188
Podučne stvari.
Posilne delalnice.
Kaj je posilna delalnica, bo še marsikteremu neznano, in vendar ima Kranjska dežela svojo že več let, in .druge dežele so spoznavše korist te ustanove, na pr. Stajarska, si tudi napravile svoje lastne posilne delalnice.
Postava za Kranjsko dne 15. julija 1870. 1. (dež. zakonik št. 24) odločuje, kdo se sme oddati v posilno delalnico in po k ter i poti.
Namen te ustanove je zanikerne in lene ali pa sicer ljudem nevarne in škodljive za delo pa zmožne ljudi privaditi k delu, zmernosti, pokorščini, bogabo-ječnosti, tako, da bi si mogli tudi v prostosti pošteno kruh služiti. Odločeno je, da se sme človek v ta namen od 6 mesecev do 2 let, in ako bi tudi v tem času ne pokazal, da misli postati posten in delaven človek, pripreti tudi 3 leta.
Navadna opravila v delalnici so pa tkavska, čevljarska, krojaška in mizarska dela. Kdor je za taka dela nezmožen ali pa že prestar, da bi se jih privadil, mora pa presti, prejo viti, delati škatljice za žveplenke in druga lahka opravila. Mladi ljudje se pa morajo učiti kterega teh rokodelstev; imajo tudi vsaki dan šolo, kjer se uče krščanski nauk, brati, pisati in ra-čuniti. Trikrat na teden se vsi drugi podučujejo v krščanskem nauku, vsaki dan so pri sv. maši, v nedeljo in praznikih pri pridigi, in ob sobotah in nedeljah popoldne pri večernicah.
Da so posilne delalnice človeški družbi zelo koristne, je gotovo; kajti ljudje, ki so zarad razuzdanega, pohujšljivega življenja, zarad lenobe ali hudodelstev posamesnim ljudem in celim občinam v veliko nadlego in škodo, in se pasejo le od žuljev poštenih in delavnih ljudi, smejo se dati v delalnico in tako odtegniti daljšemu, morebiti še hujšemu ravnanju, in to z blagim namenom, da se poboljšani vrnejo zopet nazaj.
Tožba sosebno kmečkega stami na deželi in samotah je splošna zopor nadležne, silne berače, rokov-nače in cigane, ki so pri zdravih udih iz gole lenobe vsem huda šiba in kterih se kmet boji kot ognja, pa se jih ne more ubraniti ne z lepa ne z grda; ravno tako se nahajajo ljudjd,   ki nimajo nič in ne delajo
nič, živ6 pa dobro, od kterih se tedaj gotovo ve, da se žive le s tujo lastnino. Vsi taki ljudje so posebno zreli za posilne delalnice. Tedaj notri ž njimi! Županstva naj to priskrbi in pri okrajnem glavarstvu za to se oglasijo. Gotovo bi bilo po tem mnogo škode odvrnjene in občina, ki spravi take ljudi v varnost, bi imela še zmiraj dobiček, ako bi tudi iz lastnega žepa za njih oskrbovanje v posilni delalnici kaj plačevala.
Da stroški, ki za vzdrževanje posilnih delalnic naraščajo, niso zavržen denar, ampak da so obrnjeni v očividni prid sploh, kaže že to, da so tudi sosedne dežele in sicer z velikimi stroški si napravile enake delalnice (štajarska si jo zida ravno zdaj), dasiravno jim je bilo mogoče svoje obče škodljive osobe poslati v posilne delalnice drugih dežel.
Mogoče, da bi kdo mislil, da posilna delalnica deželi ne more mnogo stroškov napraviti, ker prisiljenci delajo in si tedaj živež sami prislužijo. Al tukaj je treba najprej v ozir vzeti to, da se ljudje k delu silijo in vadijo v delu, kterega morebiti še svoje žive dni v rokah niso imeli, da so nekteri med njimi, ki več dni na mesec zarad prestopkov sede" v posamnem zaporu, da jih mnogo zboli, da se za dela, ki se izdelujejo v posilnih delalnicah, veliko manj plačuje kot drugej in sicer zato, da se delo lože dobi, ker je treba skrbeti, da ga nikdar ne primanjkuje.
Tako se plačuje v ljubljanski posilni delalnici: od funta preje po 4—14 kr. (za predenje), za vijanje od funta 72—^ kr., za tkanje platna od vatla 2—9 kr., za tkanje cvilha od vatla 2— 8 kr., za tkanje prtov od vatla 5 — 11 kr., za beljenje od vatla 1—3 kr., od novih moških čevljev 80 kr. — 1 gold., od manjših 40 — 60 kr., od poddela po velikosti 30 — 56 kr., od ženskih čižem 35 — 40 kr., od otročjih čižem 14—30 kr., od podplatov 6 — 40 kr., od suknje 80 kr. — 3 gold., od kratke, kmečke suknje 50 kr. — 1 gold., od hlač ali prsluka 35 — 44 kr., od manjših sukenj 20 kr. — 1 gold., od manjših hlač ali prsluka 12 — 30 kr., od srajc po velikosti 10 — 30 kr., od spodnjih hlač 10 — 14 kr., zaslužek mizarjev se računi na dan po 35 do 50 kraje.
Ker pa mnogo stroškov dela vzdržavanje poslopij in inventarjev, oskrbništvo, zdravništvo, duhovska opravila, nadzorstvo, hrana, obleka, kurjava, svečava in druge reči, ki so pri takih ustanovah neobhodno potrebne, zatoraj bodo posilne delalnice pri domačih prisiljenci h zmiraj zaklade od dežele potrebovale.
T. v „Pravniku slov.".
189