.« Vse tri plesne koreografije so nastale v slabem mesecu in pol, zato je bilo delo zelo intenzivno. Čeprav tvorijo triptih in imajo skupno rdečo nit, so bile zelo različne. Iličeva je bila izjemno umetniška, z minimalistično glasbeno podlago in drzno sceno. Znaki ob poti so bili bolj barviti in plesno intenzivni. Najširšemu občintvu všečna pa je bila verjetno Kirova koreografija Zakaj te ni. V vseh treh so plesalci navduševali z močjo teles, izpovednostjo plesa in usklajenimi gibi. »Plesalci uživamo v vseh treh predstavah, zato smo bili toliko bolj veseli prvih odzivov po premieri v Sarajevu in Velenju,« nam je še zaupala Mojca Majcen. Teodora Suljic, umetniška pokroviteljica Balkan Dance Pro- iJ v u « P i- - Letošnja ekipa ustvarjalcev Balkan Dance Poject je tudi na velenjski premieri doživela bučen aplavz in topel sprejem. Tako je bilo tudi v Sarajevu, kjer je nastal letošnji projekt. jecta, ki so ga v minulih dneh velenjskemu mlademu občinstvu uprizorili še trikrat, je prepričana: »Balkan Dance Project Vol. 3 z zlatimi nitmi rodnih balkanskih tal nadaljuje tkanje čarobne preproge medsebojnega sodelovanja in ustvarjanjem resnične vrednosti sodobne umetniške igre.« Projekt bo sedaj potoval po večjih in manjših srbskih, bosanskih, hrvaških in makedonskih mestih, upajo pa tudi, da ga bodo predstavili na kakšnem od tujih plesnih festivalov. Računajo, da ga bodo predstavili tudi na festivalu Sarajevska zima in tamkajšnjem Baletfestu. Drugi del projekta je bil sprejet na dva velika mednarodna plesna festivala v Mexico City in na Portugalskem, a žal zaradi pomanjkanja denarja tja niso odpotovali. Slikanica za odrasle Družmirje.0 Velenje, 18. oktobra - Letos poleti je šaleški literat Peter Rezman v samozaložbi izdal slikanico za odrasle, ki jo je naslovil Družmirje.0. Ne ve natančno, kdaj je prvič videl nekaj izrisanih motivov iz te knjige, ve pa, da so mu bili znani. Ko je videl risbe Jasmine Grudnik, ki na ljubljanski ALUO končuje magisterij iz slikarstva, se je Rezmanu zdelo, kot da je uporabila njegove spomine. Potem je ugotovil, da mlado umetnico pozna, in to že od njenih otroških let, ko jo je skupaj s svojo hčerjo Katjo ču- vala njegova mama. »Po tem, ko sem doumel, kaj me je v njeni risbi pritegnilo, sem navezal stik z njo. Risala je namreč moje najzgodnejše spomine oziroma njihovo kuliso. To so tudi njene podobe, saj sva vsak v svojem otroštvu imela pred očmi isto obzorje s kičasto TEŠ. Ta kulisa je bila rdeča nit moje pesniške zbirke Družmirje, ki je izšla leta 1998.« Ko je zbirko začel ponovno prebirati, je ugotovil, da so njegove pesmi in Jasminine risbe enake. »Zato sem jo povabil k branju pesmi v zbirki Družmirje. Pre- dlagal sem, da izbere desetino pesmi in ob njih ustvari podobe. Tako se je rodila ideja za to slikanico za odrasle. Ilustrator-ka je res izbrala 10 pesmi, ki jih je prepoznala kot najbližje njenemu vizualnemu jeziku. »Moja risba je močna in hitra, nemalokrat deluje groteskno kakor tudi Rezmanove pesmi. Hkrati pa se v njih sluti senzibilnost in otro-škost, ki ju je prav tako moč čutiti v Rezmanovih pesmih,« pravi ilustratorka, ki se podpisuje z umetniškim imenom Grusmina. Tako sta skupaj ustvarila slikanico za odrasle. ■ bš November posvečen 60-letnici Muzeja Velenje Velenje, 28. oktobra - Društvo Metuzalem bo v soboto in nedeljo ob 19. uri na Velenjskem gradu pripravilo igro vlog. Dogodek bo obiskovalcem ponudil priložnost, da se vži-vijo v življenje, kakršno je bilo pred stoletji. Med jesenskimi počitnicami bodo muzejske enote odprte po običajnem urniku. Zaprte bodo le v sredo, 1. novembra. November bo v Muzeju Velenje še posebej prazničen, saj muzej praznuje svoj šestdeseti rojstni dan. V petek, 3. novembra, na dan, ko je bila pred šestimi desetletji podpisana ustanovna listina velenjskega muzeja, bodo ob 18. uri pripravili Klepet pod arkadami. Pod grajskimi arkadami bo z obiskovalci svoje spomine in izkušnje delilo šest vodij Muzeja Velenje. Osrednjo slovesnost ob 60-letnici Muzeja Velenje pa bodo pripravili v četrtek, 9. novembra, v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Ob 19.30 bodo skupaj z Mladinskim pihalnim orkestrom, ki šestdeset let delovanja prav tako zaznamuje to jesen, pripravili koncert z naslovom TEH 6 desetletij. ■ bš Prva predstava za nedeljski abonma Velenje, 29. oktobra - Gledališče Velenje bo tudi letos poskrbelo za smeh v nedeljskih popoldnevih. Letošnji nedeljski abonma, v katerem bodo gostili predstave ljubiteljskih gledališč, začnejo že to nedeljo ob 17. uri. V goste prihaja Koroški deželni teater s predstavo Terapija, ob kateri se bodo gledalci bojda smejali in jokali hkrati. Predstave, ena mesečno, bodo tudi letos v mali dvorani velenjskega Doma kulture. a bš V iskanju volnene kape Ona Čepaityte Gams Nedeljski dež in temperaturni padec na začetku tega tedna kot tudi pogled na koledar nas opominja, da počasi prihaja obdobje, ko bomo posegli po toplejših oblačilih. Čeprav omare ob nas, odraslih, lahko preživijo tudi dolga leta brez kakšne resnejše revizije, nas tisti, ki vsako leto zrastejo po več centimetrov v višino, kaj hitro pošljejo v trgovino po nov kos oblačila. V določenih primerih zna to biti tudi pravi projekt. Govorim o sebi -mama, ki rada komplicira, ker za hladno obdobje otrokom išče kape in jopice, ki bi bile čim bolj volnene. Naj takoj povem - nisem noben eko ekstremist. Z vsem spoštovanjem do napredka tekstilne industrije prve polovice 20. stoletja, ki je na določenih področjih omogočil prej nemogoče stvari, je po drugi strani čez čas oblačilno kulturo in industrijo popeljal v smer, kjer smo danes in v kateri žal prevladuje kvantiteta in ne kvaliteta. Umetna vlakna v raznoraznih različicah so omogočila tudi vzpon tako imenovane hitre mode, ki je pa - predvsem poceni. Razvrednotilo je kulturo oblačenja in samo nakupovanje oblačil, ki jim v vsem tem kontekstu že prav pristaja ime "cote". Cote, po katerih dobesedno brskamo v trgovinah v nenormalnih, slehernem človeku neobvladljivih količinah. Pogosto sestavo oblačil pove že vonj ob vstopu v trgovino. A kaj, ko lahko kupimo kar pet ali še več majic naenkrat, saj je tako ugodno! Ki jih ob prvi luknji (ki se po navadi zelo hitro pojavi) vržemo stran, nogavic pa tako ali tako že dolgo ne znamo več krpati. "Neskončna nit" - tako menda imenujejo niti, pridelane iz kemičnih sestavin. Genialno ime. Odprite učbenik za predmet Gospodinjstvo v 5. razredu osnovne šole - otroci se dokaj poglobljeno učijo o tekstilu, tema jih po besedah moje petošolke zelo zanima. Odlična priložnost za kakšno ozaveščanje v bolj trajnostno smer. Sicer se človek verjetno vsega - dobrega ali hudega - navadi. Zase ugotavljam, da sem očitno svoje otroke od malega navadila nositi volnene kape in jopice. Ker tistih iz akrila, žal, ne nosijo rade. Celo te iz navadne volne, ki "pika", so z veseljem nosile. Morda je kriva tudi moja severnjaška čudaškost, saj mi je mama od otroštva ponavljala: volna pozimi, lan poleti, bombaž skozi celo leto. Jaz pa ponavljam naprej. Ko pogledam svoje fotografije iz otroštva - sredi gor snega pri precej bolj nizkih temperatur, kot tiste, ki nas čakajo tukaj, sem v treh volnenih jopicah ali volnenem plašč-ku. Z volnenimi dodatnimi hlačami - pajkicami. Se ne spomnim, da bi me kdaj zeblo, razen v obraz, ki ga v vsakem primeru potegne skupaj, ko je minus 20 stopinj in več. Kot v starem legendarnem filmu o Piki Nogavički, ko otroci pozimi letajo po snegu v volnenih plaščkih in debelih jopah. Ali na posnetkih z zimskih olimpijskih iger v Lillehamerju na Norveškem, kjer se po ulicah ljudje sprehajajo v teh njihovih znamenitih volnenih puloverjih s prelepimi pisanimi norveškimi vzorci. In če tvoje sposobnosti pletenja niso preveč uporabne, v iskanju volnenih izdelkov romaš po trgovinah (ali pa upaš na kakšno ročno narejeno darilo). V Velenju seveda brezupno. Na veliko žalost so se po vrsti zaprle vse trgovine z bolj kakovostno ponudbo, nazadnje še Modiana v Mercatorju. Tako se pogosto moraš zapeljati vsaj do Celja. In če to počneš večkrat, potem se ti že splača plačati eno zmerno poštnino in nakupovati preko spleta kar s kavča. Tam pa dobiš vse, kar želiš! Če si priden in se zadevi sistematsko posvečaš, prideš s pomočjo znižanj tudi do ugodne cene. Večkrat pomislim, da verjetno namenjam tako "banalni" stvari, kot so oblačila, preveč energije in časa. Pa še vas sem s tem zamorila. Že ko pogledamo zgodovinsko, so spremembe v kulturi oblačenja zmeraj zrcalile tudi splošen napredek civilizacije. Tako se bodo akril, poliester, najlon, elastan in druga imena iz etiket na policah današnjih trgovin znašli v oblačilni preglednici našega časa. A kljub temu trdno verjamem, da bodo ravno ta množičnost in prehitri obrati enkrat prišli tudi do svojega konca "neskončne niti". Bolj bomo začeli ceniti kakovost, ročno delo, naravne materiale, ne nazadnje skrbeti za svoje zdravje in okolje, v katerem živimo. Jaz bom pa tudi letos našla tisto volneno kapo. ■ ■ www.nascas.si Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 11 26. oktobra 2017 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Lestvica 10 + 10 Ob torkih ob 18. uri je na sporedu Radia Velenje lestvica 10 + 10. Ureja jo tonski tehnik Dragan Berkenjačevic, vodi pa modera-torka Karolina Destovnik. »Lestvica je razdeljena na slovensko in tujo glasbeno sceno. Na slovenski se trudim uvrstiti na lestvico vsaj tri nove glasbene zasedbe, za katere menim, da je pred njimi še uspešna glasbena pot. Prav tako želimo dati priložnost za predstavitev izvajalcem iz domačega, torej tukajšnjega okolja. Običajno njihove predstavnike gostimo v petkovih popoldanskih oddajah Radia Velenje ali izkoristimo za njihovo predstavitev druge sodobne načine. Njihovi glasbeni slogi so različni, od popa, rocka do plesnih ritmov,« je pojasnil Dragan. Na tuji glasbeni sceni pa je vsaj en predlog z območja bivše Jugoslavije. Poleti so to najpogosteje razne klape. Takšne so velikokrat želje poslušalcev, ki v tem času zelo radi prisluhnejo dalmatinskemu melosu. Kot še dodaja Dragan, lahko pri izbiri predlogov za lestvico 10 + 10 sodelujejo tudi poslušalci. Svoje predloge lahko ti pošljejo po elektronski pošti radio.velenje@siol.net ali preko čvekalnika. So prisotna »navijanja« tako za slovensko kot tujo glasbeno sceno? »O j a, so. Glasbene skupine imajo svoje fan klube in njihovi člani so takrat v »akciji«. Za to najpogosteje izkoristijo čvekalnik. A je GLASBENE novice 20 let Flirrtov 8. februar 1997 je dan uradnega nastanka in rojstni dan skupine Flirt. Nase je prvič opozorila istega leta s singlom Jutranji striptiz, ki so mu sledili še drugi. Skupino je po uspešnih sin-glih, kot so Romeo in Julija, Poljubi me, Inja, Ona, Koga sanja, Prvič, Na peronu, zaznamoval predvsem razhod leta 2003. Po zadnjem skupnem koncertu na Vrhniki je skupino zapustil Rok Lunaček, do tedaj gonilna sila zasedbe. Posledično je ta prenehala delo za dobrih pet let, na začetku leta 2009 pa je Lunaček z bobnarko Katarino Nastesko znova oživil projekt in prenovil skupino, ki se je na sceno vrnila z nekoliko spremenjenim imenom Flirrt. Pred dnevi so izdali svoj sedmi studijski album, ki je hkrati tudi njihov prvi dvojni album. Tudi s tem izidom skupina, v kateri se je v dveh desetletjih izmenjalo 16 članov, praznuje 20-letnico delovanja. Hologram Royja Orbisona prihodnje leto na britanski turneji Po tem, ko so pred časom napovedali hologramsko turnejo legendarnega Franka Zappe, se zdaj napoveduje nekaj podobnega še s pokojnim pevcem in kitaristom Royem Orbisonom. Ho-logramska turneja glasbenika, med drugim znanega po uspešnici Oh, Pretty Woman, bo aprila prihodnje leto v Veliki Britaniji. Pevčev hologram bo spremljal Kraljevi filharmonični koncertni orkester. Na turneji z naslovom In Dreams, ki se bo zače- naš sistem glasovanja urejen tako, da z enega naslova lahko glasuje za svojega favorita le enkrat na dan.« Pesmi, ki so na lestvici, lahko poslušalci Radia Velenje slišijo večkrat v dnevnem programu. Vabljeni tudi vi k sodelovanju pri podajanju predlogov in glasovanju! ■ tp Mamma Mia!, ki v kinodvorane prihaja poleti 2018. Tudi v nadaljevanju bodo nastopili zvezdniki iz prvega dela muzikala Meryl Streep, Pierce Brosnan, Colin Firth, Amanda Seyfried, Lily James, Andy Garcia in Stellan Skarsgard. Snemanje je septembra in oktobra že potekalo na hrvaškem otoku Vis. Nick Cave se seli v Stožice Koncert Nicka Cavea, napovedan za 30. oktober, se bo preselil iz Hale Tivoli v Areno Stožice. Kot so pojasnili organizatorji, so se za premik odločili, ker je ob- la 8. aprila v Cardiffu in končala 20. aprila v Bournemouthu, bo mogoče slišati Orbisonove največje uspešnice. Orbisona (1936-1988), čigar življenje je zaznamovala družinska tragedija - smrt žene in dveh sinov, si je javnost še posebej zapomnila po baladah o nesrečni ljubezni. Med njegovimi najbolj znanimi pesmimi sta poleg Oh, Pretty Woman še Only The Lonely in Crying, ki ju je prav tako ustvaril in odpel sam. V nadaljevanju filma Mamma Mia! tudi Cher Ameriška pevka in igralka Cher (71) je na svojem Twitter profilu objavila, da bo nastopila v filmu Mamma Mia! Here We Go Again, vendar še ni znano, v kateri vlogi. To bo zanjo prva sežna zvočno-vizualna oprema benda primerna za največje arene in presega zmogljivosti ledene dvorane Tivoli. V Ljubljani se bodo Nick Cave & The Bad Seeds ustavili v sklopu evropske turneje, na kateri predstavljajo 16. studijski album Skeleton Tree, ki je dosegel vrh lestvic po svetu in je njihov najvišje uvrščen album vseh časov v Veliki Britaniji in ZDA. Poleg pesmi z albuma gre pričakovati, da bodo Cave in družba zaigrali tudi kakšno svojo klasiko. Nick Cave je v Ljubljani nastopil že desetkrat. Z zasedbo The Bad Seeds se je predstavil v letih 1987, 1990, dvakrat leta 1992, v letih 1994 in 2001, dvakrat leta 2005 in enkrat leta 2013, v zasedbi Grinderman pa se je v Ljubljani ustavil leta 2010. DMP na snemanje spota povabili oboževalce Zasedba Društvo mrtvih pesnikov je v zadnjih mesecih zelo dejavna. Po avgustovskem snemanju nove plošče in septembrski koncertni turneji so uspešno zaključili tudi snemanje video-spota za novi singel Tinta in pero (Hip hop), ki ga bodo objavili novembra. V domačem Novem mestu so popestrili nedeljski utrip mesta s snemanjem novega spota. Alan, Tomaž, Marko, Peter in Boštjan so se prelevili v indie folk ulične glasbenike in k sodelovanju pritegnili oboževalce, ki so nastopili v njihovem vi-deospotu kot igralci oz. statisti. DMP so objavili poziv na FB-ju in povabili sledilce skupine, ki so se na snemanje pripeljali iz vseh koncev Slovenije. V novem videospotu bomo lahko videli tudi svetovne prvakinje, hiphoper-ke Plesnega studia Novo mesto, ki so za spot pripravile posebno koreografijo. Kot pravijo člani skupine, je pred njimi pestro leto, saj dokončujejo nov album, ki bo izšel predvidoma spomladi 2018. Na njem bo 10 povsem novih skladb ter trije že izdani singli Pleši z mano, Na polju zlomljenih besed in Čip. filmska vloga po letu 2010, leta 1988 je sicer prejela oskarja za glavno vlogo v filmu Moonstruck. Trenutno je zvezdnica v Veliki Britaniji, kjer že snema nadaljevanje uspešnega filma PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. BRIGITA ŠULER - Hvala ti za lepe dni 2. ANABEL feat. BASSLESS - Ob kavi 3. TANJA ZAJC ZUPAN & DEJAN STOJANOV - Ljubljena Hvala ti za lepe dni je naslov nove skladbe Brigite Šuler. Melodijo je napisal znani hrvaški avtor Goran Topolovac, besedilo pa tudi tokrat Brigita sama. Pesem je nastala v času njene boleče izkušnje ob izgubi očeta, zato govori o najbolj tragičnih izgubah v našem življenju, izgubah naših bližnjih. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Kraški kvintet - Nocoj 2. Fantje s Praprotna - Oj spomini 3. Prava stvar - Prava stvar 4. Vesela dolina - Jaz verjamem 5. Domačini - Dobra mrha 6. Edvin, Alfi in Poskočni muzikanti - Naša Štajerska 7. Fantje izpod Lisce - Bodi moja 8. Lojtrca - Tebi, pesem 9. Nejc Kastelic - Marjetka s Podkala 10. Prleški kvintet - Teče, teče čas www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO RITEM MLADOSTI 8. decembra bo v dvorani Stožice potekala tradicionalna prireditev Ritem mladosti. Lani sta tam v paketu nastopili skupini Siddharta in Big Foot Mama, letos pa bodo skupaj na odru stali Mi2 in Dan D, ena skupina pa bo izvajala pesmi druge. Skupini že pridno vadita, poleg njih pa bodo nastopili še Sars ter Trkaj in Nipke. ŽIGA RUSTJA Mladi glasbenik Žiga Rustja, ki prihaja z Obale, je po aprilskem nastopu na Poprocku s pesmijo Pozabi na vse izdal še tretji singel s prihajajočega albuma z naslovom Kralj zelenega peresa. Videospot za pesem je poseben, saj je vanj vključil posnetke iz svojega otroštva. TOŠE PROESKI Te dni mineva deset let od tragične smrti obetavnega makedonskega glasbenika Tošeta Proeskega. Ob tej priložnosti je izšla ena njegovih neobjavljenih pesmi Kad voliš. Gre za skladbo, ki je proslavila makedonsko pevko Karolino Gočevo, a je bila v osnovi namenjena prav Tošetu. PANKRTI Koncert ob 40-letnici legendarnih Pankrtov je bil zadetek v polno. V polne ljubljanske Stožice jih je prišel podpret tudi britanski kolega Glen Matlock iz Sex Pistols, legendarne punk pesmi tako enih kot drugih pa so poskrbele za pravo norijo na tem jubilejnem dogodku. JACKSON Celjska skupina Jackson predstavlja novi single in videospot z naslovom Podira se svet. Skladbo najdete na njihovem debitantskem albumu Jackson, v čast srca. Snemanje spota je potekalo v dvorcu Novo Celje. Režijo je prevzel Igor Pečoler, scenarij pa je nastal v glavah protagonistov skupine Jackson in režiserja. 12 Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 14 uaWAS 26. oktobra 2017 ^^ Le čemu so se tako prešerno nasmejali Drago Martinšek, velenjski »kulturni minister«, Vlado Vrbič, direktor knjižnice, in Matjaž Černovšek, ki v domače Velenje iz toplih krajev, kjer sedaj živi in dela, ne pride prav pogosto. Če so se pogovarjali o počitnicah in najlepših destinacijah po svetu, jih je nasmejal Matjaž, če je beseda tekla o fasadah, pa zagotovo Vlado Vr-bič. Vsi trije so brez dlake na jeziku, povedo, kar mislijo. Morda pa je ravno v tem razlog za smeh. k k Brez hrupa je prejšnji mesec, ko rr je Velenje praznovalo svoj praznik, na spomeniku Padlim borcem, »zrasla« rdeča zvezda. Pričakovali smo »hrup« in vsaj kakšno vprašanje, a tega nismo dočakali. Očitno domačini hodimo po mestu z bolj priprtimi očmi, sploh po tistih delih, kjer se nam vse zdi tako kot prej. Slavka Petrovič (prva z desne) in Darinka Pušnik sta na nedavnem srečanju krajanov njune vaške skupnosti imeli prijetno nalogo - delili sta golaž. A prav zadovoljnih obrazov nista videti. Slavka Darinki: »Že vem, zakaj so določili naju. V tem golažu je bolj malo mesa. Ko so se delili če-vapčiči, pečene klobase in kure, pa so bili glavni dedci.« ZANIMIVOSTI Na Novi Zelandiji primanjkuje čipsa Nova Zelandija vsako leto pridela 500 tisoč ton krompirja in je deveta največja svetovna izvoznica te hrane. Okoli tretjino pridelka namenijo za predelavo in pripravljene izdelke, 250 tisoč ton ga konča kot pomfri, iz 75 tisoč ton pa naredijo čips. Ta je očitno v državi najbolj priljubljen izdelek iz krompirja, saj so kupci šele ob njegovi odsotnosti s prodajnih polic začeli razmišljati, kaj v resnici pomeni slaba letina krompirja. »Marca je začelo deževati in dež kar ni in ni ponehal. To je tretje najbolj deževno leto od začetka merjenj,« je pojasnil vodja združenja Potatoes New Zealand, Chris Claridge in pristavil, da zaradi obilnih padavin pridelek ni dobil sušnih dni, ki jih prav tako nujno potrebuje. V nekaterih delih države, posebej na Severnem otoku, so tako letos izgubili kar tretjino običajnega pridelka, posebej slaba pa je letina tiste vrste krompirja, iz katere naredijo največ čipsa. Ker pa so letni časi na južni polobli nasprotni našim, že kmalu pričakujejo izboljšanje razmer in tako državljanom obljubljajo, da bodo imeli nov krompir na mizi že za božič. Ples ob drogu je postal športna disciplina Verjetno je precej skrit (a vendar resničen) podatek, da so sprva ob drogu plesali moški okrog leta 1100 je bil namreč v Indiji ples ob drogu gimnastična disciplina, pri kateri so športniki pokazali svojo moč in vzdržljivost. S časom je omenjena disciplina vse bolj prodirala v zabavno industrijo in tako izgubljala svojo vlogo v športu. Katie Coates, ustanoviteljica Mednarodne zveze plesa ob drogu, se je zato enajst let pogajala z Združenjem mednarodnih športnih zvez in pred kratkim vendarle izvedela, da so jo slišali ter ples ob drogu potrdili kot športno disciplino, kar po-^ meni tudi začetek uradnega spogledovanja disci-pli- ne z olimpijskimi igrami. »Občutek imam, da smo dosegli nekaj nemogočega! Vsi so mi govorili, da ples ob drogu nikoli ne bo priznan kot šport,« je dejala Coate-sova. V njeno zvezo sodi že 25 mednarodnih združenj. Na volitvah bo Putina izzvala starleta Ksenija Sobčak Ksenija Sobčak je članica ruske elite, televizijska osebnost, urednica lepotne revije ter politična aktivistka, ki je pred krat- kim javno napovedala kandidaturo za predsedniške volitve leta 2018. Ob napovedi je ^ 35-letnica napovedala tudi del svojega programa in dejala, da želi reformirati pred- vsem izobraževalni in sodni sistem. Sobčakova, ki so ji zaradi načina življenja v javnosti nadeli ime »ruska Paris Hilton«, se je zavzela še, da bi opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu dovolili, da uradno kandidira na volitvah. Uradno se bo kampanja za predsedniške volitve 18. marca naslednje leto začela decembra, do takrat pa mora Ksenija Sobčak (ker naj bi kandidirala kot neodvisna kandidatka) zbrati najmanj 300 tisoč podpisov. Umetna inteligenca se uči sama Iz Googlove hčerinske družbe DeepMind, ki se ukvarja z umetno inteligenco, so sporočili, da se je njihov sistem umetne inteligence AlphaGo Zero sam naučil igranja starodavne, miselno zelo zahtevne kitajske igre go. Gre za kompleksno strateško igro za dva igralca, pri kateri potrebujemo igralno desko z 19 krat 19 polji, po katerih se razvršča črne in bele figure. Cilj igre je (če poenostavimo), s premiki figur zavzeti na igralni deski več prostora od nasprotnika. Sistem Alpha-Go je svojo uspešnost predstavil že lani, ko je ta umetna inteligenca premagala aktualnega svetovnega prvaka v goju in najboljšega igralca zadnjega desetletja, Juž-nokorejca Li Se Dola. Tokrat naj bi šlo za še pomembnejši korak: prvič v zgodovini naj bi namreč umetno ustvarjeni sistem sam se- be naučil igrati tako kompleksno igro. Nadgradnja sistema Alpha-Go, umetna inteligenca Alpha-Go Zero, je s točke popolne nevednosti dosegla mojstrski nivo igranja igre v zgolj nekaj dneh. Človek ji je pomagal samo povsem na začetku, in sicer tako, da je sistem naučil pravil igre. Kot pojasnjujejo, je bila prejšnja različica sistema AlphaGo naučena igranja igre v dveh korakih: v prvem je umetna inteligenca predelala več kot 100 tisoč odigranih iger človeških igralcev in se učila s posnemanjem. V drugem koraku pa so umetni inteligenci dovolili igrati sami proti sebi. Pri novi različici (AlphaGo Zero) pa so razvijalci preskočili prvi korak, tako da je tokratna verzija začela kot nepopisan list, naučili so jo samo pravil igre. AlphaGo Zero je igrala sama prosti sebi in sčasoma postajala vse boljša. Po zgolj nekaj dneh igranja je bila AlphaGo Zero pripravljena na igro s svojo predhodnico, umetno inteligenco AlphaGo in jo tudi gladko premagala. Dejstvo, da se lahko umetna inteligenca uči sama, brez pomoči človeka, je po mnenju strokovnjakov izjemno pomembna prelomnica. frkanje » Levo & desno « Konec dober ... Pahor je dolgo tekel po Sloveniji - a v nedeljo zvečer ni pritekel na načrtovani cilj. Vendar kot maratonec ima gotovo še dovolj moči do novega cilja 12. novembra. Spomini Mrtvih se mnogi spomnimo vsaj enkrat na leto. Premnogih živih niti to ne. Za zgled Naša Janja Garnbret bi vsaj tistim na raznih položajih, če že ne kar nam vsem, lahko bila za dober zgled. Uspešno se vzpenja in premaguje včasih kar nemogoče ovire. žerjavico Le pri peki kostanja dajo vsaj nekateri politiki roko v ogenj. Ali vsaj v žerjavico. Sprava Mnogi v Zgornji Savinjski dolini upajo, da bo njihova županska trojka močnejša od Slovencev nasploh. Da bodo vendarle dosegli spravo in po zaprtju odlagališča »zaprli« tudi nesoglasja med občinami. Uresničeno! Uresničilo se je, kot smo že zapisali. Med »poklicanimi« za mesto predsednika države so bile v večini ženske. A izbran bo vsekakor moški. Na zalogi V Šaleški dolini veliko govorijo o »novi elektrarni« v Šoštanju, v predalu pa je še vedno stara velenjska elektrarna. Vendar bodo za oživitev slednje gotovo potrebni novi nosilci in tudi novi načrti. Pa tako obetavni so bili prejšnji. Vredne imena Kot kaže, bodo kmalu tudi za trgovce nedelje vredne svojega imena. Le nekateri občani, ki ne morejo brez nakupa v teh dneh, v do-poldnevih morda ne bodo vedeli, kam bi se dali. Pozabljivost Mnogi lastniki oziroma uporabniki osebnih avtomobilov pozabljajo, da protivlomnih vozil ni. In da avtomobili tudi niso razstavni prostori. Zato vrednejše stvari še vedno puščajo v vozlih in na vidnih mestih. Hitijo počasi Mnogi s »tega konca« si še vedno želijo čim prej hitre ceste. Veliko pa je tudi takih, ki si želijo hitrih vlakov. Ali vsaj hitrejših in re-dnejših kot sedaj. Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 11 19. oktobra 2017 INTERVJU 13 Če imaš prevelika pričakovanja, si lahko razočaran Zmagovalka letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju Janja Garnbret od sebe nikoli ne pričakuje preveč - Sezono začela brez stopničk, zaključek pa (spet) odličen - Veseli se počitnic in maturantskega plesa Bojana Špegel Velenje, 18. oktobra - Uspehi 18-letne športne plezalke Janje Garnbret, Korošice, ki je močno povezana z Velenjem, ljubitelje športa navdušujejo tudi letos. Njeni sošolci in profesorji na velenjski gimnaziji zanjo ne le stiskajo pesti, pomagajo ji tudi, da nadomesti, kar v šoli zamuja zaradi tekem. Letos, ko je maturantka, jo je kar malo strah, saj jo na koncu čaka matura. A svetovna prvakinja, ki je naslov osvojila še pred zadnjo tekmo v domačem Kranju, ki bo 11. in 12. novembra, se trenutno posveča predvsem uspešnemu zaključku plezalne sezone. Pred domačim občinstvom želi pokazati vse, kar zna in zmore. Treningi so zanjo užitek Janja je iz Kitajske, kjer je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji, pripotovala prejšnji ponedeljek zvečer. V torek je že bila v šoli, takoj po pouku pa na treningu na steni v telovadnici velenjskega Šolskega centra. Ta je žal precej majhna, a vseeno najpogosteje trenira prav na njej. »Med sezono nimam časa, da bi se ustavila. K sreči rada treniram, rada plezam tudi kar tako, za dušo. Zato zame to ni bre- Plezalci Mina Markovič, Domen Škofic, Janja Garnbret in njen trener ter vodja reprezentance Gorazd Hren veliko časa preživijo skupaj. A so dobra družba, zato Janja ob svojem načinu življenja nič ne pogreša. me,« nam pove, ko jo povprašamo, kako to, da si ne vzame vsaj malo odmora od treningov. Pove nam, da jo v teh dneh novinarji pogosto sprašujejo, ali je pričakovala zmago v svetovnem pokalu. » Vedno odgovorim, da ne. To mislim iskreno. Morda zato, ker sem še mlada in bi lahko take rezultate dosegala tudi v prihodnosti. Po drugi strani nikoli nočem pričakovati preveč, saj je to najlažja pot do razočaranja. Letos sem se bolj posvetila treningom na balvanih, moja prioriteta torej ni bila težavnost. Želela sem narediti dober rezultat v skupnem seštevku predvsem v balvanih. Pred začetkom sezone nisem najbolj verjela vase, sploh v težavnostno formo ne.« Da je občutek ni varal, je potrdila prva tekma sezone. To je bilo evropsko prvenstvo v Campitellu, kjer je dosegla četrto mesto. »Očitno sem takrat hotela preveč od sebe, poleg tega sem imela le dva tedna za pripravo na to tekmo. Priznam, da sem bila s svojim plezanjem v finalu nezadovoljna.« Toda potem se ji je spet odprlo. Zmagala je na prvih treh tekmah za svetovni pokal. »Moja forma je rasla s tekme v tek- mo. Bolj sem se lahko posvetila treningom težavnosti, pri tem pa nisem veliko pričakovala. Rekla sem si, da sem bila že lani skupna zmagovalka pokala; če mi letos ne bi uspelo, bi bil to moj cilj za naslednje leto.« A se je izšlo. Na domači tekmi ni lahko Tekme v Kranju se veseli in boji hkrati. »Ta tekma je vedno dvorezen meč. Že lani sem pred Kranjem postala skupna zmagovalka. Zaradi tega sem bila po eni strani razbremenjena, po drugi pa publika od nas, Slovencev, pričakuje veliko. Zato si vedno želim pokazati najboljšo plezalno formo, zato je zame pritisk celo večji.« Na vprašanje, ali je zanjo uspeh v kombinaciji, ki bo prvič na sporedu tudi na Olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020, morda ravno zato vreden več kot v težavnosti, odgovori pritrdilno. Ob tem pove, da treningi letos niso bili kaj drugačni kot prejšnja leta. »Decembra imamo tri tedne počitnic, potem že stečejo priprave na novo sezono. Najprej so na vrsti balvani, potem težavnost. Nivo pa se zvišuje; treningi so iz leta v leto težji.« Janjin dolgoletni trener Gorazd Hren ocenjuje, da je v najboljši formi doslej. Janja se strinja z njim. »Izkušnje so zlata vredne, zame so tekme sedaj psihično manj naporne. Lanska sezona mi je bila psihično veliko bolj naporna kot letošnja. Letos sem bila bolj sproščena, nisem čutila pritiska. Morda tudi zato, ker sem doslej že nekaj dose- gla,« razmišlja svetovna prvakinja, ki pa jo še vedno potre, če ni zadovoljna s svojim plezanjem. »Včasih se mi to zgodi tudi, ko zmagam. Bolj sekiram se zaradi plezanj a kot zaradi rezultata,« doda. Kje bo Janja preživela decem brske počitni ce, še ne ve. Ve pa, da jih bo preživela s fantom, odličnim plezalcem Domnom Škoficem. Morda bosta šla na pravi in ne plezalni dopust, kar je bila praksa doslej. Vesela je, ker ima v žepu izpit za avto. Naredila ga je dan za tem, ko je postala polnoletna. To ji daje več svobode. Veseli se tudi maturantskega plesa. A ker nima časa, da bi hodila na plesne vaje, bosta z Domnom morala najeti zasebnega plesnega učitelja. Še vedno ne ve, kaj bo študirala, pravi, da se bo prepustila toku življenja. V njem ne pogreša skoraj nič. »Rada imam napor, ki vrhunskim športnikom ni tuj. Rada potujem, rada plezam. Ne pogrešam zabav, saj se tudi plezalci znamo zabavati. Veliko mi pomeni glasba, poslušam vse, razen narodnozabavne. Tudi plezam rada ob dobri glasbi. Če bi imela več časa za branje, ne bi imela nič proti.« Letos namreč razen tistega, kar je morala prebrati za šolo, ni imela časa, da bi brala »za dušo«. ■ Če vztrajaš, si v življenju poplačan Strelec Franček Gorazd Tiršek je edini strelec invalid na svetu z medaljami z vseh tekmovanj - Letos že dosegel neuraden svetovni rekord - Želi si nastopati tudi z malokalibrsko puško Tatjana Podgoršek Franček Gorazd Tiršek - Nani iz Gornjega Grada, sicer član Strelske družine Mrož Velenje, se prihodnji mesec odpravlja v Bangkok na Tajskem, kjer bodo tekme za svetovni pokal v streljanju za invalide. »Forma je dobra, držim jo celo leto, zato upam na dobro uvrstitev,« pravi človek, ki je marca leta 2003 doživel hudo prometno nesrečo, po kateri se je v bolnišnici zbudil hrom, a z neverjetno voljo poskrbel, daje že rehabilitacijo na Soči zapustil na svojih nogah. Od takrat osvaja na tekmovanjih z zračno puško medalje vseh vrst, tudi olimpijske. Je človek, ki vsako leto bolj dokazuje, da se vse da, če se hoče, in če vztrajaš, si v življenju poplačan. Poleg neuradnega svetovnega rekorda še stopničke Letošnja sezona, pravi, je poolimpij-ska, zato malo mirnejša, a zanj nič manj uspešna kot katera od prejšnjih. »Prve tekme smo slovenski strelci invalidi izpustili, ker smo se odločili za izklop tekmo- valnega ritma in raje denar namenili za novo opremo. Tako smo nastopili šele maja na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji, kjer sem kljub novim pravilom na prvi tekmi osvojil tretje mesto, na naslednji pa suvereno zmagal in v finalu dosegel neuraden svetovni rekord. Neuraden zato. je pojasnil, ker se ti priznavajo le na svetovnih, evropskih prvenstvih in na olimpijadah.« Tekmoval je tudi na svetovnem pokalu v Osijeku prejšnji mesec k in kljub zelo težkim tekmovalnim pogojem osvojil dve drugi mesti, z ekipo pa zlato. Stopničke za zmagovalce so lep dosežek strelec invalid na svetu, ki imam medaljo z vseh tekmovanj. To kaže na dobro delo, poštene treninge in dobro formo.« Decembra načrtuje rehabilitacijo, prihodnje leto pa bo bolj pestro. Na programu je svetovno prvenstvo v Južni Koreji, kjer je bila maja letos predvidena tekma, a so jo organizatorji zaradi razmer v državi odpovedali. Čaka ga še zbiranje kvot za paraolimpijske igre leta 2020 v Tokiu. Je morda že kdaj seštel medalje in pokale s tekmovanj? Ne, odgovarja Franček Gorazd Tiršek. Se pa v njem vedno prebudi prijeten občutek, ko se ozre na bero, v kateri se je med drugim pred mesecem dni našel certifikat za svetovni rekord, ki ga je dosegel na tekmovanju v Turčiji leta 2012. »Res se je doslej nabralo veliko tega. Verjamem, da bom po končani športni karieri vse zložil v smiselno zbirko, ki jo bodo morda tudi drugi z veseljem pogledali in se iz tega tudi kaj naučili. Njegova paradna disciplina je streljanje z zračno puško. Vedno si je želel nastopiti tudi z malokalibrsko puško, vendar je v slovenski strelski ekipi invalidov nekaj finančnih težav. Zato se mora zadovoljiti s streljanjem z zračno puško. »Morda se bom lahko kdaj razveselil tudi nastopov z malokalibrsko puško in dokazal, kaj zmorem,« je sklenil pogovor Frančev Gorazd Tiršek - Nani. Franček Gorazd Tiršek: »Sem edini med najboljšimi tekmovalci invalidi strelci na svetu, ki sem osvojil medaljo na vseh tekmah.« Jesenske počitnice so tu Velenje, 27. oktobra - Jutri bo še zadnji šolski dan, potem pa se začenjajo enotedenske jesenske počitnice, ki bodo zaznamovane tudi s prazniki. V vili Rožle bodo že jutri ob 17.30 za začetek počitnic pripravili tradicionalno kavarno Buče, buče ... Na njej bo MZPM Velenje poskrbela, da bo vsak udeleženec dobil svojo bučo, ki jo bo lahko izrezal v njemu všečne podobe. Nožek za izrezovanje prinesite s seboj. Ob koncu bodo v bučah zagorele svečke, tako pa bodo iz Sončnega parka pregnali vse zle duhove. Počitniške aktivnosti pod sloganom »Rožle ga žura« bodo pripravili v četrtek in petek prihodnji teden med 10. in 13. uro. Poleg ustvarjalnih delavnic bodo poskrbeli tudi za igro in prijetno druženje z vrstniki. Adijo šola, živjo šport Tudi Športna zveza Velenje je pripravila niz počitniških aktivnosti. Ljubitelji športa lahko obiščejo strelišče društva Mrož, kjer bodo aktivnosti potekale tudi na praznični 31. oktober. V ponedeljek, torek, četrtek in petek lahko počitnikarji obiščejo tudi pokriti bazen, med 10.00 in 11.30 bo prisoten tudi vaditelj. Potekal bo tudi Jesenski tabor Zmaga Kuštrina, za katerega pa se je treba prijaviti na MZPM. Vse štiri dni bodo športne aktivnosti organizirali od 9. do 15.30, otroci pa bodo v tem času v rokah izkušenih vaditeljev in učiteljev iz velenjskih športnih klubov in društev. Počitniške dneve jim bodo popestrili z otroško atletiko, tekvondojem, karatejem, namiznim tenisom, konjeništvom, judom, gimnastiko, tenisom ... ■ bš ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE »»^AS 26. oktobra 2017 Po vinskih poteh je bilo spet veselo Pred tremi leti ustanovljeno Turistično društvo Hrastovec vsako leti uresniči tri naloge. Pozimi, če je dovolj snega, na eni od tamkajšnjih primernih vzpetin izvedejo sankanje za staro in mlado z različnimi rekviziti (avtomobilskimi gumami, sankami, lopatami, krožniki ...). Tudi postavljanje mlaja vedno privabi veliko krajanov, zelo priljubljen pa je še 'pohod po vinskih poteh'. Te akcije so hkrati tudi ena od oblik druženja starih in mladih. Tudi v zadnje dni v tako rekoč sanjavi jeseni so se podali od hiše do hiše, pač mimo tistih, kjer so pridelali (nekateri tudi kupili) žlahtno kapljico. Gostitelji so tudi letos presenetili s posebno, za to priložnost pripravljeno jedjo. Po nekajurni(?) hoji sledi sku- pno druženje, na katerem se jim pridružijo še tisti, za katere je bila hoja prenaporna, ki ga nadaljujejo na zadnji in obenem prvi točki pohoda, pod kozolcem, (Drenovčevim) in seveda je nato še nekaj časa veselo ob končni pokušini enega in drugega ter ob zvokih med njimi priljubljenega ansambla Žarek. Srečanja tudi priložnost za dogovor V počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki so v nekaterih vaških skupnosti že pripravili srečanja krajanov. Med tistimi, ki tradicijo srečanj krajanov in dnik društva Matjaž Škripač seznanil z aktivnostmi, ki jih bodo pripravili do spomladi prihodnje leto, predsednik VS Drago Než-mah pa z aktivnostmi, ki jih še močmi uresničili zastavljene aktivnosti,« je menil Nežmah. Njegovim besedam se je pridružil še šmarški podžupan in krajan VS Janko Avberšek. članov športnega društva negujejo najdlje, je vaška skupnost (VS) Gavce - Veliki Vrh. Minulo soboto so se zbrali pri brunarici tamkajšnjega športno--rekreativnega društva. Ob tej priložnosti jih je predse- čakajo. Med njimi je zahteven projekt ureditve nivojskega prehoda v Paški vasi, ki bo od vseh zahteval precej strpnosti in razumevanja. »Verjamem, da bomo tako kot doslej pri takih projektih znali potrpeti in s skupnimi Srečanje so udeleženci izkoristili za izmenjavo mnenj, hkrati pa se zabavali na družabnih igrah ter preizkusili srečo na sre-čelovu. • Tp Oj, lepo je res na deželi v znamenju Pušeljca Zadnjo septembrsko soboto so obiskovalci napolnili dvorano kulturnega doma v Novi Štifti nad Gornjim Gradom. Na veseli program vsakoletne prireditve Oj, lepo je res na deželi, ki so ga v okvir svojih prireditev uvrstile Ljudske pevke Pušeljc, so povabili Braslovške Ajnzarje, Ljudske pevke Ponikva pri Žalcu, FS Bočna iz KD Bočna, pevce Fantje treh vasi iz Šmartne-ga ob Dreti, »old harmonikarje« Sverjanski gadi iz Radmirja, glasbeno skupino Vinski bratje s Tišine, ljudske pevce Prijatelji iz Šmartnega ob Paki ter sestrski glasbeni duet Opala iz Mozirja. Pevke so nastopile kot pred osemnajstimi leti na svojem prvem nastopu v Bočni. Od takrat je Pušeljc preoblekel in ponosil že številne, pri domači šivilji po starem ukrojene kostume že pokojne šivilje Marije Ročnik, za priložnostne in zabavne nastope doma in v tujini, pa oblečejo tudi že bolj »moderna« oblačila. Večer z imenom Oj, lepo je res na deželi, je nalezel z dobro voljo vse nastopajoče ter obiskovalce. Navdušena nad videnim in slišanim je bila tudi mag. Minka Jere-bič z ministrstva za kulturo, ki je organizatorjem in nastopajočim čestitala ob tako izjemnem večeru ter izrazila veselje ob ljudeh, ki gojijo lepo slovensko pesem in viže za dušo in srce. ■ Jože Miklavc V Belih Vodah so kožuhali Letos je bilo v sklopu jesenskih prireditev, ki jih prireja Društvo Vulkan, tudi veselo kožuhanje na Pergovnikovi domačiji v Belih Vodah. jih s koši znosijo na voz ter odpeljejo v skedenj. V petek, 20. oktobra proti večeru, se je v lepo urejenem domačem skednju zbrala pisana petu in pripovedovanju šal. Že po dobrih dveh urah je bila koruza okožuhana. Na vrsti so bile zabavne igrice tako za otroke kot odrasle. Srečanje se je raz- Pergovnikovi imajo sicer moderno in strojno opremljeno kmetijo, vendar vsako leto prijazno dovolijo članom Društva Vulkan, da ročno potrgajo mali delček ogromne koruzne njive, druščina. Preko 50 kožuhačev je posedlo ob kup potrgane koruze in začelo delo. Pridružil se jim je tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih s soprogo. Čas je hitro mineval ob prijetnem kle- vilo v prijetno doživetje z obilico smeha. Ob vsem ni manjkalo tudi pijače in jedače, za katero so poskrbele prizadevne članice društva. Cvetača velikanka Ko je Štefka Koželjnik iz Šaleka kupila sadike za cvetačo, si ni niti malo mislila, da bodo te na njenem vrtu zrasle v prave velikanke. Tako je Štefka Koželjnik že pobrala cvetačo, ki je na tehtnici pokazala kar 3,1 kg teže, v njenem vrtu pa je še kar nekaj takih cvetač. a Dak Podjetje PV INVEST d.o.o. vodi postopek prodaje nepremičnin in premičnin. Predmet prodaje je montažni rastlinjak površine 500 m2 z ID oznako stavbe 494 na parceli 1290/3, kontejner z ID oznako stavbe 495 na parceli 1290/2, oboje s premično opremo ter komunalno opremljenim stavbnim zemljiščem, v skupni površini 3.922 m2. Prodaja se vrši po načelu videno - kupljeno. Nepremičnina je locirana na robu mesta Šoštanj, k.o. 958 Gaberke, na Kajuhovi cesti 21. Teren je ravninski. Komunalni priključki vodovod, kanalizacija in elektrika so na parceli. Parceli sta ograjeni s kovinsko ograjo višine do 2 m. Predmet prodaje: montažni rastlinjak in kontejner, oboje z opremo in zemljišče v izmeri 3.922 m2. Izhodiščna neto cena (brez davka) za nepremičnine in premičnine skupaj: 137.000 EUR. Postopek prodaje: javno zbiranje ponudb. Ogled nepremičnin in premičnin, ki so predmet prodaje in vpogled v ostalo dokumentacijo je možen po dogovoru. Kontaktna oseba Natalija Sovič Jelenko, tel. 03 8996 640, e-mail: natalija. sovic-jelenko@pvinvest.si. Vsi zainteresirani za nakup lahko oddate ponudbo v zaprti kuverti v tajništvu PV INVEST d.o.o., Koroška cesta 62b, 3320 Velenje ali po pošti in sicer do četrtka 23. 11. 2017 do 10. ure, z navedeno oznako na kuverti: PV INVEST, d. o. o. Koroška cesta 62 b 3320 Velenje ODKUP RASTLINJAK (NE ODPIRAJ) Na hrbtni strani kuverte mora biti napisano ime, priimek oz. podjetje in naslov ponudnika. Če ponudba ne bo oddana v kuverti, ki bo vsebovala navedene oznake oziroma bo prispela prepozno, bo PV INVEST tako ponudbo izločil in jo vrnil ponudniku. Odpiranje ponudb bo v petek, 24. 11. 2017. Odpiranje ponudb ne bo javno. V primeru več zainteresiranih kupcev bo imel prednost tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno. V primeru dveh enakih ponudb se bodo izvedla pogajanja s ponudnikoma. Zavezujoča ponudba mora biti veljavna najmanj do 15. 1. 2018. ■ ■ vos Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 15 26. oktobra 2017 ""^Jis ZDRAVJE 15 Časa ne moremo ustaviti, osteoporozo lahko Ob svetovnem dnevu osteoporoze smo izvedeli več o društvu, ki združuje bolnike iz Šaleške doline Velenje, 20. oktobra - V petek je bil svetovni dan osteoporoze. Slovensko proslavo so pripravili v soboto v Slovenj Gradcu, udeležili pa so se je tudi člani Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline. Njihova predsednica Janja Rednjak nam je povedala, da se je prireditve udeležilo vseh 18 slovenskih društev, ki se združujejo tudi v letos 20 let staro Zvezo bolnikov z osteoporozo. Njihov zaščitni znak je sončnica, znak, ki ga pogosto uporabljajo tudi v velenjskem društvu, ki deluje 12 let. V društvu so veseli, ker se vse več bolnikov z osteoporozo in tudi tistih, ki te bolezni (še) nimajo, vključuje v njihovo delo. »Še posebej vesela sem, ker se nam pridružujejo tudi moški, ne le ženske. Prihajajo, ker imamo res pester program preventivnih aktivnosti. Trudimo se, da pravilno osveščamo o tej tihi bolezni, za katero mnogi sploh ne vedo, da jih pesti,« pripoveduje predsednica šaleškega društva. Sedaj imajo 160 članov, 60 je res zelo aktivnih. »Če bi si posamezniki dali izmeriti kostno gostoto, bi mnogim postavili diagnozo osteoporoza. Lahko je že prisotna, a nima nobenih kliničnih znakov. Mnogi za diagnozo izvedo šele, ko pride do zloma kosti.« Diagnozo postavljajo na več načinov, pri vseh pa zmerijo kostno gostoto. Če je ta zmanjšana in je mikroarhitektura kosti zmanjšani, se poveča nevar- nost za zlome. »Kostno gostoto merimo s t. i. dexa aparatom, v našem društvu kot presejalni program izvajamo ultrazvok petnice. V referenčni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma meritve izvajajo z računalniško metodo frax. Takšne ambulante res zelo pozdravljamo, saj paci- Predsednica društva Janja Rednjak: »Veseli smo, ker število članov v društvu raste.« ente obravnavajo v celoti. Mnogim odkrijejo bolezen, ko je še čas, da sami naredijo več, da kosti ostanejo močnejše. Naše društvo z referenčno ambulanto odlično sodeluje,« še izvemo. V šaleškem društvu letno pripravijo več predavanj, na katerih gostijo različne strokovnjake. Letos bodo prvo predavanje po poletnem predahu pripravili 28. novembra ob 18. uri v velenjski mestni knjižnici. Poimenova- li so ga Več znam - več veljam, na pogovor pa so povabili Aleksandro Vasičjevic in Ano Šik-man, diplomirani medicinski sestri iz velenjskega zdravstvenega doma. »Vse leto izvajamo različne športne aktivnosti, pri katerih delamo vaje le do bolečine. Zavedamo se, da ne smemo pretiravati, saj ne tekmujemo. Zato se vsak teden dobivamo na jogi, pripravljamo delavnice za duševno zdravje, plesne vaje in telovadbo. Le mesec in pol letos poleti nismo pripravljali pohodov okoli jezera, sedaj jih spet pripravljamo. Poleg tega naše člane seznanjamo s pravilno prehrano, v kateri sta zelo pomembna kalcij in vitamin E. »Prav je, da vsak bolnik posluša svoje telo in dela tako, kot misli, da mu koristi. V društvu mu pri tem pomagamo. Veliko se pogovarjamo tudi na sončničnih čajankah, ki jih pripravljamo v Rdeči dvorani vsak prvi torek v mesecu od 10. do 12. ure. Če bi se nam radi pridružili, pridite nanjo,« nam še pove Rednjakova. Kot tudi, da so letos spomladi izvedli petdnevni preventivni oddih v Radencih, septembra pa na Debelem rtiču. »Število tistih, ki gredo z nami, je prav tako vsako leto večje. Poleg tega bomo kmalu začeli nov program, imenovan Časa ne moremo ustaviti, lahko pa ustavimo osteoporozo. Potekal bo po vsej Sloveniji.« ■ Bojana Špegel Pomembno je skrbeti za svoje zdravje Pomembno je tudi, kako skrbeti za svoje zdravje. Velenje, 19. oktobra - V splet aktivnosti ob rožnatem oktobru v Velenju so se vključili tudi dijaki in dijakinje Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Na velenjski promenadi so pred tednom dni postavili stojnici. Na eni so pod mentorstvom predstavnic velenjskega društva za boj proti raku prikazali pravilno samopregledovanje dojk, na drugi pa so za prostovoljne prispevke ponudili obiskovalcem rožnati sladoled. Posebnost njihove obeležitve meseca boja proti raku dojk je bila pletenina, ki so jo sešili dijaki šole in z njo oblekli eno od dreves pred šolo. Po mnenju dijakinje Nastje Mastnak je pomembno za mlade, da razumejo pomen preventive in se tudi tako seznanjajo z boleznijo raka dojke. Sicer pa na predavanjih na šoli pridobijo informacije, kako naj ukrepajo, če se bolezen pojavi. Ravnateljica šole Mateja Kle-menčič je povedala, da poskušajo dijakom podajati različna znanja, med drugim tudi, kako naj skrbijo za svoje zdravje in kdaj ter kako naj ukrepajo, kadar zbolijo. »Zato smo se z veseljem odzvali pobudi Društva za boj proti raku Velenje in Evropi Donna ter skupaj z značilno roza barvo obleki eno od dreves.« Tudi v tem šolskem letu načrtujejo več zdravstvenih predavanj, na katerih bodo poskušali spodbuditi dijake, da bodo ti sami med vrstniki organizirali preventivne akcije. »Dijaki so zelo dovzetni za tisto, kar je uporabno. Ta- ko pri pouku kot pri interesnih dejavnostih se radi vključujejo vanje,« je še povedala Klemen-čičeva. Po besedah predsednice velenjskega društva za boj proti raku Branke Drk je sodelovanje z mladimi na začetku malo težje, kasneje pa precej lažje, saj so ti zelo odprti in pripravljeni za sodelovanje. »Verjamem, da jih bomo tako izobrazili, ozavestili in jih pripravili na življenje. Želimo si, da bi samopregledovanje, skrb za zdravje, zdrav način življenja vzeli kot svoj način življenja,« je še dejala Drkova. Zaključna prireditev ob rožnatem oktobru v Velenju bo danes dopoldan (v četrtek), prav tako na velenjski promenadi. ■ tp Preventivno cepljenje proti gripi Priporočljivo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje za zdaj naročili 2000 doz cepiva Tatjana Podgoršek V minulih dneh se je po Sloveniji začelo cepljenje proti gripi, ki še vedno velja za najučinkovitejši ukrep pred okužbo z virusi gripe. Ti se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti pred virusi, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Sestava cepiva za odrasle je to sezono štirivalentna, kar je novost, saj se je doslej pri nas uporabljalo le trivalentno cepivo. Za otroke, mlajše od treh let, pa omenjeno cepivo ni na voljo, zato jih bodo cepili po starem sistemu. Primarij dr. Alenka Trop Ska-za, predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zagotavlja, da je cepljenje koristno, saj ščiti tako posameznike kot skupnost. Pri najbolj ogroženih skupinah zmanjšuje tveganje za smrt zara- Cena cepljenja proti gripi znaša 14 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let 7 evrov, za otroke do tretjega leta starosti pa 12 evrov. di same bolezni ali njenih zapletov. Cepi se lahko vsakdo, razen ljudje, ki imajo dokazano alergijo na sestavino cepiva. Posameznik, ki se cepi, bo pred okužbo zaščiten že približno dva tedna po cepljenju. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za mlajše otroke od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Cena cepljenja proti gripi znaša 14 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let 7 evrov, za otroke do tretjega leta starosti pa 12 evrov. V hladnejših mesecih so pogo- stejše tudi pnevmokokne okužbe, saj gripa omogoči širjenje pnevmokokov v kri, možgane in pljuča. Pnevmokoki pri starejših najpogosteje povzročajo bakte-riemično pljučnico, zato Trop Skazova svetuje zlasti starejšim od 65 let, da se cepijo tudi proti Vesna Lah: »Negativno mnenje o cepljenjih je v družbi postalo moderno v zadnjem času. Sama ta zdravstveni ukrep svetujem vsem.« omenjenim okužbam. Naročili 2000 doz cepiva V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje bodo začeli cepiti proti gripi v teh dneh, je povedala Tanja Kontič, pomočnica direktorja javnega zavoda. Za zdaj so naročili 2000 doz cepiva, cepili pa bodo otroke v otroških oziroma šolskih dispanzerjih, odrasle v splošnih ambulantah, za večje število zaposlenih pa bodo organizirali cepljenje v njihovih delovnih okoljih. Precepljenost proti gripi se zmanjšuje V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v EU. Prejšnjo sezo- no je bilo v državi cepljenih rekordno malo ljudi - manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno 10 leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov ali do 200.000 državljanov. »Absolutno priporočam« Vesna Lah, dr. med., spec. spl. med., iz velenjskega zdravstvenega doma pravi, da svetuje cepljenje proti gripi vsem, še posebej starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, mlajšim otrokom, zdravstvenim delavcem, noseč- V velenjskem zdravstvenem domu bodo cepili otroke v otroških oziroma šolskih dispanzerjih, odrasle v splošnih ambulantah, za večje število zaposlenih pa bodo organizirali cepljenje v njihovih delovnih okoljih. nicam. Tudi med svojimi pacienti opaža, da se za ta ukrep odloča vse manj ljudi. Razlogov za to, pravi, ne pozna, je pa to zaskrbljujoče tudi za zdravstvene delavce. »Trudimo se z osvešča-njem in upam, da bo odziv letos precej boljši, kot je bil v minulih letih«. Ocenjuje, da cena cepljenja verjetno ni najpomembnejši razlog za slabši odziv, bolj splošno mnenje v družbi, ki temu zdravstvenemu ukrepu, ki sicer zagotavlja veliko pozitivnih učinkov, vseeno ni naklonjeno. Kot zdravnica in tudi sama se zavzema za vse oblike cepljenja in se tudi cepi. »Ljudem, ki imajo kakršnekoli pomisleke v zvezi z njimi, svetujem, naj se obrnejo na svojega zdravnika, sicer pa jih absolutno priporočam,« je še dejala Vesna Lah. ■ Bela palica je super Ob dnevu bele palice, ki ga obeležujemo 15. oktobra, so v knjižnici Velenje v petek, 20. oktobra, v sodelovanju s Centrom Iris organizirali delavnico za osnovnošolce o slabovidnosti in slepoti z naslovom Bela palica je super. Delavnico je izvajala tiflo-pedagoginja Ana Mohorko. Udeležili so se je učenci OŠ Livada, podružnice Škale, od prvega do četrtega razreda. Spoznavali so svet ne videčih, kako pristopiti k slepi in slabovidni osebi ter o posebnem načinu branja slepih in slabovidnih. Na poligonu z zavezanimi očmi in z belo palico pa so se za trenutek postavili v vlogo slepe in slabovidne osebe. ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»^AS 26. oktobra 2017 Velenjčani po dolgem času pred Celjani Po tretji zmagi v ligi Seha na četrtem mestu - Celje z enakim številom točk šesto Slovenski podprvaki so si v ligi Seha priigrali drugo zmago zapored. V sredo prejšnji teden so bili v Skopju od podprvaka Makedonije boljši s petimi goli razlike, v nedeljo pa so prvaka Srbije potopili kar s sedemnajstimi goli razlike (37 : 20), kar je njihova najvišja zmaga v dosedanjih šestih krogih tega regionalnega tekmovanja. Uvodne minute proti trenutno najslabšemu moštvu v ligi niso dale slutiti, da bo to igra mačke z mišjo. V igri domačih (še) ni bilo prave zavzetosti in gostje so povedli z 2 : 0. Hitro vodstvo Vojvodine, ki je skupaj z Dina-mom iz Pančeva trenutno najslabše moštvo v ligi, jih je spodbudilo k nadvse zbrani in odločni igri. Predvsem s strelsko najbolj razpoloženima Matjažem Brumnom in kapetanon Niko Medvedom so po slabe četrt ure že imeli prednost treh golov (7 : 4). Gostje so se jim nato približali še enkrat, in to v 18. minuti, na 9 : 8. Nato je sledila popolna premoč domačih. Ose so dosegle pet golov zaporedoma za prvo prednost s šestimi goli razlike (14 : 8), do odhoda na odmor pa so jo dvignile na sedem. Zmagovalec je bil znan. Srbski prvak ni imel niti najmanjših možnosti za ublažitev poraza, kaj šele za kaj več. Trener Željko Babic je lahko dal veliko več priložnosti kot na prejšnjih tekmah upom kluba Jerneju Drobežu, Domnu Tajniku (zadnji dan tega meseca bo izpolnil šele sedemnajst let), Ibrahimu Haseljicu in Miljanu Vujovicu. Vsi so se vpisali med strelce, vratar Vujovič pa je takoj po prihodu na parket navdušil z dvema obrambama zapored. Ponosen na mlade Željko Babic: "Naši fantje so se odlično lotili tekme, svojo moč pa so pokazali tudi mladi igralci. Proti Vojvodini se je predstavila prihodnost velenjskega rokometa. Ponosen sem na njih! Upam, da bodo s svojo kakovostjo nekega dne nastopili tudi v članskih reprezentancah. Če bo tako, bom izredno srečen, da sem jim do tam lahko vsaj nekoliko pomagal. Proti srbskim prvakom smo prikazali dobro in čvrsto igro v obrambi, obenem pa potrpežljivo čakali na svoje priložnosti. Razlika v kakovosti ekip je bila očitna." Niti v sanjah ... Trener Vojvodine Božo Rudic: »Nismo upali na zmago, čeprav je športno, da si jo želiš. Začeli smo dobro in si želeli dober rezultat. Da pa bomo doživeli tako hud poraz, nismo pričakovali niti v sanjah. S tekme na tekmo se nam ponavljajo napake. Ne razumem, zakaj. Resnično dobro treniramo, a na tekmah nikakor ne zaigramo po načrtu. Prejemamo mnogo preveč lahkih golov. Tako je bilo tudi tokrat.« ■ S. Vovk V pokalu začnejo v Kozini Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so v ponedeljek izžrebali pare 2. kroga šestnajstine finala pokala Slovenije. Za napredovanje med šestnajst najboljših moštev bodo morali rokometaši Gorenja premagati RD Škerjanc Jadran Hrpelje - Kozina, ki je v tej sezoni novinec v 1. B ligi. Nasprotnik aktualnih prvakov Celjanov bo RK Ivančna, prva tako član druge najmočnejše slovenske lige. Tekme bodo na sporedu 6. decembra. Koprčani še vedno edini z enim samim porazom Tudi po sedmem krogu v najmočnejši slovenski rokometni ligi med ekipami ni velike točkovne razlike. Na vrhu sta s po desetimi točkami še vedno Krka in Koper. Ribničani in Mariborčani za njima zaostajajo le za točko. Prvo polovico lestvice z osmimi točkami zaokrožujejo z dvema točkama manj peti Škofjeločani. V ligi ni več neporaženega moštva. Edini, ki so doslej doživel en sam poraz, so Koprčani. V 6. krogu so nekoliko presenetljivo izgubili z moštvom iz Ribniškega polja (30 : 31). Tudi med ekipami v spodnjem delu lestvice ni velike točkov- ne razlike. Šesti Ormožani imajo le dve točki več od sedmega Trima in tri od po sedmih krogih najslabših ekip - Ljubljančanov, Dobovčanov in Šmar-čanov. V sedmem krogu so bili najbolj prepričljivi rokometaši Kopra, ki so v Dobovi zmagali z dvoštevilčno razliko (30 : 19). K moštvu iz brežiške občine so odpotovali oslabljeni. Tekma je bilo dokaj živčna. Domači so na klopi zaradi izključitev presedeli osem minut, gostje dvanajst. Dvominutna kazen je doletela tudi gostujočega trenerja Veselina Vujovica, tako da so Koprčani tedaj imeli le štiri igralce na igrišču. Kljub temu jim visoka zmaga ni ušla. a vos Oddolžili so se za poraz v Velenju Nogometaši Krškega in Rudarja so tekmo 13. kroga namesto v nedeljo odigrali v torek - V nedeljo (16.50) ob jezeru Olimpija Zaradi močnega dežja in poplavljenega igrišča so nogometaši Krškega in Rudarja tekmo 13. kroga namesto v nedeljo odigrali v torek. Gostje so zmagali s 3:0 in se vrnili na tretje mesto, ki so ga v soboto izgubili po zmagi Domžal s 3:1 na derbiju kroga v Novi Gorici. Vodilni zadetek je z udarcem z glavo s približno sedmih dosegel po podaji Ilja Antonova John Mary. V 38. minuti je sodnik Alen Boro-šak iz Spodnjega Dupleka pokazal drugi rumeni napadalcu Nikoli Mandicu (prvega je prejel v 19.). Po njegovi oceni (za domače vsekakor prestrogi) je odigral prekršek za enajstmetrovko. Z izključitvijo je bila gostom olajšana pot od želene zmage. Številčno premoč so izkoristili že pet minut zatem, po veliki gneči pred golovo črto, ko je žoga plesala od noge do noge, na koncu pa jo je z metra, dveh Milan Tucic potisnil v mrežo. V nadaljevanju so rudarji s taktično zelo dobro igro ne le ohranili rezultat iz prvega polčasa, ampak ga je Mary s svojim drugim golom še povišal. V 75. je prejel globinsko žogo od Antonova, pustil za sabo domača srednja branilca, nato preigral še vratarja Marka Zalokarja, ki mu je pritekel nasproti, in potisnil žogo v mrežo. To je bil njegov že sedmi letošnji zadek. Z njimi se je na lestvici strelcev izenačil z drugim Matejem Popla-tnikom (Triglav). Največ (13) jih je doslej zabil domači igralec Mi-ljan Škrbic. V nedeljo bodo rudarji gostili še neporažene vodilne Ljubljančane, za katerimi zaostajajo za enajst točk. Gotovo jim bodo poskušali prizadejati sploh prvi poraz v aktualnem prvenstvu, obenem bi se jim s tem oddolžili za petardo (0:5) v petem krogu v Stožicah. ■ S. Vovk Šmarčani že jesenski prvaki? Nogometaši Šmartna so v osmem oziroma predzadnjem krogu medobčinske članske lige Golgeter na svojem igrišču na odločilni tekmi za jesenski naslov z goli Tomaža Velerja z enajstih metrov v 21. minuti ter Davida Trapa (41.) in Semirja Agica (88.) s 3:0 premagali Mozirje in jih z dvema točkami prednosti zamenjali na prvem mestu. S to visoko zmago so se sosedom oddolžili za poraz v 2. krogu z 1:2 v Mozirju, v 5. krogu pa ni bilo zmagovalca niti zadetkov (0:0). Preložena tekma med Žalcem in Kozjem bo 4. novembra. S to zmago so si pod vodstvom trenerja Ramiza Smajloviča teoretično, najbrž pa tudi praktično, že zagotovili jesenski naslov. V zadnjem krogu bodo v soboto gostovali pri Odredu, ki je vseh dosedanjih sedem tekem izgubil. Mozirjani pa bodo istega dne (15.00) gostili Žalec. Na prejšnjih dveh tekmah med Zgornje- in Spodnjesavinjčani ni bilo zmagovalca. Mozirjani morajo zmagati za vrnitev na prvo mesto. Vendar to še ne bi bilo dovolj, hkrati bi morali sosedje izgubiti z Odredom. V takšen čudež, poraz Pačanov, pa seveda nihče ne verjame, pa čeprav bo žoga še vedno okrogla. Vrstni red: Šmartno 1928 17 (22:6), 2. Mozirje 15 (17:11), 3. Žalec (tekma manj) 9 (10:14), 4. Kozje (tekma manj) 0 (7:25). a vos Računsko sodišče znova premagalo župane »Na srečanjih ni v ospredju rezultat, bolj druženje in izmenjava mnenj,« so med drugim poudarili udeleženci tradicionalne tekme. Šmartno ob Paki, 19. oktobra - Pred tednom dni sta se na nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki na prijateljski tekmi srečali ekipi slovenskih županov in Računskega sodišča RS. To je bilo njihovo tretje zaporedno srečanje, ki so ga tudi tokrat dobili »nogometaši« računskega sodišča s 7 : 2. Šmarški župan Janko Kopušar, pobudnik srečanja, je povedal, da rezultat ni bil toliko pomemben, bolj druženje ter izmenjava mnenj in izkušenj. Na pogostitvi v prostorih javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki je to poudaril tudi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS. Pozval je župane, da izkoristijo šport, predvsem no- gomet, za medsebojno sodelovanje, povezovanje in neformalna druženja med različnimi ustanovami ter njihovo ravnijo v državi. Dobrodošle bi bile tudi mlajše ekipe. Ob slovesu so si bili enotni, da bodo negovali tradicijo tovrstnih nogometnih srečanj tudi v prihodnje. • Tp TAKO so igrali Liga Seha Gazprom, zaostala tekma 5. kroga Gorenje Velenje - Vojvodina 37:20 (19:11) Gorenje Velenje: Ferlin 6 obr., Vujovic 2 obr., Zaponšek 7 obr.; Cehte 4, Medved 6 (1), Haseljic 2, D. Tajnik 2, Ovniček 2, Toskic, Drobež 3, Potočnik 3, Markotic 3, Verdinek 3, Kleč, J. Tajnik, Bru-men 9. Trener: Željko Babic Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - Vardar 28:31 (13:16), Tatran Prešov - Dinamo Pančevo 36:24 (16:13), Meškov Brest - Nexe 35:23 (14:13), Metalurg - Zagreb 26:32 (12:13). 6. krog Metalurg - Gorenje V. 24:29 (14:16) Gorenje Velenje: Ferlin 2 zadetka, Vujovic, Zaponšek; Cehte 4, Medved 2, Haseljic 1, J. Tajnik, Ovniček 4, Drobež, Potočnik 5, Golčar 4 (1), Markotic, Verdinek 3, Kleč 1, D. Tajnik, Pejovic 3 (3). Trener: Željko Babic. Drugi rezultati: Vardar - Zagreb 30:23, Dinamo Pančevo - Celje Pivovarna Laško 26:37 (11:20), Vojvodina Meškov Brets 27:26, Nexe -Tatran Prešov 23:27. Vrstni red: 1. Vardar 18, 2. Brest 12, 3. Prešov 12, 4. Gorenje 10, 5. Zagreb 10, 6. Celje 10, 7. Me- talurg 6, 8. Nexe 4, 9. Pančevo 3, 10. Vojvodina 3. 7. krog (7. novembra): Gorenje - Zagreb, Celje - Nexe. Liga NLB, 7. krog Rezultati: Krka - Jeruzalem Ormož 30:19 (15:11), Riko Ribnica - Herz Šmartno 28:24 (13:11), Dobo-va - Koper 2013 23:28 (12:15), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 29:23 (10:11), Maribor Branik - LL Grosist Slovan 29:24 (16:13) Vrstni red: 1. Krka 7 tekem - 10 točk, 2. Koper 2013 7 - 10, 3. Ribnica 7 - 9. 4. Maribor 7 - 9. 5. Loka 7 - 8, 6. Jeruzalem Ormož 7 - 7, 7. Trebnje 7 - 5, 8. LL Slovan 7 - 4, 9. Dobova 7 - 4, 10. Šmartno 7 - 4. Prva Liga Telekom Sl., 13. kr. Krško - Rudar 0:3 (0:2) Strelci: John Mary (33., 74.), Milan Tucic Rudar: Pridigar, Pušaver, Bolha, Vukliševic, Pi-šek, Antonov, Tucic, Trifkovic (od 78. Vizinger), Bijol, Radic (od 65. Črnčič), Mary (od 84. Marko-vskyy); trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Olimpija - Triglav 3:0 (0:0), Celje - Aluminij 1:2 (1:0), Gorica - Domžale 1:3 (1:1), Maribor - Ankaran Hrvatini 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 33, 2. Maribor 31, 3. Rudar 22, 4. Domžale 19, 5. Gorica 19, 6. Krško 15, 7. Aluminij 13, 8. Celje 12, 9. Triglav 8, 10. Ankaran H. 6. Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 19 19. oktobra 2017 «»SÜAS ŠPORT 17 Športni objekti so odlično zasedeni Občina Šoštanj zgledno skrbi zanje, za vzdrževanje namenja precej sredstev Milena Krstič - Planine Šoštanj - V Šoštanju je kar nekaj športnih objektov, ki so v lasti Občine. Nekatere upravljajo krajevne skupnosti in društva, za druge pa sredstva za njihovo vzdrževanje namenjajo neposredno iz občinskega proračuna. Veseli jih, da so vsi objekti odlično zasedeni, pravijo, za nekatere pa je zanimanja celo več, kot je na voljo terminov. Športna dvorana je zasedena vse popoldneve in skoraj vse vikende od avgusta do maja. V njej trenirajo različne selekcije športnih klubov. Občina jim vsak mesec omogoči 70 ur brezplačnega najema dvorane. Skorajda pa ni kluba, ki bi potreboval več ur. V njej potekajo tudi tekme mlajših selekcij in članskih ekip. V dvorani TVD Partizan v prvi vrsti poteka rekreacija. Društva plačujejo 8 evrov za eno uro najema. Cena je bolj kot ne simbolična, saj z njo ne zberejo dovolj, da bi lahko poravnali osnovne obratovalne stroške, kaj šele vlaganja. Kljub temu pa so poleti v dvorani uredili steni pod obema košema. V Pilon Centru občina plačuje obratovalne stroške, na nogometnem igrišču pod vilo Široko pa poleg obratovalnih stroškov plačajo tudi košnjo. Prav tako v Tre-simirjevem športnem parku, v katerem so letos dokončali balinišče. Obratovalne stroške plačujejo tudi na rokometnem igrišču. > Decembra začenja deseto sezono drsališče. Čeprav je bilo v zadnjem času nekaj vprašanj povezanih z delovanjem drsališča v prihajajoči zimski sezoni, so v Občini Šoštanj odločeni, da mu 'pridrsajo' tudi deseto sezono. Na rokometnem igrišču bodo drsališče odprli decembra. Zmagali na Jadranskih atletskih susretih AK Mornar iz Bara je bil tokratni domačin 6. Jadranskih atletskih srečanj, ki so potkala med 6. in 8. oktobrom Tekmovanje je postalo tradicionalno, že šesto zapored, za atlete in atletinje kategorije U16 (do 16 let). Skupna ideja ASK Splita in AK Morna-ra iz Bara je prera-stla v tradicijo in stalno povečevala število udeležencev srečanja. To leto je tako prvič na tekmovanju nastopil tudi klub iz Srbije - Top Jump, ki ga vodi legendarni skakalec v višino Dragutin Topič (238 cm). Na tekmovanju, ki je potekalo v soboto, 7. 10. 2017, so se srečale reprezentance klubov iz Slovenije - AK Velenje, BIH - AK Sarajevo, Hrvaške - ASK Split, Albanije - Skadar, Srbije - Top Jump in seveda domači klub iz Črne gore - AK Mornar Bar. Pionirji in pionirke so se pomerili med sabo v osmih atletskih disciplinah: teku na 60, 300 in mično in ekipno, tokratni zmagovalec srečanj pa so bili atleti in atletinje Atletskega kluba Velenje. Najpomembneje pa je bilo srečanje in druženje mladih 600 m, skoku v višino in daljino, metu vortexa in krogle ter štafeti 4 x 100 m. Tekmovanje je potekalo posa- iz različnih držav in okolij, navezovanje stikov, v čemer so vsi zmagovalci in je vsak nagrajen z medaljo. ■ Atletika Na krosu tokrat Velenjčani ekipno drugi V soboto, 14. oktobra, je KAK Ravne organiziral tradicionalni 51. kros občinskih reprezentanc. Velenjčani so sestavili dobro ekipo, ki se je odlično borila in nabirala točke za mestno reprezentanco Velenja. Po letošnjem laskavem naslovu državnih prvakov v krosu, ki je bilo marca pri nas, je bilo tokrat točk dovolj za 2. mesto. Naslov prvakov so odnesli domov tekači iz Celja. Najuspešnejši posamezniki so bili: Gal Golob, 2005, 1. mesto, Tinkara Miklavžin, 2004, 2. mesto, Alja Trupej, 2003, 2. mesto, Sandra Šmerc, 2003, 3. mesto, Matevž Sušec, 2002, 3. mesto, Nea Meh, 2002, 1. mesto, Teodor Majcenovič, 1999, 2. mesto. Kegljanje Prvi domači poraz Šoštanjčani so v 5. krogu doživeli prvi domači poraz. Boljši od domačinov so bili igralci Koro-tana, ki je povratnik iz 1. B lige. Domačini so srečanje začeli zelo nervozno, lučaji pa niso zadevali kegljev, kot so si igralci zamislili. Šoštanjčani so vse točke izgubljali v zadnjih petih lučajih, takrat, ko bi morali biti najbolj zbrani. Vse te napake so se pojavljale že v igri prvega para, ki sta le iztržila točko in domačine povedla v vodstvo za 7 kegljev. Pravi domači polom se je začel na začetku igre drugega para. Že po prvem setu je bil domači trener prisiljen napraviti menjavo, novi igralec pa ni mogel nadomestiti izgubljenih kegljev. Tako so gostje povedli z rezultatom 3 : 1 z razliko 34 kegljev. Šoštanjčanom je tako ostalo še upanje na zmago, seveda pa bi morala domačina osvojiti obe točki in pokriti razliko v kegljih. Ko so po prvem setu domačini povedli in razliko znižali le na 3 keglje, je bilo upanje na domačo zmago še večje. Toda v drugem setu so se spet pojavile začetne težave, ki so jo gostje pridno izkoristili ter tako prišli do nepričakovane zmage. Takoj po tekmi je domači strateg predsedniku kluba ponudil svoj odstop. Po tem porazu so Šoštanjčani zdrsnili po lestvici na šesto mesto. Zaradi državnega prvenstva v sprintu bo naslednje kolo prvo soboto v novembru. Šoštanjčani pa bodo imeli dovolj časa, da si opomorejo od nepričakovanega poraza. Naslednji nasprotnik bo ekipa Špedicije RCM iz Črne na Koroškem. Kegljanje, 2. liga - vzhod - 5. krog Šoštanj : Korotan 2 : 6 (3218 : 3241) Šoštanj: Jug - 533 (0), Pintarič - 548 (1), Sečki - 99 - Kramer - 426 - 525 (0), Hasičič - 521, Petrovič - 522 (1), Arnuš - 569 (0). Velenjski petankarji spet med najboljšimi Velenje, 21. oktobra - Društvo petanke Velenje je v soboto organiziralo tradicionalni turnir v pe-tanki, imenovan Zlata jesen. Lep sončen jesenski dan je privabil mnoge tekmovalce iz slovenskih društev, kakor tudi društva iz sosednje Avstrije in seveda Hrvaške. Tekmovalo je 58 igralcev, ki so se borili po sistemu naključnega izbora, tako da so se med seboj pomešali igralci različnih klubov iz Slovenije in sosednjih držav. Po končanem tekmovanju so bili uspešno in pozitivno presenečeni nad tem sistemom igranja in že napovedali snide- Na turnirju, imenovanem Zlata jesen, je bilo med najboljšimi kar 5 članov velenjskega društva. nje v naslednjem letu za ta prijateljski turnir. Igrali so po načinu »Švicarja«; 5 obratov po 45 minut in en obrat. Na koncu je bilo zasluženo izbranih 12 igralcev, ki so se borili za polfinale in finale. Med najboljšimi posamezniki je bilo tudi pet članov iz društva Petanke Velenje, ki so osvojili eno prvo mesto, dve drugi in dve tretji mesti. Sezona turnirjev pa še ni končana; sledita še dva družabna turnirja, in sicer Martinov turnir v Mariboru in Božični turnir v Ljubljani. Med kozjanskimi sadovnjaki Jesen je lepa, iz kateregakoli zornega kota jo opazuješ. Je barvita, radodarna s sadovi, temperature so še ravno pravšnje za gibanje v naravi in potrebno je samo povabilo vanjo. Že osemnajst let zapored v dokaj neokrnjeni del naše prelepe Slovenije iz Kozjanskega parka s sedežem v Kozjem vabijo na začetek oktobra, ko se dogaja marsikaj. Začne se prvo nedeljo v oktobru s pohodom Med kozjanski- valoviti pokrajini. Ob starodavni hruški tepki smo prisluhnili opisu njenih lastnosti ter se v nadaljevanju poti ustavili v starem negovanem sadovnjaku. Letina je letos skromna in sadežev je bolj za vzorec, pa vseeno so nas popeljali v naše »dobre stare čase«. Z veseljem smo prisluhnili sadjarskemu strokovnjaku Adri-janu in predstavnici Kozjanskega parka. Oddahnili smo se pri Turistični kmetiji Juričko v Bu- Po hribih gatili s podanim znanjem spremljajočega biologa Dušana Kle-novška. Spotoma smo nagovorili šesterico, da je objela pomlajeno najdebelejšo lipo v Sloveniji. »Na oko« je njen obseg skoraj deset metrov! Pot smo sklenili pod gradom in nekateri smo se podali še v njegovo notranjost, kjer živi družina Klakočar. Ogledali smo si notranjost, ki kliče po obnovi z izjemo strehe, ki je k sreči nova. Po klepetu smo se mi sadovnjaki, ki je izveden ob vsakem vremenu. Če je to lepo, kot je bilo letos, je to še dodatna spodbuda in garancija za odpravo na zelo lepo in zanimivo pot. Pravzaprav je to posebna učna pot, saj se planinskim vodnikom pridružijo raznovrstni strokovnjaki s področja naravnih ved. Letos smo se zbrali pod skrivnostnim Bizeljskim gradom, kjer se nas je v sončnem jutru zbralo skoraj sto petdeset udeležencev iz vseh koncev domovine. Po pozdravnih govorih in napotkih za varno pot smo se najprej podali do križišča različnih označenih poti in jo nadaljevali v smeri Vlke pečine. Tu smo prisluhnili zanimivim pripovedim o navadah davnih prednikov. Razgledali smo se po čudoviti pokrajini, na gosto posajeni s sadnimi drevesi in vinogradi, v katerih dozori okusno grozdje. Skrbni vinarji ga predelajo v žlahtno kapljico, saj je tu podnebje podobno mediteranskemu, v katerem uspevajo tudi fige in drugi sadeži, značilni zanj. Ustavili smo se pri razvalinah cerkve sv. Marjete, ob katerih so nas seznanili z njeno zgodovino. Pot smo nadaljevali do osrednjega Orešja in se razgledovali po kovju, použili okusen golaž ter mošt ali še starino. Z obnovljeno energijo smo spet vijugali med vinogradi in pri vinarstvu Babič ter imeli kaj videti in slišati. Gospodinja je bila »Kmetica leta 2015«, posebnost domačije pa je med drugim tudi velika zbirka majolik iz vsega sveta in iz preteklih časov. Brez degustacije vin ni šlo in krožno pot smo obo- več kot zadovoljni poslovili, obogateni s stkanimi novimi prijateljskimi vezmi ter si zaželeli na-svidenje na prihodnjih tovrstnih pohodih. Vsa zahvala uslužbencem ustanove Kozjanski park in PD Atomske toplice iz Podčetrtka ter planinskemu vodniku Ivanu Šalamonu. Še se vidimo! a Marija Lesjak •P® Solls: PK0Dl KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saIeskadolina.si VSE ZA 1. NOVEMBER! ČEBULČEK SEMENSKI SVEČA ER MOJCA RDEČI PTUJSKI H0LANDSKI RUMENIfrj. PESEK ČESEN SEMENSKI GROBOVE PTUJSKI 250 g/3,00 € RDEČI 500 g/5,20 € GROBOVE Z vami in za vas! Dobite jih tudi ^ kmetijskih trgovinah! ■ ■ ■ ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 18 18 modroBEL! kronika «»^AS 26. oktobra 2017 Dobro delo potrjujejo rezultati Šoštanj, 18. oktobra - Ena od pomembnejših dejavnosti gasilcev je delo z mladimi. V vseh štirih šoštanjskih gasilskih društvih so pri tem zelo uspešni, kar potrjujejo rezultati, ki jih mladi gasilci dosegajo na državnih tekmovanjih. Župan Darko Menih je Župan je za izvrstne mlade gasilce in njihove mentorje pripravil sprejem. (Foto: arhiv Občine Šoštanj) za najuspešnejše tekmovalce in njihove mentorje v sredo pripravil sprejem, jim čestital in podaril prenosne polnilnike mobilnih naprav. Čestital je gasilcem pri- pravnikom iz Lokovice, ki so na državnem kvizu gasilske mladine aprila letos osvojili 1. mesto, državni prvaki pa postali septembra letos tudi v gasilski orienta- ciji, ter mladinkam PGD Šoštanj - mesto in mladincem Lokovice, ki so na istem tekmovanju osvojili 2. oziroma 3. mesto. a mkp Delili odsevna telesa Šmartno ob Paki - Aktivnosti v okviru nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev, ki je poteka z naslovom Posveti mi pozornost, so v občini Šmartno ob Paki izvedli člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki in tamkajšnja osnovna šola. Statistika varnosti pešcev v lanskem letu na nacionalni ravni ni spodbudna, saj je umrlo 22 pešcev, 134 pa je bilo huje poškodovanih. Letos je stanje precej boljše, vendar je treba vsekakor okrepiti preventivo in terenske preventivne akcije tudi na lokalni ravni ter opozoriti javnost na težave v zvezi z varnostjo pešcev ter na ustrezno ravnanje. Tega se zavedajo tudi v občini Šmartno ob Paki, zato so se odzvali pobudi Javne agencije RS za varnost v prometu. V dopoldanskem času so za učence prvih razredov pripravili učni sprehod, na katerem so ti v praksi spoznavali, kako pravilno prečkajo prehod za pešce in kako morajo biti opremljeni, da so v prometu vidni. Vsak učenec je prejel tudi odsevno telo, enega pa so podarili šmarškemu županu Janku Tudi v občini Šmartno ob Paki odgovorni skrbijo za preventivo pešcev, sploh najranljivejših udeležencev v prometu. Kopušarju, ki se je zelo razveselil obiska. V večernih urah so člani omenjenega sveta za preventivo in društva ljudske tehnike odsev- na telesa delili tudi mimoidočim ter jih opozarjali na pomen varnega ravnanja v prometu. a Jerneja Žagar POLICIJSKA kronika Kolesa (še kar) kradejo Velenje, 18. oktobra - Topli jesenski dnevi so k povečani aktivnosti privabili tatove koles. V sredo sta v Velenju izginili dve. Iz skupnih prostorov stanovanjskega bloka na Prešernovi je nekdo ukradel moško gorsko kolo znamke Lombardo črno-oranžne barve. Na Kraigherjevi ulici pa je pravega lastnika z nepoštenim menjalo moško gorsko kolo znamke Ciyrus. Trčil v delavca Velenje, 19. oktobra - V četrtek je na Celjski cesti voznik osebnega avtomobila trčil v delavca, ki je usmerjal promet. V nesreči je utrpel lažje telesne poškodbe. V prejšnjem tednu so policisti poleg te obravnavali še šest prometnih nesreč z gmotno škodo. V cvetličarno po denar Šmartno ob Paki, 19. oktobra - V četrtek je v Šmartnem ob Paki neznani mlajši moški iz blagajne v cvetličarni, medtem ko je prodajalka za hip odšla iz prodajnega prostora, ukradel nekaj gotovine. Podobno tatvino so dan pred tem obrav- navali v trgovini z oblačili na Polzeli. Tudi v tem primeru je neznani storilec, mlajši moški, ki je slabo govoril slovensko, izkoristil odsotnost prodajalke in iz blagajne ukradel denar. Drzna tatvina na Finžgarjevi Velenje, 20. oktobra - V petek je do drzne tatvine prišlo na Finžgarjevi. Dve predrzni ženski sta okradli starejšo gospo, ki je okrevala po težki bolezni. Ukradli sta ji 5.500 evrov. To sta storili tako, da jo je ena od njiju zamotila, druga pa ji je medtem iz omarice v kuhinji ukradla kuverto z gotovino. Udaril in obrcal ga je Velenje, 20. oktobra - V Paki pri Velenju je prišlo do nasilnega ravnanja. Znanec je znanca udaril v obraz, pri čemer je ta padel. Na tleh ležečega je obrcal in ga lažje poškodoval. Čaka ga kazenska ovadba. Nasilna brata Velenje, 21. oktobra - V soboto ponoči sta se v lokalu In brata znesla nad gosti, jih na- dlegovala, enega od njih pa tudi pretepla. Pretepeni je poiskal zdravniško pomoč. Policisti ju bodo ovadili za kaznivo dejanje na-silništva. Prometna nesreča s pobegom Gornji Grad, 23. oktobra - Na relaciji avtocestni izvoz Šentrupert-Gornji Grad je v ponedeljek okoli 6. ure zjutraj prišlo do prometne nesreče s pobegom. V njej je nastala gmotna škoda. Voznik neznanega vozila je med vožnjo oplazil levi bok vozila citroen jumper in odpeljal, ne da bi ustavil. Zasegli bel prah in tovorno vozilo Velenje, Žalec 23. oktobra - Pri hišni preiskavi so policisti v ponedeljek Velenjčanu zasegli tri alu zavitke z belim prahom, digitalno tehtnico in več tablet. V Veliki Pirešici pa so žalski policisti dopoldne zasegli tovorno vozilo 37-letnemu vozniku, vozil ga je brez vozniškega dovoljenja. Iz POLICISTOVE beležke Gost napadel gosta Velenje, 18. oktobra - V sredo je v lokalu Pit Stop gost napadel gosta. Napadeni je na policijski postaji kršitev prijavil. O višini kazni za napadalca pa se bo izrekel prekrškovni organ. Vpitje, pok, nato padec Velenje, 20. oktobra - V petek je policiste poklicala ženska, ki je na Kidričevi cesti slišala moškega, kako vpije, za tem pa je slišala pokanje. Policisti so dogajanje preverili in ugotovili, da je vinjen možakar plezal čez ograjo in padel. Pri tem se je poškodoval. Zanj so poskrbeli zdravstveni delavci. Prestrašil jo je sosedov pes Velenje, 21. oktobra - V soboto je na Sončnem griču sosedov pes prestrašil sosedo. Ta se je zaradi tega udarila. Ker pes ni bil ustrezno zavarovan, bo kršitelj prejel odločbo prekrškovnega organa. Grozil, da bo vse pobil Velenje, 21. oktobra - V soboto so se policisti ukvarjali z občanom z Dobrne, ki je v Šaleku partnerju Velenjčanke grozil, da bo vse pobil. Policisti so se z njim že pogovorili, kak pogovor pa ga še čaka. Za nasilnega moža ukrep prepovedi približevanja Velenje, 22. novembra - Policisti so v nedeljo možu, ki že dalj časa izvaja psihično in fizično nasilje nad ženo, izrekli ukrep prepovedi približevanja. Brezplačni preventivni zimski pregledi osebnih vozil SPV Mestne občine Velenje in MIC Šolskega centa Velenje vabita v sredo, 8. novembra, od 11. do 13. ure, v delavnice MIC (Koroška cesta 62 a, Velenje) na brezplačne preventivne zimske preglede osebnih vozil. Vabljeni, da tudi sami preverite brezhibnost svojega vozila. Popravilo gasilske lestve bo stalo 137.000 evrov Šoštanj - Popravilo gasilske avtolestve PGD Šoštanj - mesto bo stala kar 137.000 evrov. To pa je toliko, da tega društvo samo ne bi zmoglo. Na pomoč jim bosta priskočila Termoelektrarna Šoštanj z 61.650 evri in Občina Šoštanj s 50.000 evri. Društvo bo dodalo manjkajočih 25.350 evrov. Občina Šoštanj skrbi, da so društva dobro opremljena, vsa štiri imajo odličen avtopark. V zadnjih dveh letih so sredstva namenjali za nakup osebne zaščitne opreme gasilcev. Letos in prihodnje leto pa bo šel denar za lestev, s čimer so se strinjali tudi v občinskem gasilskem poveljstvu. a mkp Kocbekov dom na Korošici pogorel do tal Materi z otrokoma se je iz gorečega doma uspelo rešiti, s helikopterjem so jih prepeljali v bolnišnico Luče, 20. oktobra - V petek je do tal zgorela priljubljena postojanka planincev, Kocbekov dom pod Korošico na območju Luč. V času požara so bili v koči trije tuji državljani, 41-letna državljanka Poljske, stanujoča na območju Zadra na Hrvaškem, in njena mladoletna sinova, ki so v koči nameravali prespati. V tako imenovani 'zimski sobi', ki je za obiskovalce odprta ves čas, so našli plastenko z vnetljivo tekočino. To je 41-letnica v dobri veri, da je v njej voda, nameravala prekuhati na plinskem štedilniku. Pri tem je prišlo do vžiga tekočine. 41-letnica, ki jo je ogenj poškodoval po obrazu, vratu, prsnem košu in rokah, je plinski štedilnik takoj ugasnila, vnetljivo tekočino pa poskušala odstraniti iz objekta, pri čemer pa se je najverjetneje del tekočine polil, tako da je celoten prostor zajel ogenj. Vsi trije so se uspeli rešiti iz gorečega prostora. S helikopterjem so jih prepeljali v bolnišnico. Po prvih podatkih znaša povzročena škoda okoli 300.000 evrov. Preiskava teče v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 23 19. oktobra 2017 »»WAS UTRIP 19 Gnesti je treba začeti zgodaj Oče in trener svetovnega prvaka v kastingu Marko Vertačnik veliko pozornosti posveča delu in vzgoji mladih ribičev in gasilcev HOROSKOP Milena Krstič - Planine Šoštanj - Ni imel veliko časa. Jaz pa tudi ne. Pa sva pri kavi ob ribiškem domu v Šoštanju v eno minuto spravila 120 sekund. Polovica jih je pripadla ribičem, polovica gasilcem. To dvoje je bilo namreč tisto, zaradi česar sva se z Markom Vertačnikom iz Šoštanja sploh srečala. Marko gradi na temeljih. Na mladih. Z mladimi gasilci se njegovo življenje prepleta že dvajset let, ribičem pa se je pridružil, ko je bil še sam zelo mlad, pri njih pa vztraja že petintrideset. Kaj bova »obdelala« najprej? Naj povem jaz, je predlagal. Pa sva začela pri ribičih. Glede na kraj srečanja bi bilo skoraj nespodobno, če bi bilo drugače, glede na dosežke njegovega sina Tima, svetovnega mladinskega prvaka v kastingu (suha ribiška disciplina) in nosilca naslova svetovnega članskega podprva-ka, pa še bolj. Zanimanje za ribištvo v Šoštanju narašča tudi zaradi njega in njegovega sina. Seveda tudi zaradi dobrega dela ribiške družine. »Letos smo se prvič povezali z osnovno šolo in za učence pripravili neke vrste ribiško pripravnico, šolo ribištva.« Obiskujejo jo bodoči klasični ribiči in bodoči športni ribiči, ki bodo trnke (uteži) metali bolj na suhem. »Kasting je specifična disciplina. Zanjo se otrok rodi vsake toliko časa. Mi bomo predvsem lovili. Veliko jih je, ki imajo to raje.« Običajno se ribičija prenaša iz roda v rod. Po navadi je dedek tisti, ki pripelje vnuka. V Šoštanju pa imajo zdaj kar nekaj otrok, katerih starši in stari starši niso bili ribiči. »To je fenomen v celotnem slovenskem prostoru. Iz kakšnega testa so, pa bo pokazala pomlad.« Kaj pa on? »Tudi meni je bila večja strast loviti in mi je še zdaj. Nisem pa nikoli tekmoval. Bolj sem se igral. Ampak če imajo mladi veselje s kastingom, bom pač z njimi tudi pri tem. Sin tudi mene spodbuja, da bi poskusila skupaj tekmovati, a se še nekako nisem odločil. Za zdaj ostajam z njim samo kot tisti, ki ga spodbuja in trenira.« Najbrž ni povsem enostavno biti oče in trener v eni osebi? Velikokrat čustva naredijo svoje. A da se da, kažejo vrhunski rezultati. »Res je takrat, ko sva skupaj na poligonu, to druga pesem kot takrat, ko nisva tam. Velikokrat pade tudi kaka huda beseda. Toda če hočeš biti vrhunski, če hočeš doseči to, kar sva dosegla s sinom oziroma kar smo dosegli, ker Tima podpira vsa družina, brez tega ne gre.« Po Timu se zgleduje že tudi njegov deset let mlajši brat. »Zanimiva pa je bila žena. Ko smo začeli, ni hotela o kastingu niti slišati. Ko sem prvič sodil in je bila zraven, se je deset minut najprej čudila, kaj eni počnejo, potem pa odšla. Danes pa je najbolj zvesta na-vijačica, zagovornica in spodbu-dnica. S tem živi cela družina. Vsi smo padli v to. Uživamo v tem, kar delamo.« Živijo v Florjanu. Že okolica njihovega doma nazorno kaže, s čim se ukvarjajo. Tik ob hiši imajo urejen poligon za kasting. Na njem je Tim kalil svoje znanje na poti do svetovnega prvaka. Družine, ki se sprehajajo tam mimo, pridejo in včasih kdo tudi poskusi kak met. »Ampak so še sramežljivi. Večkrat pa pride kdo ob ribiški dom, kjer s sinom opraviva glavne treninge. Zanima jih, kako poteka. Kasting je bil včasih v Šoštanju zelo dobro poznan, za kar je imel velike zasluge danes žal pokojni Vlado Mešič, tudi sam vrhunski tekmovalec. Potem pa je vse zamrlo. Zdaj skušamo ta šport spet oživiti.« Zaposlen je v Tešu. Dela na izmene. »Veliko je usklajevanja, a se da.« S srcem namreč dela tudi pri gasilcih. Že vrsto let je glavni mentor mladim. Pravi sicer, da bolj »administrativen«, a mu je to kar težko verjeti. Presrečen je, ker so se letos štiri desetine iz matičnega gasilskega društva Šoštanj - mesto uvrstile na državno tekmovanje. »Zagotovo je to zgodovinski dosežek,« preprosto pravi. Marko Vertačnik: »Zgodovinski dosežek je tudi to, da so se kar štiri mlade gasilske ekipe uvrstile na državno prvenstvo.« od 27. 10 do 9. 11. - 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vročevod do Topolšice; - Franjo Bartolac, takratni predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje, je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; - upravni odbor Rudnika lignita Velenje je na seji 30. oktobra 1953 sklenil predlagati delavskemu svetu izgradnjo 30 družinskih hišic v novem naselju Jezero med velenjsko kinodvo-rano in Kališnikovo hišo; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelic iz Zagreba; - 31. oktobra 1942 se je v Migoj-nicah pri Žalcu rodil funkcionar in bančni delavec Jože Ve-ber, doma iz Velenja; - 31. oktobra praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja kot mednarodni dan varčevanja; - zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije; gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski književnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda; Primož Trubar, ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreč tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika ter tudi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec; začetnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope; - Ob prevzemu oblasti v Šoštanju je imel šoštanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov; 1. novembra 1918 je Velenjski grad (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj kot začasna oblast; predsednik sveta dr. Fran Mayer je začel uradovati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava; mestna občina je tako prešla iz nemških v slovenske roke; - 1. novembra leta 1918 je Velenj-čan dr. Karel Verstovšek podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo; - 2. novembra 1971 so začeli pouk na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov; za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje po šestdesetih letih še vedno zalo uspešno deluje; - 5. novembra 1996 so na seji sveta Mestne občine Velenje svetniki potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center; - 8. novembra 2000 je Velenje v spremstvu takratnega načelnika sanitete slovenske vojske Jožeta Prislana obiskala visoka delegacija nemške vojaške sanitetne službe; - 9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turistični center Golte nad Mozirjem. ■ Damijan Kljajič Oven 21. 3. - 20. 4. Na obzorju so spet srčne težave, ki bodo zasenčile vse druge v vašem življenju. Partnerju povejte, da vam mora posvetiti več časa. Bodite nežni in pozorni, obresti bodo najmanj dvojne! Žal se v naslednjih dneh na drugih področjih nič ne bo premaknilo z mrtve točke, poznalo se bo, da se bližajo krompirjeve počitnice. Ob tem boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi zaslužite več. Pri delu vas čaka uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da niste ravnali prav. Prvi znaki tega bodo vidni že v teh dneh. Sobota bo naporna, a zvečer boste izjemno zadovoljni sami s sabo. To boste povedali tudi na glas. Bik 21.4. -20.5. Nekaj brezskrbnih dni je za vami. Še dobro, saj veste, da potrebujete spremembe. Predolgo ste namreč capljali na mestu. Zavedati se boste začeli tudi, da se za vas res srečno obdobje končuje. Postali boste prestrašeni, saj si v prihodnosti sploh ne znate predstavljati, kako bi bilo, če se vam slučajno sedanje življenje sesuje v prah. Morda pa gre le za prehodno krizo, ki bo minila, ko bodo naporni dnevi mimo. A do takrat je še nekaj tednov, zato se vzemite v roke in zdržite. Predvsem pa bodite bolj kritični do sebe in svojega dela. Če se boste dokazali, vas bodo hitro gledali skozi drugačne oči. Dvojčka 21.5.-21.6. V službi se bo zapletlo še bolj, kot ste pričakovali. Ne boste mogli biti ne mirni in ne zadovoljni. Tudi pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Zato boste toliko bolj previdni, ko se boste pogovarjali z nadrejenimi. Včasih je res bolje, da ste tiho, saj vam lahko pričkanje bolj škodi, kot pa pomaga. Sploh, če je vse na tako trhlih nogah, kot trenutno pri vas je. Pomirilo vas ne bo niti zagotovilo nekoga, ki ve, kaj se dogaja, da se bo vse izteklo v vašo korist. Partner bo zelo razumevajoč, kar vam bo ogromno pomenilo. Zdravje? Čutili boste, da nimate prave moči, a hujšega ne bo. Počitnice bodo kot nalašč, da odklopite. Rak 22.6.-22.7. Še pred jutrišnjim dnem boste dokazali, da še niste za v staro šaro. Iskreno se ga boste razveselili. Verjemite, da so tudi vaši najbližji resnično veseli za vas, saj ste bili zadnje čase precej brez volje in življenjskega elana. Ne boste pa se še mogli otresti občutka, da vam pogosto drugi narekujejo tempo življenja, kar vas bo vedno bolj motilo. Sprijaznite se raje, da drugače ne gre in se nehajte upirati. Zdravstvenih težav, vsaj resnih, ne boste imeli. Vseeno pa vas bo pogosteje kot sicer bolela glava. A vzrok bodo srčne težave, saj boste na tem področju še vedno zelo razdvojeni. Srce bi eno, glava vam veleva drugo. Lev 23.7.-23.8. Z bolj pustimi jesenskimi dnevi v sebi ne boste več čutili pravega veselja. Tudi energije ne boste imeli toliko kot čez poletje. Zajelo vas bo malodušje, ki bo posledica nezadovoljstva s tem, kar se vam zadnje dni dogaja tako v službi kot doma. Že pred tedni ste vedeli, da bo tako, kot trenutno je, saj se vedno bojite tega mrakobnega dela leta. Najhuje bo, ker sploh ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Žal ni le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od bolj izkušenih. Ne odlašajte s prošnjo, sicer vam bo zmanjkalo časa. Še denarni priliv, ki ga še ne pričakujete, vas ne bo razveselil. Devica 24.8. - 23.9. Sreča bo na vaši strani. Vse vam bo šlo od rok. Če ne boste storili stare napake, bo lepo obdobje trajalo, sicer se boste kmalu spet znašli v začaranem krogu starih težav, ki vas res utrujajo. Ne odstopajte od začrtanega, četudi ne bo lahko. Tudi pri delu ne. Precej zahteven projekt vam bo uspelo dokončati v nekaj dneh, z izdelkom pa boste res zadovoljni. Navdušili boste tudi nadrejene. Zadovoljstvo se vam bo risalo na obrazu, vidno bo že od daleč. Ne čudite se, ko bo nekdo odkrito pokazal, da vam uspeha ne privošči. Vprašajte se raje, zakaj ga sploh prenašate, saj že dolgo ni več vaš prijatelj. Če se boste obrnili na ljudi, ki to so, bo vse tako kot mora biti. Tehtnica 24.9.-23.10. Razčistili boste veliko dilemo, ki jo boste imeli sami s seboj. Ugotovili boste, da se ob tem ne smete preveč ozirati na mnenja drugih. Sploh, ker veste, da delate prav. Komentarjev tistih, ki vam doslej še nikoli niso pomagali, pa tudi ne jemljite preresno. Četudi pri tem morda nimajo v mislih ničesar slabega, vas njihove besede preveč zadenejo. Pomoč prijatelju se vam bo kmalu obrestovala. Iskrena in radodarna bo. Na svoji koži boste občutili, kako močno drži rek, da se dobro z dobrim vrača. Pri vas se večkrat zgodi, da se vam zdi, da je dobrota sirota, zato boste toliko bolj zadovoljni. Škorpijon 24.10.-22.11. Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o tem, kam bodo šli v času jesenskih počitnic, vam pa ne bo do takih pogovorov. Vseeno vam bo, kateri dan v tednu je in kaj vse naj bi še počeli v prihodnjih. Že nekaj časa se namreč vse vaše misli vrtijo le okoli vas in vaših čustev. Želite si ljubezni in pozornosti, pri tem pa ste sami storili nekaj korakov, ki vse to odvračajo od vas. Niste verjeli, da vam partner ne bo odpustil. Sedaj veste, da vam ne bo, zato se začnite pogovarjati z njim tudi o prihodnosti, ki morda ne bo več skupna. Bolj pazite na svoje zdravje. Letos je nevarnost, da ob menjavi letnih časov zbolite, zaradi obilice stresa še toliko večja. Strelec 23. 11. - 21. 12. Kot kaže, boste v naslednjih dneh precej zdoma. Malce se boste bali, kako bo to prenesel partner, a je strah odveč. Ob vrnitvi vam bo pripravil prijetno presenečenje in vam polepšal kar nekaj dni. Žal pa vam ne bo najbolje služilo zdravje, zato boste partnerjeve drobne pozornosti skoraj spregledali. Paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika možnost, da boste imeli težave z želodcem. Takoj, ko vam bo čas dopuščal, začnite lenariti. Pri tem pozabite na vse, tudi na slabo vest do najbližjih. Včasih jo ustvarite sami, družina namreč dobro ve, da tudi vi potrebujete odklop. Partner bo tokrat res zelo razumevajoč, spravljal vas bo v dobro voljo. vi CS Kozorog 22. 12. - 20. 1. V naslednjih dneh boste nehote imeli velik vpliv na potek dogodkov, ki bodo vam in vaši družini spremenili prihodnost. Če boste dovolj samozavestni in niti za trenutek ne boste pokazali svoje ranljivosti, vam bo uspelo. Ker pa vaša samozavest trenutno ni najvišja, to ne bo čisto lahko. Nikoli niste bili dober igralec, a kot kaže, vas je življenje sedaj dovolj utrdilo, da obvladate tudi to. Kmalu boste spet takšni, kot vas imajo vsi radi. Dobrovoljni in prepričljivi. Od ponedeljka dalje se boste tudi počutili fantastično, česar ne boste skrivali. Na ljubezenskem področju vas čaka mrtev teden. Partner bo še naprej odtujen, vi pa ne boste vedeli, zakaj je takšen. Počakajte še malo, pa vam bo vse jasno. Vodnar 21.1.-20.2. Zaradi neprestane napetosti boste kar nekaj naslednjih dni sitni in slabovoljni. Najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbijo zadeve iz preteklosti, pa čeprav o njih ne boste govorili na glas. Pomagali vam bodo razumeti na prvi pogled nerazumljivo. Bolelo vas bo, ker vas bo na cedilu pustil človek, ki ste ga imeli za iskrenega prijatelja. Ko gre za denar, se lahko zgodi marsikaj. Ljudje se popolnoma spremenijo in točno to se bo zgodilo v vašem primeru. V prihodnje pa bodite manj radodarni. Partnerju tokrat raje ne povejte vsega, sicer boste poslušali še njegove očitke. Bili bi upravičeni, a jih ne želite poslušati. Lekcija je bila dovolj boleča. Ribi 21.2.-20.3. V ljubezni bo ob koncu tedna prišlo do hujših nesporazumov. Ni rečeno, da jih bosta s partnerjem tokrat hitro zgladila. Napetost bo precejšnja, dnevi bodo verjetno bolj tihi kot ne. A bolj, ko se bo nabiralo, težje bo zadevo razrešiti, zato ne kuhajte mule in se raje lotite težavtam, kjerso nastale. Ljubosumje bo stvari le še poslabšalo, zato ga potlačite, četudi se ga ne boste mogli otresti. Občutek, da vam partner marsikaj zamolči, pa je žal pravi. Dokaz boste dobili v teh dneh. Najprej boste prizadeti, potem žalostni, na koncu pa zelo jezni. Nobenega od teh čustev ne tlačite v podzavest. Če vam bo lažje, kričite. Tokrat boste imeli več kot dovolj razlogov zato! ■ Četrtek, 26. oktobra Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »'WAS 26. oktobra 2017 Petek, 27. oktobra Sobota, 28. oktobra Nedelja, 29. oktobra Ponedeljek, 30. oktobra Torek, 31. oktobra Sreda, 1. novembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Čudež pri Kobaridu, dok. film 14.30 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Težišče, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Grafika Gracer 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Češko stoletje, češka nad. 00.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 02.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.05 Info-kanal 06.05 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Med valovi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Denar, fran.-švic. f. 00.40 Profil 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik,slovenska kronika, šport, vreme 02.35 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka: Zadrega, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Pri Slonovih, ris. 07.40 Kalimero, ris. 07.55 Vila Mila, ris. 08.00 Hrček Miha, ris. 08.05 Zlatko Zakladko: Muzej na Stari gori 08.25 Krila upanja, kratki dok. f. 08.40 Bober, izob. odd. 09.15 Na lepše 09.40 Kino Fokus 09.50 Slovenski magazin 10.15 Hišica v preriji, am. nad. 11.25 Halo TV 12.15 Dobro jutro 15.25 Koda, izob. odd. 16.20 Zapeljevanje pogleda: Irwin 16.50 Hišica v preriji, am. nad. 17.50 Rokomet (M) - prijateljska tekma - Slovenija : Hrvaška, pren. iz Ljubljane 20.05 Srce sveta: Koloradski narodni parki, am. dok. ser. 21.00 Ambienti 21.35 Nevarna metoda, kopr. f. 23.15 Slovenska jazz scena: 19. Jazz Cerkno: Žan Tetičkovič in Big band RTV Slovenija z gosti (Vlatko Stefanovski, Theodosji Spassov, Filip Novosel, Marko Črnčec, Milan Nikolič) 23.55 Glasbeni spoti 01.00 Rokomet (M) - prijateljska tekma - Slovenija : Hrvaška, posn. iz 02.30 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 24UR, pon. OTO čira čara Smrkci, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Oddbods, ris. Divja brata Kratt, ris. TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 36. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 24. del Gorski zdjravnik, 8. sez., 6. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 1. del Gospodarica zlata, 1. sez., 25. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 37. del Gorski zdravnik, 8. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 35. del Kmetija 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 1. sez., 5. del Črni seznam, 3. sez., 17. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 13.05 13.20 14.25 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.00 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 11.05 Pop Corn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2518. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.45 Regionalne novice 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22.20 Videospot dneva 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Pri Slonovih, ris. 07.40 Kalimero, ris. 07.55 Vila Mila, ris. 08.00 Hrček Miha, ris. 08.05 Bine: Čarovnije 08.25 Lahko noč, Frank, kratki igr. f. 08.40 Invazivne živali, izob. odd. 09.25 Bleščica, odd. o modi 09.55 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 10.20 Hišica v preriji, am. nad. 11.05 Dobro jutro 13.25 Dober dan 14.30 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.15 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 15.45 Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje 16.10 Mostovi - Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi, igr. TV film 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 19.05 Male sive celice 20.05 The Sapphires, avstral. f. 21.45 Kdo bi vedel, zabavni kviz 23.15 Polnočni klub: Kako napisati »hit«? 00.35 Popšop 01.15 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, ris. 7.15 Viking Viki, ris. 7.25 Maša in medved, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 37. del 8.50 TV prodaja 9.05 Padli angel, 1. sez., 1. del 10.20 TV prodaja 10.50 Gospodarica zlata, 1. sez., 25. del 11.50 TV prodaja 12.05 Gorski zdravnik, 8. sez., 7. del 13.05 TV prodaja 13.20 Trdoglavci, 1. sez., 9. del 14.25 Padli angel, 1. sez., 2. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 26. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 38. del 17.55 Gorski zdravnik, 8. sez., 8. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 36. del 21.00 Kmetija 22.15 24UR zvečer 22.50 Eurojackpot 22.55 Sestrstvo potujočih hlač 2, ameriški film 1.20 24UR zvečer, pon. 1.55 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2517. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vesele Štajerke 2. del, ponovitev 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček: Zgodba o dveh kozah 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Kljukec s strehe, ris. 07.50 Studio kriškraš: Strahulja 08.10 Ribič Pepe 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice 10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.15 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.45 Kitajska iz zraka, am.-kit. dok. 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.05 Skrivnosti kraterja dinozavrov, brit. dok. odd. 16.00 Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob. f. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Dnevi evropske kulturne dediščine 17.50 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, sat. inf. odd. 21.40 Skrivnostjezera, kopr. nad. 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Zimsko spanje, kopr. f 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.55 Info-kanal TV SLO T 10 domačih Najboljše jutro Dober dan Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 1. vožnja, pren. iz Soldna Hišica v preriji, am. nad. Med valovi Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 2. vožnja, pren. iz Soldna 06.30 07.00 08.55 09.50 11.10 12.10 12.50 14.10 15.30 15.50 16.25 17.00 18.20 19.15 19.30 20.05 21.55 22.40 23.20 01.20 01.55 02.05 03.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 2. vožnja, posn. iz Čudovita Japonska, jap. nan. Sladkanje z Rachel Allen Čarokuhinja pri atu Avtomobilnost Hišica v preriji, am. nad. Večer v Palladiumu (II.) Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Lars ima punco, kan.-am. f. Zvezdana Popšop Če je to vse, koncert Tinkare Kovač Bleščica, odd. o modi Glasbeni spoti Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 1. vožnja, posn. iz Söldna Alp vele Söldna 04.10 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, risanka 7.05 Telebajski, risanka 7.20 Mala miška Mia, risanka 7.45 Mašine strašljivke, risanka 7.55 Grizzy in glodavčki, risanka 8.15 Grozni Gašper, risanka 8.25 Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka 8.50 Ninja želve, risanka 9.15 Ben 10, risanka 9.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 10.00 TV prodaja 10.15 Ljubke lažnivke, 5. sez., 7. del 11.10 Ljubke lažnivke, 5. sez., 8. del 12.05 Zabeljeno po ameriško, 1. sez., 2. del 12.50 TV prodaja 13.05 Londonska kuhinja Rachel Khoo 13.45 Sestrstvo potujočih hlač 2, ameriški film 16.10 Turbo, ameriški film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Agent Ryan, ameriški film 22.05 Avto karaoke 22.20 Ranč ljubezni, ameriški film 0.45 Srce iz črnila, ameriški film 2.50 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Ali veš, kaj ješ? 09.40 Ustvarjalne iskrice (216), Morje, ujeto v kozarec 10.05 Napovedujemo 10.10 Popotniške razglednice, Vietnam 11.10 Vesele Štajerke 2. del, ponovitev 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža: ans. Mira Klinc, skupina Pop'n'dekl 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike 18.40 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2519. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert skupine AVE: V soju luči, 2. del 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.25 Videostrani, obvestila 07.00 Telebajski, lutk. nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris. 07.30 Minka, ris. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Dinko pod krinko, ris. 07.55 Niko, ris. 08.00 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.10 Dinotačke, ris. 08.20 Leonardo, ris. 08.35 Kalimero, ris. 08.45 Zmajči zmaj, ris. 08.55 Božičkov vajenček, ris. 09.20 Tabaluga, ris. 09.45 Bacek Jon ris. 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.10 Džamila in Aladin, ang. nan. 10.40 Bobri, anim. f 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Brat Perry 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd. 14.50 McLintock, am. f. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, šp. nad. 21.30 Zgoraj brez: Prof. dr. Adam Summers 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Tek je svoboda, dok. f. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.20 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti 06.35 Glasbena matineja 06.35 31. tekmovanje slovenskih godb 06.55 R. Savin: Čajna punčka, odlomki iz baleta - Orkester SF in Aleksandar Spasic 07.25 Koda, izob. odd. 08.00 Dnevi evropske kulturne dediščine 08.25 Hišica v preriji, am. nad. 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Soldna 11.00 Žogarija 11.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Soldna 14.10 Čudovita Japonska, jap. nan. 14.50 Čez planke: Spodnja Saška 16.00 Zvezdana 16.50 Ambienti 17.45 Hišica v preriji, am. nad. 18.45 Novi sosedje, dok. odd. 19.10 Z glasbo in s plesom 19.10 Zapojte z nami: F. Chopin, F. Liszt (1969), Otroški zbor GŠ Franca Šturma 19.25 Les Sylphides, balet v izvedbi dijakov SGBŠ Ljubljana 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Zaključna prireditev 52. Festivala Borštnikovega srečanja, pren. iz SNG Maribor 21.25 Pogovor s Sašo Pavček, dobitnico Borštnikovega prstana 21.40 Bužec on, bušca jaz, TV-prir. predstave 22.55 Skrivnost, brit. nad. 23.50 Bučke, sat. inf. odd. 00.20 Vikend paket 01.40 Glasbeni spoti 02.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Soldna 04.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Soldna 05.15 Glasbeni spoti pop 24UR_, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Telebajski, risanka Mala miška Mia, risanka Mašine strašljivke, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Grozni Gašper, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka Ninja želve, risanka Ben 10, risanka Beyblade, risanka Ljupke lažnivke, 5. sezona, 9. del Ljubke lažnivke, 5. sezona, 10. del Zabeljeno po ameriško, 1. sezona, 3. del TV prodaja Ženska džungla, 1. sezona, 6. del Srce iz črnila, ameriški film Skrivnostni varuhi gozda, ameriški film Avto karaoke Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija! Hiša na pečini, ameriški film Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.45 7.55 8.15 8.25 8.50 9.15 9.40 10.05 10.20 11.15 12.10 12.50 13.05 14.00 16.10 18.00 18.15 18.55 18.58 20.00 22.45 23.30 2.00 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Ali veš, kaj ješ? 09.40 2518. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer - Sever 10.20 2519. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Aktualno: O duševnem zdravju 11.45 Koncert Aleksandra Mežka: Ljubljana po Londonu 13.05 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (215):Jesenska skodelica 18.20 Nanovo, Kako do študentskega dela? 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Mira Klinc, skupina Pop'n'dekl 21.15 Napovedujemo 05.55 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet: 500 let reformacije 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi 15.55 Trubar in glasba, MePZ Cantemus Kamnik, Matjaž Šček in Gregor Klančič 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Dan reformacije - 500 let od začetka reformacije 21.00 Lutrov zločin - kako je Rim hotel zatreti reformacijo, dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetni raj: Prenovljena Slovenska kinoteka 23.35 30. Festival Radovljica 2012: SAM, klarinetist Mate Bekavac 01.10 Profil 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Penelopa, ris. 07.15 Telebajski, lutk. nan. 07.35 Pri Slonovih, ris. 07.45 Kalimero, ris. 07.55 Vila Mila, ris. 08.05 Čarli in Lola, ris. 08.25 Zverinice prijateljice, glasb. pravljica 08.30 Sporočilo v steklenici 09.05 Med odmorom, avstral. nan. 09.30 Adrenalinci, dok. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 10.15 Hišica v preriji, am. nad. 11.15 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.40 Polnočni klub: Kako napisati »hit«? 16.10 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 17.05 Hišica v preriji, am. nad. 18.05 Primož Trubar, slov. nad. 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Čez planke: Po poteh Luthra 20.55 Goljufija, dan. nad. 22.00 Časnik, hrv. nad. 23.10 Kaj počnemo v mraku, f. 00.40 Nočemo belega kruha, dok. f. 01.40 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, risanka 7.15 Tačke na patrulji, risanka 7.40 Mašine strašljivke, risanka 7.45 Sabrina, risanka 8.15 TV prodaja 8.30 Sabrina, risanka 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 38. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 2. del 11.05 TV prodaja 11.20 Gospodarica zlata, 1. sez., 26. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gorski zdravnik, 8. sez., 8. del 13.40 Trdoglavci, 1. sez., 10. del 14.40 Padli angel, 1. sez., 3. del 15.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 27. del 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 39. del 17.55 Gorski zdravnik, 8. sez., 9. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 37. del 21.00 Kmetija 22.10 Kmetija 23.10 Klub srečnih ločenk, 1. sez., 6. del 0.05 Črni seznam, 3. sez., 18. del 1.00 Ljubke lažnivke, 5. sez., 11. del 1.55 Zvoki noči 21.20 Pop corn: MI2, Ditka 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2519. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn: MI2, Ditka 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 1 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ob dnevu reformacije 21.00 Regionalne novice 21.05 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 21.35 ANS Štrk, ponovitev 1. dela 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila 05.45 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro 09.10 Dan reformacije -500 let od začetka reformacije 10.05 Pot, dok. sprehod po Trubarjevih krajih 11.05 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Brat Perry 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Princ na belem konju, f. 15.15 Kanape, odd. TV Lendava 16.00 Dan reformacije, pren. prazničnega bogoslužja iz Ljubljane 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Močne korenine, navdih za prihodnost, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Zdrava juhica 18.05 Poldi, ris. 18.10 Niko, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Katarina Luter, nem. f. 22.00 Protestantizem, dok. f. 22.55 Poročila, šport, vreme 23.20 Spomini: Božidar Gorjan, dok. 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 03.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Telebajski, lutk. nan. 07.30 Pri Slonovih, ris. 07.40 Kalimero, ris. 07.55 Vila Mila, ris. 08.00 Gumbek in Rjavček, ris. 08.25 Zverinice prijateljice, glasb. pravljica 08.30 Sporočilo v steklenici 08.50 Mulčki, ris. 09.00 Med odmorom, avstral. nan. 09.20 Mulčki, ris. 09.30 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 09.55 Zogarija 10.35 Hišica v preriji, am. nad. 11.25 Zaključna prireditev 52. Festivala Borštnikovega srečanja, posn. iz SNG Maribor 12.45 Sladkanje z Rachel Allen 13.25 Village Folk, dok. ser. 13.50 Zgodovina arhitekture, dok. ser. 14.35 Letni koncert ob 60-letnici: Otroški in mladinski zbor RTVS, Ansambel Janeza Dovča in člani Simfoničnega orkestra RTVS 16.15 Novi sosedje, dok. od_d. 16.45 Čarokuhinja pri atu: Češka kuhinja 17.05 Hišica v preriji, am. nad. 18.05 Primož Trubar, slov. nad. 19.15 Nagelj, jap. nad. 20.00 Človek ali robot, fr. dok. odd. 20.55 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Ljudski pevci in godci) 21.50 Fanny, am. f. 00.15 Večer v Palladiumu (II.) 01.10 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Tačke na patrulji, risanka Mašine strašljivke, risanka Sabrina, risanka TV prodaja Sabrina, risanka Resnične ljubezni, 1. sez., 39. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 3. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 27. del Gorski zdjravnik, 8. sez., 9. del Trdoglavci, 1. sez., 11. del Padli angel, 1. sez., 4. del Gospodarica zlata, 1. sez., 28. del Resnične ljubezni, 1. sez., 40. del Gorski zdravnik, 8. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 38. del Kmetija Preverjeno Klub srečnih ločenk, 1. sez., 7. del Črni seznam, 3. sez., 19. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 12. del Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.15 7.40 7.45 8.15 8.30 8.30 9.25 9.55 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.55 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.55 0.45 1.40 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved 09.40 Ob dnevu reformacije 10.40 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 16.55 Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Koncert skupine AVE: V soju luči, 2. del 21.05 Kmetijski razgledi 21.35 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22.05 Pod svobodnim soncem. Gledališka igra 00.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.30 Videostrani, obvestila 06.10 Dnevnikov izbor 07.00 Dobrojutro 09.15 Močne korenine, navdih za prihodnost, dok. odd. 09.55 Wolfgang A. Mozart: Rekviem v d-molu, K. 626 11.20 Vem!, kviz 11.50 Umetni raj: Prenovljena Slovenska kinoteka 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Zgoraj brez: Prof. dr. Adam Summers 14.35 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.40 Ribič Pepe 16.00 Male sive celice 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Tipično slovensko: kozolci, dok. f. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Druga violina 18.05 Dinotačke, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Film tedna: Polina, fr. f. 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Sveto in svet 23.15 Tipično slovensko: kozolci, dok. f. 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 01.25 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Telebajski, lutk. nan. 07.30 Pri Slonovih, ris. 07.40 Kalimero, ris. 07.55 Vila Mila, ris. 08.00 Zverjasec, ris. film 08.25 Zverinice prijateljice, glasb. pravljica 08.30 Sporočilo v steklenici 09.05 Med odmorom, avstral. nan. 09.30 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 10.10 Kanape, odd. TV Lendava 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 12.00 Duhec, mlad. celovečerni f. 14.05 Planet Zemlja, koprod. dok. f. 15.40 Vikend paket 17.05 Hišica v preriji, am. nad. 18.05 Primož Trubar: Moji ljubi Slovenci, slov. nad. 19.05 Pogled na ... Prešernov spomenik v Ljubljani, dok. odd. 19.25 Nagelj, jap. nad. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Izgubljeni raj, Arvo Part, kopr. f. 21.10 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.35 Llewyn Davis, kopr. f. 00.20 Če je to vse, koncert Tinkare Kovač 02.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, risanka 7.15 Tačke na patrulji, risanka 7.40 Mašine strašljivke, risanka 7.45 Sabrina, risanka 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 40. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 4. del 11.05 TV prodaja 11.20 Gospodarica zlata, 1. sez., 28. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gorski zdravnik, 8. sez., 10. del 13.40 Trdoglavci, 1. sez., 12. del 14.40 Padli angel, 1. sez., 5. del 15.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 29. del 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 41. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 1. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 UEFA Liga prvakov: Liverpool -Maribor 22.55 Klub srečnih ločenk, 1. sez., 8. del 23.50 Črni seznam, 3. sez., 20. del 0.45 Ljubke lažnivke, 5. sez., 13. del 1.40 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.45 09.50 10.50 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.55 22.15 23.15 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš: So kače res strupene? Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kmetijski razgledi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Ob dnevu reformacije Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz glasbenega arhiva: Koncert BIG BAND orkestra Slovenske vojske in Vlatko Stefanovski Dotiki gora: Storžič 20 let hospica v Velenju, ponovitev pogovora Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 21 26. oktobra 2017 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček FUREDI, Frank: Moč branja: od Sokrata do Twitterja od - odrasli / 02 - Knjižničarstvo Frank Furedi (1947), po rodu Madžar, je doktoriral na londonski univerzi in je že vrsto let profesor sociologije na angleški univerzi Kent v Canterburyju. Do sedaj je napisal že več odmevnih knjižnih del, kot so Para-noidno starševstvo, Terapevtska kultura, Politika strahu in Zapravljeno: zakaj šola ne izobražuje več. V svojih delih se poglobljeno ukvarja s pojmom strahu in širšim pomenom znanja v človeški družbi, s pomenom človekove humanistične izobrazbe in s da lahko ključno prispevajo splošne knjižnice, ugotavlja, saj so usmerjene na celotno populacijo. Ob koncu dodaja priporočila glede najpomembnejših ukrepov in programov za knjižnice na področju bralne pismenosti in bralne kulture. BRITS, Louisa Thomsen: Hygge: Danska umetnost srečnega življenja od - odrasli / 31 - Sociologija Danci, ki veljajo za enega najsrečnejših narodov na svetu, hyggajo že stoletja. Njihov visok življenjski standard, urejeno zdravstveno varstvo, enakopravnost spolov, dostopno izobraževanje in pravična razporeditev bogastva nedvomno prispevajo k izmerljivi sreči danskega ljudstva. Kaj je definicija hygge-ja (izg. huge)? Gre za prisotnost in izkušnjo pripadnosti, pa tudi občutek topline, varnosti, umirjenosti in zaščite- pomembnostjo njenega poučevanja. V svojem zadnjem delu Moč branja pa predstavlja kritičen pogled na spremembe bralne kulture skozi zgodovino vse do 21. stoletja. V knjigi Moč branja prikaže avtor zgodovinski pregled kulture, pomen in vpliv branja ter njegovo spreminjanje od antičnih časov (Sokrata) do digitalnih medijev (Twitter). Skozi pisanje celovito zajame zgodovino branja, večplastno analizira različne tipe bralcev in branja ter vseskozi primerja različna mnenja o branju skozi zgodovino. Argumentirano in s konkretnimi primeri pojasnjuje moč in pomen branja v različnih obdobjih vse do danes, ko se vnovič razpravlja o dejavnikih, ki vplivajo na vse bolj klavrno podobo branja in na upadajoč pomen bralne kulture. Kljub tehnološkemu napredku in internetni dobi je branje knjig nekaj, kar po Furedijevem mnenju ohranja svoj kulturni in družbeni pomen. Namreč, Furedi zagovarja tezo, da se med prebiranjem kakovostne literature človek kultivi-ra, socializira, zato ima izvorni in konstitutivni pomen za širši kulturni, ekonomski in politični napredek človeštva. Trdi, da branje ne bo izumrlo, čemur se pridružujemo tudi knjižničarji. VILAR, Polona: Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo od - odrasli / 02 - Knjižničarstvo Publikacija je eden od rezultatov v letu 2016 zaključenega ciljnega raziskovanja z naslovom Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji. Projekt je povezal različne strokovnjake, ki se ukvarjajo s področji branja, bralne in informacijske pismenosti, knjige kot medija, knjižnega trga ter knjižničarstva. Cilj projekta pa je bil s primerjalnim pogledom na izobraževalne in knjižnične sisteme nekaterih izbranih držav identificirati dejavnike, ki vplivajo na stanje bralne pismenosti v Sloveniji ter predlagati ukrepe, ki bi izboljšali to stanje. Avtorica v knjigi podrobno predstavi del projekta, ki je zajel zlasti splošne knjižnice in njihovo delo na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Rezultati raziskave in dela so v potrebi po širokem strokovnem in družbenem soglasju glede stanja in izboljševanja bralne pismenosti in bralne kulture na Slovenskem ter v oblikovanje t. i. samostojnega bralca (dobro obveščenega državljana, ki mu branje predstavlja vrednoto). Pri tem seve- CITY CENTER Celje • Četrtek, 26.10., Biotržnica • Petek, 27.10., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 29.10. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Čarovnica Cilka peče torto • 29.10.2017 ob 13. uri na osrednjem nosti. Je tudi občutek svojosti in skupnosti z ljudmi in kraji. S hyggejem privabljamo zaupnost in povezanost. Gre za občutek vključenosti ter pripadnosti trenutku in drug drugemu, občutek obilja in zadovoljstva. Pri hyggeju gre za biti in ne za imeti. Pisateljica Louisa Thomsen Brits je v knjigi poskušala opredeliti pojem, za katerega pravi, da ne potrebujemo danskih receptov ali skrivnosti skandinavskega načina življenja, najdemo ga lahko, če se vprašamo, kje se počutimo najbolj domače, ob kom smo najbolj sproščeni, kaj nas sprošča in kaj potrebujemo, da nam je udobno. Skozi svojo izkušnjo je avtorica želela to dansko besedo prevesti v univerzalni jezik. LENNON, John: Pomisli ml - mladina / C-Sz - Cicibani-slikanice zaboj Knjiga Pomisli (izv. Imagine) je izšla pri založbi Narava, ob izvorni ideji Društva Amnesty International Slovenije, ob dovoljenju in s spremno besedo Yoko Ono, ilustracijah Jeana Julliena in v odličnem prevodu Milana Dekleva. Avtor univerzalne pesmi je glasbenik in mirovnik John Lennon. Knjiga je izšla v slovenščini ob svetovnem dnevu miru, 21. septembra. Vodja projektov na področju učenja o človekovih pravicah pri Amnesty Interantional Slovenija je prepričana, da so knjige, predvsem slikanice, zelo pomemben medij za ozaveščanje o človekovih pravicah ter za prenašanje različnih pozitivnih sporočil, in pravi, da »v slikanicah otroci lahko vidijo druge otroke, kako uživajo svoje pravice, na primer pravico do igre, do prijateljev, do tega, da so slišani. S slikanicami lahko otroci, starši in učitelji skupaj raziskujejo tudi to, kaj se zgodi, če pravice niso spoštovane, na primer v odnosih s prijatelji in v družini. Z otroki je pomembno govoriti o človekovih pravicah - ker jih imajo, na to pa se pogosto pozabi. Ob prebiranju slikanic se tako pravzaprav skoraj vedno pogovarjamo tudi o človekovih pravicah, pomembno je to še ozavestiti in tako otroke vzgajati v družbo, ki spoštuje človekove pravice.« Knjiga Pomisli, govori o miru, v katerem lahko živimo srečno in varno in je primerna za otroke med 4. in 11. letom. a bzj prostoru - Moja luna v izvedbi Gledališča Pravljičarna Preizkusite se v spretnostni vožnji z go-kardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na info točki. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 26. oktober 9.00 Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljšega počutja 10.00 Promenada Velenje Rožnati oktober v Velenju, prireditev ob mesecu boja proti raku na dojki 13.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Ustvarjalno druženje, ustvarjalna delavnica za odrasle 18.00 Titov trg, pri spom. Onemele puške Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve 19.00 Knjižnica Velenje Proslava ob dnevu reformacije 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Buh pomagej, komedija Petek, 27. oktober 11.00 Vinska Gora Komemoracija pri spomeniku borcev NOB Vinska Gora 13.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druženje: Namizni tenis - naj se igra prične 17.00 Stari kino Bowling in pikado 17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 40 let Osnovne šole Livada Velenje, proslava 17.30 Vila Rožle "Buče, buče ...", delavnica izrezovanja buč 18.00 Velenjska plaža Brezplačna vodena vadba 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noč ob jezeru 21.00 Max klub Velenje Koncert Nine Pušlar 21.00 eMCe plac Sound Arson 7.7: Bug, Massaker, Release The Ectoplasm Sobota, 28. oktober 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 9.00 Dvorana Centra Nova Numifil 2017, sejem numizmatike in filatelije 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Sejem rabljenih knjig: Vsi kupujemo, vsi prodajamo 17.00 Pokopališče Plešivec Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 18.00 Dom krajevne skupnosti Konovo 11. srečanje harmonikarskih skupin 19.00 Velenjski grad Igra vlog na Velenjskem gradu 21.00 eMCe plac ŠŠk-jeve pekoče perutničke Nedelja, 29. oktober 13.30 KAC, Efenkova 61, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in družbo 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Terapija, gledališka predstava Koroškega deželnega teatra 19.00 Velenjski grad Igra vlog na Velenjskem gradu Ponedeljek, 30. oktober 11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druženje: Halloween Torek, 31. oktober 21.00 eMCe plac Halloween Disco Sreda, 1. november 22.00 eMCe plac Koncert skupin: Benighted, Carnifliate, Abolished, Dethrone the Corrupted Četrtek, 2. november 7.30 - Društvo NOVUS, stavba Farmin 17.00 Neformalno druženje otrok in mladostnikov 10.00 - Vila Rožle 13.00 Jesenske počitnice: Rožle ga žura 11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Otroški počitniški turnir v biljardu 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov gobarskega društva Marauh Petek, 3. november 10.00 - Vila Rožle 13.00 Jesenske počitnice: Rožle ga žura 11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Otroški počitniški turnir v namiznem hokeju 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: 6 desetletij Muzeja Velenje 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noč ob jezeru Sobota, 4. november 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino ob Skalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti okoli Vel. jezera 17.00 Babičina hiša za dušo, Skale 67 b Meditacija ob polni luni 19.30 Rdeča dvorana Rokometna tekma Gorenje Velenje : Elverum Handball Ponedeljek, 6. november 11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Računalništvo za starejše 17.00 Vila Rožle Otroci so naše največje bogastvo, Sola za starše 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Zvočna kopel, sprostitvena delavnica Torek, 7. november 10.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin Senzibilno starševstvo: Kako zgraditi dober odnos med staršem in otrokom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Martinov pogrinjek 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Jure Beričnik: Kako smo služili tovarišu Titu, predstavitev knjige Sreda, 8. november 10.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Moč branja: bralni klub za odrasle 10.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: pravljične ure 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje treh razstav: Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem; Oblikovane krajine; Velenjske glinene ploščice 18.00 Vila Bianca Velenje pasjeljubno, predstavitev fotomonografije Ksenije Mikor Svet demence v pesmih in zgodbah Šoštanj - Jutri, v petek, 27. oktobra, ob 18. uri bo v Mestni galeriji srečanje z Danijelo Hliš, Šoštanj-čanko, ki že veliko let živi v tujini, kjer je sprva delovala v diplomatskih službah. Zadnja leta pa živi v Avstraliji, v Tasmaniji je odprla letovišče in tja sprejela ostarele starše. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VESELA POŠASTNA DRUŽINA Happy Family, sinhronizirana animirana pustolovščina, 95 minut (Nemčija). Režija: Holger Tappe. Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Mirko Medved Petek, 27. 10., ob 18.00 Nedelja, 29. 10., ob 16.00 - otroška matineja Ponedeljek, 30. 10., ob 18.00 KOŠARKAR NAJ BO Mladinski film, 82 minut (Slovenija). Režija: Boris Petkovič. Igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja Filač, Marko Miladino-vič, Lado Bizovičar, Matjaž Javšnik Nedelja, 29. 10., ob 17.00 - mala dvor. Četrtek, 2. 11., ob 19.00- počitn. kino Petek, 3. 11., ob 19.00- počitniški kino RDEČI PES MODRI Red Dog: True Blue, družinska komedija, drama, 88 minut (Avstralija). Režija: Kriv Stenders. Igrajo: Jason Isaacs, Thomas Co-cquerel, Bryan Brown, Levi Miller, Hanna Mangan Lawrence Petek, 27. 10., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 28. 10., ob 18.00 - mala dvor. Nedelja, 29. 10., ob 19.00 - mala dvor. SREČEN SMRTNI DAN Happy Death Day, grozljivka, 96 minut (ZDA). Režija: Christopher B. Landon Igrajo: Jessica Rothe, Israel Broussard, Ruby Modine, Rachel Matthews, Charles Aitken, Phi Vu Petek, 27. 10., ob 20.00 Sobota, 28. 10., ob 22.15 Nedelja, 29. 10., ob 18.00 GEOVIHAR Geostorm, akcijski ZF triler, 109 minut (ZDA). Režija: Dean Devlin. Igrajo: Gerard Butler, Katheryn Winnick, Jim Sturgess, Robert Sheehan, Ed Harris, Andy Garcia Petek, 27. 10., ob 22.00 Nedelja, 29. 10., ob 20.00 DRUŽINICA Drama, 95 minut (Slovenija, Srbija) Režija: Jan Cvitkovič. Igrajo: Primož Vrho-vec, Irena Kovačevič, Miha Košec, Ula Gulič, Borut Veselko, Vlado Novak, Marjuta Slamič Petek, 27. 10., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 28. 10., ob 20.00 - mala dvor. AQUARIUS Drama, 146 minut (Brazilija, Francija) Režija: Kleber Mendon^a Filh. Igrajo: Sonia Braga, Maeve Jinkings, Irandhir Santos, Humberto Carräo (Diego), Zoraide Colet Ponedeljek, 30. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče JAZ, BARABA 3 Despicable Me 3, animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA), sinhroniziran Režija: Pierre Coffin, Kyle Balda, Eric Guillon Slovenski glasovi: Matevž Mueller, Jernej Kuntner, Iva Krajnc Bagola, Maša Tiselj, Uroš Smolej, Klemen Bunderla Četrtek, 2. 11., ob 17.00- počitniški k. TRD OREH 2 (The Nut Job 2: Nutty by Nature), animirana družinska komedija, 91 minut (Kanada, ZDA, Južna Koreja), sinhroniziran. Režija: Callan Brunker. Slovenski glasovi: Aleksan- der Golja, Tina Ogrin, Blaž Šef Petek, 3. 11., ob 17.00- počitniški kino GLASBA JE ČASOVNA UMETNOST 2, LP FILM BULDOŽER - PLJUNI ISTINI U OČI Dokumentarni film, 52 minut (Slovenija) Režija: Varja Močnik. Nastopajo: člani skupine Buldožer (Marko Brecelj, Boris Bele, Borut Činč, Andrej Veble, Stefan Jež), Dečo Zgur, Aco Razbornik, Jani Novak (Laibach), Jernej Dirnberk (Mi2),Tadej Hruševar (Pepel in kri)........ Filmski ciklus: Novembrski dokumentarci Petek, 3. 11., ob 21.00 Sobota, 4. 11., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 5. 11., ob 19.00 - mala dvor. ŽAGA 8 Jigsaw, grozljivka, 92 minut (ZDA, Kanada) Režija: Michael Spierig, Peter Spierig Igrajo: Laura Vandervoort, Tobin Bell, Matt Passmore, Callum Keith Rennie Petek, 3. 11., ob 22.00 Sobota, 4. 11., ob 20.30 Nedelja, 5. 11., ob 18.00 THOR: RANGAROK Thor: Rangarok. Akcijski film, 130 minut (ZDA). Režija: Taika Waititi. Igrajo: Chris Hemsworth, Tom Hiddleston, Mark Ruffalo, Anthony Hopkins, Cate Blanchett Sobota, 4. 11., ob 18.00 - 3D Nedelja, 5. 11., ob 20.00 - 3D LISIČKA IN DRUGE ZGODBE 7 animiranih filmov brez dialoga za najmlajše obiskovalce starosti 2+, 36 minut ŠOŠTANJ Četrtek, 26. oktober 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ustvarjamo z Majo Petek, 27. oktober 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Sobota, 28. oktober 14.00 Dom krajanov, Topolšica Otvoritev kolesarke steze in predstavitev starodobnih kolesarjev Kulturnice Gaberke, 6. Štrudlarija, otroški maraton in najlepši na vasi. Ponedeljek, 30. november X REKS Ravne Čarovniški ples 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 31. oktober X Kapela pri Poštajnerju Komemoracija ob dnevu mrtvih 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 28. oktober 12.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Motomartinovanje 13.00 Kulturni dom Smartno ob Paki Srečanje starejših občanov in občank Torek, 31. oktober 10.00 Lovski dom v Skornem, ob spominski plošči žrtvam nacizma Spominsko srečanje Sreda, 1. november 8.00 Centralni spomenik žrtvam NOB Komemoracija ob Dnevu mrtvih Ponedeljek, 6. november 19.00 Hiša mladih Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine Lunine mene Na galerijskem večeru bodo predstavili njeno dvojezično zbirko FORGET-ME-NOTS, Spominčice. V zbirki pesmi in zgodb avtorica predstavlja svet demence. Tankočutno piše o staranju, bolezni, predvsem pa o univerzalni potrebi po ljubezni. Spominčice so njena tretja knjiga. a mkp 4. novembra, ob 6:23, polna luna (ščip) Režija: različni evropski režiserji Petek, 3. 11., ob 17.30 - mala dvor. Sobota, 4. 11., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 5. 11., ob 17.00 - mala dvor. DRUGA STRAN UPANJA Toivon tuolla puolen, komična drama, 100 minut (Finska, Nemčija). Režija: Aki Kauri-smaki. Igrajo: Ville Virtanen, Kati Outinen, Sherwan Haji, Tommi Korpela, Mirja Oksa-nen, Niroz Haji Petek, 3. 11., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 4. 11., ob 20.00 - mala dvor. MOJ MALI PONI: FILM My Little Pony: The Movie, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 99 minut (Kanada, ZDA). Režija: Jayson Thiessen Slovenski glasovi: Julija Vedlin, Mateja Car Križanič, Eva Germ, Jana Zadravec, Tanja Klanjščak, Žiga Bunič, Glorija Forjan, Žiga Golob in Helena Berden Nedelja, 5. 11., ob 16.00 - otr. mat. MAME NA VEČERJI Fun Mom Dinner, komedija, 81 minut (ZDA) Režija: Alethea Jones. Igrajo: Toni Collette, Molly Shannon, Bridget Everett, Katie Aselton Ponedeljek, 6. 11., ob 18.00 PREBUJANJA Drama, 85 minut (Slovenija). Režija: Peter Bratuša. Igrajo: Sebastian Cavazza, Katarina Čas, Saša Pavlin Stošic, Primož Pirnat, Jure Zrnec, Jana Zupančič Ponedeljek, 6. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 26. oktobra 2017 Nagradna križanka »Pizzerije Picadilly« RADIO VELENJE GIBANJE prebivalstva DEŽURSTVA UE Velenje SMRTI KUMER IVAN, roj. 1927, Šoštanj, Ravne 176; NOJINOVIC NENAD, roj. 1975, Velenje, Kardeljev trg 9; ČRETNIK ANICA, roj. 1966, Velenje, Janškovo selo 20 LUKAČEK DARKO, roj. 1957, Velenje, Cesta talcev 18 A POROKE TODOROVIC ACO, Velenje, Cesta na Vrtače 22 in Arzenšek Karmen, Velenje, Cesta na Vrtače 22 Terme Zreče Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, vodja fizioterapije v Termah Zreče Bownova terapija učinkovito vrača zdravje in dobro počutje. Bownova terapija je nežna manualna tehnika, pri kateri terapevt preko vlaken z nežnim raztezanjem ter manipulacijo mišičnega tkiva in fascije vnaša v bolnikovo telo dražljaje. Dražljaji v telesu povzročijo procese, ki fizično in energijsko stimulirajo telo. Terapija je zaradi svoje izjemne učinkovitosti zelo priljubljena v Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. Vse več pa jo uporabljamo tudi v Sloveniji, saj jo lahko varno uporabimo pri vseh - od novorojenčkov do starejših ljudi, pa vse do športnikov in celo nosečnic. Bownovo terapijo svetujemo pri bolečinah v hrbtu, vratu, glavobolih, migrenah, sinusitisu, težavah s sklepi (bolečine, otekline zmanjšana gibljivost), pri zamrznjeni rami, teniškem komolcu, bolečinah v čeljustih, akutni in kronični utrujenosti, stresu, prekomerni mišični napetosti, rehabilitaciji po operacijah, motnjah v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonalnem sistemu (astma, zaprtje, lajšanje težav med nosečnostjo in po porodu), menstrualnih motnjah in bolečinah, predmenstrualnem sindromu, pri dojenčkih (kolike, nespečnost, razdražljivost, simptomi cerebralne paralize, travmatično rojstvo, razvojne motnje). Zelo dobri rezultati se kažejo tudi pri preventivni uporabi bownove terapije ali kot terapija za popolno sprostitev. Svetovne raziskave namreč kažejo, da le-ta zelo učinkovito vpliva na avtonomni živčni sistem, saj izboljšuje gibljivost ter zmanjša ali celo odstrani vzroke bolečin v miofasciji, pospeši pretok limfe ter zmanjša napetost in vodi do popolne sprostitve. V mnogih primerih je tako učinkovita tudi, ko druge terapije niso. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. 10. in 29.10 - Nevenka Mitrova, dr. dent. med. VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Ambulanta v Šoštanju: začasno zaprta. radio VELENJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 16. do 22. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 16. do 22. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 mi il n ■1 H<*T i 1 I t oki dHT.eki C^lijuM mm.Diii CJl'J** — ppDiMlfrr vrcdnnil -jliimna vmJnnal PICADILLy Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo. Bližajo se praznični zaključki, rezervirajte svoj prostor že danes - 03 / 5869 358 Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno "Picadilly lojtro" vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadil-ly«, najkasneje do ponedeljka, 6. novembra. Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. J ■J Zdravniški nasveti, gostja:Irena f' Umek Brican, dr. med., specialistka interne medicine - hematologinja v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Tema: kronična mieloična a. ČETRTEK, 26. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Nagradno žrebanje Kmetijske zadruge Šaleška dolina; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 27. oktobra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 28. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 29. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 30. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 31. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijskii nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 1. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka i r^ F r~ r^ i ^ i ZJK.OHI □ IjfJt« □ flvotn □ imt r- u.ohi — Mmtvritn«4| Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 21 19. oktobra 2017 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. SOPLESALKO, starejšo za vadbo družabnih plesov, išem. Gsm: 040 306 497. NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja in uležan Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene 12. 10.: Fani Klepič, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); Andraž Rokovnik, Ul. 7. septembra 2, 1000 Ljubljana (majica); Mare Raguž, Mal-gajeva 2 a, 3000 Celje (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL SONY hlevski gnoj prodam. Gsm: 041 687 371. KROMPIR, jedilni, bel ali rumen, SENO v kockah in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874. RAZNO HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Info: 041 942 898. PRIPRAVO za pranje črev, prodam, 50 €. Info: 051 205 375. DRVA suha, trda, narezana na dolžino 0,5 m. Gsm: 041 393 278. HOBELMAŠINA za les 20 cm komplet z enofaznim elektromotorjem v pogonu, prodam. Cena 150 €. Gsm: 041 355 416 TRIFAZNI elektromotor 4 kW, 1430 obr., komplet z jermenico in šalterjem v pogonu. Cena 150 €. Gsm: 041 355 416 NOVO nemontirano hobel strojno stojalo iz tovarne iz Nove Gorice, dolžina 30 cm, prodam. Cena 150 €. Gsm: 041 355 416 ENOFAZNI elektromotorji 2 KM v pogonu, prodam. Cena 100 €/kom. Gsm: 041 355 416 STOJALO, novo, za cirkular, prodam. Gsm: 041 355 416 TRIFAZNI elektromotor za betonsko tlačenje z železnim koritom in druge priprave, komplet z mizo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 355 416 DIGITALNI fotoaparat Olympus, žepni, prodam. Gsm: O4I 692 995 ŽIVALI TELIČKO pasme RJ-LIM, staro 7 dni, prodam. Gsm: 051 314 306 habit nepremičnine Hautd.0.0, Kbrotta 48, Vtlenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, GRAŠKOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljišča, EI v izd., 110.000 € Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, CENTER, RAZGLEDI OB PAKI, 53,4 m2, zgrajena l. 2013, 3/7 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 65.000 € več na ***** 1 I« I ■ ■ ■ ■ www.habit.si u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan a i? JÏ IV > o. S S S Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož ANTON ŽEVART iz Rečice ob Paki 40 a 15. 6. 1941 - 16. 10. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč, hvala za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala govorniku g. Arestovniku za ganljive besede slovesa, pevcem, rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje. Hvala pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba, g. dekanu Ivanu Napretu za pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči žena Marjana ter Alenka in Uroš z družinama V SPOMIN 26. oktobra mineva 10 let žalosti, od kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric Deset let je že, kar v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. JOŽEF VELER iz Podkraja pri Velenju Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Poslovila se je naša draga žena, mamica in babi MARIJA VRTAČNIK 1949 - 2017 Za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in besede tolažbe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Univerze za tretje življenjsko obdobje, ženskemu pevskemu zboru Univerze za tretje življenjsko obdobje, Mestni občini Velenje in njenemu županu, Bolnišnici Topolšica, Iniciativnemu odboru za obstoj Bolnišnice Topolšica in farnemu župniku Jožetu Vratanarju. Hvala vsem, ki ste jo cenili in imeli radi. Vsi njeni. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi IVAN KUMER iz Raven pri Šoštanju 2. 5. 1927 - 14. 10. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Prav posebej hvala za poslovilne besede Aleksandri Sovič, gospodu kaplanu, godbi Zarja, pevcem MPZ Ravne, harmonikarjem, praproščakom ter pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Angela, hčerke Vera, Vida in Majda z družinami ter brata Stanko in Maks z družinama Vsak hoče pustiti sled, napisati svojo pesem, ker tako neizmeren je svet, a včasih duši pretesen. Vsak hoče pustiti sled, vsaj droben zven glasu, ki bo onstran vseh besed pričal, da bil si tu. (Bina Štampe Žmavc) Onemeli smo ob spoznanju, da te ni več med nami, draga sodelavka, DARJA ATELŠEK Pogrešali te bomo. Učenci in sodelavci Osnovne šole Šalek In usodna ura je prišla, orel odletel je, vedno višje, nad ves svet se povzpel je... (Josip Murn) V SPOMIN IVAN TAMŠE Tvoje srce se je ustavilo 28. oktobra 2016, a ostaja v naših srcih... Bil je večer in tisti polmrak, ki staplja nebo in zemljo. Nastala je noč in ti si odšel s skrajnega roba sveta v »deželo onkraj mavrice«. Pogrešamo te! Vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate lučke, iskrena hvala. Žena Anica, hčerke Božena, Jolanda in Zlata, vnukinja Monika ter vnuka Aljoša in Rok ter zet Uroš Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 24 Drug obraz droge Če mislite, da se vam in vašemu otroku ne more zgoditi, se motite - Zloraba drog ne sme biti tabu, o tem je treba govoriti Milena Krstič - Planine Velenje, 19. oktobra - V Lokalnem odboru Stranke modernega centra (SMC) so v četrtek pripravili okroglo mizo z naslovom 'Mislil sem, da se to meni ne more zgoditi - drug obraz droge' s ciljem ozavestiti pomen in obseg uporabe in zlorabe drog. »O tem je treba govoriti. Govorjenja o drogah in težavah, ki se z njimi pojavljajo, ni nikoli preveč. S takimi okroglimi mizami, kot je ta in je nadaljevanje > Zbral je zadnje moči in se izvlekel iz pekla. bujemo strokovno pomoč, nekoga, ki ti jo nudi. Za vsakega posameznika se je vredno boriti.« »Dejstvo je, da je še dandanes to tabu tema, ljudje se ji izogibajo, predvsem pa mislijo, da se njim in njim bližnjim to ne more zgoditi,« pravi Mojca Rep, ki je povezovala tiste, ki smo jo v Šoštanju pripravili lani, želimo dati upanje tistim, ki so zabredli v ta svet, jim pomagati iz pekla, druge pa ozavestiti o tem, kako se tega pekla ubraniti,« pravi predsednica lokalnega odbora SMC Breda Kolar. Za vsakega se je vredno boriti »Najlaže je biti pameten, a ko prideš v situacijo, ko moraš pomagati svojemu otroku, ki je zašel, takrat vse znanje in izkušnje nekako odpovedo. Takrat potre- Bil je na tem, da bo umrl Gost omizja Mitja Duh iz Zasavja pozna številne obraze droge. Iz sveta omame se mu je uspelo vrniti v življenje. »Bil sem na tem, da bom umrl, a sem zbral zadnje moči, se pobral in izvlekel iz pekla.« Vanj se je podal kot najstnik. »Malo bolj divji. Hotel sem izstopati. S trdo drogo sem začel sredi devetdesetih in hitro postal od nje odvisen,« je pripovedoval. Ko se je nekega jutra zbudil s strašno abstinenč-no krizo, si ni mogel več zatiskati oči. »Telo opozarja!«. Pa tudi denarnica. Za drogo je potrebnega veliko denarja. »De- Za okroglo mizo: Predstavnika LAS-a, policist Aleksander Levpušček in Vilma Kutnjak iz Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti ter Mojca Rep, moderatorka. Že devet let ne jemlje nobenih zdravil, nobenega metadona. Zdaj ozavešča in pomaga odvisnikom, da najdejo izhod. Vodi delavnice in predava mladim, predvsem osnovnošolcem. > Nove prepovedane droge se pojavljajo tako hitro, da jih policija ne more niti uvrstiti na seznam. Mitja Duh: »Ni vredno, da zaradi mladostniške neumnosti umreš.« okroglo mizo. V času študija kri-minalistike se je s tem področjem veliko ukvarjala, delala je kot prostovoljka in še kako dobro ve, kako dostopne so dandanes droge. »Preprodajalci so izjemno inova-tivni, fenomenalni prodajni strategi, a žal na napačni strani.« loma so bili iz tega razloga ustanovljeni centri za zdravljenje odvisnosti. V njih lahko uporabniki prejemajo metadon oziroma 'substitute' zastonj. To preprečuje kriminal. Jemlješ jih pod nadzorstvom zdravstvenega osebja. Tudi sam sem se prijavil in me-tadon jemal kot dopolnilo. S kriminalom se nisem ukvarjal, je pa seveda logično, da na pošten način za drogo skorajda ne moreš zaslužiti ...« Ni vredno, da zaradi mladostniških neumnosti umreš.« Ustvaril si je družino. Ponosen očka hčerke je in danes vesel človek. Pojavljajo se nove droge Medobčinska lokalna skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti z drogami temu področju posveča veliko pozornosti. Pripravlja predavanja, okrogle mize ... Policist Aleksander Levpu-šček ugotavlja, da vedo otroci o drogah veliko več kot njihovi starši. Pojavljajo se vedno nove in nove droge. »Uporablja se internet. Ta je za te stvari zelo nevaren. Otroci in mladostniki si sintetične droge modificirajo, izdelujejo sami ... Posebej skrb vzbujajoče pa je, da starši o tem ne vedo nič. Najbolj pa to, da se nekaterim staršem to, da otrok uživa marihuano, ne zdi nič takega. Da je to pravzaprav zdravilo, saj o tem berejo na socialnih omrežjih.« Po nasvet v center Vilma Kutnjak že dvajset in več let dela v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. Pritrjuje, da so se v zadnjih dveh, treh letih pojavile nove droge, ki jim je težko slediti. »Dostopne so preko interneta, izdelujejo jih mladi kemiki, kot jih imenujemo, in to tako hitro, da jih policija ne more niti uvrstiti na se- znam prepovedanih drog. Tudi v centrih težko ugotavljamo, kaj mladi jemljejo. Velikokrat niti sami ne vedo, ali so vzeli drogo, ki jih bo pomirila, ali drogo, ki jim > »Preprodajalci so fenomenalni prodajni strategi, a žal na napačni strani.« bo povzročila evforijo,« pravi. Staršem svetujejo, da se z otroki že od malih nog pogovarjajo o tem in jih pripravijo na življenje, ki jih čaka zunaj. »Po nasvet lahko pridejo k nam. Strokovnjaki jim bodo svetovali, kakšne korake ubrati oziroma kakšna je pot zdravljenja, če je ta že potrebna.« ■ Odločitev o najlepših letos res težka S podelitvijo priznanj in nagrad končali 12. tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja v mestni občini Velenje - Letos komisija obiskala rekordnih 71 lokacij Bojana Špegel Velenje, 19. oktobra - »Lepo urejeno okolje in dobri, prijazni ljudje so dober recept za prihodnost Velenja. Vsi, ki se trudite s svojim delom in sredstvi, da je Velenje lepo, si zato zaslužite čestitke,« je polno dvorano velenjske vile Bian-ce, v kateri so v četrtek popoldne sedeli predvsem sodelujoči v letošnji akciji Velenje - mesto cvetja, nagovoril velenjski podžupan Peter Dermol. In ker je glasba tista, ki v ljudeh prebudi podobne čute kot cvetje, so zanjo poskrbeli člani Trobilnega ansambla velenjske glasbene šole. Vmes so organizatorji akcije poskrbeli, da je vseh 71 sodelujočih v njej dobilo priznanja, najboljši trije v vsaki od šestih kategorij pa tudi bogate nagrade in posebna priznanja. Z akcijo ocenjevanja najlepše urejenih okolij v MO Velenje je Turistično društvo Velenje, ki mu pri izvedbi pomagajo PUP Saubermacher in Zavod za turizem Šaleške doline, začelo leta 2005. Z leti ves čas raste, kot raste tudi število sodelujočih v njej. Letos je bilo to največje doslej, zato je Nataša Dolejši, predstavnica društva in predsednica komisije, ki je obiskala in ocenila vse prijavljene lokacije, povedala: »Z letošnjo akcijo smo nadvse zadovoljni. Presegla je vsa naša pričakovanja tako po številu prijavljenih lokacij kot njihovi urejenosti. Komisija Prav vsi sodelujoči v akciji so dobili priznanja, najboljši trije v posameznih kategorijah tudi lepa darila. Prvič pa so podelili priznanje za 10-letno sodelovanje v akciji in vedno lepo urejeno okolico hiše. Iz rok Petra Dermola, Nataše Dolejši in Oskarja Sovinca sta ga prejela Olga in Silvo Pečko z Lopatnika. je oglede opravila nenajavljeno, pri tem smo prevozili več kot 120 kilometrov in ustvarili več kot 1200 fotografskih posnetkov lokacij. Vse so bile izjemno lepe, zato se je bilo najtežje odločiti, kako razdeliti mesta pri vrhu. Pri individualnih hišah, pri katerih je bilo največ prijav, kar 31, je na koncu odločala negovanost travin.« Letos so po dolgem času prijave za akcijo sprejemali tudi na eni od mestnih tržnic v poletnem času in tam dobili veliko prijav novih lokacij, ki jih niso prijavili lastniki sami.« Pravil akcije ne bodo spreminjali, čeprav si želijo, da bi se vanjo prijavilo še več tistih, ki imajo res lepo urejeno okolico svojih domov. »Ko jih pozovemo, da to storijo, nam povedo, da balkone, terase in okolico hiš urejajo zase, za svojo dušo. Vseeno lepih lokacij ne bomo iskali sami, še naprej bomo akcijo peljali tako kot doslej,« nam je zatrdila sogovornica. Odločali so detajli In kdo so letošnji zmagovalci akcije? V kategoriji Cvetje v čevljih je med vrtci zmagala enota Ciciban iz KS Gorica, med osnovnimi šolami pa je zmagala OŠ Gorica. Med individualnimi hišami je, kot že vrsto let doslej, najlepša hiša Matjaža Koželja na Ljubljanski cesti za Velenjskim gradom. Najlepši večstano-vanjski objekt je blok ob Prešernovi cesti 20, kjer so prav vsi balkoni ocvetliče- ni, komisija pa je pogrešala več urejenih cvetličnih korit v okolici bloka. Najlepše urejen balkon ima Ljudmila Meh z Uri-skove ulice. Najlepše urejena kmetija je v Bevčah, lastnika sta Metka in Ervin Zajc. Posebno priznanje za desetletno uspešno sodelovanje v akciji in vedno vzorno urejeno okolico hiše in balkonov sta prejela zakonca Olga in Silvo Pečko z Lopatnika. Priznanje so letos podelili prvič, z njim pa močno osrečili zakonca, ki v urejanje okolice svoje domačije vložita veliko truda in denarja. Silva Pečko nam je povedala, da imata sedaj, ko sta oba upokojena, še več energije za to. Dodala je: »Mislim, da moraš imeti veselje do urejanja okolice doma, če tega nimaš, težko ustvariš kaj lepega. Oba uživava v tem delu, nenehno opazujeva, kako rožice rastejo, ali jim kaj manjka. Ideje, kako zasaditi balkone in okolico hiše, največkrat z možem ustvariva sama, priznam pa, da se vedno ustavim pri lepo urejenih vrtovih, da dobiva še kakšno novo idejo. Nikoli nismo imeli vrtnarja ali svetovalca, ki bi nam pri tem pomagal. Kar nekaj sadik rož uspeva prezimiti in vzgojiti sama, nekaj pa kupiva.« Prizna, da strošek ni majhen. »Za en dopust denarja gre v rože,« pove med smehom. Tudi dela veliko. »Imamo tri zelo velike balkone, že samo za obiranje odcvetelih in odmrlih delov rastlin gre včasih cel dan. Potem je tu še velika okolica hiše, poleti veliko časa vzame zalivanje,« pripoveduje Olga. Silvo pa pove, da veliko del opravljata skupaj, tudi košnjo trave si razdelita. »Je pa res, da rad delam različne izdelke iz lesa in kamna, zato sem pred hišo postavil vodnjak in dodal okolici še nekaj detajlov, ki dajo piko na i lepim rastlinam. Tudi marsikaj sem sam pozidal. Živimo ob planinski poti, zato se mimo naše domačije sprehodi veliko planincev. Pogosto se ustavijo in pohvalijo urejenost našega doma, kar nama veliko pomeni.« Ker je Lopatnik precej visoko, so večino rož, ki ne prezimijo, že pospravili, nekaj pa jih še čaka na čas, kot v deželo pride mraz. Takrat jih bodo prestavili na toplo in poskušali ohraniti do prihodnje pomladi. Olga in Silvo Pečka v urejanje okolice hiše na Lopatniku vložita veliko energije in veselja. Najlepši blok v Velenju. Prav vsak balkon je cvetlična zgodba zase. ■