kr jo bfl enak »sporazu-^®ryjeml ia Mottfcejeni, riam Italijani ničesar več povedati, rorirnk) ini samemu Sebi. Ni le-®^govOr. Prema to fee še pozrta-
Posamezne Številko* Naudnt Din ob nedeljah Din V50l
UREDNIŠTVO m Bahaj« * Mark-bo«, Jurčičeva vL <t 4, L tu>d> ■tropje. T«lcfoa mtonafc. It. 274. UPRAVA m n uhaja * Jar£iče*i -lici It < pritličje, dcaao* Tele-
fa» a. 2U - SHS poibMUtami nStm »a«. 1U3J.
N« aaroula brca denarja aa o« •arin*. ~ Eokopul a. a. m&ta.
iviijižnica liceja
52f2Sf5i
Posamezne Številko« Navadno Din ob nedeljah Din 1*50»
.TABOR* Izhaja
Rapallo«
Maribor, 12. novembra.
* Današnji dan' je V knjigi naše svoho-©rjio. obrobljen. Komu j prve strani te s^Bjige so še izpisane in nihče ne ve, kaj y°do vanjo beležili bodoči rodovi. Sveta . knjiga naše svo!bode in ostane sveta '*laŽiitt zanamceml. Narod živi tudi odpre-rfklosti-, narod lista po knjigi svoje zgo-®®vine in yidi zlato zapisane, s krvjo ^eleže n e in črno obrobljene strani, Ini tojsi pride karkoli, naš narod bo leto za *®toin obrnil najslavnejše strani — naj bo dovoljen izraz, ki je bil ravno svet in’ ki ga je Italija v letih i .	1923 oskrunila: strani našega risor-
“^fcenta. lij bo videl, da med 28. oktobi ia 1. decembrom! leži črno obroblje->- november z napisom1:	Rapallo.
^ Pomeni ta datf in kaj je Rapallo, ni razlagati. Zavest, da je na tej ,j an^ naše zgodovine črni TOb, prehaja Vj ®»lade otroške duše, da jo ponesejo rodove. Bolestna je ta zavest. Zo-^ a je. kakor spomin, da te je prevari! «w"^al ®°'ve'^a» ki si ga cenil kot vzor-^eka. Mi
nismo videli v Italijanih <^W^r°cta, občudovali pa smo injih j,, 11?6 ‘'olikane, njih slavno preteklost ^°fcrat opevano lepoto njih domo 1^/ narod blesteče preteklosti .’h ^ vHegai imena je imel drznost, da zvršij grobo nasilje nad narodom; ki L niogel branitt in cigar krik je bil k^njemu. svetu nerazumljiv Elejjan zločinec, tat vi fraku ini rotka^i-etrii , t>ovolj je. Italija je danes razgaljena nami v vsej nagoti. Med njo in nai N* narodom ni več Sporazuma, kajti r^ltjam so podedovali nemško »rasno V^fijo« o —1 Herrenvollca iri Sklavetf-I tku. Mi smo barbari, za*o pa ftaj l&rnio u^eni rafiniranim1 vivisekcijami Baro-r4 ^Vatisočletno kulture! N«, nismo bar-■ ar^> kakor ni Mussolini mož Dantejove-|5®L Michelangelovega, Mazzinijevega . ha'. Kljub večstoletni Sfesamostojnosti lastno kulturo, lastno clviliza-^ Povzemajoč iz rezervoarja vsega ok>V^Va *°» ■^ar 3® hilo ustvarjeno za ^^tvo in povzemajoč ia lastnega ffa-® ^iviie kulturno vrednote. Naša zem-straža prod durmi' Italije irt Evrope, Da se niso turški navali j^aali db čvrsti zid jugoslovanskih ju-ali si ne bi Turki ogledali tudi ^ '*? in] zapadtiejše dele Evrope? Ali 1 Bovai barbarska poplava zalotila Vi dobi cvetoče Civilizacije, za Sti^^^isanOe? Toda Sni, potomci fie-junakav, ki so fce skozi isto-irt umirali zgolj za to, da Prehode iz iztoka na zapad pred l4m& ,^°PWo orientskih narodov, mi ancs barbari. Naše barbarstvo ob hranimo oni isti princip svobode iti| ujedanfjenja, ki jo I^taHjo iz razkosanih delov, ki je
Nedelja brez polit, dogodkov v Beogradu.]
Boog-raiH, 12. HovofiShra. Tekom vce- sprejeti. Pomočnik zunanjega ministra rajšnjega dne se ni zgodilo v političnem Panta Gavrilovič se je mudil v uradu življenju nič posebnega. Ministrski kratko časa, da je dešifriral brzojavke predsednik Pašič je Sprejel ministra no* o poteku dogodkov v Nemčiji .Kakor je tranjih zadev, ki mu je poročal o vipra- soditi, ni dobila vlada nikakih posebnih šanjih, tičočih se njegovega razvoja. V poročil, ki se ne bi ujemale s časopisrii-ministratvn zunanjih zadev ni bil nihče mi glasovi.
Zoper znižanje uradniških dragmjskih dok!ad.
Sklepi odbora uradniškega udrnženla.
o
Beograd, 12. novembra. Odbor bor iie bo zahteval povišanja doklad, Udruženja državnih uradnikov je včeraj pač pa bo stavil plenumu predlog, da ves dan izdeloval difinitivne sklepe o naj se dela na to, da ostanejo doklade na rešitvi uradniškega vtprašanja. Člani od- dosedanji višini. V tem smislu bo pred-bora So bili soglasni v tetri, da draginj- ložena finanoriemu odboru' posebna oeli-ske doklade ne Sinejo biti znižane. Od- cija.
Razprava v vladi o tiskovnem zakonu.
Beograd, 12. novembra. Ministrski zahtevah in1 željah' Udruženja Jugoslov. komite, sestavljen' od ministrov Trifu- novinarjev. Sicer pa ostane vprašanje novica, Janjiča, Srskiča, Perica in Koji« odprto, ker jo največ odvisno od razpo ča, je začel1 debato o tiskovnem zakonu, loženja ih! Sklepov v plenumu minisLr-Kakor izgleda, so ministri precej naklo- skesa sveta. ;1> njeni, da spremenijo prvotni načrt po
Zahteve zveze uradniških organizacij.
Beograd, 12. nov. CentraJm odSor teva, 3a' sc izplača UTadništvti na račun Zveze uradniških organizacij je imel doklad po novem zakonu enomesečna včeraj plenarno sejo, v kateri Se je vr- plača iz kredita 500 milijonov diuarjev šila končna delba.ta v resolucijah' glede takoj; draginjske doklade za žene in o-uradniškega zakona in naredbe o razvr- troke Se ne smejo na črtati ne znižati; stitvi uradni št va. Seja je trajala ves draginjske doklade za vpokojence se daial do droge ure ponoči. Končno so bile morajo od 1. okt. tL zvišati za 100 odst.; sprejete resolucije, sl katerih Se glasi kronske pokojnino ise morajo spremeniti mod drugimr	v dinarske; naredba o razvrstitvi urad-
Po večdnevni debati o nraiJnišJkerrJ niStva se mora spremeniti v duhu prad-zakonu, ki je povzročil ogromno nezado- logov,ki jih ie stavila zveza uradniških voljstvo, se je sklenilor Konferenca zah- udruženj.
Ureditev cerkvene jurisdikcije v Jugoslaviji.
s Severom i« strnil razna pfe-Ht, j,,?110 PoMičnO itS kulturno narod-86 Iborimo zoper negacijo tega Kalija odreka delu našega na-
^ iak°	ki' jo sicer zahteva
a*15®4 del lastnega naroda. Bori-^ in zahrbtno imperijaH-aaJcrijl'k8Ilto m toa^to' Ue_ tre?ji obl^aici1 ^sporaizu-
Beogra-d, 12. novembra. Iz Rima poročajo, da je Vatikan simpatično sprejel poročilo našega poslanika pri Vatikanu dT. Smodlake glede ureditve teritorijev škofijstva naše države, ki so Segalo v garojo jurdsdikacijo y, naše ozem-
lje. Vse župnije, ki leže v naši državi in ki prihajajo v tuje škofije, pripadejo po tej ureditvi pod jugosloveriske škofije. Gre predvsem’ za kraje v Sloveniji, zlasti Prekmurjn. Bački, Banatu in Slavoniji.
Zopet politični uboj v Sofiji.
Sofija, 12. novembra. Tu se je zgo- včeraj pa so ga hoteli z eskoi*Eo prepel ja-dil nov političen uboj, katerega žrtev je ti s! Sofijo. Mod potjo pa je skušal pc-bivši minister v Stambulijskovem kabi-> ibefrniti. Vojaška patrulja je streljala netu Tuparinov, pristaš zemljoradnlške nanj in ga ubila.
Stranke. Bil je v zaporih izven Sofije,
Priprave za republiko na Grškem.
Kiefie, 12. BovemlSra. Republikanci kler ne bo znan1 izid. General Koiidilik so odločeni, iti legalno pot v svrho vpo- je izjavil, da hoče republiko predvsem Stave republike in iso zato predlagali pol- zato, da se da zadoščenje Franciji, kate-kovnikn Plastirasu, da Se odloži plebii ro je sedajna dinastija razžalila. Pri-scH za čas po volitvali pod pogojem, da pomnil je, da so vse male države mnenja, se kralja takoj odstrani in se proglasi da je za njihovo varnost potrebno, fcc prestol za vakanten'. Ker jo s tem’ delo« bližati Franciji, ki je edina zašeitriiea ma tudi vlada sporazumna, ho pozvala njih Samostojnosti, kralja, naj se umakne prostovoljno!, d0f<
-o-
d DEMOKRATI J A« ZOPET IZŠLA. boru. Vsi bnTijevaoki intelektualci Sopo-
B e ograd, 12. novembra. Danes je iz-	da	^ kongresa udeleže,
šla fu prva številka obnovljenega glavnega organa demokratske stranke »De« mokratia«. V uvodniku kritizira pred*
radi tega pogrešamo v naši državni po* litiki tisto močno linijo, ki bi dajala tuj< cem zavest, da je naša država močna šrfr nezlomljiva, da se naš narod ne ukloni tuji silil Mi no moremo uveljaviti preti' drugimi prestiža jugoslovanske države, dokler smo na znotraj razcepljeni in sprti do absurdnosti. In dokler ho moremo tega, ima Italija s svojo močno, energično in nacionalno vlado velik prestiž nacl nami in1 večji ugled po svetu. Naši di-r plomatje so marsikatero nalogo rešili1 polovičarsko ali pa je sploh niso rešili. Naše vlade niso vodile napram Italiji ta-: ko enotno in’ jasno politiko, kot jo vodij Italija nasproti Jugoslaviji. Srbi niša znali izkoristiti vojaških zmag, Hrvati in1 Slovenci pa niso znali uživati sadov;, politične svobode. Naš notranji problemi je bil tedaj velikega pomena za rešitev) zunanjih problemov, zlasti še odnošajoMli z Italijo.	ij
Naš narod je dobil — kdove odkod, morda od Italijanovi — slabo razvado^ da je v besedah večji irC odločnejši negor v dejanjih. V besedah smo bili zakleti1', sovražniki Italijanov, v dejanjih pa smO! pokazali premalo zavednosti in1 tudi pre< malo energije, da bi mogel nasprotnila naše besede Smatrati za resne. Spomnimo se le naših gospodarskih etikov z Italijani. O tem je bilo povedano dovolj. Spomnimo se, koliko Sredstev Smo dali! pašim narodho-obrambnim! orgianizaei«1 jam. Irt kaj so storili predstavitvi ji našel kulture, našo znanosti: irE umetnosti, dal bi zapadnemu svetu dopovedali, da jo Italija v anektirani Julijski krajini na* silnejša in brutalnejša ntego je bila Nemči ja vi Alzacf ji-Loreni 7!	^
Povdarjamo ponovno: odslej He govorimo z Italijani in Italijo, da se naaS godi narodna krivica. Govorimo s sat mi irt seboj. Utrjujmo, jačajmo državna! misel, nadaljujmo delo risorgimenta. Ta! je pomagalo Italiji, to bo prihodnja de« setletja ogromnega pomena tudi za Jut* goslavijo! Notranji sporazum in zunartjf nesporazum z nasilneži in imperijallsti — to naj bodo smernice našega državne'*, ga razvoja! In neizogibno mora priti dan’, ko bo Rapallo v knjigi naše Svobode izgubil črni rob in postal izhodišče K-mirnemu iri »rečnemu razvoju vsega n« jedinjenega naroda!
BORZA.
Zagreb", 12. nov, Pariz 482.5—4875,
sednik demokratske stranke in kluba, Švica 16.20—16.30, London 380—382.5, Du-Ljrfba Davidovič, pod naslovom »Vlada nai o.l210-{>.12225, Praga 250-251,5 Mi-
iJaIm. mAnlnTrnmiA «.1 a J   i	Vili	r»11 u	*
lan! 378—380, Newyork 86.25—86.75, Curiška Borza radi praznika y, Švici dajies ni poslovala.
dela« poslovanje vlade v notranji M zui nart ji politiki.
BUNJEVAČKO-ŠOKACKI KONGIU3S,
Doograd, 12. 'novemilrra. GlašoM po-ročft ia Sombora se vrši' kongres stranki
Politične vesti.
* Iz proračuna prometnega miništf* stva. Celokupni proifečim prometdegai ministrstva znaša 1.151,137.568 D rednih! in 915,552.432 D izrednih izdatkov. Med|. izredne so stavljeni tudi krediti za gradnjo nekaterih projektiranih žel. prog* Za progo Murska Sobota—Ljutomer-* Ormož je dovoljen izredni kredit 27 milj* din. Ministrstvo pošte irt brzojava iz* kazuje 365,074165 D rednih in izrednih izdatkov. Od tega je 2,500.000 D n amen je* nih za izgradnjo brezžičnih postaj vli Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Kotoru, Podgorici, Novem Sadu, Nišu in S kopija«; (Kači pa Maribor? Ali nas bodo zopet na< samariliH Op. ur.) Za razširjenje telefonskega omrežja v Ljubljani irt Mari« boru jo določen izredni kredit v; zaeskij' 1 milj. Din.	iji
# Naš tržaški konzul v Beogradu. NaS
tržaški konzul g. Rašič je v Soboto pri* spel na poziv vlade v Beograd in je te«
| kom nedeljo poročal dr. Ninčiču o pregai* njanju našega elementa vi Istri ifC. inf* krajini s strani Italije.	1	■
■* Politično iri gospodarsko dmr.tvo M Slovence ria Koroškem ima S8- trtf. oH 10. uri dop. izredni občni zbor v Celovcui, Na dnevnem1 rede jo poročilo o volitvaJ} irf volitve novega odbora.
■ s	^'40^-	v	-	X	v
v	tm
Maribor, torek 13. novembra 1923.	Številka;	257.
teto: IV.
t£foas2.
 atb 0 si
"UTn s
Grozote rdečega terorja pred švicarskim
sodiščem.
T' Te "dni smo opozorili cit atelje Ha pote en procesa, ki se n« začel v Lausanni Boper morilca ruskega sovjetskega delegata Vorovskega. Lausanusko sodišče je v splošnem sprejelo predloge Conradi-jevega zagovornika in zaslišuje priče ki naj izpovedo, kakšne strahotno razme-ir® so prisilile značajnega, a globoko patriotičnega Conradija, da jc ubil sovjetskega delegata.
Zanimive priče So nastopile v četrtek, Prvi je nastopil IIenry Croisier, u-rednik lista »Fenille d’ Avis de Mon-treux«. Preživel je dvajset, let. v Rusiji. ,Ves čas je pridno delal in si pridobil premoženje v vrednosti 400.000 frankov. Boljševiki so ga oskubli docela. Priči je znano, da so bile v justični palači v Petrogradu shranjene obtožnice zoper boljševiške voditelje, ki so storili čisto 'rtavadne zločine. Ko so prišli na vlado, je bila njih prva skrb, da so obtožnice uničili. Priči je nadalje znano, da je boljčevike financiral nemški generalni štab.
Ženevski narodni svetnik advokat Dyker je potrdil verzijo o aktih v ju-fctični palači.
Zaslišana je bila tudi žena atentatorja Conradija, ki je opisovala njuno življenje v Rusiji.
Najzanimivejša je bila izpoved šefa ruskega Rdečega križa (stare organizacije) dr. Lodygen»kega, To, kar je povedal odlični mož, ki se je vse svoje življenje posvečal humanitarnemu delu, presega najbizarnejše romane. Pripovedoval je zgolj lastne doživljaje. Tako je videl, da so boljševiki umorili v kijev-
Maribor, 10. fiovtembra,
ski okolici 3000 častnikov. V bližini bolnice, ki je bila pod njegovim vodstvom, je bil nakopičen celi hrib mrličev. Matere, žene in dekleta so iskala svoje drage. Manjka mi besed je dejal dr. Lodygenski — da bi opisal vse grozote. Imel sem priliko, doživljati jih več kot eno leto. — Nato je opisoval delovanje »čete«, ki je imela sedež v Kijevu. V veliki jami je ležalo 6totine mrličev. Stene so bile polne krvi in pomazane s človeškimi možgani. (Conradijev zagovornik je dal krožiti med sodniki fotografije teh grozot.) Dr. Lodygenski je dejal, da si sploh ne more zamisliti prožnejšega terorja, kot je bil teror boljševiške »čeke«. Njegova izpoved je postajala vedno bolj krvava. Čeka je zaprla dvajset bolniških strežnic, ki so morale pretrpeti vse muke od posilstva in sadističnega pretepanja, do usmrtitve s puško. Čekino osebje so tvorili odpuščeni kaznjenci in razni sadisti; med njimi je bilo mnogo Kitajcev.
Na nekatera vprašanja je LorlygeHšhi priznal, da je tudi beli teror zakrivil mnoge strahote.
Naposled je nastopila CoHradljeva mati. Izpovedala je, kako So postopali boljševiki s Conradijevo družino. 1 Pri številnih nočnih preiskavah, ko so celo otrokom žugali z revolverji in jih pretepali, so rekvirirali ves denar in hišo oropali. Vsi so morali iti ria delo. Prodali so preostalo pohištvo kos zn kosom in živeli v bedi. Jedli so na dan1 le eno juho. Conradijev oče se je vrnil iz zapora bolan in jo kmalu nato umrl.
Dnevna kronika.
— Kralj v Sloveniji na lovu. Prihod-. H je dni odpotuje kralj v Slovenijo na < lov. Kraljica s prestolonaslednikom pa: odpotuje že prihodnji teden, da posetij ijekatere kraje Južne Srbije.
— Kraljevo kumovanje. Na prošnjo; dobroveljskega udruženja v Novem Sa-, du bo kralj kumoval posvetitvi zastave j Dobrovoljcev dne 1. decembra. Pripravljajo mu svečan sprejem.
— Odlikovanje visokih cerkvenih dostojanstvenikov. S kraljevim ukazom so odlikovani z redom sv. Save I. razreda: idr. Ivan Šarič, nadškof v Sarajevu, Fra-; ktjovac Joso Čarič, škof v Banjaluki, A- j taekoandcr N’išld, škof v Mostam, dr. Izak! (Alkalej, ki je imenovan za vrhovnega; (rabina v državi, in Mebmed Zaki, ki je imenovan za vrhovnega muftija v državi.
— Imenovanje. Prošt v Dravogradu iVolbenk Serajnik je imenovan za konzi-iatorijalnega svetnika.
— Smrtna kosa. Dne 10. tm. so morali ^Metnega župana in posestnika v OtL-škem vrhu pri Dravogradu, Petra Vrhovnika, nenadoma radi komplikacij v Črevesih prepeljati v slovenjegraško bolnico. Vendar je mož umrl, še predno je prišlo do operacije. N. v m. p.!
— Radikalskl tednik v Prekmurju.; (Radikali mislijo izdajati tednik v prek-tenrSčini in madžarščini. Urednik naj bi ■bil bivši boljševiški komisar v D. Lendavi Ludvik Kalasz.
— Konskripclja nenarodnih železničarjev. Prometni minister je pozval vsa postajne predstojnike, da sestavijo v najkrajšem času listo železničarjev, ki os obvladajo državnega jezika.
Zoper zlorabe v IziSeljovanjjn. Na Ssahtevo splitskega velikega župana jo pvedlo šocijalno ministrstvo preiskavo glede delovanja Holandskega Lloyda, ki pošilja naše ljudi brezplačno v Brazilijo. Od teh Izseljencev jih umre 90 odstotkov radi mrzlice in, izrabljanja v farmah.
— Novorojenček v potoku. Fr Slov. goric nam pišejo: Dne 6. tm. našlo se je I* fct Juriju v Slov. gor. v potoku Glo-foovjrica novorojeno moško dete, katero po po zdravniški izjavi neka brezsrčna Krati zadavila in v potok vrgla.
*— Društvo »Slovenski Rdeči Križ« lat* 2*. tm, v Ljubljani občni zbor, rta katerem bo sklenjena razdružitev seda-j in ustanovitev novega .Dr;bi6tva| «*->'	*	v	«
— Proga Topčlder—Mala Krku a je bila slovesno otvorjena 11. tm. S to progo je dobil Požarevac direktno zvezo z Beogradom.
— Eparhija v Bihaču. Eparhijski sabor je sklenil, da se v Bihaču osnuje no va pravoslavna škofija, ki bi obsegala tudi del Like in banjaluške eparhije.
— Za olepšavo prestolice dovoljuje finančno ministrstvo po Državni hipotekarni banki mestni občini beograjski 150 milj. Din.
— Sklepi arhijerejskega sabora. Pred kratkim je zboroval pravoslavni arhije-rejski sabor v Sremskih Karlovcih. Upe-l.ial je dve važni reformi: uvedbo Gregorijanskega koledarja in drugega zakona svečenikov.
— Talini ministrski fond. »Trgovinski glasnik« se bavi z razpravami finančn. odbora. Zastopnikov časopisja finančni minister ni pripustil, češ, da bi se posvetovanje zavleklo, ker bi hotel govoriti vsak član odbora. Vsekakor pa je smatral za umestno, da se sliši in upošteva naziranje opozicije. V resnici pa je bila vladna večina netolerantna in je zasledovala le strankarske cilje, ne pa ureditve državnih financ. V prvi sekciji financ, odbora se je predlagala redukcija kreditov za ministrskega predsednika. Vladna večina ni upoštevala niti ene zahteve opozicije. Za min. predsednika se je ustvaril na novo disipozicijski fond, ki znaša 2,500,000 Diri. Ostala ministrstva imajo take tajne dispozicijske fonde že od prej. Uporabe ne nadzira Hiti glavna kontrola, niti ne daje odobritve nar. skupščina.
— 1600-letnica prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji proslavi jugosl. pravoslavna cerkev v Nišu, rojstnem mestu Timskega cesarja Konstantina Velikega.
— Samomor heogradskega milijonarja. Pred tednom dni se je obesil znani beogradski milijonar Dimitrije Marinkovič, lastnik hotela istega imena. Izgubil je v trgovskih špekulacijah veliko vsote.
Za Radiča so zbirali milodare. V Dugern selu pri Zagrebu so oblasti are-
irale več kmetov, ki so po naročilu od-
ora Hrvatske republikanske seljačke stranko zbirali milodare za Radiča, češ, da ostane Radič v Londonu še eno leto, potem pa se vrne v Zagreb kot predsednik hrvatske republike v spremstvu angleške armade. Dotlej pa potrebuje mnogo denarja in je to prvi »arodni davek 9* bffatgko	'V	-jr*- -	^
— 'Aretiraš bančni ravnatelj — bot
vohunu Na meji pri Belem Manastirju je bil prijet neki Josip Bisohof, ki je izpovedal, da hodi po naročilu zajeduicar-jev večkrat na Madžarsko. Vohunstva je obtožil zlasti ravnatelja podružnice Prve hrvatske štedionice v Osijeku Loja Vice. Pri hišni preiskavi je našla policija kopo pisem, iz katerih sledi, da je bil Vice v zvezi z bivšimi avstro-ogrski-mi oficirji. Ravnatelj je bil aretiran in ho v Belem Manastirju konfrontiran z agentom Bischofom.
— Špljone so poslali v Ameriko, kakor poroča njujorška »Srbadija«, naši radikalci, da kontrolirajo pisanje jugoslovanskih listov v Ameriki, ki se nič ne ogrevajo za radikalski režim. Baje dobivajo ti špijoni od naše vlade po 400 dolarjev (30 tisoč dinarjev) mesečne plače.
— Italijanske oblasti proti slovenskemu časopisju. Iz Trsta poročajo: Ker so kritizirali načrt italijanske vlade za šolsko reformo, so sodne oblasti naperile tožbo proti »Edinosti«, »Učiteljskemu listu« in »Istarski rječi«.
— Škof padel v vodnjak. Lavretanski škof, ki je opazoval popravilo 14 m globokega vodnjaka na dvorišču nadškofijske palače v Reganati, je padel v vodnjak in utonil
— Nemški prestolonaslednik se vrnil v Nemčija Bivši nemški prestolonaslednik so je vrnil na svoje posestvo v Oelsu pri VratislavL Ker mu je dovolila povratek nemška vlada, ga tudi inozemska ni zadrževala. Demarša zavezniških poslanikov pri inozemski vladi je bila prekasna,- ker je bil krouprinc tedaj že preko moje. Kroprinc se je moral odreči vsakemu političnemu udejstvovanju.
Dopisi.
Iz Rač. Včeraj se je vršila blagoslovitev parne brizgalne, k! jo je prodalo tukajšnjemu gasilnemu društvu mariborsko gasilno društvo. Slavnost se je vršila ob neštevilni udeležbi občinstva. Zastopane so bile nadalje požarne bramtoe iz Maribora, Podove in Hotipje vasi. Ob blagoslovitvi je imel lep nagovor domači župnik g. Mihelič, dalje je govoril g. Alojzij Faleš, ki se je zahvalil za obilne prispevke, ki so omogočili nakup brizgalne. Od brizgalne se je poslovil v imenu mariborskega gasilnega društva tovariš Scheidbach. Po blagoslovitvi se je vršila vaja s parno ln ročno brizgalno, ki je prav lepo uspela. Nato se je razvila veselica, ki j« pokazala zelo zadovoljivi gmotni in moralni uspeh.
Ivanjkovci. Tukajšnji učitelj g. Simon Dobernik je prestavljen na meščansko šolo v Slovenjgradec. Bil nam je vnet in neumoren sotrudnik v vseh tu kajšnjih 'naprednih društvih, osobito pa na prosvetnem polju. Kako priljubljen je bil med nami, je pokazal skromen poslovilni večer, katerega smo mu priredili 8. tm. Na njegovo mesto je prišel g. Rado Bitenc, dosedaj učitelj na Rupču
Celjske vesti.
Osebna vest. V Celje je prestavljen carinik IV. razreda •. Franc Markovič, carinik carinarnice na južnem kolodvoru v Zagrebu.
Poroka. V soboto, dne 10. tm. fc je poročil v Celju g. Janko Ljuština, can-niški revizor in podstarosta zagrebškega Sokola z gdč. Marico Čančerjevo iz Celja. Obilo sreče!
Krajevna organizacija JDS v Celju ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 21. tm. v mali dvorani celjskega Narod, doma. Poročajo tudi občinski odborniki o delovanju v obč. svetu. Nadalje se volijo delegati za oblastno skupščino v Mariboru.
Gremlj trgovcev v Celin naznanja vsem svojim članom; da bo tajništvo od 15. nov. tl. radi preobilega dela uradova-valo za stranke dnevno od 9. do 12. ure. Medtem časom posluje tudi Trgovsko bolniško irt podporno društvo, poslovalnica Celje.	,
Otvoritev strokovne šole za vajence hotelirske, kavarniške in’ gostilničarske obrti v Celju. V četrtek, dne 8. tm. se je otvorila ob navzočnosti župana <Lr. Krašovca, predsednika Zveze gostilničarjev Božiča, predsednika gostilničarske zadruge Bernardija in ravnatelja Serajnika, gostiinioajrska šola ® poglo.uia Btt*
šČanske šole v Celju. Pošaffiezni t ^ niki so povdarjali, da je tečaj P vrste v Sloveniji in da mu je že e procvit gostilničarske obrti mnogo u ha. Doslej je prijavljenih že na set vajencev.	 _
Narodno gledališč
REPERTOIRE:	'
Pondeljek, 12. nov. Rapall*^ *, > »Jug. Matica. Izv.	‘
Torek, 13. nov. Ženitev. Ab. B l
3era).	_	.	.	vb.	&
Sreda. 14. nov. Umetniška kri,
t
-D-	.	j-
Ženitev. V torek, 13. nov. 'e .rP[Lvo
N. V. Gogoljeva komedija Gogolj, ki je znan mariborskemu ^ stvu še po »Revizorju«, bo gotove ugajal s satirično obdelanimi til» nitvi«. Igrajo gdč. Petkova,w Kraljeva ln gg. Grom, Kovič, Te ^ Harastovič, Tovornik irt Škrbin«® žija g. Tepavac. »Ženitev« je da® ^ repertoarju vseh večjih in inan'I'v. fn-dališč in' je žela povsod salve sm® . ^ di pri nas bodo prišli tisti, ki J1® smeha, gotovo na svoj račun-
Izpred sodišč*
Maribor, 9. nov*®
Strahovi Maribora pod kUuče®* ,
, M#ribo1‘Z
Letošnjo pomlad so Se vt ^ mogl® zvrSile drzne tatvine, ne da bi ^ ^ f, priti storilcem na sled. Ko j® ,.vetuilC junija ob Vi 1. uri jiolicijski ua ^ Kerševart po Aleksandrovi c.e Vjaderi* zil pred Holiacherjevo trgovin® vrat*< ca, ki je z veliko vnemo odi”1** da Na vprašanje, kaj išče, je	ge 3®
hi rad kupil dežni plašč. Pri y jjlft* našlo različno vlomilno or0(^jL'.|C£l) 20-deniču so ugotovili drzrtef?n_y 0 letnega monterja Ivana Kerši a ,jgkib bora. Prišel je šele 28. april® zaporov, kjer je prestal ječo radi vloma v Ljubi}®0 L feateriiJ je bil takoj še drugih tat	^jet
9ledi so peljale v gostiln« Pr® & je shižila za natakarico Punčuh, ki je že trikrat Pre ^ Izkazalo ae je riamreč, da s® 1 g8rjeBl' nja dva dni dražil s 36letniin , pr9d* Aleksom Tramšek, ki je ^ \	-flf
kaznovan. Tramšeka pa ^rfstoptfi kolodvoru ravno, ko je mi®'1 jjaU vlak. Pri njem se je našl»_v® toneka škatlja, v kateri 3e oprema. To konjsko opremo *. »la h in ICi-šič v noči na 8. junija u	1
kleti tovarnarja Maksa Gregorčičevi ulici ter j« ® p_| J»^ pri natakarici Angeli Puucn te j* preiskavi v gostilni Prohas a	^ k*
dobilo pri Punčuhovi 3 py6 ?rft(jel tere je Kreič dne 15. maja u* , riji Korošec, pri kateri je _ . fflj različno perilo in1 dve man	d*® v.
Kršič je nadalje osumljen, a* > . maja odnesel Antoniji Korze^	ob®
različno perilo. Okrožno so 1	*
dilo Kršiča in Tramšeka ram 0 ]ep,
stva tatvine in sicer PrVe!fa
na
A®-
drugega na 18 mesecev	tstvi1^
gelo Punčuh pa radi udelez na 1 leto ječe.	^
Nesrečna kontrola	,	po-
^r-rjb«ra iLs,
Dno 28. junija je bil ^ vodom kontrole tujcev v » . ^e6»r A" zlatem konju« aretiran 83	.. nuJJJ
Slik iz Kiserja, okraj Eta*»“J Jlajj sumljiv, da je izvršil včČ^ »P® se je pri njem novo kolo z	u0&P. *
in nahrbtnik, v katerem je	-	.
Ha nova obleka ter par novih 0^1.» te predmete poštenim po	j^ot	^
mogel dokazati. Dognalo S®	ki J®
vo, da izvirajo tatvin',li.a2no**0' dvakrat radi tatvine pre^k	badod
bil pred senatom obsojen r	ječ®*
stva tatvine na 6 mesecev
(glo50
ŠTUDIJSKA KSJltMCf' ^ škov trg, kaainbko poslop af0, m občinstvo v*ak dan od •	le*
Za IzposoJevanje knjig “	^
1323 taksa 10 Dlft Srez <Jru* “	nlie*
MESTNI MUZEJ, odprt vlako nedeljo Q0 » • jffrirmhtrtr * din-J«
.UJ
'Im
.PTOia.
'SltaS A
Mariborske vesti.
Maribsr. 19. novembra 1093.
® danes ZVEČER v GLEDALIŠČE! Kakor znano, se vrš! nocoj v Narodnem gledališču proslava tožne rapallske obletnice. Vrši te ha kulturen način, dasi V očeh Italije barbari:	s petjem,
*®dbo, recitacijami itf predavanjem! ProRram Je ha dosfcajtfi višini in bo Bu-tudi umetniški užitek. Naša naeional-j?* dolžnost je, da napolnimo gledališče! •»ugoslovemska Matica nas kliče k aaoi-J^Hainj manifestaciji fr! našem1 kulturnem hramu! Pokažimo na dan rapalske obletnice, da se bomo s kulturnim1 io nacionalnim delom razviti- vi napreden' Uarod, ®sar država ibo strla n'asilniški meč Italije?
m Predavanje o Koroški Jugošlovan-■“* Matioa je priredila včeraj v mest-kinu predavamo o Koroški a fiki-•Ptičnimi slikami. Predaval je g. prof. ***• Kotnik. V sdboto S^je vršilo pre-®^-vanje za mladino v natlačeno polni zorani. Za včerajšnje predavanje pa je _ premalo zanimanja. Pogrešali smt» bnih, ki so foipemarodnjaki v besedah in ** bi hotefi že kar jutri poslati na Ko-*°&a nekaj stotnij Macedoncev in Bo-^°ev, toda pri podrobnem nacionalnem delu jih — nj[ videti. Ko je treba že za-narodne <&sti napolniti dvorano, 0 je trdba pred obletnico Rapalla podreti Jugoslovansko Matico — najvišja l'^°Pmoai je iznašala komaj 5 D — je 5 *o pred kinom' sramotno nizko število ^imancev. Mnogi, ki se zaklinjajo, da' osvobodili Koroško, je niti ne po-še na slikah jih ne zanima. Tužna ^ laajka! •— Predavanje je otvoril redsednik tukajšnje podružnice Jug.
Z. prof. RibaTfiS irt se v toplih r®®*^ab spominjal naših velikih nacio-^7®^ dolžnosti. G. dr. Kotnik je uvo-Svv81 očrtal tudi zgodovino Koroške. *> bile dokaj jasne in «o kazale koroške Slovenije. w V imenik kanenških' zagovornikov dr. Jos. Novak, odv. kandidat
■
^»tniški shod, ki iše 3* vtšil dne 11. g, v hotelu Kosovo, je otvoril predsedn.
|j obrt. društva g. Fran Novak. Ob-° povišanj« davkov in to-5*®evnih' vzrokov za povišanje je podal °^egat Trg. in' obrtniška zbornice z. Ža-fc&r. Gororili so še zg- Džamoto ja, Glaset. Beranič, Horvat ia dr. G. Džamonja je fconovil svoj že na sestanku 18. sept. tL ^avijeni predlog o sklicanju velike JJkttpščiri« v Beograd, kjer naj bi vsi pridobitni krogi proti neopravičenemu iri kfivičn emu dbdavČenjn Slovenije odlofi-60 Protestirali. O važnem in zanimivem hertanku, ki je bi! iivedno dobro obiskatf, P*ioesemo še natančnejše poročilo.
I to Udrnžeiiie jugoslovanskih narodn. “^earničarjffv (Zveza), podružnica Mari-sklicuje za Četrtek dtie 15. tm. ob 20. Veliki dvorani Narodnega doma ja-shod. Poroča g. Rade Jan-tajnik centralnega odbor* i* Beo-
. ^^Icveneto trgovko društvo priredi ^T^ek dne 33, trn. olb 20. uri v restav-Neodiiega doma sestanek, na ka-j^emslbotajnik Trgovske inobrtne zbor-S. Mohorič poročal o osnutku in za trgovsko pogodbo z [A.v-V«bimc vtse interesente tudi iz industrijskih krogov, da se sestanka udeleže ter pripravijo ev. ne Predloge.
Lj*| Klerikalna Baitisf akcija učitelju ^^•“diieem. Mariborska »Straža« je fcarf°i0,1 nai*wostaSnejših psovkah na-nadučitelja g. Kpafliča v Radva-* ti* ^»rikoru. G. Knaflič je ponovno ^adožčernja za ijeosnovane napade uredniku posl. Pušenja-fcfcdojt®8 5e pa napotil na faktičnega u-,fai£k|7r Lahovnika Goleča. Ta pa je teeve sadoSčenje in g. Knafliča So »Straže«, nakar je ta na-$5* ^ So^n° pot proti Golečo. V »Stra-^^flji^8	»e STrše psovka,
i l3Pad isfi je Goleč privoščil še y.
»Straži« tet pred razpravo, P»t	te	dni.	Že	poprej so bile
*	^	kafoi-af	se je hotel Go-
wSfo^*^Pani ^^kaaa resnice rešiti s ^ *ad ‘	Z. Neposredno
razpravo, 8 kateri je bilo za So sae Jjsteo ia E*4-
vanj, p* j« Goleoev zastopnik uvidel brezupnost zmage ter ponudil poravnavo s preklicem' ter obžalovanjem' žalitev, G. Knaflič je pokazal vkijub temu, da ga je »Straža« še tik pred razpravo ponovno oblatila, velikodušno moralno višino irt nasprotniku odpustil. Zastopnik Goleča je v imenu svojega klijenta vse žalitve preklical in obžaloval ter se zavezal plačati vse Stroške.
m Razprava dr. Ljyinšic contra dr. Pfeifer Se bo menda v kratkem nadaljevala v Mariboru, ker okrožno sodišče ni našlo razloga za od Pfeiferjevega zastopnika dr. Miillerjs zahtevano odklonitev sodnika Vra/bla, ljubljansko deželno sodišče pa ne za delegacijo celjskega ali ljubljanskega sodišča.
m) Nad 300 mariborskih' otrok nima obleke in obuvala za zimo, polovica izmed njih nikakega perila. Da se vsaj nekoliko pomore toliki bedi, prosi podporno društvo za revne učence, naj blagovoli občinstvo tudi letos oddati članarino, ki ee bo pobirala prihodnje dni, osobito pa še gg. veleobrtnike in trgovce za dobrohoten1 dar v blagu, ki je najbolj društvu dobrodošel, Do zdaj so naklonile društvu tvrdke: Freund usnje za 20 parov, Hoffmanu Bleoha,zal0 parov čevljev, Schonsky-L8bl 20 m platna, Šoštarič itr Ihl-Kiihar po 10 m blaga za obleko, Doc tor in drug 200 D, Velikodušnim' dobrotnikom izreka jjajtoplejšo zahvalo društveno vodstvo,
m Hotel Koeovo. Vsako soboto koil-cert Podaljšana policijska ura. Izvrstna stara in nova viiia. Duevno čevabči-či po 1 D, ražničl po S D.
m Priporočljiva pot do lastnega doma. Prejeli smo: Čimdalje hujša denarna in stanovanjska kriza postaja tudi pri naa praktično iznajdljiva v iskanju odpomo-ču Vzgled zlasti v Zagrebu je pokazal kot praktično in izvedljivo pot: porazdelitev bremena na gotovo število interesentov in predpogoj gradbeno delo v lastni režiji po lastnih cenah. Sličen načrt skuša sedaj izvesti tudi Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« v Mariboru. Eden v zadrugi Včlanjenih gradbenikov je zadrugi ponudil po lastni režijski cehi zgradbo malostanovanj^ke hiše, ako gotovo število članov (ki tvorijo konzorcij za-se) vplača ozir, garantira za primerne deleže in ako tudi zadruga kot taka prevzame preskrbo materijala in stavbišča. Na tak način najceneje zgrajena hiša se takoj proda. Z izkupičkom (ki ostane primerno obrestovan in zasi-gurana last konzorcija) se takoj zopet prične z zgradbo druge stavbe itd. Ker je tako ponudbo stavil še mlad podjeten zidarski mojster in šteje zadruga 60 Članov, med katerimi so tudi največja gradbena podjetja, je pričakovati, da temu vzgledu slede še drugi. V četrtek 15. tm. ob 20. uri se vrši v restavraciji »Kosovo« prvi tozadevni sestanek, katerega se poleg članov zadruge lahko udeleže tudi vsi, ki se zanimajo ali za tak konzorcij ali pa ki reflektujejo na stanovanje v tako zgrajenih hišah. Pripomniti je še, da je ta projekt z ozirom na občutno pomanjkanje gotovine tem preje izvedljiv, čim več članov se združi v tak konzorcij Irt da So tudi deleži sigurneji kakor v bankah.
m U*miljehim srcem Maribora! Tukaj živi v skrajni bedi in pomanjkanju Filip Zorec, ki se je lansko leto pri nekem transportu kot spremljevalec vagonov ponesrečil. Dobil je pretres možganov in postal vsled tega trajno delaue-zmožen. Obrača Se tem potorni na usmiljena srca za milodare, bodisi v denarju, obleki in živilih. Darove sprejema iz prijaznosti ga. Marinič y Mariboru, Kaci-janerjerva ulica 17.
Kultura in umetnost
G. dr. Glon&r in »Študijska knjižnica« v Mariboru.
®&V. Žunkovič, vodja >’ŠttidijKke knjižnice« v Mariboru, nam je poslal odgovor na Članek »Knjižne redkosti«, ki ga je Spisal v »Slovencu« z dne 4. tm. g. dr. J. A Glonar. Bibliotekar ljubljanske Knjižnice, ki se rad obregne ob vsaki pojav, ki ni natanko po njegove ni1 okusu, je nviipadel Študijsko knjižnico, ker ja objavila prošnjo, da bi ji kak mecen nabavil Ptolomejev atlas, ki ga nekdo prodaja %a 30oo J). Q, (jr, GJoaar je na-
čelno zoper to, da bi provincijalna knjižnica zbirala knjižne redkosti.
Ker je odgovor g. Zifnkoviča objavil že drugi mariborski list, ga ne bomo ponavljali, beležimo pa zadnji odstavek, ki bo zanimal tudi širšo javnost:
»Iz članka«, piše g. Žunkovič, »je videti, da bi bil dr. Glonar najrajši, če bi provinci jalna knjižnica zbirala stare koledarje, molitvenike, čokoladne etikete in podobno robo; knjige, ki imajo vrednost, pa bi spadale edinole v srlav-no mesto! Mi pa moramo naglasiti, da je važno ravno to, kar dr. Glonar v svoji nevednosti ali vsled pomanjkanja vestnosti najbolj devlje v nič:	stara
knjiga zanimive vsebine je danes morda najboljša in najvarnejša naložitev kapitala, kor vrednost take knjige postaja avtomatično od dne do dne večja, zakfij takih knjig je vedno manj. Če pa je g. dr. Glonar nasprotnega mnenja, tedaj je na svetu precej osamljen.«
Kolikor vemo, se bi doslej še nihče javil, ki bi omogočil »Študijski knjižnici« nakup Ptol/miejevega atlasa, dragocene knjižne redkosti, ki je nima hobe-na naša knjižnica. Upamo, da se vendarle kdo oglasi, sicer bo atlas romal mimo Jugoslavije ali pa čez morje v Anglijo ali Ameriko.
HZH
x Verdi-Traviata. Pri sobotni reprizi je nastopil v vlogi Alfreda prvič g. Skri-vanič, tenor zagrebške opere. Njegov organ je izrazito liričnega značaja ter odgovarja tudi vlogi, ki jo je pol. K temu je dokaj mehak, gibek, v višini pa ma-nje izdaten. To je bilo najbrže vzrok večkratnega padanja v intonaciji, tako da smo doživeli občutljiva nesoglasja v dvospevih in ansamblu. Pevec pa je pri-kupljivega nastopa; imel je eleganten kostum ter 6krbno in okusno pripravljeno masko. Njegova jasna izgovorjava je u-plivala kar najugodnejše; služila bi naj v posnemanje! O večini drugih vlog ni poročati bistveno novega. G. Gromov bo moral intenzivno šolati svoj glas, ter posvečati igri, kakor tudi mimiki kar največjo pažnjo; sedaj je še vse diletantsko.
V vlogi, ki jo je že zastopal tri ali štirikrat, bi pričakovali že kak napredek.
V zadnjem porečilu smo omenili tudi željo glede šminkanja. Ničesar se ni u-krenilo, kar bi kazalo na izboljšanje. M ar (ju. de Obigniy je imel bel obraz, kot. bi sra bil potegnil iz moke; ciganke, ki so bile vedno razveseljiva prikazen, so bile namalane, kakor za cirkus, ne pa za gledališče. In tako še več primerov površnosti v šminkanju. Glede vestnosti in natančnosti bi nam v tem oziru služil topot zagrebški gost kot vzgled. H D.
•
Nadalje mo prejeli izpod peresa priznanega našega glasbenika: V soboto in nedeljo smo imeli priliko videti in slišati na odru našega gledališča novega gosta, To je bil g. Skrivanič, član zagr. opere, ki je nastopil kot, Alfred v operi »Traviata«. Upravi narodnega gledališča ki je posredovala to gostovanje, moramo biti zelo hvaležni, ker nas je seznanila z umetnikom najboljše kakovosti, katerega bi ši želeli kot stalnega Člana našega opernega ansambla. Glas njegov je dobro izšolan in sladko doneč, igra živahna in elegantna. Vrh tega je 'njegova zunanjost zelo prikupljiva. Odličnemu gostu so se pridružili v znani dobri zasedbi vsi drugi sodelujoči solisti. Gč. Vladimirovna je zopet. briliTala. Zbor in orkester dobri, dirigent, kako vedno, izvrsten. Občinstvo, zelo'animirano, je dalo izraza svojemu posebnemu zadovoljstvu z močnim ploskanjem pri odprti sceni in1 na koncu vsakem dejanja.
zacija v Slov. Gradcu bo imela odslej redne sestanke vsako prvo in tretjo so* boto v mesccu, na katerih sestankih sS bodo pretresala predvsem važna lokalna! irt okrajna vprašanja, politična, gospa* darska iu kulturna.	■%(
V Dravogradu se vrši dne dec. ve* lik sestanek zaupnikov JDS za pra-valj* ski okraj in istočasno ustanovitev krajevne organizacije JDS za Dravograd Mežo in okolico.	i.
Objave.
3DS.
Sestanek JDS v Slov. Gradcu. Za m!-nolo soboto 10. tm. zvečer v Čitainiškc prostore v Nar. domu sklicani izredni občni zbor krajevne organizacije JDS v Slov. Gradcu se je razvil v lep sestanek naših somišljenikov v Slov. Gradcu in okolici. O političnem' položaju je razpravljal delegat obL organizacije gosp. ^Pmdler, M se je dotaknil tudi perečega vprašanja uradniškega zakona, davčnih
'wra-Dan5’- uvedl^ ohla?trie samouprave 1 ■ Razvila se je živahna debata zlasti ° vprašanju samouprave in raznih so-fcpodarskik zadevali. . Krai&vaa organi-
^ Podporno društvo za revne učenec državne realke v Mariboru ima rednil občni zbor v sredo 21. novembra 1923 vf posvetovalnici državne realke. Sporedi Poročilo odbora in preglednikov za 1922* 23, volitev odbora za 1923-24., slučajnosti. Začetek ob 17. uri zvečer. V slučaju ne« sklepčnosti se vrši pol ure pozneje ob* čni abor pri vsakem številu navzoči^ članov. — Odibor.
Gospodarstvo.
g Zastoj poštnih paketov na pošti. Notica pod tem naslovom v »Taboru« se v toliko popravlja, da imajo biti uvere* nja o poreklu priložena samo tistim ia ali preko Avstrije prišedšim tranzitnim! poštno-paketnim pošiljatvam, ki nosi jot opombo »Sendung mit Begleitscheia«. Toliko v pojasnilo, da ne bo nespora-zumljenja.
g Guverner Narodne banke proti fW nanfnemu ministru. K ekspozejn, bi gal je podal fin. minister dr. Stojadinovi^ dne (?. tm. v seji glavnega upravnega odbora Narodne banke, ee je pojavila mnogo kritike. Tudi guverner Narodn* banke g. Vajfert sam je izjavil, da Sto-jadinovicev govor ni bil bogve kako do* kumentiran in da je le »pobarval« nekatere številke ter ogrdil podjetja, ki jili slučajno pozna. Trdil je med drugim, ds so dolgova države dohavnikom ali iz.,-plačani ali pa je iziplačilo v.toku. Zani* mivo bi bilo vedeti, a)4 smatra dr. Sto* jadinovič za izplačane tudi one ittdu*' stri je, ki so dobile od mini stra financ mesto gotovino bone, plačljive v obrokibi| do 1. 1925. Značilno je pri tem, da tebi* bonov Narodna banka ne prevzame ■vi lombardiranje. Daljo je dr. Stojadinovi^b proglasi'! kot neresnični’ vesti, da država! dolguje Prvi hrvatakj žtedJonici 65 mali* jrtnov, češ da dolg znaša samo 15 milijo-' nov. Dejansko pa dolguje drža/va Prvi hrvaMri štcdionici direktno 15 milijo*1 nov, brodsski tvonnicl vagonov in lolko/ motiv, ki jo podjetje štedionfe, SO miKjo-. nov, in miznim drugim industrijskimi (pod* jetjem, ki so tudi last Praštedione, p4 krog 20 milijonov. Kakor je videti, ee g« fin', minister rad igra S številkami, ki jih skuša prikazati v lepši luči.
g Vinski trg. Trgovina pri naš se šol vedno nepovoljno razvija. Izvoza ni, tu* di domačih kupcev še vedno malo. Vinogradniki stavijo nado na trgovinsko! pogodho z Avstrijo, če bo znala naša de* legacdja zavarovati naše interese. Je še veliko starih zalog. Kaikovost letošnjega vina je odlična, ponekod prvovrstna (sortna vina brežiške graščine fon a jo da 27 stopinj sladkorja!). Pri na« v Sloveniji je cena danes 3.50—7 D po kakovosti, v Banatu 1.50 D, v Baranji 3 D.
g Komisija zn rar,gran?čavanj© sa Austrijom proda potoni ponovne dražbe, katera se vrši torek 13. tm. olv 9. ur| dopoldne v garaži komisije, Maribor' Klavniška ulica (Barake komande tae-sta) 2 avtomobila, znamke Puch, Tipa Vlil. Izklicna cena: 1 auto z električncnj napravom in Spitzkiihlerom 45.000 D drugi Sfl.oco D. Kupna svota	ima ta*
koj plačati.
2- Pred krahom beograjske »Srp«k< banke«. Listi poročajo, da stoji tudi b«o-grajska »Srpska banlka« pred polomom. Njene dclnice so v zadnjih dneh UlteO padle. Na borzi so ge prodajale po 80, 9 ponujalo se je samo 40 Din’. V gospodarskih krogih ta zavod ni užival posebnega ugleda in noben soliden1 zavod Si bil i njim v poslovni zvezd.
g Dobava zabojev. Pri upravi^državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dtoe 24. novembra tL ofertalna ličita* cija gleda dobave 2000 zabojev iz meb-< k p ga lesa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske It* obrtniške zbornice v Ljubljani iater®4 aejatom na vpogled.
Mariborski tiskarni
16 Glavni trg 16
ta*t»žk id i^ajatel}; Kobao«li »lAho«, - Odgcffionii naadaifa KMtoU Qs*n. - Ttak« Madborflku tlak«** * *
'g£?aŽ"t
VfiTB 3I<
M ar Ift o r, Tino 13, BffvofllbfS ^
£ierre Hoti?
2SL3sifa.dta«
(Dalje).
^ V eni izmed prvih noči, ti Sva jih preživela v samotni ejulbski hiši, je naju prestrašil ropot, M jo dozdevno prihajal od stopnic. Obema so je zazdelo, da slišiva pred durmi krdelo džinnov ali mož let turbanih, vzpenjajočih ee po Črvivih Stopnicah z nabasanimi puškami in ja-tagani. Bati se nama je bilo vsega, prav Vsega in nisva se tresla brez vzroka...
Ropot se je oglasil znova, topot nekoliko razločnejši in' manj grozovit, hkratu tpa tako značilen1, da ni bilo več dvoma:
»Sičam!« (Miši!) je rekla a smehom iin te umirila docela.
Zares: stara bajta jih je bila polna iri po noči So se vršile v teh prostorih prave pravcate ibitke.
»čok isičau varsemin evde, Lotim’,« je pravila večkrat. fV tvoji hiši je mnogo Uniči, Loti!)
Zato mi je nekega večera prinesla v darito mladega Kedi-beja.
Iz Kedi beja (gospoda mačka), se je pozneje razvil ogromni, zelo impozantni to‘aček. Tistikrat je bil star šele mesec Idini, Bila je to majčkena, rumena kroglji-ca z velikimi, zelenimi očmi insilno požrešna,
Azijada ml je prinesla mačka V ža-Hntefcni, Zlato obšiti torhi, kakor jo nosijo otroci v šolo.
Torba je bila njena. Nosila jo je takrat, ko je hodila bosonoga in’ brez ovoja K Staremu šolniku v vasi Caulidži na azijskem bregu Bosporja. Od lekcij starega učitelja je imela malo prida, njena pisava je bila prav slaba; vendar me to iri motilo, da ne bi ljubil ubogo, oblede-
lo torbo, (ki je bila tovarišica njene zgodnje mladosti....
Kedi bej je bil tisti večer, ko šeni ga dobil, zavit v svilnati robec, ki mu oči-vidno rai ugajal preveč; najbrž mu je
bil pretesen.
Azijada, ki mu je napravila zlato vezeni trak, je bila vsa nesrečna nad komično sključeno figuro svojega drobnega ljubljenca; kmalu pa se je pridružila mojemu smehu in sva so oba smejala prav od srca.
Tudi to prvo	sreeaiijo	z mačkom
Kedi-bcjem je eden izmed drobnih carigrajskih spominov, ki jih ne pozabim nikoli.
NLVIIL
»Allah illallah, ve Mohammed resul Allah!« (Ni ga boga razen boga in Mohamed je njegov prerok!)
Dan je enak dnevu. Že stoletja ob isti uri in z istimi glasovi poje muezin isto pesem z minareta džamije, ki leži v bližini moje starinske hiše. Poje jo muezin toa vse štiri strani sveta, monotono ko avtomat in1 neizprosno ob istem času.
Oni, ki od njih ni ostalo ničesar drugega ko peščica pepela, so jo slišali na tem mestu tako kot mi, ki smo se rodili šele včeraj. In' neprekinjeno, tri dolga •stoletja se oglaša sveti koranov stavek v meglenem’ Svitu zimskega jutra, ob divnem vzhodu poletnega solnca, zlivajoč so z drugimi jutranjimi glasovi, kikirikanjem petelinov, s prvimi zvoki prebujajočega se življenja. Je to otožni jutranji signal, klicar jutra po neprespani noči, noči ljubezni in razkošja. In takrat se morava raziti, poslavljaje se na hitro roko iffi v n e izve stn osti, ali se vidiva sploh še kedaj. Mogoče je, da naju nekdo nagloma izda. Starec se u-tegne strašno maščevati za Azijadino
prevaro; kdo ve, ali se že jutri ne odigra ena izmed grozepolnih haremskih tragedij, ki je napram njim človeška pravičnost docela brez moči in vsaka tuja pomoč zaman.
Moja draga mala Azijada odhaja, zavita v pokrivalo, ki ga nosijo preproste ženske; pod sivim, grobim plaščem izginejo mladostne oblike njenega telesa, in da je prevara bolj učinkovita, se opira na palico.
Kaik jo vozi v Stambul, kjer se izkrca pri bazarih .in izgubi med prihajajočimi okoličani. Gre h Kadidži, kjer si obleče obleko kadume irt se Ob belem dnevu vrne v Harem. S seboj prinese zmirom šopek cvetlic ali kak drugi predmet, da izgleda, ko da se ie mudila na trgu...
XLIX.
... Ahmedov obraz je dobil sila važne in slavnostne poteze: podala sva se bila skupaj na tajinstveno pot. On je imel navodila od Azijade, dočim sem1 jaz prisegel, da ga bom mirno sledil in u-bogal.
V ejubskem pristavu še je je! Ahmed pogajati za kaik, ki bi naju prepeljal v Azur-kapu. Ko je bilo pogajanje končano, mi je dejal, naj vstopim, rekoč;
»Sedi, Loti, peljeva se.«
Irt sva se peljala.
V Azur kapni sem mu moral slediti skozi umazane, beraške ulice, mimo blatnih, črnih In nesnažnih trgovin s starimi sodi in zajčjimi kožami. Skoraj na vsakih vratih je Ahmed vpraševal po starem Dimitrakiju, dokler ga nisva našla v nepopisno grdi bajti.
Dimitrakij je bil star, razcapan Grk z belo brado in postavo tolovaja.
Ahmed mu je podal papir, ki je na
njem bilo napisano Azijadino ime- a ^ mu je dolgo ražlagal nekaj v Homer0* vem jeziku, česar pa nisem razumet
Starec je potegnil iz umazane s^lD.0 zamotek malih šivank, izmed ni1!' izbral dozdevno najostrejše. Taj.ihs v na pot mi je že postajala čudna. .
Nato je Grk dejal Ahmedu b®se e, ^ sem jih razumel — toliko grščine je ostalo v mojem spominu izza 60 •klopi:
»Pokažite mi, kje.«	_	.	.
In Ahmed je razgrnil mojo sraJ položil prst na levo stran, nad srcem«1«
L.
Operacija je minila brez večjih bo lečin in Ahmed je dal »umetniku« d piasterski bankovec, ki mu ga je izr° Azijada.	^
Stari Dimitrakij je izvrševal ®u ^ oibrt: tetoviranje. Živel je večinoffl®^ grških mornarjev, ki prav posebno , ni jo tetovir&nje. Imel je čudovito nost vladanja in sigurnost V s^a črk.
Odhajal sem z majhno skelečo na prsih, ki je nastala od nešte^1^ vbodov; te drobne luknjice so se ^ ^ ognojilo in zapustile za sabo v 111 barvi izpisano Azijadino ime. , .
4 rS*
Po mohamedanskem! naziranJ'1 Qi spremlja tetovirani del telesa ™ oni svet.
LT.
Loti Plumkettu
V februarju
Ah, kako krasna je bila ta Plumkett, kako diven je Stambul'
Ob osmih sem zapustil Deerhouu (Dalje prihodnji
Zamenjava stanovanj*^ i#
noranje, obstoje«:8 . [tl-kuhinje, parket,	^
svetjava, pritMj«« . grani«* ata, se zamenia s si z drema sobama j p. Vpraiati: Sodna	,
vrata S.	—-—**
Pristopaj*0 ;
k Jugoslovensb Matici.
Mala oznanila.
fnstrukdje daje driavno izprašani učiteb v vseh predmetih ljudskih ter srednjih Sol v slovenskem, srbohrvatskem in nemSkem jeziku. Naslov izroditi v upravi lista. 2411 1
N vetjem zelo prometnem kraju v bližini Maribora dobilo oodlarjl, kovači In kleparji stanovanja in delavnice x uporabe vrta in polja ter prosta drva proti zaračunavanju dela. Ponudbe pod fltev. ,627“ na upravo »Tabora11, 2408 2—2
Zaradi selitve dobro ohranjeni glasovlr po coni na prodaj. Peitno poslopje, II. nad-1 strepje.	2529	2—1
Skoraj novo pohištvo se proda. Poizve se pri Zupanc. Wileonova al. it 13.	2534
Vdova z lastnim posestvom,
pridna gospodinja, želi znanstvo z poštenim gospodom, gostilničarjem ali penzijonistom v starosti do 50 let. Ponudbe pod ,it. 2430“ m uprarnistvo »Tabora".	2533
Skoraj nova Ionska kratka suknja so ceno proda. Nartov pove »prav«. 2528 3—2
■ Drva, premog, oves, koruzo, opeko, trgovsko opravo, voz, iivatni stroj, avto prod« Andrej Oset, Aleksandrova cesta 57- telefon 88.	2408 4
Dve lepo meblovanl sobi z
elektr. lutijo se oddajo za 2 solidna gospoda do 1. decembra. Ob železnici 8/1. nad. 2410 2
Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — Vprašati pri Mariji S k r bi n e, Strossnaayerjeva ulica 3.	.
Prodaja po
15°|„
znižanih cenah
| traja še do 30. novembra t. i.
V lastnem interesu I vsacega je, da si pred nakupom ogleda veliko izbiro v
modni trgovini
J.Karnicnik!
Maribor [Gosposka ulica 15.!
H koncu leta ponudi UREJEVALCE ZA PISMA SISTEM „INDUS“
prvovrstna izvršitev, patentna zapornica, izvrstni izdelek,
TRGOVINA S PISALNIMI STROJI LEGAT,
Maribor, Slovenska ul. 7, tel. 100 Zahtevaj te ponudbo , pri več jem na-
kupu popusti
2532 7-1
T * A:;
F*
XJ H
in ,	2414	|
perje
po nizkih cenah vedno v ] zalogi pri tvrdki
| K. Worsche, Maribor |
Gosposka ulica 10
Dražba:
Dne 16. novembra 1923 dopoldne ob 11. uri se bo vršila pri okrajnem sodišču Maribor soba št. 27 dražba zemljišča vi. št. 73 k. o. Sv. Miklavž (na Dravskem polju).
Zemljišče obstoji iz stavbenih parcel št. 14/1 hiša št. 26 v Sv. Miklavžu in št. 14/2 gozdarsko poslopje, iz vrtov 5 a 95 m3, njiv 7 ha 30 a 88 m2, travnikov 78 a 47 m3, gozdov 3 ha 85 a 93 ma.
Izklicna cena znaša K 235.4961 —. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri okrajnem sodišču Maribor soba št. 26.	3—2	2415
Izšel je ročni
ravnatelj
v merilu ______________________  r_______
Matija Pirc, risal učitelj Slavo|	M*'
itografija in založba Mariborske tiskarne d* . gi
ik, ‘i,K’ A.
litografija in založba Mariborske tiskarne «• Qbstg& ribor. Zemljevid je izvršen v Štirih barvah 1	^
vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, menjen predvsem šolski mladini. Cena
Naročuje se pri	■
d o-
Opozarjamo cenjeno občinstvo, da traja prodaja po
15°|o znižanih c
še do 30. novembra. Priporočamo vsakomur, da si pred nakupom ogleda veliko zalogo in izrabi izredno nakupno priliko
v manufakturni in modni trgovini Mastek & Karničnik, Maribor
2531 5-1