AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D0M0YINA AMERICAN HOME slovenian morning daily Newspaper CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, MARCH 22, 1943 leto xlvi. — vol. XLVI. m ne morejo streti ruske črte Hsj. , _____-- ^avajo, da je položaj na fronti v južni Ru-kritičen, toda še vedno držijo pozicije. - V n°h()du na Smolensk zaznamujejo Rusi zopet 0Ve Uspehe. za rovo, ki leži ob železniški progi Vjazma-Smolensk, nekako v sredini. Rusi so počistili bregove gornjega teka reke Dnjeper. Več naselij je padlo Rusom/v roke na tej fronti. Zajeli so več Nemcev in zasegli mnogo vojnega materiala. Zdaj, ko se je zemlja zmehčala in spremenila ceste v blato, se obe strani poslužujeta bolj zračnih armad. Rusi so v enem dnevu sklatili 20 nemških letal, ne da bi sami trpeli kakih izgub. Rusi priznavajo, da se obupno bore na južni fronti, da bi obdržali svoje pozicije. Očividno ruska linija južnovzhodno od Har-kova še vedno drži. Tudi radio iz Berlina je včeraj priznaval, da Rusi še vedno drže bojno linijo na zahodnem bregu reke Doneč. Tukaj bi Nemci radi prešli reko. Toda led je prešibek za tanke, pontonskih motov jim pa rusko topništvo in zračna sila ne pustita zgraditi. _ NOVI GROBOVI Anion Mravlja V soboto zvečer je umrl v Glenville bolnišnici Anton Mravlja, star 75 let. Stanoval je na 675 E. 200. St. Doma je bil iz vasi Lokavce na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, pač pa mnogo prijateljev. Njegova soproga Jera je umrla leta-1941. V stari domovini zapušča sestro Lucijo. Bil je član društva Mir, št. 142 SNPJ, delničar Zadruge, Slovenskega doma na Holmes Ave. in SDD na Waterloo Rd. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Frank Sprajaček Po daljši bolezni je umrl na svojem domu, 3908 St. Clair Ave. Frank Sprajaček, star 63 let. Tukaj zapušča soprogo Agnes, po pol brata Matt-a in nekaj drugih sorodnikov. Rojen je bil v selu Marča, občina Klostar, kjer zapušča sina in hčer ter več sorodnikov. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v torek ob 8:30 na Kalvarijo. John Gdlič V petek popoldne je umrl John Galič, stanujoč. na 7904 Maryland Ave. Potrreb bo iutri k IC°1VI SO SINOČI LEPO POSTREGLI zjutraj ob devetih v cerkev Sv. Imena na Broadway in potem na Kalvarijo. Doma je bil nekje od Mirne peči. Truplo leži v pogrebnem zavodu J. P. Mal-loney, 9811 Miles Ave. -o- Minister Eden na obisku pri La Guardiji New York.—V soboto je obiskal angleški minister Anthony Eden newyorskega župana La Guardia. Razgovarjala sta se 25 minut. Ako ima ta obisk kaj zveze z nominacijo župana La Guardije komisarjem v bivših italijanskih kolonijah v Afriki, ni znano. -o—- Koncert Glasbene matice V nedeljo večer 4. aprila bo podala Glasbena matica v SND na St. Clair Ave. spomladanski koncert pod vodstvom Ivana Zor-mana. Vstopnice se že dobe pri Mrs. Makovec v SND ter pri članih in članicah Glasbena Matice. Občinstvo opozarjamo, naj pri-deno seže po vstopnicah. Pomlad je tukaj! %ežko pričakovana, pomlad je Uilcaj, čeprav samo na koledarju. Urad,no je nastopila pomladna doba včeraj zjutraj ob 8:03, ko je sonce prestopilo ekvator in začelo svojo 6 mesečno pot proti severu. Dnevi bodo prihodnje tri mesece vsak dan daljši, pa če imamo vojni ali standard čas. Robin, prvi znanilec pomladi, je že več dni tukaj. Predsednica p r i p ravljtflnega odbora je bila Mrs. Frank Vegel, "teta" večera je bila pa županja Mrs. Jane Lausche. Večer je bil res prijeten in fantje so se prav imenitno zabavali. Zahvala za to gre našim požrtvovalnim ženam in dekletom od Jugoslav (Slovene) kluba in pa rojakom ter rojakinjam, ki so se tako lepo odzvali s prispev ki, da je bilo mogoče pripraviti večerjo in tako lep večer našim fantom vojakom. Večer je bi res vseskozi zelo lep uspeh. -—o- Rdeči križ je nabral dozdaj že $1,154,371.00 Rdeči križ v Greater Cleve-landu je nabral do včeraj 154,371. Do konca marca mora zbrati kvoto $1,780,000. Kdor še ni daroval, naj se požuri. Lahko odpošlje tudi po pošti, ako naslovi na: Red Cross, War Service Center, Public Square Cleveland, O. ___t PRODAJA MASTI USTAVLJENA ) Washington, 21. m area.Urad za kontrolo cen je ustavil od danes pa do pondeljka 29. marca vsako prodajo masti, fiirove-ga masla, margarina ter drugih maščob in zabel ter olja. Na 29. marca bodo šla ta živila na racioniranje. Vlada je brez svarila izdala to odredbo ob treh popoldne v nedeljo. Tisti, ki so to vest slišali na radio, so šli še lahko v delikatesne trgovine in kupovali te stvari, ako ..so ,fih trgovine pač imele. Ta odredba pa ne zadene restavracij, ki lahko dobe sirovo maslo in druga jedila od trgovcev na debelo. Vlada je bila prisiljena to odrediti, ker so ljudje hiteli z nakupovanjem, prednp p ride racioniranje. Bati £t>"je bi Jo, da bo vsega zmanjkalo. Tako pa imajo trgovine priliko, da dobe polno zalogo za pondeljek 29. marca, ko pride racioniranje mesa, maščob in olj na točke z rdečimi znamkami. V sredo bo »vlada naznanila, koliko točk bo imelo meso, sir, s-irovo maslo in druge vrste teh živil. Vsaka oseba bo imela na teden po 16 točk rdečih znamk. .~—— • Bivši illinoiški guverner je umrl Tucson, Ariz.—Tukaj je umrla znamenita osebnost, Frank O. Lowden, guverner države Illinois tekom prve svetovne vojne. Bil je star 82 let. Dvakrat je bil kandidat za predsedniško nominacijo na republikanski listi Leta 1920'je umaknilkan-didaturo'' v prid Warren Har-dinga in 1924 v prid Calvin Coolidga. Ni pa hotel sprejeti kandidature za podpredsednika. Bil je svetovno znan kdt avtoriteta na»poljedelskih vprašanjih. Plin bo prihajal kmalu v Clevelandu po ceveh iz Texasa in Kansasa French Robinson, predsednik East Ohio Gas Co. naznanja, da je urad za vojno produkcijo dovolil družbi porabiti 22,500 ton jekla za cevi, s katerimi bodo zvezali plinsko cev, ki dovaža plin iz Texasa v Detroit. S tem bo dobil Cleveland dnevno od 50 do 100 milijonov kubičnih čevlj ev dodatnega naravnega plina za vojno irfdustrijo in za hiše. S tem,, bo East Ohio Gas Co. lahko dala svojim odjemalcem več plina, katerega dobavo fe morala zdaj zmanjšati radi velikih zahtev od strani vojne industrije, zlasti ob mrzlem vremenu. Plinski vrelci v West Virgini-ji, odkoder je' dobivala East Ohio Gas Co. naravni plin zadnjih 40 let, že pojenjujejo in družba mora zdaj gledati za novimi zalogami plina. -o—- U. S. parnik, nekoč plen Nemčije, pogreznjen Washington.—Ameriški tovorni parnik, City of Flint, ki so ga bili leta 1939 Nemci zasegli na morju, je bil torpediran in potopljen na Atlantiku v januarju. Od 65 mož posadke, jih štejejo med izgubljene H. Posadka je prebila tri dni v rešilnih čolnih na morju. Amerikanci dobro drže Tunizijo Francozi so odlikovali 60 Amerikancev Zavezniški gl. stan v Afriki, 20. marca. — Silni nalivi v severni in centralni Tuniziji ter peščeni viharji v južni Tuniziji so ustavili bojevanje s tanki. Ameriški general Patton je trdno poprijel pozicije pri Gafsi in El Guetar, 60 milj od osiške linije ob Sredozemskem morju. Zastoj v bojevanju sta dobro porabili obe strani s tem, da sta vozili potrebščine, oi-ožje in mu-nizijo v bojno linijo za glasno ofenzivo, katero se pričakuje vsak čas. Angleški ljadijo je poročal, da so ameriške čete napredovale 23 milj onstran Gafsa, da bi preizkušale moč sovražnika. Toda osišče ni kazalo nobene volje spustiti se v boj z Amerikanci, nakar so se ti umaknili nazaj k glavni sili. * Ako se bo generalu Pattonu posrečilo 'prodreti do morja, bo zajet maršal Rommel pri Ma-reth liniji med angleško 8. armado in ameriškimi 'četami, ne da bi mogel dobiti kaj novih potrebščin. Ko so ameriške čete okupirale Gafso, je bil navzoč tudi francoski general Giraud, ki je ob tej priliki izjavil: "Zdaj sem prepričan, da bo zavzetje Gafse zače-ofenzive,'ki bo sla pyav do Berlina." Tunizijška fronta, 19. marca. — Francoski general, ki povelj n-je francoskirii četam v Tuniziji, je podelil 60 Amerikancem odlikovanje zaslužnega križca za iz- Naši vojaki Na 9. oktobra." WW so Nemci zaplenili ta parnik z izgovorom, da vozi prepovedane stvari. S parnikom so pluli v Murmansk, Rusija in od tam nazaj v norveško pristanišče Hauge-sund. Norveška vlada je pa nemško posadko internirala in izročila parnik zopet v roke ameriški posadki. -o—- Churchill daje Hitlerju še dve leti dihanja London, 21. marca.—-Premier Churchill je danes .govoril po radiju in svaril Združene narode, da bo morda vzelo še dve le-ti/predno bo Hitler strt v prah in pepel. Po porazu Hitlerja pride na vrsto Japonska, je obljubljal Churchill ter predlagal za po vojni zvezo Anglije, Zed. držav in Rusije, da se zasigura trajen mir. y Churchill je tudi naznanil svetu veselo vest, da je osma angleška armada na pohodu v južni Tuniziji ob istem času, ko so udarile naprej ameriške čete proti morju in v tem pohodu pregnale italijansko vojaštvo iz Seneda. o redno hrabre čie na tunizijški fronti. Med odlikovanimi je tudi poročnik Quentin Roosevelt, vnuk Teodora Roosevelta, bivšega predsednika Zed. držav. -o-- Američanka je dala Ki-taju $100,000 v dar Chicago, 111. — Ko je prišla madama Chiang-Kaishek, žena vrhovnega poveljnika kitajske bojne sile, je stopila k njej neka Američanka, ter ji izročila kuverto "z malim darom za Kitajsko." V kuverti je bilo 100 delnic po $1,000 International Harvester Co. Dar je poklonila Kitajski Mrs. Anita McCormick Blaine, multimilijonarska dedinja McCormickovega premoženja, firme, ki izdeluje poljedelske stroje. DRAGO JE PLAČALA ZA FANTOV NASLOV Dallas, Texas. — Ker ji fant ni od vojakov več pisal, je šla dekle v',taborišče Bowie, se tam izdala za tajno policistinjo in pregledala rekorde vojakov. Tam je pronašla, kam je bil njen ljub-m premeščen. Sodnik At well ji je za to "delo" računal $250 globe naše fante v armado; nahajajo se za nekaj dni še doma na začasnem. dopustu: Louis Kovach, Adolph Budan, George Novak, Frank Novak. K mornarici bodo pa odšli: Arthur Kolar, Martin Hosta in Nicholas Stupar. želimo jim vso srečo in zdrav po-vrateš. m m n» Iz Kalifornije pozdravlja vse sorodnike, .prijatelje in znance Sgt. Frank Baraga iz 15928 Holmes Av£ Njegov naslov je: Sgt. Frank Baraga, Co. A, 743 T. K. Bn. M, APO 545, c/o Postmaster Los Angeles, Calif. Tedenski koledar za racioniranje SLADKOR—Znamka št. 12 ,ki kupi 5 funtov sladkorja, je veljavna do 31. maja. KAVA—Znamka št. 26 kupi en funt kave od danes do 25. aprila. ČEVLJI—Znamka št. 17 kupi en par čevljev do 15. junija. GAZOLIN—Znamka št. 5 iz knjige "A" kupi 4 galone ga-zolina od danes do 21. maja. 1 KOLESA—Vsi lastniki knjige "A" morajo dati pregledati avtna kolesa do 31. marca, s knjigo "B" (druga inšpekcija) do 30. junija, s knjigo "C" do 31. maja. KURIVNO OLJE—Znamka št. 4 je veljavna do 21. aprila; znamka 5 do 30. septembra. ŽIVILA—Plave. znamke A, B. ir, C za konzerve so veljavne do 31. marca. Znamke D, E: in F stopijo v veljavo v četrtek in bodo veljavne do 30. aprila. MESO, sir, sirovo maslo, maščobe, mesne in ribje konzerve pridejo pod racioniranje začenši 29. marca. Te stvari bomo kupovali z rdečimi znamkami iz knjige št. 2.___ BRATA STA PRIZNALA 18 VLOMOV Industrija bo zgradila do 120,000 letal na leto New York.—Ameriška industrija, ki gradi letala, je začela z večjo produkcijo. Do konca 1943 upa graditi na mesec po 10,000 bojnih letal, ali 120,000 na leto. To je kvota, ki jo je zahteval predsednik Roosevel kmalu po n a p a d u na Pear Harbor. -o- 30 dnevnica smrti Jutri' ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša 30 dnevnica za pokojno Margaret Jakopič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Birma pri sv. Kristini V torek 6. aprila ob 7:30 zvečer bo v cerkvi sv. Kristine birma, kot nam sporoča farno vodstvo. Seattle, Wash.—Dudley Pope,I iznajditelj letal, je padel iz višine 12,000 čevljev in se ubil, ker se letalo njegove lastne iznajdbe ni odprlo pravočasno. Vzpričo mornariških uradnikov in svoje žene, je stopil Pope iz transportnega letala in se spustil proti zemlji. Preizkušal je padalo, o katerem je trdil, da se avtomatično odpre v višini 2,000 čevljev. Toda padalo se je od- prlo komaj 75 čevljev nad zemljo, kar je bilo prepozno. Pope je imel na sebi tudi rezervno padalo, katerega pa ni odprl iz neznanega vzroka. Pope je prej spustil na tla s svojo iznajdbo 83 nagačenih figur njegove lastne teže. Padalo se'je vselej odprlo. Ko je pa hotel iznajdbo sam preizkušati, predno bi ga izročil vladi, patent ni deloval. samok-res, o katerem ni vedel, da je nabit.. Pdlici'jif jfe dobila v Soboto obvestilo, da je Henry, eden izmed bratov pri nekem zobozdravniku. D e t e k t iv a Anton Kočevar in Anton Balzer sta šla t je in vzela fanta v varstvo. Drugega brata so pa dobili v hotelu Jay na zapadni 25. cesti, kjer sta se brata skrivala od srede. Policija je vzela brata po mestu in pokazati sta morala hiše, v katere sta vlomila._ Henry in Robert Hensger iz Parma, O., prvi star 17. drugi 16 let, sta zdaj pod ključem. Policija je .prijela tudi nekega delavca, ki je'dečkom prodal avtomatično pištolo. Fanta sta priznala devet vlomov v Parma, sedem v Shaker Heights in dva v Lakewoodu. Iz doma sta bila izginila v sredo potem, ko je bila obstre-ljena njiju mati. Brata pravita, da je dobila mati strel v hrbet po nesreči. Robert je čistil I7NAIDITELJ PADALA SE JE UBIL Miss Helen Lah, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Michael Lah, 18901 Kildeer Ave., poklicna bolničarka, se je vpisala kot bolničarka v armado in je dobila čin podporočnika. Odšla bo 1. aprila v Charleston, S. C. Miss Lah je zdaj zaposlena v uradih dr. Permeta in dr. Lauscheta. Njen brat Michael je tudi poročnik v armadi. V njenem požrtvovalnem poklicu želimo vrlemu slovenskemu dekletu vso srečo. * * * Naborne komisije 23, 26, 28, 36, 37 in 38 so poklicale sledeče i rlk' ' l ■ ""»t i " n-avu. fVhe J* bil John J. rn^mttudi neka-i m j Jal vse pevske fsNr,"1- Mif* Ann l! vS'?vobro zami- flN hSil. ,, .umetnem llVSa kleta iz šole |?o *n!} kluba si-LS re«le vojakom IC % tlni- Servirale KN tostom-Jedilni f5,> ki-J" roast beef a, fVS, zelenega iS' 6 ih ' kolčnega §W •• n mleka r> Jim Ka- p0 pro- £V0tico "ervirale pa še • Pop in Minut t yfHitie/raJajočem go-v Priznal, da je >00 ^ d°zda.j ubitih im Skih vojakov. >CTU Se Hitler !li J^nik ie imel'na- V^olj * dvorih, am-i V Podarjal o žrt- >iiSttfal nemški na- VWi 11 V>•> vojni. A StraM usodi, ako bo Rhf^estih oglasil >lku ; rtlarca,—Po dol-% J* ^s oglasil %;S ieklarnam, da L 48 urnim delom p ' , . 1 Za ipui ~~ Posvetovalni TWa ® delavce> ki Prjnza Vojno produkci-» J0ročal jeklarskim l*M8 uVSej deželi, da de-|% r na teden. To je llNuk.-se pride v |Hlavc in da se nad°- jj^, e> M jih je vzela f^'^ska ■ |SbrnjlU8tWia je dela" u Povprečno 41 i/s £ Nust bi začele je". « ^en kriJe delati P° 48 T^lio j'fi 1 fak'tično delale Uk^ba' S!? Ur' ak° Se in ovne sile pri ifjKev drugih odsotno- 40 Ur Pečale za vse cle- »Pat*8 b po1' kot t0 ®^V2e,aVa' Armada je 1 l8®.OoriV^nam naj-M delavcev ^1 |jj ; _ • ^Mt"' fl0nti pod iezerom Ilmen 30 v boju mož pro-:»Hna(j)j J 1,600 nacijev;'v smeri proti Smolensku poroča rus-"ti 8(Jfja 0 novih uspehih, dočim so ■ Nemci izgubili na južni [^•»-^^in 15 tankov pri poskusu prodreti rusko linijo ob ---- reki Doneč pod Harkovom. Nemški tanki, na katerih so sedeli strelci s strojnicami, so se zagnali v lektor čugujev, 22 milj pod Harkovom, v rusko linijo. Toda tanki so zadeli na mine, ki so jih tam zakopali1 Rusi in so zleteli v zrak. Kljub besnim naskokom nemške armade ruska fronta pod Harkovom še vedno drži. Nemci sicer trdijo, da so okupirali čugujev, toda Moskva o tem molči. Armada maršala Timošenka, ki prodira proti Stari Rusiji pod jezerom Ilmen, je zasedla močno utrjeno nemško postojanko. Neko drugo naselje so Rusi zavzeli po srditem boju po ulicah med hišami. To pomeni, da se bližajo tukaj Rusi mejam Stare Rusije. Pred enim tednom so poročali, da so samo 3 5 milj še od Stare Rusije, kjer imajo Nemci važno bazo. Na centralni fronti, kjer ftu-si prodirajo proti Smolensku, Alaja , Du- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBKVEC. Editor 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio - _ _ Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA : Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Z a Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Zn Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko In. Kanado, četrt leta $2. 'J1 ^ ^ iji >ji t>f^ ij* >^ >j[i f^* Pristopite v društvo Kaj pa spet to? Se bo kdo, oglasili. Da v društvo ste vabljeni, v finančno društvo, ali če ga imenujem: Društvo denarnega zavoda. Opravičeno pa je ime "DRUŠTVO." Naj pojasnim. Vsako do sedaj imenov-110 skupino pod imenom društvo, se je ustanovilo z namenom za medsebojno pomoč, z drugo besedo skupini v pomoč. Društva so se pričela v naši zgodovini naseljevanja z namenom, da pomagajo drug drugemu. Takrat, ko so začeli prihajati naši rojaki v Ameriko, je bil zanje največji strah ta, da če se mu dogodi bolezen ali smrt, kaj bo znjim! To povedo še dandanes naši pionirji. Dogodile so se številne nesreče po tovarnah, kjer ni bilo zavarovanja pri delih, kjer se ni posvečalo nobene^ pažnje, da bi $ zavarovalo delavce pin delih, takrat je bilo na dnevnem redu, da je drvel ambulančni voz s konjem v železno tovarno in večkrat pobiral ranjence do smrti ponesrečene. Takrat še ni bilo nobenega društva, rojaki pa še vsi revni, da bi zložili skupaj za pogreb, mesto se tudi ni zmenilo za take slučaje. Če ni bilo prijateljev, so potem naredili kar tako, kakor je bilo v tistih časih mogoče. To je prisililo ljudi, da so začeli misliti na društvo, društvo za to, tla ako se nekgj do-1 godi sličnega, da mene ali tebe zadene kakšna nesreča, da bomo zložili skupaj vsak po 50 centov, da se rojaka pokoplje. Da,„tak je bil začetek. Temu začetku so se društva razvijala v moderna naprej in naprej. DaWo pa ta di'Uftty^ lažje razširili, so za to tudi upeljali letne prireditve v.vrtovih, kamor so iz svojih dvoran korakali zbrani vsi člani, za to je bilo potreba imeti zastavo (troboj- koršne se nahajaj'o na tako zvanem Wall Streetu v New Yorku, kjer je investiran kapital, s katerim najeti uradniki špekulirajo in z bilijoni dolarjev delajo milijone. Lastniki teh bogatih bank pa se vesele drugod. Take se lahko imenuje bankirje, dočim se naj imenuje naše podjetje rajši društvo kot kakšna taka banka, da si ima naša, prav iste garancije zavarovalnine kakor vsaka še-tako mogočna banka, zavarovane vloge vlagateljev. Po moji sodbi so velike mogočne banke obstoječe z maloštevilnimi delničarji, dočim je naša, bolj podobna društvu kot banki, skoro en tisoč delničarjev ne moremo imenovati vse "bankirje," lahko jih pa imenujemo delničarje finančnega društva. Radi tega je mnogo primernejše in pravičnejše, da se imenuje ta ustanova "Delniško Društvo Slovenskega Naroda." In, če dostavimo "banka," je to, da se malo pohvalimo da imamo banko. V resnici pa je društvo in sicer veliko društvo zavednih gospodarskih mož. To društvo je velikega pomena za narod. Z financo imamo vsi posla, ni ga, ki bi ne imel z financo opraviti, tudi ni mož na mestu, če se ne zanima za finančno vprašanje. Vsak človek mora biti nekako neodvisen sam za se v tem, da kadar se kaj dogodi, ima nekaj prihrankov in1 poleg tega da ima zavarovalnino v društvu in Jednoti. Bilanca v gotovini je neobhodno potrebna. Pa kaj naj to našim ljudem pripovedujem, saj so naši ljudje dovolj gospodarski sami, znajo hraniti in gospodariti vsak za se, da je veselje jih zasledova-' ti. To je lepa in hvale vredna čednost! ,Zta kar pišem v tem oziru je namreč to, da bi opomnil roja- lr/1 nn v»n f n r> Ki' ij i\ l'\r»li nnr> nico). Te so oznanjevale, da je v naselbini ustanovljeno, dru^-štyo, da se bo laUko vpisal vsak in zavaroval, za slučaj bolezni ali nezgode. To so bila samo privatna društva, takrat se za kakšne jednote še ni vedelo, vse to je sledilo pozneje in se razvijalo do tega, kar imamo kot narodna moč v Jednotah in Zvezah vrednostnega zayarovalnin-skega bogastva. Takih podpornih društev vsi vemo da jih imamo'za našo prvo in drugo generacijo dovolj. Priznavam, da so koristna, ne vem če jih kdo drugi ceni. toliko, kot jih cenim jaz, taka društvena zavarovanja, to je naravnost vrlina naroda, s tem se narod odlikuje, na to je narod lahko ponosen, s tem narod skrbi za svoje ljudi, da ne pridejo na breme mestni blagajni, kadar se kaj dogodi. Že iz tega ozira gre kredit narodu. Ker smo pa kot narodna skupina v resnici med narodi najbolj trgovsko in vseh ozirih gospodarsko nadarjen in zmožen. Nismo bili zadovoljni, da ostanemo samo z navadnimi društvi zadovoljni, šli smo dalje in dalje in ustanavljali smo si narodne domove, cerkve, iz društev so se razširile mogočne organizacije, ki sedaj štejejo že številne milijone, tudi te se lahko štejejo med finančne ustanove, da si so omejene do poslovanja, vendar pa vrše dvojno dobrodelno poslovanje svojemu narodu. ' iMed Vsa ta drust'va prište- ke še na to, da bi še bolj upoštevali medsebojno vzajemnost v finančnem oziru, to pa poudarjam radi tega, ker smo v tem še samim sebi nezaupljivi iz enega ali,drugega vzroka. Ce bi bili zaupljivi, bi mi pokazali" naravnost čuda v finančnem oziru in bi druge naravnost očarali. Jaz sem prepričan, da ga ni naroda bolj gospodarskega in s finančo denarno oskrbljenega, če grem na sosednjo tujo banko se tam tare naših ljudi., da si. se jih oklepa tudi naše banke častno število ljudi. Morda sem preveč siten, ker vedno poudarjam in vabim v to finančno društvo, toda, evo vam dokaze zak{(j: Razven' enega uslužbenca, ki je ekspert v "personal loan" so ostali vsi slovenski uslužbenci, večina profesijonalno izvežbani, ki izvršujejo izvrstno bančna dela, zanesljivo in hitro, kar si .lahko štejejo v kredit in v ponos. Dalje: Posojila našim ljudem je že res to, da nas poznajo tudi drugod, poznajo nas, ker jim prinesemo denar, tudi posodijo ga nam. ker vedo, da je posojilo Slovencem "O. K." Toda, kadar se gre pa za tem, da nas ne poznajo po imetju, je pa drugo vprašanje, če bomo dobili posojilo pri tujcih ali pa ne. Toda, pustimo to, naši bodo pri naših prej priznani, ker mi poznamo našo ljudi in njih poštenost bolj nego jo drugi. Kaj se je godilo za časa de- če še tudi ni popolno, toda naša volja, naš namen je, da se to delniško in finančno društvo tako uredi, da bo odgovarjalo na najboljši način v korist in dobrobit našim ljudem. Nekdanje napake naj nam bodo sedaj v nauk za boljše sodelovanje. Preiskušnje, preko katerih je šla naša ustanova, naj služijo sedaj v dobro. »Imamo vse prilike, da se naše društvo razvije po naselbini v korist vsem, ki bi karkoli potrebovali potom te ustanove, ki je last naroda. Društva in posamezniki, to je vaša banka. Ako potrebujete denar, ga vam f bo direktorij rad posodil, tudi priporočamo se, da pridite po denar na posojila, ako imate vknjižbe drugod. Prinesite jih v našo banko, zakaj bi drugi delali dobiček od tega kar je last našega naroda. Prav toplo vabimo, da si sposodite pri nas, s,tem pomagate svojemu narodu. Končno pa še enkrat opomin za pristop v naše delniško društvo, ako kupite eno ali več delnic, ki so mnogo več vredne kakor se v temu času zanje vpraša, s tem postanete delničar naše ponosne ustanove, finančnega društva, za kar si boste lahko šteli v čast in imeli od tega koristi. Ta prilika bo s tem mesecem nehala, le do tega časa je še na razpolago od teh, kar ji že niso pokupili. Nič ni na tem, če katera ostane. Odbor, ki jih je prevzel, jih bo z veseljem obdržal, za kar se jaz zavzemam, je le moja zadeva, ker bi rad, kakor vsak predsednik, da bi društvo naraslo, da bi nas bilo veliko, potem sem prepričan, da bo tudi velik napredek, ki bo zacelil vse rane, ki so bile v prvih letih prizade-jane. Anton Grdina, preds. Skupna društva fare sv. Vida posetili našo prireditev. Nekaj bi pa vseeno rad vedel in to je, kje so neki bili glavni uradniki "Kluba Voda"? Tako zagvišno ste obetali, da boste vsi na svoj ih mestih, pa so se odzvali samo: Mr. in Mrs. Lawrence Petkovsek s farm, Mr. in Mrs. Jos. Menart Sr., Mrs. Mary Peterlin, Marijanca .Kuhar, moja malenkost in moja boljša polovica. Koncem meseca bomo imeli drugi sestanek in upam, da gotovo vsi pridete v navadne prostore. Več o tem prihodnji teden. Še posebej pa se moram zahvaliti Mr. in Mrs. Petkovšek, ki sta prišla tako daleč na našo prireditev, kar vem da ni preveč priročno zanju, pa še ponoči. Končno pa opozarjam vse zastopnike združenih društev, da gotovo pridete na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v sredo 24. marca v stari šoli in po seji bomo šli pa zopet malo obiskat tistega našega prijatelja, ki nam vedno rad pomaga s ta rdečim, za kar naj mu bo tukaj izrečena prisrčna zahvala. Pozdravljeni za Skupna društva fare sv. Vida, Louis Erste, predsednik • -o- Mestni vrt \am danes še društvo, ki je ustanovljeno, da se bavi samo s financo, to je delniška družba, naša slovenska ustanova, imenovana The North American Bank Co. Naj tukaj še posebno poudarim, da je to društvo, katerega potrebujemo in ni to kakšna milijonarska banka, ka- presije, kako so frčali domovi teh, ki so imeli vknjižbe drugod, v tujih bankah, ni pa bilo tega pri domačinih, vkljub temu. da je banka morala tirati, ni nobenemu krivice delala, to je pribito in to je iiam>danes v ponos, naši odjemalci to sami povedo. Dovolj 0 tem. Naše delniško društvo mogo- Zopet se oglašam, če ravno malo pozno, pa saj pravijo, da je bolje pozno kot nobenkrat. Moj namen je, da se vsaj malo zahvalim in omenim o naši zadnji veselici, ki se je vršila 30. januarja tega lata. Je že tako v navadi, da se vsak predsednik skupine ali društva tudi zahvali delavcem za njih trud in občinstvu za poset. Meni se pa zdi, da se kar premalo spominjamo časopisa, ki nam dela reklamo in priobča poslane dopise in to brezplačno. Torej naj velja moja zahvala v prvi vrsti našemu priljubljenemu dnevniku'"Ameriška Domovina" in to ne samo za reklamo zadnje veselice, ampak za vse, ki so že minule. Zato pa tudi priporočam vsem, ki hočete imeti uspeh 11a svojih prireditvah, da oglašate v Ameriški Domovini. Upam, da nam bosta naša urednika še vnaprej tako naklonjena in z nami sodelovala tor za nas pisala. Jaz in-vsak, ki hoče priznati, bo vedel, da je ravno reklama v Ameriški Domovini vzrok našega uspeha. Vabim vas že sedaj, da tudi v bodoče pose-tite naše prireditve, če jih bomo še kaj imeli. Prav lepa hvala tudi Mr. John Tavčarju,, tajniku SND, ki je vselej skrbel, da smo imeli vsestransko postrežbo od strani doma. Hvala tudi natakarjem, ki so se trudili po svojih najboljših močeh, da so postregli neštetim., žejnim. Nadalje hvala tudi našim pridnim kuharicam, ki so se potile pri vroči peči, da so vse tako dobro skuhale in spekle. Hvala vsem ženskam in moškim, ki so prodajali pivske listke in vršili svoje delo pri vratih, kajti niti prvo niti drugo ni kaj preveč prijazno delo, a nekdo ga ^nor« izvršit, kar so naši vrli možje in žene tudi storili. Hvala tudi tistim delavcem, ki so skrbeli za red v dvorani in končno, najlepša hvala vsem udeležencem, ki so se odzvali vabilu in ( Dolžnost me veže, da obvestim vse prijatelje in ljubitelje narave in cvetlic, da si ogledate krasoto v mestnem "Green hous-u." Ravno sedaj, ta teden, je okrašena velika cesta, to je, v dolžini nad sto čevljev s krasnimi cvetlicami. Precej lepo število ljudi si je že ogledalo to krasoto in jim je kar sapo zapiralo od presenečenja. To je živa slika pomladi, življenja, ljubezni in nedolžnosti. Vse to se zliva v eno harmonijo stvarstva. V tem "Green hous-u" lahko vidite,, kako raste banana, pomaranča, limone in na stotine raznih rož. Ne zamudite te prilike in oglejte si na lastne oči to krasoto narave. Mr. Anton Grdina, to bi bila krasna slika za Vašo zbirko. Ogledate si lahko vsak cRin in sicer; od 8. ure zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah ravno tako. John L. Murgel, Iz Italije Bostop, 2. marca (Christian Science Monitor) — Izpod peresa g. Edgar R. Rosen prinaša ugledni bostonski list dolg članek o razvoju situacije v Italiji, iz katerega je razvideti, da je nedavno vladno krizo povzročilo splošno propadanje morale zaradi politične in vojaške onemoglosti "cesarske" Italije. Članek omenja, da je znani fašist Robert Farinacci, v časopisu "Regime Fascista" natisnil uvodnik, ki obtožuje prejšnjo vlado, da je slabila in sabotirala italijanski vojni napor. To je poskus prepričati laški narod, da fašistična stranka sama ni kriva vojaških nesreč Italije v Severni Afriki in na vzhodu. Italijanska propaganda zdaj naglaša, da je bil fašizem kažipot diktatorskih reži- MlfflOir IT®) SHOOT STRAIGHT With Our Boyil BUY WAR BONDS Dekleta in J stf1, / . ',//1 Za boljše pomladanske STE^ žjin I direktno iz tovarne, po veliko 111 aStr« drugje in za zanesljivo in točno s zaupanjem na * * 1 BENNO B. Lfl^/i j03* .v m ENdicott 3426 ali 8506. ..uKin a H c°y I zimo, po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne, Sedaj je najboljši čas, ri« si izherete in naročite.—1 mov in predhodnik , J ideologij, a Musso^J kot idejnega roditeu« j Hitlerja. Tako, si zdaj laško J prizadeva, 8a bi reSl^)ll na bojiščih izgubljaj ža in pri tem razode ^ J nost javnega cali tudi v drugih cJ škega časopisja. ^ polemizirajo o A M Charter-j u in strah pr6d poslej g ške zmage. ... ., ■■ Angleški mesečnj1^ I Review the 19th Ce I After — je pred kra J nil članek, v katere"ji| spremembo ravno jJ Sredozemskem hteva, da se I*1«' J otok Pantellaria v ,J ni; isti strategies [J tevajo pravilno rf® I ma bodočnosti L1 ^jil najke Vsa ta ^ M morala biti Pod eI^1 brega moza. - ^Jl je kupil, vsako .^J že na ijosu in J° "J Nekoč jo vpl jopjl 'kaka stvar, mo reci in u9t šlj«J ženica P 0 1 PM "Samo eno ŽelJ° jo hočeš izPo1, pr"11'! že itak vse dal 1 poželelo." "In kakšna j- i želja?" VJ "Dovoli, da i-.jjfl zobozdravniki'- ^ frs' j najboljši, da i umetne zobe. „iif| "Ti karPojdl;el/l čun,M je ves v^ I čck" . Hal* "ii ženka si" .'e J be, ki so bili r*> Kmalu zatem } da ne more vec bila je razp01 eliv;l K ga. Taka črna I Mož si je * . ^J bolje pri druOfl je živel kar ^ ■ J boj. ° ..„l8dš i med vsemi morskimi tolovaji. V svojih lahnih ladijah, imenovanih "džunke," obsujejo ptujo ladij o ter jo priklenejo z nalašč v to pripravljenimi, močnimi kavelj ni na-se, a ne more nikamor.' Ako pa jim trdo gre, umaknejo se ,urno h kraju v plitvo morje, kamor težka ladija ne rAore za njimi. (Dalje prihodnjič) Največje ovire za zavezniške armade v Severni Afriki so prav gotovo slabe ceste. Tam morajo vojaške edinice najprej zgruditi ceste, predno morejo uspešno prodirati za sovražnikom. Slika nam predstavlja vojake pri gradnji ceste v Severni Afriki. Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Učitelj Trava se je poslovil. Župnik je pa zadovoljen legel k počitku tisti večer. Pri Šimnovcu se je pivnica nekoliko izpraznila. Kar jih je bilo treznih, so vsi odšli. Kogar se je pa pijača prijela, se ni ganil. Med temi je bil tudi Trta. Parkrat mu je grozno zakru-lilo po želodcu, natanko sem slišala, nadaljuje knjiga, ker sem tičala v žepu. Trti se je zahotelo po večerji. Grozno ga je bodlo v oči, ko je obračal kmet Ščurek duhtečo klobaso na krožniku. "Golidman, pojdiva!" "Kaj bi'hodila? Ce že pije-va, pijva do konca!" "Lačen sem.'' "Torej jej!" "Škoda denarja!" "Potem pa pij. Florijančka se lotiva. Ta tudi lakot potolaži." Trta mu je pritrdil, Šimno-vec jima je pa pritresel flori-jančka. Želodec je glasno (zakričal, ko je dobil novega strupa namesto tečne hrane. "Norec, norec, Trta!" Tako ga je zmerjal želodec. "Škoda ti je denarja — za jed seveda! Za pijačo ga ni škoda. Norec desetkrat norec!" Polagoma je otrpnil lačni razgrajač, ves poparjen in omoten od-pijače. Trta se je opil tako, da sta se z Golidma-nom za "slovo lotila celo vina.' Trezna ga nista nikoli pila. "Šimnovec, danes je pri meni krava — groš! Kar gor ga vlači!" Tako je razgrajal Trta in stresal denar po mizi. . Po polnoči sta se izgugala Golidman in Trta iz gostilne in se napotila po strmi poti domov. "Prekvato kamenje," je klel Trta. "Kakor toče se ga je na-sulo pod noge." "In koliko je teh šmentanih korenin! Človek ne pride črez," mu je pritrjeval Golidman. Izpodtikala sta se in krilila z rokami po zraku. Zdaj pa zdaj sta pa obstala, objela se okrog vratu in pela siva dedca, kakor fantje ob naboru. Na razpotju sta zavriskala. Nato sta si tesno stisnila žuljavi roki in si zagotavljala večno ljubezen. "Andreje, kakor je Bog v nebesih, do smrti bova prijatelja!" "Luka, za las manjka, da te nimam rajši kakor samo gnado božjo." "Nihče naju ne razrine!" "In če vrag vtakne roge vmes — midva ostaneva, kakor J sva—ti Luka—jaz Andreje." "Ti moj — jaz pa tvoj." "Križ božji, do smrti tako! želodec je tonil v žganju, flo-rijančku in Vinu. Še tretjič zbere želodec vse sile in izpregqfvori najprej z očitaj očim glasom Trti. "Andrej,c, taka je torej tvoja hvaležnost! Pol stoletja ti že delam, najzvestejši tvoj hlapec. Ne bi gibal z rokami, če bi ti jaz odpovedal službo, noge bi ti odrvenele, tvoje kite bi upadle. Kdo bi vihtel sekiro, kdo držal plužne, kdo klepal koso? Odgovori, Trta, kdo? In danes sem te milo prosil za grižljaj; nisi mi ga privoščil — skopuh! Skopuh seveda za me, (Skopuh za svojo moč. Za strup si trosil svitle kronice in te bele zeksar-je —. Lačnega si me zalival z morjem mojih sovražnikov. Oj, črne nehvaležnosti! Omamil si me, umoril me nisi. Zmučen sem na smrt, in tak naj ti jutri delam? In kako boš delal ti brez mene, brez svojega nazve-stešegahlapca? Kako, Andreje? Zato zapomni, da je hlapec mo-drejsi od gospoda. Zadnje moči napnem, da se otresem tujega, škodljivega gospodarstva. Zato pa — ven — ven — ven morivci zdravja! Ven žganje—ven flo-rijanček — ven . . . (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu. overtime. Ako ste zda.i zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL _, (73) Splošna tovarniška dela NOBENE IZKUŠNJE SE NE ZAHTEVA PLAČA NA URO Ako ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Willard Storage Battery Co. 246 E. 131. (71) MALI OGLASI V najem Odda se 3 sob hiša, dvojna zidana garaža, vse v dobrem stanu; odda se s 1. aprilom. Imam tudi za 3 spalne sobe pohištva in peč na plin; dam v najem ali pa se stranki proda. Na 29. marca naprej bom osebno v hiši, 1246 Addison Rd. ali pokličite za informacije ROyal-ton 3587. (Mar. 22, 26) Naprodaj Apartment z 2 velikima prodajalnama in 6 stanovanji; jako dobro zidan in v prvovrstnem stanju; parna gorkota. Blizu Superior in 71. St. Dohodki $300 na mesec. Nekaj malega takoj. Obresti 4 % % na vknjižbo. 1 B. J. Hribar 954 E. 144. St. GLenville 2500 (67) Hiša naprodaj Zidana hiša naprodaj, 5 sob, furnez, ter vse udobnosti v najlepšem redu. Proda se po zmerni ceni. Poizve se od 5 do 7 zvečer pri Mr. Eddy Pengov, 14728 Thames Ave. Collinwood. (70) Ni.ciji nn Norveškem še vedno nadaljujejo s zuplenjevanjem privatne lastnine, bodisi pohištva ali stanovanj, kar uporabljajo"za svoje vojaške tolpe. Na sliki vidimo prizor, ko se je morala neka družina izseliti iz svojega stanovanja v mestu Oslo, katerega so potem. zavzeli nemški, zavojevalci. Ljudje morajo zapustiti svoje'stanovanje skoro brez vsake napovedi vnaprej. In s Tomaževo žlindro ne bo nič." "Nič ne bo, Andreje!" "No, tak pa adijo, in zbogom in lahko noč, Luka!" Pijančk« sta se do solz gi-njena objela in ločila. Trta je še parkrat za vriskal —iz kotline se mu je odzval Golidman — nato je obmolknil. Nenadoma se prebudi in zave iz omotice — želodec. Po njem je plulo kipeče valovje. Jezno je butalo ob stene, dušeča sapa pekoče pijače je gospodarila v njem kakor vihar. Parkrat se je že dvignil želodec na odpor. Trta se je stresel, "po hrbtu ga je oblil pot. Toda pre-'hud je bil sovražnik, in ubogi Išče stsuiovanje Boljša družina išče stanova-5 do 6 sob; najraje v Collin-vvoodu, Nottinghamu ali Eucli-du. Pripravljena je plačati $50 do $60 na mesec. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v urad tega lista. (x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 CTORY BUY VNITRP STATES NDS AND STAMPS i pod avspicijo dr. Najsvetejše-ga Imena. i 2.—Mlad. pevski zbor SDD, j Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. 2.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v SND. 8.—Prisland Cadets, št. 50 SŽZ, ples v SND. 9.—Pomladanski koncert pevskega zbora Zvon v SND na 80. cesti. 9.—Duquesne universa, tam-buraški koncert v SND. 15.—Častna straža SDZ, ples v SND. 16.—Skupni pevski zbori, koncert za ruski relif v SND. 22.—Federacija ZSZ, ples v SND. 30.—Katoliški dan in program v cerkveni dvorani sv. Lovrenca priredi Zveza društev Najsvetejšega Imena. M ARC 27.—Postojanka št. 35 JPO, SS za okrožje SDD na Waterloo Rd. ima veliko prireditev v avditoriju SDD. 28. — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 4.—Glasbena matica, spomla-dinski koncert v SND. 18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstav«?, katere ves preostanek bo šel za pomoč našim v stari domovini. 26.—Skupni krožki Slovenske ženske zveze, ples V SND. MAJ 1.—Dr. Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ, ples v SND. 2.—Najnovejše vojne slike v j cerkveni dvorani sv. Kristine: vrtev. Vsaka farma, kjerkoli j podnebje in vodna zaloga dovoljujeta,,bi morala pridelovati za-I dosti zelenjave za vse potrebe i cele družine, toliko kar se tiče sveže zelenjave za takojšnjo rabo in one za domačo shrambo, ; kolikor po mogočnosti sadja. Vr-' tovi na farmi naj se razširijo in I pridelovanje naj se tako uredi, | da bo vedno na razpolago zadosti hrane za takojšnja rabo oziroma za shrambo. Vsaka poljedelska družina naj po mogočno-3it napravi načrte za večje pridelovanje potrebnega sadja s tem, da pravočasno sadi jagode, sadno grmovje in primerna sad-ia drevesa. Mali mestni in predmestni prebivalci, ki imajo zadosti odprte, solnčnate in rodovitne zemlje, naj se priprayijo na pridelovanje čim več zelenjav za domačo rabo. Ljudje, ki(imajo hiše v predmestjih, naj sadijo tudi za sadje, zlasti drobno sadje, kjer-, Domača fronta Office of the War Information Foreign Languagfe Division Washington, D. C. Vrtovi zmage Racijoniranje skoraj vsega živeža v konservah je dalo še večjo važnost obdelovanju "vrtpv za zmago" (Victory Gardens), kjer naj se prideluje sveža zelenjava ■za družinsko rabo. Zahteve vojne za živež in kovine napravlja-jo nemogoče, da bi se moglo vza-dostovati vsem potrebam naše vojske hi onim zaveznikov in še povrh zalagati civilno prebivalstvo z normalnimi količinami. Radi tpga vrtnarstvo za zmago postaja leto|;(|£L.vojijega programa in, ker se spomlad približuje, je čas, da obračamo svoje misli na obdelovanje teh vrtov. Program "vrtov za zmago" v 1. 1943 vpošteva štiri vrste vrtov: vrtov'na farmi, vrtov pri hiši, šolskih vrtov in družbenih 19' Su i 7 (14 121 13 Mo I 8 15 1 on MARC 11 mm MM 16] i 17J JL8][19j 23 24 25 26 imfCflili 1 143 S [6j 13 m |Z8{ PlalLJLi lli 6l)°tkn S?* ^oTozae stiske ' J (im^ fj kd0 bi : <\ %tJ ^tni brat, Kob- fe p«-N^eil 80 mi te" Sri ^ '6je ure." ? Nj«*10^ ganilo to \ , Ve dr«Sčino, ^'S' pri ar 8mejali \N>\ 'Prosto*ti, ki f S>i dc . Vati- Vso IV *o Praviti in W^'ali, bili JU> kjer so se O ioviiK^2 Pobral * >v2 mlpo kSlo H toliko ' proti iti bUo n;, Sem tekel, VSo* gar za V" iti, ker rUjen" >kov Z SebojL ce" Da hi / kl «o n£ vso V^ Ik konča-i' \Si 1ba peti; "ako rez usmiljenja t^eiaUPJ°8neta debelo ?s|iC ,W »^j grda-H;* ka>- P« on-C^ovo rdr«gi šh- sNajo Jno zrli' kako Zame visil"ice. C \ Pogle- 8Ptbeg'potem C^dv* iro in'p°bi- > HtC^bližje me- k ik°;idevši-za" V klical tep PlaneJ° Pa Jaz sem ta v leVo ' Aclen me si-C^acli J1*0' Pa to mi v14 še >> nV nV" zopet C^te V eh> dva pa e' kolikor sta le KI* čuvajev k P Jako J.) Sanjski ter ■l J Zanl krvno' da |C0P°vedal koj umo- ISswJi beU ljudje |%e rasno Škodo na-L^iko, f m.rzel pot obli'' Wti tt,me niso obšle |Sl niSehl dvk® neprevidene I?' k t ®v pravim si> »t t -Še zadnjo I '^^hif m> Je dobro, N^Jepa že vse k i Se im rf Po vsakeJ t^n P0Tči-Bog *%il0>, ' sedaj velja rpriteč/ 12 £°zda in lfCan?a2aj Ves Spe- fojim t m Potihoma ne- I C de]o ter »strel ve Med tem je na- I -V huJ'e in vedno Polasti nekaka l8oij , mis»il sem na re-[' tutil w 0 sem, stisnil |"'kdar, V rokah m°či. »e Poprej. Čuvaji jih alje st°Pati V Pa . .nekaJ časa ubo- rsejVv!mo na višino- i > stJ io v vas> PO-l^alo ljanie, le kupe ter tG 'e,°ndi, ki so i iraji so s,e U1 ter postali p0 drevesni fj j ko sem klepal, f J,°Pravil. Mahal sem, iseje ®ene teklo, pa na jot b. ravno toliko pozna-f čuvaj?tbl1 2ajec glodal. IVn u° nlč rekli- niti T Nol tro niti PreP°" I1 lete n 0 so gledali, l%Z^hma šibice iz- *iiiv0,rlmeli so večjo po- rC'0nego.jaz- p v dai?Pravil°m zaslišim r^setk01n posluša- friati t prenehal in jel I njih ^' b to bilo. Eden | zimo zelenjave in sadje, more vsaka družina povečati svojo za-1 logo čez to, kar bo racionirano.' Domače konserve se ne odšteva-! jo od količine, ki je dovoljena pod racioniranjem. sel, kakor se trese «■ zver, ki ji nežna 'no.... Ona je,resJe0 .1 tere čast in ra^ J gre; ona prinaša ^ M nič več noče kleti; J in s srebrnočistim js glasom so se Ponlf:j| zlomljeni moški ba?<'9|jjl zdrznili vsi, ki s° s'! .«|i (Dalje pribil Kupujmo obrambne 0 in znan*«' J groba bom kričal nanj, krvavega morilca, ki je ugonobil Šta-jer in nas, prek ..." Henrik Hendel se je z zlato rokavico prijel za srce, konj in zemlja sta se majala pod njim. O groza, oni, ki mu velja grozna kletev, ki jo je ravnokar iz-pregovoril nesrečni, smrti posvečeni mož, je vendar njegov oče. . . . Toda čuj . . : kaj je to : . . od hriba sem ... z leye strani prihaja skozi množice pobožen, jasen, srebrnočist dekliški glas: "Molimo! V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha."—Henrik se je stresel. Bleda lica so mu zaplamtela — Štefana, Štefana, Štefana je. Da, Štefana je. Tam stoji nad vodnjakom,' kakor angel božji stoji tu, z be|o rutico na glavi in z rožnim vencem okoli vratu. Vstala je iz bolniške postelje in je z veliko težavo prehodila pot do vislic, ker je čula, da bodo radi nje obešeni štirjje možje, da bodo Vsled Hendelno-vega povelja morali umreti brez duhovnika, da niso še pripravljeni na smrt. Sedaj je prišla, da bo za nesrečnike molila molitve, ki jih je nekoč JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PRE VEL DR. JOS. JERŠE Naše rojake vljudno vabimo, da bi prišli v naše društvo po posojila." Več in več jedenarja na razpolago za posojila. Vzrok je ta, ker nekateri hitro odplačujejo svoje obligacije.in vedno prihajajo nove vloge. Radi tega v resnici \abimojljudi, da bi prišli k nam po nova posojila. Mnogi imate vknjižbe drugod in drugi delajo dobiček z denarjem naših ljudi. Ko bi nam izročili vknjižbe, bi to šlo v korist našega finančnega društva in njih delničarjem. Kako pametno je sodelovati s svojimi ustano\i, kjer denar prejema in izdaja iz rok v roke našilh ljudi. Sedaj, ker je garancija povsod varna, bi se prav lahko oziralo na svoje, na domače, posebno še, ko se v teh dneh toliko važnosti poklada na narodnost. ■ • , | Tako torej, prinesite ali pa pridite po denar, oboje velja. Radi ga posodimo, radi pa tudi sprejmemo na vloge. ' Posojila lahko dobite na posestva ali pa na druge vrednosti, ki so osebna tako.zvana "Personal loans." A MESSAGE FROM HELEN KELLER 8num£) HJar Boru! 5 b oar hUftt tkal "lit crutLim Wlmrbm in rdCord skaLL lit dtftart d and ■MicA inaTikiTifi ska L L Lire in b fo- tu lit fi W'lufl fW human, tkon'i Tli • Tkt ^Lr-dAiaL dP ike bcotlb M (k Tiolrlc. n 11« it- riqhI- To TJirfori*. tack llW Born) urd Wm5£ n QirL^iihanct io our soLJ nn ikmocracu 4k&.i tW ric)-Dim5tiaLL Tloi lie in Win--QVid mrtU| Ol dF our iiiimiw n 3ttU li moJclitd poft'i 0t\>-iuJ*Lm t j-euiLTiciafiin oP £ire>L|1ti\TLO mil koU J tar \n L h 1 1 \ Za naše društvo delničarjev finančne ustanove POSEBNOSTI ZA ODPRTIJO Stenski papir, preko 1000 1943 vzorcev od rola in več Texolite barva (one coat), specielno gal.$1.89. Linolej preproge 9x12, prva kvaliteta, specielno $3-45-Pristni Gold Seal linolej, jard 48^ Felt runners, 27x48, reg. 1.25, specielno 88^- NATIONAL WALLPAPER & PAINT STORE 6922 St. Clair Avenue Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA' INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCE* VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TE# DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! jega žametastega sedeža, peneč se od jeze je zagrmel: "Stotnik Henrik, naj obmolkne ta pape-ška kanalja. Bobnar, zabobnaj štajersko koračnico!" Bled je sedel Henrik na svojem konju, pri srcu pa mu je bilo, kakor takrat, ko je Štefana stala ob sramotnem stebru, hripavo je zavpil Madlzederju: "Proti možu, ki ga drži smrt za vrat, ne rabim sile, če nima prav, še v tej uri bo stal pred sodbo božjo!" "Daj povelje bobnarju, naj bobna!" je divje kričal mož pod vislicami. "Cuj, Henrik Hendel, ti si še pravi smrko-lin! Slabo vršiš svojo dolžnost, pojdi se učit k svojemu očetu! Nočeš delati sile umirajočemu človeku, pa povem ti tu pod vislicami, saj mi katoličani še ljudje nismo ne! Mi smo divje zveri! Kakor zverjad nas je preganjal tvoj oče! Vzel nam je naše šole! Zaprl nam je naše cerkve, naše duhovnike je vrgel v ječo. Prepovedal nam je verske pobožnosti! Sedaj stojimo tu pred vsem ljudstvom nas mrt obsojeni, naj torej čuje vse ljudstvo. Brez deželnega kneza, čeprav smo baje učinili izredna hudodelstva, ne da bi bila — kar je proti vsem postavam — potrjena obsodba —." Madlzeder je, od jeze kakor škrlat rdeč v obraz, zavpil: "Preki sod!" Zeler se je sklonil pokonci v \si svoji moči, kakor razjarjena žival je stresel'glavo; rabljevi pomagači so prihiteli, da bi ga držali. Zeler kriči: "Preki sod! Brez tožnika, brez zaslišbe smo obsojeni na smrt, brez duhovnika, ki ga vsi želimo, nas vleče v smrt, tako sodi gospod Hendel, to je toliko hvalisana luteranska pravičnost in prostost." , Trije Zelerjevi prijatelji so dvignili svoje zvezane roke in so rekli: "Prostost, prostost, zares lepa prostost." Tedaj se je Zeler obrnil proti njim, poln najgorjupejše bridkosti je zaškripal z zobmi, težko hropeč jih je hotel potolažiti: "Ne žalujte, možje! Umreti morate, to me boli! Pa ne glejte k tlom, saj trpite po nedolžnem prav tako, kakor jaz. Toda še ni konec vseh dni! Vaša nedolžna kri in moja —" zopet mu je vzkipel medvedji glas, ki je pretresel tiho ozračje in okamenele množice, "—bo prišla nad njega, ki jo je obsodil, nad Hendelna, luteranske-ga psa, nesramnega morilca devic, hinavca z dvojnim jezikom —!" Ko je govoril te besede, je bil obrnjen proti Hendelnove-| mu sinu Henriku, ki je bil mrt-j vaškobled; Črne sence so mu le-jgale pred ugašajoče oči in v krčevitih sunkih je težko hro-pel. "Nad štajerskega Antikrista, nad psa, ki nas pusti umirati ; brez duhovnika, nad psa —." Glej, prestrašene, okamenele ; množice se zganejo, kakor bi ; jel padati lahen dežek; tri žen- ; ske prihajajo z višavč doli po ; Glajnkovi ulici, kakor velikan- ! ska kača se vije pred njimi in ! se jim umika množica. Zeler ; pa, besneč od srda, kriči na- ' prej: "Hendel, ki je v Štajru j pohodil sleherno pravico, sle- j herno postavo, nam vsiljuje j opičiji evangelij. Hendel, ki > nas vsled naše prave vere ime- ; nuje morilce, je lažnik! Kakor ; živali nas pusi crkati brez du- ; hovnika, tu stojim, zvezane so ; moje roke, pa mrtev jih bom. iz ; groba dvignil preti njemu, iz ' v ASKS SUPPORT FOR SOLDIERS: III her own handwriting, Helen 'Keller Iius penciled the above statement in which she says buying War Bonds is our pledge that the cruellest barbarism on record shall be defeated." __ „ „ ... "Each War Bond we purchase," according to Miss Keller, is an assurance to our soldiers of democracy that their heroism shall not be in vain—and surely a tenth of our incomes is small matched/against their sublime renunciation of everything they hold dear in life- U. S, Treasuty Dept.1 Denar za posojila! ' ' , „ '■. ' -A * .i.l-v The North American Bank Co. ANTON GRDINA, predsednik. Ali iščete delo? Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti! da »t« vl tozadevni oglas v Ameriški Domovini ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna . vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk- Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderton 0628 pri časti Vašega očeta Vas rotim, zaukažite bobnati! Bobnar, udari štajersko koračnico!" Henrik se je , visoko pokonci sklonil na svojem konju. "Kdo jo žali?" je vzkliknil, tresoč se od bolečine in srda. "Tu ne zaukazujejo več ljudje, ampak Bog. Bobnar, pri tvojem vratu, ne glani niti s. palcem!" Štefana je jnolila naprej, možje pod vislicami so se spu* stili na kolena. Zeler se je tre- Tebe, nnjboljšegia. Očeta. Odpusti mi, prizartesi .mi!" "Štajerski stotnik!" je v skrajni razburjenosti zavpil s ' svetova lskega sedeža sem mestni svetovalec. Madlzeder, ki je opazil, da čarobni dekliški glas ni samo ganil obsojencev, temveč očaral tudi množico; v dolgih vrstah jih je že klečalo sto in sto in z deklico molilo. "To je proti,vsem postavam! Taka farška komedija! Pa taka oseba naj ima tu besedo! Stotnik, opravila bb smrtni postelji očetovi ; "zastonj ji je branila obupana mati, naj vendar ostane doma in naj se ne poda v smrtno nevarnost, pa Štefana je rekla: "Bog tako hoče." Mati, ki j'e že toliko prestala, hoče tudi to prenesti, zato je z Ditto spremila semkaj svoje dete, da ne bo sama na kraju groze in smrti. Zdelo se je, da ne govori Štefana, ampak da moli angel, ko je slčozi brezglasne množice tja proti vislicam, ■ kjer so nemo stali in smrtne groze trepetali štirje možje, priplavala molitev : "Moj Bog, verujem v Tebe, ker si večna Resnica; verujem vse, kar si razodel in nam po sveti katoliški Cerkvi zapoveduješ verovati. V tej veri hočem živeti in umreti. "Moj Bog, upam v Tebe, ker si neskončno usmiljen; o Bog, potrdi moje upanje. "O moj Bog, ljubim te iz vsega srca nad vse, ker si največja Dobrota. V tej ljubezni hočem živeti in umreti. "Moj Bog, vsi moji grehi so mi iz srca žal, ker sem razžalil Bilo je, kakor bi pod_ zemljo , bobnelo in šumelo, vsepovsodi votlo, pritajeno izpraševanje in tarnanje, pa nihče ni črhnil be- : sede. Strašna roka je kakor i smrtno prokletstvo počivala nad tem ljudstvo. Vse se trese pred njim, vse škriplje z zobmi, nihče si več ne upa potegniti meča. . . . Kdor hoče na vislice, naj se upre Hendelnu. Štirje obsojenci so stopili na oder, na katerem so stale vi-silice, in nešteta množica je plaho zamrmrala. Takoj je obmolknilo mrmranje, ko je stopil na oder sodnikov namestnik, mestni svetovalec Madlzeder, spremljan od mestnega pisarja Simprehta, ki je nosil v eni roki leskovo palico, v drugi pa listino. Madlzeder je vzel listino v roke in je začel glasno in razločno brati: "V imenu Joahima Hendel, mestnega sodnika, ki ima vse oblasti, tudi oblast, soditi nad človeško krvjo: Te štiri hudodelce, Janeza Zeler, Leonarda Kordin, Tomaža Luknar in Franceta Ajgner je sodnik Hendel z notranjim in zunanjim svetom vred spoznal za krive velikih pregreh. Zadnji trije so krivi; izdajstva, upora in prepovedanega zbiranja, Ja-( nez Zeler pa tudi umora, ki ga ' je hotel izvršiti na sveti, častiti sodnikovi osebi. Zato so vsi štirje nesramni katoliški hudodelci obsojeni na vislice, in sicer tako, da bodo naj prvo obešeni zadnji trije manjši lopovi, glavni raiz!bo,jnik Janez Zeler pa nazadnje. Naj varuje Bog gospoda Hendelna vsakega zalezovanja in ga ohrani v blagor našega mesta." Ko je Madlzeder prebral obsodbo, je razlomil leskovo palico, ki jo mu je podal Simp-reht, na dva dela, ki jih je vrgel med množico. Nato je rekel rablju: "Rabelj, pri tvoji prisegi ti zapovedujem, da takoj izvršiš sodbo nad obsojenci." Rabelj je stopil k prvemu in je rekel: "Ker tako veli povelje. —" Zeler pravi: 'Se ne. tudi mi imamo še nekaj izpregovoriti, saj bomo potem, dosti dolgo jnolčali.", Stopil je na rob odra, oči ti-sočev so se ozrle nanj. Bil je silno velik, drzni obraz mu je zaradi bližajoče se smrti nekoliko pobledel,' oči se mu svetijo kakor dva modra ognja. Njegova žena je stala ob odru in je prislanjala svojo plavolaso glavo na oder tik pred njegovimi nogami; ihtela je in javkala ter .je pritiskala dojenčka na prsi. Nesrečni mož je sočutno zrl nanjo in je plaho mrmral: "Ne, Roza, ne," potem mu je,preko nje zabliskalo oko tja proti sodnikovemu sedežu, kjer je danes sedel svetovalec Madlzeder, ter je zaklical: "Čuj, Madlzeder, ta hinavski maček, ki nas je obsodil brez zaslišbe. ki se sedaj skriva in sina k vislicam pošilja, čuj in povej tvojemu Hendelnu, ki je baje najplemenitejši in najve-likotdušnejši mož, kar jih je kdaj videl Štajer. Obsojeni smo, moramo »e udati. Toda lopovi nismo! Lopov, je, kdor preganja nedolžnost, ki ji bije v obraz in nedolžno deklico postavlja na oder kakor nesramno vlačugo, ta je lopov, lopov pa ni, kdor od takega lopova zahteva obračun." i S Tabora doli so zavalovali nešteti glasovi: "Res je." Madlzeder je poskočil-s -svo-