Zakon o obcni upravi(Iz govora poslanca ar. 7osipa H o K- n j e c a v zakonodavnera odbora dne7. marca.) Nič o ljudstvn brez ljmlstva. Po načelu demokracije je ljudstvo iiositelj vlasti v državi. Nobena vlast x državi se ne bi smela izvrševati — brez vpliva Ijudstva, predstavlienega po svojih zastopnikih, ki si ]ih ,e samo izbralo. To ne velja samo o stvaricnju zakonov, marveč vel"a tudi o — n.iih izvrševanju, o vsem vršenju dr- žnvnili ; oslov, 0 celokir-ni dj-žavni upravi. Tudi od državne upnave ne sme biti ljidstvo izključeno. \ladni načrf o splošni Ufiravi izkljuCuje od državne uprave vsak količkaj nepo sredni, de*anski in učinkoviti vpliv ljudstra in njegovih zastopnikov. Duft, ki prešinja fa nafirt, je duh centralizma, nekoliko ublažen s primes;o de koncentracije. S tega stališča je ta n,ač>t za mene in moje tovariše v .1" goslovanskem klubu nesprei->mljiv. Gospoda! Cim dalje bot3 ljudsho odvračevali od vj)liva in lcontrole nad državno unravo, tem večje !v* miadovo.jstvo meS narodom. Drža-ne m na rodne stvari se upravljajo brez sode lovanja Ijudstva, kako bi naj bil narou s tem zadovoljen 't! Načelo moderne demokracije zah teva: nič o IJudstvu brez ljudstva. Vi pa slavite v vseh panogah in v vseii stopnjah državne uprave ljudstvo pod nadzorstvo uradništva, ki bo ocTloče valo o usodi naroda in n]egovih za devah vsele) in vsepovsodi. Veliki župan. Veltki župan, ki na vidovdanski ustav opredeljuje kot vrhovnega etarešina ob-5ne državne uprave v obla- sti, ,ie po 61. 3 zakonskega načrta o obfini upravi osebno odgovoren za vr Senje poslov. Pa komu? Samo minist- ru, ne pa narodu, ki prebiva v oblasti. Veliki župan ni odvisen od l"u'd sfva, ki stanuje v oblasti in ki je poslalo svoje zastopnike v oblastao skup šcino. Pri postavljanju velikega žu pana Ijudstvo v pokrajini nima pra viee, da po svo:ih zastopnikih izrefie svoe mnenje in svoje zahteve. Nima pravice terno-nrediloga, tudi nasvefa ne. Ljudstvo se ne vpraSa, ker nima mčesar govoriti. Vel?kega žnnana postarl"a minister notranjih zadev, odnosno ministrslci svet po niegovem — predlogu. Le'"ia samonpravaf! Kaikor se pri posta\i'aniu velikega župana ; ne .iemlie v obzir Ijudstvo in n?,egovo pravo. fako se tudi velikemu županu pn izvrSevanju poslov ni tneba ozi rati na obJastno skmščino kot prcd stavniStvo ) udstva. .V to, kako se vr- ši državna uprava v oblasti, se obla- stno ljudsko zastonsjvo ne sme niti mešafi. Vsako tako vmeševaire bi bi- Jo po mišJlenju onih, ki so ustvarili ta zakonski naCrt, nepotrebno. In to ,ie po vladinem na6rtu strogo prepove dano. Vladni načrt priporofia velikemu župann. da v važnejših stvaroh ; krajevpega znaCaja zasl:ši oblastni ort hor ali zahteva niegovo miš1Jen;e. — VLTdini zakonotvor.pi pa so pozabili — velikemu župami naiožiti dolžnost. da mora ne samo zisl55a.:i, marveč tudi izpolniji ir>ra.vi6ene I.ndske zahtieve . Sa> je vendar znano, kakšna so \iSi?sa gospodov viŠJih uradnikov napra« žel am in zahlevam ljudstva. Pri pr vem ušesu nofjr, pr: drugem ven. — takšna je ljudska sodba. itorej ve«Bd lepša liudska samouprava, čim dal> se bo izvajala. Liudstvo, organizjirano v samo« pravno edinico, ne bo imel) prav ujjjv bene moči nad velikim županom, tem vežja pa bo mo6 velikega župana nad oblastno samouprayo. Veliki župan po ziva oblastno skupščino v izredno zasedanje. Ima pravico govoriti na vsaki seji oblastne skupŠ6ine, kadar ho6e. Oblastne uredbe, kojih predmet ie že itak tako ome*en, da se ne sme niti nana^f i na vizdrževanie iavnega mira in re'da, javne varnosti in javne morale, proglaša ne predsednik skupščine, marveB veliki župan. NJegovi volji je pnpugSeno, da jih ne progla.si. v katerem slu6aju mora to prija viti državnemu svetu. On prodolžuje stari prorafiun Se za leto dni, 6e skup žčina v rednem zasedanju ni re&ila prora6una. Na to porllago vzvišenosti nad »elim 1 udstvom v oblasti in niegovo toljo siavi velikega župana vlaidini zakonski na6rt, ki ga (§ 9) doloSuje kof politiškega predstavnika viade. Ker vlado tvorijo stranke, ki imaio ro^tic no oblast v državi v svo]ih rokati, bo veliki župan slepo orodje v rokah vladinih strank ali bolje refieno one poliCčne sfranke, kateri pripada. Ster vsem štirim strankam, ki v tem 6asu (vori;o vlado, obenem ne more prioadafi noben 6lovek. Zgodilo se bo torei da bo v mnogoteri oblasti ,.vrtiovni starešina" ffržavne uorave in va ruK nad liudsko samoupravp kak' 61orek. ki pripada stranki, katera ima v aotiftni oblasti manjšino in celo malenkostao manigino, kar vela o demokiratski sfranki v slovenskiti in hrvatskih krajili. Tako bo manjgina ko mandirali nad veftino sVoro no vseh pokraiinaK. !Ali bo to dobro za utrditev države in za zmanjšanie nezajflo vol.;stva, o tera naj razmišl ajo gospodje državo- in zakonotvorei.