tr ZA lOOO ŠILINGOV TUMORJA Masveti udeležencern izleta stran 7 VESTNEK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt tzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Rb. b. LETNiK XH. CELOVEC, PETEK 3. OKTOBER 1986 ŠTEV. 40 (2296) 23. novembra predčasne par!amen!arne vo!i!ve: Vo!i!ni boj kaie v smer veiike koaticije Čeprav se veiiki stranki SPO in OVP še pogajata o podrobnostih medsebojnega pakta, s katerim bi se obvezah, da bosta vodih voiiini boj na dostojni ravni'*, seje voiiini boj praktično že začei. in vse kaže, da gre ta voiiini boj v smer veiike koaiicije: kijub siabim izkušnjam iz pretekiosti se spet obeta rdeče-črna (ah črno-rdeča, kakršen bo pač izid voiitev) viadavina, potem ko seje poskus sociaiistov s svobodnjaki izrodi) v neuspeh, kateremu je haider-jev prevzem obiasti v FPO pristavi) ie še piko na i. Kot prava novost pri teh voiitvah pa se nakazuje možnost, da bo zeieno-aiternativnim siiam tokrat ie uspei „skok" tudi v pariament, kar so dosiej mogii doseči ie na dežeini ravni na Predariskem in ietos na Štajerskem. i joie Smoie ohiska) Leopoida Wagnerja Razgovor rudi s koroškimi Siovenci „Zagotovitev pravic siovenske narodne skupnosti na Koroškem ni samo osnovnega pomena za obstoj manjšine, temveč je tudi bistveni sestavni dei odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo ter Koroško in Siovenijo." To je med drugim povedat Leopoidu Wagnerju novoizvoijeni predsednik repubiiške konference SZDL Siovenije Jože Smoie, ko seje v ponedeijek na vijudnost-nem obisku sreča) s koroškim dežeinim giavarjem in predsednikom koroške SPČ. Da imajo manjšine v teh sosedskih odnosih svoje mesto je Jože Smoie potrdi! tudi z dvournim razgovorom z zastopniki koroških Siovencev, kjer so izmenjati mnenja o trenutnem narodnostnem poiožaju. Kakor rečeno, se je voiiini boj praktično že začei. Posamezne stranke so sicer še zaposiene z obiiko-vanjem voiiinih programov in s sestavijanjem kandidatnih iist, toda že zdaj postaja očitno, da bo tokrat vse skupaj mnogo boij kot dosiej osredotočeno na osebni „dvoboj" Vranitzky-Mock torej med kandidatoma obeh veiikih strank za poiožaj kancierja. Predvsem Vranitzky je s svojo napovedjo, naj o davčni reformi po voiitvah odioča avstrijsko ijudstvo samo, nedvoumno nakazat, da se z OVP ne namerava spuščati v stvarna prerekanja, marveč hoče o odprtih vprašanjih razpravijati šeie po voiitvah - seveda v pogojih, ki jih bo ustvarit izid voiitev. S tem je ijudski stranki izpodbit kar dva važna argumenta: reformo sedanjega davčnega sistema in uveljavitev večje nepo- sredne demokracije; vprašanje je, aii bo OVP še naprej dopuščata okieš-čati svojo voiiino propagando. Za tretjo pariamentarno stranko FPO bodo bližnje voiitve pomenite prvo veiiko preizkušnjo, odkar se je na innsbruškem kongresu naravnost brutaino odvrniia od iiberaine smeri in se povsem jasno opredeiiia za nacionaino piat. Kakor trenutno iz-gieda, v novem piašču be bo več sprejemljiva za morebitno viadno koalicijo, zato se njen novi ..Fuhrer" tudi vseboij pripravija na viogo opozicijskega poiitika. Haider pa je svobodnjakom „padei na glavo" tudi v mednarodnem pogledu, saj grozi FPO izključitev iz iiberaine internacionale, ki te dni zaseda v Hamburgu. Medtem ko bo morala FPO šeie dokazati, kako je oz. bo prebavila svoj nacionalni „preporod", pa izgle-da, da se bo v političnem življenju tudi na zvezni ravni uveljavila nova sila. Razne zelene in alternativne skupine, ki so doslej sporazum o skupnem nastopu pri državnozborskih volitvah, in to pod vodstvom Frede Meissner-Blau, kije že pri letošnjih predsedniških volitvah uspela zbrati kar presenetljivo število tako imenovanih protestnih glasov. Volilni program in dokončna kandidatna lista te skupine še nista izdelana, vendar ji poznavalci političnih razmer v naši državi že zdaj prerokujejo lepe izglede: če ji uspe v kakem volilnem okraju doseči temeljni mandat, potem lahko računa z 12 do 14 sedeži v parlamentu. Med njenimi kandidati bo po dosedanjih vesteh tudi predsednik KEL Karel Smolle kot zastopnik narodnostnih manjšin v Avstriji. KPA bo tudi tokrat kandidirala v vseh zveznih deželah, ali se bo pojavila morda še kakšna druga volilna skupina, pa trenutno še ni znano. Razveseljivo vendar je, da bo volilni boj tokrat zelo kratek - saj političnih črepinj je bilo več kot dovolj že pri predsedniških volitvah, kar slej ko prej bremeni mednarodni ugled naše države. Leopold Wager in Jože Smole sta se pogovarjala o poglobljenem sodelovanju na vseh ravneh med Koroško in Slovenijo. Razgovor je potekal v odprtem vzdušju. Smoleje Wagnerja med drugim-seznanil tudi s tem, da bo koncem oktobra na Bledu kulturni plenum OF in da nameravajo nekateri izmed kulturnih delavcev ob tej priliki obiskati Koroško. Wagner pa je pripravljen se srečati z njimi. Prav tako je Smole povabil Wagnerja na razstavo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki bo od novembra naprej na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Na obisku pri koroškem deželnem glavarju Wagnerju sta Smoleta spremljala še član republiške in zvezne konference SZDL dr. Vekoslav Grmič in generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič. V odkritem in prijateljskem vzdušju so nato informirali Jožeta Smoleta predstavniki slovenskih narodno-političnih in kulturnih organizacij o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Razgovor je tekel o manjšinskem šol- stvu in o prizadevanjih manjšine s svojimi težnjami seznaniti tisti večji del večinskega naroda, ki ni aktivno vprežen v pro-timanjšinske dejavnosti. Razprava o sodelovanju z demokratičnimi silami večinskega naroda se je razvijala na podlago ocene, ki jo je strnil predsednik ZSO Feliks Wieser. Dejal je, da je v avstrijskem političnem življenju opaziti razne pozi tivne premike napram manjšinam, pa v zadnjih desetih letih na pravnem področju opažamo le negativne spremembe. V tej luči je treba gledati tudi bodoče državnozborske volitve, ki so „ene izmed pomembnejših v zadnjem času." Če bo morebitna velika koalicija Slovencem prinesla več pozitivnih ali več negativnih rezultatov pa še ni mogoče oceniti. Drugi so spregovorili o sodelovanju dela Slovencev z Zelenimi, o potrebi po nadaljnjih samoiniciativah in kulturnem sodelovanju z demokratičnimi avstrijskimi silami in v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Beseda pa je stekla tudi o koristnosti navezovanja stikov med SZDL Slovenije in koroško SPO, kar bi koroški Slovenci pozdravili, saj na ta način lahko rastejo možnosti za boljše razumevanje med sosedi. Srečanje pisateijev na Obirskem: Stvaren dintog o perečih vprašanjih Na povabiio Siovenske prosvetne zveze se je konec pretekiega tedna pri Kovaču na Obirskem zbraio 14 pisateijev in vrsta ijubiteijev književnosti iz Koroške, Siovenije in zamejske Primorske, da spregovorijo o poiožaju pisa-teija „na robu dveh kuitur". Poieg referatov in diskusij so biii na sporedu obisk Poianškovega groba, šoie in stanovanja, kjer je umetnik deiovai, iite-rarni večer ter ogied muzeja NOB pri Peršmanu v Lepeni. O srečanju pisateijev obširneje poročamo na 3. strani. Skupni siovenski kuiiumi prostor daje Siovencem v :amejs!vu moinost, da ostanejo Siovenci PREBERiTE na strani 2 Portret Vatentina Kargia, 3. kandidata Skupnosti južnokoroških kmetov 3 O Brechtu in njegovi „Ma)omeščanski svatbi" 4 Veseiica,,Gorjancev" vKotmarivasi 5 Škof Grmič in prof. Rajhman predavata na Koroškem 6 Nevarnosti in postedice radioaktivnega sevanja 8 Uspe) turnir 1. Siovenskega bitjardkiuba Prvi dan na Brdu pri Kranju in drugi dan v Ljubljani je potekalo minuli teden srečanje glavnih urednikov jugoslovanskih dnevnikov in tednikov z visokimi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Slovenije. Srečanja, na katero je vabila republiška konferenca SZDL Slovenije, so se udeležili tudi zastopniki manjšinskega tiska iz Koroške in Primorske. Pri pogovorih z novinarji so sodelovali predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, predsednik predsedstava CK ZK Slovenije Milan Kučan, predsednik mladine Slovenije Tone Anderlič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Robert Černe, podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec, član predsedstva CK ZKS dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiške skupščine Miran Potrč, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič in predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Na dvodnevnem srečanju so razpravljali o številnih vprašanjih, ki se nanašajo na Slovenijo in njeno mesto v jugoslovanski skupnosti. Pri tem so bila v ospredju razumljivo tista vprašanja, ob katerih je v širši jugoslovanski javnosti prišlo do različnih mnenj in tudi to razburjanja, čemur je bila vzrok predvsem nezadovoljiva obveščenost ali sploh nepoznavanje problemov. Prav tako pa je tekla beseda tudi o vsem tistem, kar razburja duhove v Sloveniji zaradi odnosa, ki ga do teh vprašanj kažejo v drugih republikah. Iz široke palete vprašanj, ki so jih obravnavali na srečanju na Brdu oziroma v Ljubljani, moremo v tem kratkem poročilu izluščiti le dvoje: to je skupni slovenski kulturni prostor in v tem okviru skrb matičnega naroda za rojake v zamejstvu. Pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora je obširneje pojasnjeval zlasti Ciril Zlobec, kije opozoril na tozadevni dokument, ki ga je pred nedavnim sprejela SZDL (besedilo smo v celoti objavili tudi v našem listu - op. ured ). Ciril Zlobec je dejal, da ta dokument le ugotavlja in povzema dejstva o tem prostoru, ki v praksi živi že okoli 15 let. Pojem skupnega kulturnega prostora ni koristen samo za Slovence, temveč tudi za vso Jugoslavijo, saj jo trdneje vodi h kulturnim in duhovnim tokovom Evrope, je menil Zlobec. „Ideja o tem prostoru pa tudi ni nič drugega kot dajanje možnosti Slovencem onstran meje, da ostanejo Slovenci in da torej ostanejo osveščeni, s svojo duhovno in nacionalno identiteto." Prav tako je pri pojasnjevanju politike skupnega kulturnega prostora, ki nujno vključuje tudi družbenopolitično in gospodarsko sodelovanje, tudi Jože Smole poudaril, da skrb za manjšine, ki živijo zunaj meja, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, „ni in ne more biti le stvar Slovenije oziroma matičnega naroda, ampak vse Jugoslavije - saj je ta skrb ustavno določena, in usmeritve bo mogoče izpeljati le ob stalni podpori vse Jugoslavije". Gede polemičnega pisanja o Sloveniji in ustvarjanja negativnega stereotipa o Slovencih pa je Milan Kučan poudaril, da „nam ni vseeno, če tisk postane sredstvo medsebojnega prepira, namesto medsebojnega razumevanja". Letos na Gradiščanskem: Stečanje narodnosti sosednjih deiei Tradicija vsakoietnih srečanj narodnosti sosednjih dežei, ki se je pred desetimi ieti začeia prav pri nas na Koroškem, se bo ietos nada-ijevaia na Gradiščanskem. Kakor smo v našem iistu že kratko za-beiežiii, bo ietošnje H. srečanje v času od 17. do 19. oktobra v gradiščanskem kraju Oberwart/Feisor, organizator pa je tamkajšnja madžarska narodnostna skupnost oz. Gradiščansko-madžarsko kuituro društvo. Svoje sodeiovanje so najavite manjšinske organizacije iz Avstrije, itaiije, Jugosiavije, Madžarske in Švice. Poieg poroči! o stanju in pro-biemih posameznih narodnosti bodo na ietošnjem srečanju raz-pravijaii pred- vsem o pojavih števiičnega nazadovanja narodnostnih skupin in o vzrokih, ki vpiivajo na ta razvoj. Predstavniki manjšinskih organizacij iz Avstrije se bodo sestati že dan pred mednarodnim srečanjem, da se „v ožjem krogu" posvetujejo o svojih skupnih probiemih. Portret: Vatentin Kargi Tretji kandidat skupnosti južnokoroskih kmetov „Mnč;?/ se znorn/no /z nnpnA drng/A držav, A; so dop;;.s/;7c, da so /Ha/;;'n sre;//;/: A/nc/jc zapnjf;7; svo/e An-;cd)c. Mo //o oAranjeva/ do/nača dc/ovna n;cj/a? Mo //o goj/7 s .svoj:'//; A//;cčA;/n de/o/n naravno oAo/je? /n a/; n; Ao-//c, Ja država po/naga /na/cnn; Amcfn, Ao; Ja A/net opus/; svojo Arne/Jo /n j;;Avcnc;)a nafo gre za astvarjanje ,novega' Je/ovnega znes/a?" 7aAo pre-/n/š/jaje /n/aJ/ Arne/ Va/enJn Mrg/, p. J. Jera//z Bačpr; BasAe/n jezera. Gotovo ni slučaj, da je ta podjetni kmet, ki se skupaj z ženo Marijo ukvarja tudi s kmečkim turizmom, tretji kandidat Skupnosti južnoko-roških kmetov za novembrske volitve v kmetijsko zbornico. Poznamo ga kot kmečkega gospodarja, ki zna današnji gospodarski reatnosti pogledati v obraz in se z njo spoprijeti. Svojo kmetijsko izobrazbo je Valentin Kargl dobil na nekdanji slovenski kmetijski šoli v Podravljah. Še bolj pa ga je izobrazilo delo na kmetiji, ki jo je prevzel iz očetovih rok že pred 12 leti. Kot 21-letni fant je po smrti matere prevzel kmetijo, na kateri so se že nekaj let ukvarjali tudi s kmečkim turizmom. Z vsemi svojimi silami se je Valentin Kargl osredotočil na modernizacijo in mehanizacijo kmetije, s ciljem, da jo lahko vodi sam, kajti žena je imela na skrbi turistične naloge v hiši. V tej delitvi dela sta Valentin in Marija Kargl videla odločilno podlago za to, da se lahko razvijata naprej tako v kmetijstvu kot tudi v turizmu. V kmetijstvu so bili sredi sedemdesetih let še izgledi za razvoj. Mogel si še oddajati mleka kolikor si hotel. Zato se je Valentin Kargl specializiral na proizvodnjo mleka. 9 ha obdelovalne zemlje je imel na svoji 16 ha obsegajoči kmetiji. Od tega je večina travnikov tik ob kmetiji in še nekaj polj za koruzo oz. si-lažo. Toda tudi njemu se je godilo kot številnim drugim kmetom. Uvedba kontingentov pri oddajanju mleka mu je odvzela možnosti za nadaljnjo razširitev kmetije, tudi prašiče je redil le še za domačo uporabo. Kot kmet se počuti trenutno zelo utesnjenega. Zato je bilo na dlani, da še naprej izgradi tudi turistično stran svoje kmetije. Baško jezero je blizu, imeli so turistične iskušnje, še več pa je imel Valentin Kargl posluha za sodobne potrebe turista. Ker bi bila vsaka dodatna zaposlitev turističnega osebja prevelika finančna obremenitev, so se Jerutovi odločili za razširitev svojega turističnega penziona na nov način. Turistične sobe so pregradili v udobne apartmaje z visokim standardom. S tem je odpadla zahtevna vsakodnevna gostinska postrežba gostom, na drugi strani pa je gostitelj pridobil čas za neposredni osebni kontakt in razgovor z gosti, kolikor mu to pač kmetija dopusti. Nekateri so seveda skeptično opazovali Karglove odločitve, ki so zahtevale velike investicije, toda po štirih letih oddajanja apartmajev je Valentin Kargl zadovoljen, saj ga okoli 70 % gostov po prvem bivanju v Bačah ponovno obišče, hkrati pa ti gostje ustno brezplačno širijo turistično reklamo. Celo za leta 1987 in za 1988 so si nekateri gostje že rezervirali počitniška stanovanja. Pri vsem tem pa Valentin Kargl, ki je tudi občinski mandatar občine Bekštanj, ne pozabi na svojo narodnost. Iz njegovega prospekta zvejo tujci, da se nahajajo na področju, kjer je doma slovenska narodna skupnost, z lastnimi šegami in navadami in ki ima tudi slovenska imena in označbe za kraje okoli Baškega jezera. Tudi kot kmet opozarja na narodnostni problem. „Če so kmetje primorani opustiti kmetijo in si v Beljaku poiskati delo, to ni samo socialni problem, tudi za narodnost ima to slabe posledice," opozarja. Ob tem pa se spomnimo, da položaj Slovencev v občini že trenutno ni enostaven. Predšolske otroke morajo na primer voziti v sosednjo občino, če hočejo, da jih v otroškem vrtcu vzgajajo v slovenski materinščini oz. dvojezično. Zato se bo Valentin Kargl, kot občinski odbornik še naprej boril za pravico do vzgoje v materinščini tudi v enem izmed bekštanjskih otroških vrtcev. Podprite pobudo staršev v Ceiovcu! V preteklih mesecih je ..tniciativa staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu opozorila javnost na svojo zahtevo. Z diskusijskim večerom v Mestni hiši in predvsem z uspelim ..praznikom dvojezičnosti" v Pavličevi ulici je uspela prido hiti veliko število podpisov staršev, ki za svoje šoloobvezne otroke želijo in terjajo dvojezično šolsko vzgojo. Nad 120 otrok seje doslej nabralo. Ta spisek pa še zdaleč ne zrcali dejanskega števila otrok, ki hi se - oh ustrezni šolski ponudbi - udeležili dvojezičnega pouka. Po prvem kolu obiskov pri uradnikih deželnega šolskega sveta, pri celovškem županu in nazadnje pri deželnem glavarju, so se delavci ..Iniciative" prišli do zaključka. da bo treba v naslednjih mesecih okrepiti informativno dejavnost in zbrati podporne izjave oziroma podpise med celovškim prebivalstvom. Tokrat pa se preko naših tednikov obračamo na slovenske rojake, v Celovcu, da krepko podprejo ..Iniciativo POZIVAMO vse slovenske družine s šoloobveznimi otroci v Celovcu, da izpolnijo priložene podpisne liste in je kmalu pošljejo na naslov: Tatjana Messner-Zeichen. Karavvankenhlickstralle 267/C/l, 9020 Celovec. POZIVAMO celovške rojake, naročnike naših tednikov, da se poslužijo priložene položnice in po svojih močeh finančno podpro delo naše ..Iniciative". V kratkem bomo prišli na dan s plakatom in nalepki, v naslednjih tednih pa tudi z informativnim materialom v obeh jezikih. To dosti stane. Ze naprej se zahvaljujemo vsem podpornikom in sodelavcem. Prepričani smo, da bo ob medsebojni podpori tudi celovškim Slovencem v doglednem času uspelo, zagotoviti svojim otrokom šolski pouk v materinem jeziku. Zainiciativo:T.M.-Z. Vohtve v kmetfjsko zbormco: Kdo ima voiiino pravico? Vse do danes ni vsakemu jasno, kdo ima sploh volilno pravico za vohtve v kmetijsko zbornico, ki bodo letos 16. novembra. Zato objavtjamo spisek vseh voiiino upravičenih oseb. Važno je ie, da so pred 1. januarjem 1986 dopoiniie svoje 19. življenjsko ieto in imajo izvoiiino pravico za vohtve v koroški dežeini zbor - državljanstvo pa ni važno. Upravičeni/e so: 1. ) Lastniki in lastnice kmetij (tudi gozdnih obratov) na Koroškem, če je posest veiika vsaj en hektar; 2. ) lastniki in lastnice posameznih kmetijskih in gozdnih zemljišč, če so velika vsaj en hektar in lastniki/lastnice z njimi gospodarijo na lasten račun; 3. ) zaupniki in koristniki kmetij in gozdnih obratov ter posameznih kmetijskih in gozdnih zemljišč, če presega velikost kmetij oz. zemljišč dva hektarja in če gospodarijo na lasten račun. Koristnik v tem smislu pa je tisti, ki ima pravico do donosa kmetije oz. zemljišča, ki pa so v lasti nekoga drugega; 4. ) osebe, ki na Koroškem glavnopoklicno opravljajo samostojno dejavnost v kmetijstvu ah gozdarstvu, ne da bi jih mogli prištevati kmetom, lastnikom posameznih zemljišč, zakupnikom in koristnikom v smislu točke 3.). Take osebe so npr. samostojni čebelarji, pe-rutninarji, mlekarji, . . . 5. ) zakonske žene lastnikov kmetij in gozdnih obratov v smislu točke 1.), pravtako pa tudi zakonski možje lastnic kmetij in gozdnih obratov; 6. ) vodilni nameščenci / vodilne nameščenke, ki samostojno opravljajo kmetijski ah gozdni obrat na Koroškem in zastopajo lastnika na zunaj. Važni termini Od 7. oktobra do 16. oktobra si lahko vsak ogleda seznam za vohtve upravičenih oseb. 16. oktober je hkrati tudi zadnji dan, ko vsak posameznik/vsaka posameznica lahko vloži priziv oz. ugovor. Občine pa so zadolžene, da do 7. oktobra sporočijo vsem volilno upravičenim, ah so na seznamu ah ne. 24. oktober je zadnji dan za vložitev volilnih predlogov, in to samo do 13. ure. Pred štiridesetimi !eti v Nurnbergu: Sodba v imenu čioveštva McJnnroJno joJ;'jče, A; sr/ ga jcj;av//a/;' jod/uA; j;;r;7; v;7;A;7: j;7 -A/ner/Ae, Ang/i/c. Francije in 3ov)e/-jAe zveze, je pred jdridejeiimi /eti v ViirnAergn izreA/o .sodAo rodJ/n/n predj/avniAom nncij/ične /Ve/nči/e. ZV/Aovu joJAa je A;7a izrečena v i/nena narodov, A; so je /ned drago jve;ovno vojno Aojeva/i prod nac/z/na; v /mena jvoAodo/jMAnega č/ovejiva, A/ je prav z niirnAerjAi/n proee.s'on; prod' g/av-n;7n Harij/ie/urn z/oč/ncezn nedvomno rnani/ejdra/o .svojo od/očno vo/jo, da enAra; za vje/ej oAjod; načrtovanje, pr/pravo /n izveJAo napada/ne vojne Aot z/oč/n zoper č/ovečan.s/vo. 7aAra/ v /VarnAerga so je na zatožni A/op; znaj/; vodi/ni preds/av-n/A; nacizma. Med njim; jo Aid Goring, MdenArnnner, Mite/, //eji, /čiAAen/rop in dragi, jAapno 27 ojeA, A; jo noji/e g/avno odgovornojf za z/očine, Ai jo je Jogaja/i pred in med drago svetovno vojno; 77it/erjevema namejtniAa Borrnann;/ je jodijče jodi/o v odjotnojd. Po več Aot 466 javnid jejad, Ajer jo zaj/ija/i več jto prič in preveri/; na djoče doAamen-tov, je jodijče 30. jeptemAra in 7. oAtoAra 7946 izreA/o jvojo jodAo; 72 oAtožencev je Ai/o oAjojenid na jmrt, trije na dojmrtno ječo in ojta/i na 70 do 20 /ef ječe. /VarnAer.sAi procej proti g/avnim nacističnim z/očincem je poteAa/ na pod/agi pojeAnegn jtatata, Ai je Ai/ po jtrnjniA z/očinid nacističnega režima in grozotud drage svetovne vojne izde/an z namenom, da Ai č/ovejtvo v Aodoče oAvarova/i z/oraA/ja;;ja po/i-tične moči za preganjanje in množično uničevanje /jadi, ce/id narodov. Zato narnderjA; procej ne pomeni /e enAratnega dogodAa, temveč jega njegov pomen da/eč preAo izreAu jodAe pred jtiriJejetimi /eti vje do danej in v Aodočno.st. Od taArat, Ao je Ai/ uveljavljen ta Jtatat, mora Aid namreč vjaAema Aodočema napada/ca jajno, da je Aot jprožite/j napada/ne vojne in povzročite/j vojnid z/očinov ter zločinov prod človeštva ne Ao moge/ izogniti odgovornojd in Aazni. Ušaj v mora/nem pog/edu je to jpo-znanje oAJrža/o jvojo ve/javo in četudi ni več pr/j/o do ponovitve prav-nid janAci/, je Ai/ v zadnjid dejet/etjid vjaAJo, Ai je AjerAo/i na jvetu jproži/ napada/no vojno a/i zagreši/ z/očine proti /jadem in narodom, izpojtav/jen AritiAi in oAjoJAi vjega demoArndč-nega in jvoAodol/uAnegn človeštva. 7n v tem je tudi trajni pomen narn-AeršAega mednarodnega jodišča, in je pred šdridejedmi /eti oAjodi/o glavne nac/jtične zločince. Pogted v sodno dvorano med zasedanjem mednarodnega sodišča v Nurnbergu Dežete tretjega sveta: Več medsebojnega sodetovanja Pred kratkim je zasedala v Kairu „skupina 77", ki združuje 127 dežel v razvoju. „Skupina 77" je ob koncu konference sprejela tako imenovano „2. kairsko deklaracijo", v kateri zahteva intenzivnejše gospodarsko in politično sodelovanje med deželami tretjega sveta, skupen nastop v mednarodni javnosti in preosnovo sistema svetovne trgovine; v tej zvezi naj bi se pospeševalo zlasti trgovanje med deželami tretjega sveta. Poznavalci tako imenovanega konflikta med severom in jugom (industrijske dežele na eni strani, dežele v razvoju na drugi) so že pred leti svarili, da se veča prepad med bogatimi in revnimi deželami na svetu in da je celo razvojna pomoč zabredla v slepo ulico: dobiček je imela tudi v razvojnih deželah le elita - 10 do 20 odstotkov bogatih, medtem ko so revni v najhujšem primeru umrli od gladu. Vznemirljivo je torej predvsem spoznanje, da tako imenovani „raz-voj" ni pomagal najbolj ubogim, nasprotno: potisnil jih je v še hujšo bedo. „Kako to?" se boste vprašali. Odgovor Vam bom skušala dati ob primeru iz kmetijstva. Produktivno kmetijstvo uničuje stare strukture v dežeiah v razvoju Projekti v okviru razvojne pomoči velikokrat skušajo nekritično vcepiti naše produktivno kmetijstvo v tam-kajšne strukture - ne da bi upoštevali „ceno", ki jo morajo potem plačati za ta razvoj prebivalci v deželah tretjega sveta. Tako so na primer v okviru nekega projekta s strani zahodno-nemškega ministrstva za gospodarsko sodelovanje v dolgotrajnih poizkusih ..zredili" posebno vrsto govedi, ki po eni strani preživi v klimatskih pogojih Bangladeša, po drugi strani pa daje dvakrat več mleka, kot domače bangladeško govedo. V okviru projekta so torej več takšnih ..posebnih" krav odpeljali v Bangladeš - praksa pa je pokazala, da s tem niso pomagali prebivalcem, nasprotno, škodovali so tamkajšnjemu ljudstvu: # Za govedo iz Nemčije so porabili domačini posebno veliko vode, ker so živali morali „oprhati", če je bilo vroče; problematično je to zlasti zato, ker prebivalstvo samo trpi zaradi pomanjkanja vode. # Medtem ko so domače govedo krmili s travo, ki rase vsepovsod ob poteh, so morali krmiti uvoženo govedo s posebno travo, ki so jo morali šele pridelovati; trava jim je torej vzela zemljišča, ki bi jih sicer nujno potrebovali za pridelovanje sadja in zelenjave za domačo porabo. # V času suše so morali iz Nemčije preskrbovati - domače govedo je preživelo sušo s svojimi rezervati iz deževne periode. # Vrhu tega pa ta zahodno-nem-ška ..kreacija" goveda ni bila odporna proti boleznim. Epidemije so spravile kmete ob živali, ali pa so jih prisilile, da so govedo dali za drag denar cepiti in medicinsko oskrbovati. Ob vseh teh dejstvih je jasno, da si je to posebno „nemško" govedo mogel privoščiti v Bangladešu le bogatin, ki je imel dosti zemljišč in dosti denarja. Razvojna pomoč torej v korist najbogatejšim slojem! Vmešavanje ne pomaga revnim dežeiam Tudi Andre Gunder Frank, strokovnjak za vprašanja dežel v razvoju, je v svojih delih dokazal, da je deželam Latinske Amerike vendo šlo najbolje tekaj, ko sta Severna Amerika in Evropa trpeli gospodarske krize in se zato nista vmešavali v probleme Latinske Amerike. Tudi to dejstvo kaže, da odvisnost dežel v razvoju od industrijskih dežel, od razvojne pomoči in podobnih ukrepov, nikakor ne pomaga reševati problemov teh dežel. Dežele v razvoju bodo vsebolj morale zaupati v lastno moč in medsebojno sodelovanje na gospodarski in politični ravni. -števu Pisateljsko srečanje na Obirskem: Stvaren prikaz pisatetja „Na robu dveh kultur" Razveseljivo je, da so prireditelji upoštevali tudi pobudo našega lista, namreč, da se na srečanju spomnijo tudi pokojnega pesnika Valentina Polanska. Njega so se spomnili v otvoritvenih govorih dr. Gustav Brumnik, predstavnik Društva slo-venksih pisateljev SRS Branko Hofman, vsi udeleženci srečanja so obiskali pesnikov grob, položili cvetje in se z enominutnim molkom poklonili spominu Valentina Polanška. Zatem so obiskali še šolo, na kateri je Polan-šek dolga desetletja delal kot učitelj in ustvarjal literaturo. Ogledali pa so si tudi stanovanje oz. pesnikovo literarno delavnico. Udeležence je prijazno sprejela žena pokojnika, Justi Polanšek s člani družine ter pogostila z domačo pijačo. Pisatelji so se ustavili tudi ob plošči, ki mimoidoče spominja, da je v tej šoli delal in ustvarjal Valentin Polanšek. Zaključek srečanja je tvoril literarni večer v društveni sobi SPD „Zarja" v Železni Kapli, kjer so udeleženci srečanja brali iz svojih del. Na prireditvi so predstavili tudi kaseto s posnetki pesmi Obirskega ženskega okteta, ki ga je vodil pokojni Polan-škek. S šopom pesmi so večer oplemenitile pevke OŽO, ki je tako pri pisateljih kot občinstvu našel topel sprejem. V nedeljo, predno so se zbrani pisatelji odpravili na svoje domove, so še obiskali muzej NOB pri Peršmanu v Lepeni. Ob tej priložnosti bralce obveščamo, da bodo referati, prebrani na Obiskem, objavljeni v prihodnji številki Mladja. Pisateljsko srečanje, ki ga je v dneh od 26. do 28. septembra letos organi- Občinstvo je pozorno prisluhnilo besedi in pesmi nastopajočih Kuitumo pismo iz Stovenije Ko je .se pred po/eomm' pocdmcamr v Mariboru za.scda/a „De/egaMka .skupščina Zveze pismeijcv ./ugo.sZavije /ZBV), .so pisci na konca .sprcjek .skiep, da bo nova skupščiria ZP./ septembra v Vrnjački Banji, kjer naj bi dokonead' ti.sto, česar v Mariboru niso mog/i.' izvoda novega predsedujočega v predsedstvu Z P/. Bepiember je mini/, skupščine pa ni bdo. M je mog/o bdi, saj situacija ni nič drugačna, kot je biia v Mariboru; tu predsednika niso mogd izvod-ti, ker so biia štiri repubdška oz. pokrajinska društva proti kandidaturi, ki ga je - kot predvideva statut - prediagaio .Srbsko pisateijko združenje. Sporna kandidatura Po je bi/ Miodrng Ba/ator/č, ki so ga potrdiia samo štiri društva, se pravi, da je dobi/samo poiovico potrebnih giaso v (vseb je osem), proti njemu so ga/asova/a društva .SVoveui/e, /irvat.ske. Črne Gore in pokrajine Kosovo. Po skupščini je Brdsko društvo spet prediagaio Buiatoviča za predsednika dosiej pa so se proti njegovi kandidaturi znova izrek/a že tri društva; .Siovemje, PZrvatske, pokrajine Kosovo. V Vojvodini so kot beremo v jugos/ovanskem tisku, giasovait' zanj, a se je odpor proti njemu poveča/, /z Črne gore še ni g/asu. tako se še ne ve, a/i ga bodo tam napos/ed pod-pr/i a/t ne. Zanj pa so Brdsko pisate/jsko društvo, prav tako makedonsko, bosanskodercegovinsko. Bkupščina črnogoskib pisate/jev bo v začetku oktobra, tam bodo tudi (ponovno) poveda/i, kaj misdjo o Bu/atoviču kot kandidatu za predsednika ZPJ - a/i si bodo premisZid, ad pa njegovo kandidaturo znova zavrni/i. Bniatoviča poiovtca društev odkianja, ker je daja/ izjave, ki so jib pisci razumed kot unitaristične. Zamere so tudi druge, toda njegov „unitari-zem" je zbuja/ največ reakcij. Pako je vprašanje, kako bo s (ponovnimi) vo/itvami predsednika Z/V. Oko/iščine so k/avrne, nidče ne ve, kako iz situacije, v kakršni jugos/o-vanska pisnte/jska zveza še ni bi/a. Jože Horvat zirala Slovenska prosvetna zveza -kot prireditelj sta se ji pridružila še SPD ..Valentin Polanšek" in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji - pri Kovaču na Obirskem, je brezhibno potekalo v smislu načrtovane vsebinske zasnove. Srečanje pisateljev -takšna je že tradicija - je tudi tokrat posvetila pozornost občina Železna Kapla, ko je prispele pisatelje v imenu občinskega odbora pozdravil podžupan Miha Kuchar ter srečanju zaželel uspešen potek. Iz zapisanega je razvidno, da srečanje tokrat ni bilo namenjeno pisateljem manjšinskih narodov, marveč le slovenskim pisateljem, ki delujejo „Na robu dveh kultur", kar je bila tudi generalna tema prireditve. Raz- Mladi referenti (Janez Oswa!d, Maja Haderlap, Miran Košuta in Jaša Zlobec) so presenetili z jasnimi stališči do zastavljenih vprašanj. veseljivo je, da so kot referenti nastopih pisatelji mlajše generacije. Jaša Zlobec iz Ljubljane je obravnaval vprašanje „Si lahko narod na obrobju privošči razkošje delitve na središče in obrobje?", Miran Košuta iz Trsta je svoja izvajanja naslovi! „Vloga obrobja v odnosu do središča in do sosednjih kultur", Jani Osvvald je podal referat „ Koroška slovenska literatura in avstrijski kulturni prostor" , Maja Haderlap pa je niz predavanj zaključila z obravnavo tematike ..Slovenska kulturna zavest in meje -koroška slovenska literatura in osrednji kulturni prostor". Tako so mladi pisatelji s svojega vidika osvetlili pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo v prosto- ru, kjer živijo in delujejo. Podane misli in stališča so pri udeležencih (14 pisateljev in vrsta ljubiteljev književnosti) našle močno odzivnost. To pa že samo po sebi potrjuje da mladi besedni umetniki drugače pristopajo k vprašanjem, s katerimi se srečuje-jeo v družbi, iz katere izhajajo. Tu seveda ni možno podajati obširnih vsebinskih replik posameznih predavanj in dolgih diskusijskih prispevkov. Kritična stališča pa so vsekakor bila jasno opozorilo, da pisatelja „Na robu dveh kultur" ne kaže uvrščati v kategorijo province, ampak obratno, saj prav slednji kulturnim sredinam daj nove impulze in svežo umetniško kvaliteto. Zato je Jaša Zlobec odločno pritrdil, da si Slovenci lahko privoščimo delitve na središče in obrobje slovenskega kulturnega prostora. Maja haderlap je že na začetku ugotovila, da jo misel o mejah preganja, da jo umetne pregrade motijo in ovirajo pri vzpostavljanju komunikacije zamejske umetnice z matičnim narodom, pa tudi s sržem kulture večinskega naroda. Njeno zaključno vprašanje „Ne vem, kaj je slovenstvo" zveni nekoliko provokantno a povezano z umetnico, ki se otepa okvira, v katerega jo okolje skuša postaviti, povsem razumljivo, ker ne želi biti obremenjena s tako ali podobno etiketo, ki si jo čestokrat dajemo si, ali nam jo vsiljujejo. Miran Košuta je zagovarja! potrebo zamejskih pisateljev po tesnem stiku s kulturo osrednjega slovenskega kulturnega prostora, hkrati pa dejstvo, da kot pisatelj na meji dveh kultur ne more prezirati kulture oz. literature večinskega naroda. Jani Oswald je povedal, daje naša kultura tudi avstrijska kultura, saj nastaja na avstrijskem kulturnem prostoru, vendar je odnos večinskega naroda do le te zelo mačehovski, saj jo skoraj ne zaznava, čestokrat celo načrtno prezira. Zato je tudi vprašal: Kaj pa je sploh „avstrijska kultura"? Odgovor je bil zelo jasen in kritičen: Avstrijci se bodo naposled morali dokopati do lastne nacionalne identitete. V slednjo pa bodo morali vplesti tudi literaturo oz. umetnost manjšin, ki živijo znotraj avstrijskih državnih meja. V diskusijah, ki so sledile referatom, je bilo marsikaj dopolnjenega, ovrženega ali potrjenega. Enotnega mnenja pa so bili vsi, namreč, da pisatelj na robu dveh kultur lahko prispeva mnogo k razvoju osrednje slovenske kulture in kulture dežele v kateri ustvarja, ker s svojim delom plemeniti tudi njeno podobo in ostra-njuje pregrade predsodkov, ki kore-ninijo v ostankih nacionalizma, nestrpnosti in provincionalni slepoti. Zbrani pistelji so ugotovili - zlasti koroški - da je takih srečanj odločno premalo, da bi na podobnih shodih morati obravnavati tudi medsebojne probleme, ki gotovo ovirajo bolj učinkovito delo posameznega pisatelja in koroške pisateljske druščine sploh. Na srečanju je bilo tudi povedano, da bi prihodnje obirsko srečanje vendarle morah nameniti pisateljem manjšinskih narodov, kakor je to bilo svoj čas. Kot tako je bilo deležno tudi široke pozornosti s strani mednarodne javnosti. sobota, 18.10.1986 kulturni dom loče nedelja, 19.10.1986 kulturni dom šentprimož sng „drama" ljubljana Gledali bomo enodejanko „Ma!omeščanska svatba" Če bomo koroški Slovenci v kratkem imeli priložnost, da se zabavamo ob Brechtovi „Malo-meščanski svatbi" v uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, potem se bo prikazala prava dilema Brechtovega življenjskega dela tudi trideset let po njegovi smrti: njegov sen o zre-volucioniranju družbe s pomočjo gledališča, njegov sen o novi publiki, ki se ob gledališki predstavi „kulinarično" zabava, a hkrati trezno misli in kritično presoja, se ni uresničil. Njegov sen se tudi ni mogel uresničiti, ker je njegova predpostavka napačna: dejstvo namreč, da je gledališka predstava kolektivna umetnost, samo po sebi ne pomeni, da mora tudi nujno in dosledno privesti do zrevolucionirane umetniške zavesti - gledališče pač ni tovarniška hala. Toda dovolj teoretiziranja. Brecht v slovenskem jeziku na koroških odrih: To pomeni, da se tudi Slovenci vključujemo v vrsto prireditev, posvečenih spominu tega velikana na gledališkem in pisateljskem področju, gotovo najplodovitejšega antifašističnega umetnika nemške narodnosti. In kdo bi si mislil, - da bo Koroška, tista dežela v Avstriji pravo mesto za spomin na Brechta. Saj je bil prav intendant celovškega Mestnega gledališča Herbert Wochinz med prvimi (in redkimi) v Avstriji, ki so po drugi svetovni vojni upali uprizarjati drame Berta Brechta in s tem razbili do tedaj veljavni, četudi neizrečeni sramotni bojkot Brechtovega dela na avstrijskih odrih. Bojkot, za katerega je bila odgovorna sveta trojica takratnega avstrijskega kulturnega življenja: Hans Weig), Friedrich Torberg in Gcrhard Bronncr (in še marsikateri drugi), ki so mislili, da se morajo tudi na področju kulture vključevati v hladno vojno proti komunizmu in vzhodu. Prav ti trije so tudi preprečili, da se Brecht, kakor je prvotno po vrnitvi iz ameriškega eksila želel, namreč, da bi se udomačil v Avstriji, da mu avstrijske oblasti niso hotele podeliti avstrijskega državljanstva, zato se je Brecht odločil za bivanje v Nemški demokratični republiki, v vzhodnem Berlinu, kjer je do svoje smrti leta 1956 vodil še danes znani „Theater am Schiffbauerdamm" in bil celi generaciji režiserjev in igralcev učitelj in prijatelj. Enodejanka „Malomeščanska svatba" je delo, ki ga je Brecht napisal v mladih letih, torej iz obdobja, ko je še veljal kot meščansko strašilo" (Burgerschreck) in politično še ni bil jasno opredeljen za delavsko gibanje in komunizem. Vendar se tudi že v tem komadu izraža diagnostično-ostri pregled opisanih malomeščanskih struktur - čeprav še v marsičem spominja na dadaistični izvor in meri bolj na anarhistično-cinično analizo kot v poznejših letih, ko se Brecht odloča za dosledno zrelo marksistično rešitev problemov. Zdaj, ko kulturni politiki vedo, da gledališče ne bo izhodišče revolucije in se jim zato ni treba več bati, trideset let po Brechtovi smrti, smemo upati, da bomo v bodoče morda tudi še konfronti-rani z drugimi in zrelejšimi Brechtovimi komadi. Nerazumljivo je, da celovško gledališče, ki je Brechta odkrilo kot zrelega za avstrijske odre, ko je pri tem igralo avantgardno vlogo, v letošnjem letu nima na sporedu nobenega Brechtovega dela. Zato velja vsa zahvala ljubljanskim umetnikom, da vsaj ti gostujejo v spominskem letu s komadom tega nemškega klasika 20. stoletja. Želim, da bi na Koroškem igrali v polnih dvoranah. F. Z. Gorjanci so počastiti Stanka Wru!icha Lev in miška" v Šentiipšu" Svoje prve stike s Koroško so navezati igratci tutkovnega gtedatišča Bežigrad, ko so v Ljubtjani gostovati šmihetski tutkarji z igro „Leteča žabica". Minulo nedetjo pa so gostovati v Šentiipšu z tutkovno predstavo „Lev in miška", ki je posrečena uprizoritev fabute grškega basnopisca Ezopa. Kratj živali bi rad utešit svojo takoto in sktenc požreti to in ono manjšo živat. Toda kura je spretna in ga prevara, dva zajca mu uideta z medsebojnim izigravanjem in prav tako zna mata miška zastepiti njegovo pozornost in naposted zbeži. Leva naposted ujame tovec. Ko se tovec oddatji - da bi poiskat pomagače, ki bi teva odnesti, mu miška pregrize mrežo. Lev zbeži. Torej: tudi vetika živa! potrebuje pomoč matih, ne more si jih brezobzirno podrediti. Otroci v šenthpškem farnem domu so biti kar navdušeni nad tutkovnim dogajanjem in nad dejstvom, da mora ob koncu tev ubogati miško in nabirati kotenje za zetenjavno juho, da si uteši svojo takoto. Po igri pa so si z zanimanjem ogtedovati tutke, s katerimi so poprej igrati Renata Ka-lemba, Tadeja Schweiger, Maja Kranjc in Jože Žajec. Na sobotni „Vesetici Gorjancev" pri Pušniku v Šentkandotfu se sto-vcnsko prosvetno društvo „Gor-janci" iz Kotmare vasi ni samo za-bavato ob zvokih „Fantov iz Podjune", počastito je tudi dotgotetnega pevovodjo Stanka Wruticha z Radiš. Po več kot osmih tetih je radiški pevovodja in kutturni detavec Stanko Wrutich, predat vodstvo kotmirš-kega zbora v mtajše in domače roke. Za njim namreč prevzema natogo dirigenta mešanega zbora mtadi in tatentirani domačin Joško Pack. Zato so se Stanku Wrutichu Gorjanci na tetošnji vesetici iskreno zahvaliti za njegovo dotgotetno deto. Bistrica pri Pliberku - Čtrkovče Prejšnjo soboto je bit pri nas spet vesel dogodek, ko sta stopita pred zakonski ottar dva mtada čtoveka, ki sta si data obtjubo za skupno živtjenjsko pot. Ženin Jože Part), iz znane Črnkove družine z Bistrice, je svojo izvotjenko Hermino Maček, p. d. Slamejevo. popeijat na dom h Črnku, kjer bosta skupno delita vse dobro in stabo. Poročni obred na Humcu je privabi) mnogo tjudi. Ženin pa se je na poti na Hume moral stegniti mato v žep, da si je odkupit nevesto in da so svatje - katere so „šrangovci" na več krajih zadrževati -tahko nadatjevati poročno pot. Po poročnem obredu so se svatje podali h Greinerju (Stocklnu) v Gtobasnico, da so tam nadatjevati v prazničnem razpoto-ženju ojset mtadega para. Mtadima novoporočencema žetimo na njuni skupni živtjenjski poti predvsem sreče, zdravja in zadovotjstva, združeno z žetjo, da hi nadatjevata pot svojih prednikov in stala na braniku za naš obstoj in sto-vensko besedo. ikej Prvič so Gorjanci in Wrutich navezati kontakte že teta 1977, itrkmatu se je Stanko Wrutich obvezat, da bo podpirat Kotmirčane za tri teta. Iz teh treh je naposted nastalo več kot osem tet, tako da je Stanko Wrutich slavit z Gorjanci tudi tansko 100-tetnico društva. Par sto skupnih vaj so imeti, več kot štirideset nastopov, v Kot-mari vasi, na Radišah. v Projcrnu in Žretcu, v Pliberku in Ljubtjani in še kje. Zbor je v tem času izdat tudi tastno ptoščo in kaseto. Gtavna zasluga Stanka Wruticha pa je vtem, da je s svojim požrtvovatnim delom (ki ni bito vedno prizanesljivo njegovemu zdravju) sptoh omogočit obstoj V poročito o II. detovnem posvetovanju bančnikov, ki smo ga objaviti v zadnji številki, sta se vtihotapiti dve napaki. Vabitu se nista odzvala tudi zastopnika Jugobanke iz Beograda in Ljubljane, temveč zastopnika Jugobanke in Beograjske banke iz Ljubtjane. Anton Stapernik pa ni predsednik postovodskega odbora Ljubljanske banke, temveč podpredsednik. Srečanje učiteljev 10. oktobra v Celovcu Prihodnji petek in soboto se v Ce-tovcu srečajo že 11. učitetji iz vse Avstrije. Letos bodo učitetji razpravljati na temo: „Z včerajšnjo izobrazbo v jutrišnji svet?" V petek 10. oktobra zvečer ob 19.30 se bodo učitetjem na posebni prireditvi predstavili tudi koroški Slovenci. Program obtikujejo: Jani Oswatd (branje); Teodor Domej (diapozitivi); moški kvartet iz Šent-tipša; na ogted bo tudi razstava. V soboto 11.10. zvečer ob 19.30 bo predava) o manjšinski šoti dr. Peter Gstettncr. mešanega zbora Gorjancev. Tudi ženi Miciji Wrutich je veljata zahvala, saj je vsa teta spremljata Stanka na vaje in nastope in krepita kotmirški zbor. V vseh tetih so se razvite tesne vezi med zborom in Stankom Wrutichom, ki je mtademu pevovodju žete] veliko uspeha in vztrajnosti v trenutkih, ko ne bo što vse tako kot bi si žetet. Gorjanci pa so svojemu bivšemu dirigentu žeteti, da sedaj, ko ima eno breme manj, najde tudi mato več časa za oddih in razvedrito. V ostatem je treba povedati, da te-tošnja Veselica ni imeta zaželenega obiska (pravijo, daje tetos obisk tudi drugje slabši), da pa so biti obi-skovatci ktjub temu zadovoljni, saj je bita spet prijetna domačnost. Presenečene in srečne obraze je povzročit bogati srečotov. Cartransov prispevek, udeležbo za 1 osebo pri tridnevnem potovanju Slovenskega vestnika na morje je ulovil Maksi Tschemer-njak iz Čahorč, najvišjo „živo" nagrado pa je dobil Hanzi Gasser, ki je v Bitčovs odpeljat mlado ovčico. Šolski in razredni forumi Od 1. septembra 1986 naprej velja novi zakon, po katerem se morajo na vsaki ljudski šoli konstituirati tako-imenovani razredni in šolski forumi. Namen tega je okrepiti ..partner-stvo ' med starši, učitelji in otroci. Vsekakor predstavlja ta nova določitev možnost, da se stiki in medsebojni dogovor med učitelji, starši in otroci okrepi, s tem pa je dana tudi možnost, da se na tem nivoju zboljša vzgoja otrok. Zato svetujemo vsem staršem, da se za te razredne in šolske forume zanimajo in se vanje vključijo - saj lahko tudi na tej poti prispevajo k zboljšanju skupnosti in skupnega življenja. Prodajamo stanovanjsko hišo s šestimi stanovanji - vškofičah. Interesenti naj se javijo pri Posojilnici Škofiče (tel.: 04274/2910) MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 2. oktobra 1986. Za 100 dinarjev dobite 2.50 šil. Za 100 dinarjev plačate 3.22 šil. Za100tirdobite 0.99šil. Za 100 lir plačate 1.05 šil. Za 100 mark dobite 694.50 šil. Za 100 mark plačate 710.80 šil. NSKS pri ,,vrhovnem jezdecu"! 7Addh]]rt; w odhrdo zaplrah. Wadt-het]?] (e sprejet priznane zu.srepmtke Aoroš-Ath Moren cer. Zvezovct pa že niso prt-z/Mfu. Priznana )e desnica (božja).' Vojn/a, Groer, Wadthedn, MocA, Mnotte, Grt/e, pa že Arto. Da je dvojezična vzgoja obogaiiiev Aai-inrnega proitora, je deja/ naš ..trbovn; jezdec". Po že vedel? 3aj je že neAdaj „obo-gatd" naše jnžne brate z nemžAo Andoro. Da se od podpisa državne pogodbe naprej nič ni storilo za AorosAe .Slovence, ob-žainje nas ..AonjeniA". Bo že vede/? Saj je iadi sam sedet v viadi, in ded/ diebčAe. Za AorošAe Slovence pa ni bito nobenega. Pa menda vsega /ega ni pozabit? Pri iej pozabljivosti se ne bi bito čnddi. AS/sS-ovc; pa so se spozabiti? Sama pozabljivost? Pri nas v Požn pravimo, ,,/id či sram, pa naA sirab.'" H.W. Wa!dheim spreje! priznane zastopnike koroških Slovencev... /Ve morem zamoičad, da me je močno zavito v drobovja, Ao sem minnd teden vzet Aa.š iedn/A v roAe in zvedet to novico/ Moja prva reaAcija je bita, da se me je po/asid občnteA srama, da sem AorošAt S/ovenec (grd in poniževalen občaieA/), Aoi drago pa me je obsia in me boie/a ioia-ždi mise/, da je pač treba požreti in stepo zaapaii, Anja' naši narodni voddeiji bodo že veded, Aaj de/ajo, pa bodisi da so njihova pom še taAo sArivnostna in nedoam-ijivn za „navadnega"pripadniAasiovensAe narodne sAapnosfi na KorošAem. Medtem sem prve vtise prem/ei in rezadai mojega razmiši/anja je tar /Vi me sram moje narodne pripadnosti. Ponosen sem na svoj narod, njegovo Aadaro, njegovo zgodovino. Sram pa me je majhnosti in oporiani-zma ncAarerih naših narodnih podi/Aov, Ai iz ne vem AaAšnih razlogov in z ne vem čigavim poobiasti/om neobzirno teptajo naš narodni ponos v očeh svetovne javnosti - našim Aadarnim in dragim do-sežAom ter vsem žrfvam in trpinom naše Arvave zgodovine v posmeh. Preživo mi je še v spomina predsednišAi vodim' boj, Ajer je od poAo/ov v Kozar/ pa do siazasiega snabijenja nemšAonactoMat-nih giasov Aar vreio rjave gni/obe na dan. Dragi narodi na sveta ne bodo taAo Amaia pozabiti, /n iadi pofomci dsah AorošAih S/ovencev, Ai so pod AijaAasiim Arižem amirad po gozdovih in Anceah, ne. Po „obisAa AorošAih S/ovencev pri IVaidhcima" forejnajno žedm odgovorna vprašanje, de io o/trd/du] po/diAn obed osrednjih potdtčntd organizacij AorošAid S/ovencev? Svoje grenAe misd zaA/jačajem z verzi nemšAega pesn/Aa in pošfenjnAn praha Ka.s/nerja... nie da/ji ihr so iie/sin Aen, ]/m von dem KaAao, darch den man each ztehr, aach noch za irinAen... Zdravko Hadertap ml. Lepena lesna industrija Žitara vas telefon: 04237/2525 išče Voznika z izpitom C ter Tajnico za administrativna deia Nastop stužbe takoj možen. Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov. Mladina seje odlično počutiia na Veselici Gorjancev. Popravek Prireditve Naslovni škof Vekoslav Grmič in prof. Jože Rajhman predavata o "Viogi vere in cerkve z zgodovini in sedanjosti slovenskega naroda" Petek 3. oktobra t986 ob t9.00 uri v društveni sobi v Škocijanu Prireditelja: SPZ in SPD Vinko Poljanec. Inštitut za glasbena vprašanja išče za projekt ..Medienverbund" mlade brezposelne ljudi, ki so glasbeno zainteresirani Predpogoj: trenutna brezposelnost znanje slovenskega in nemškega jezika Informacije: Delovna skupina ..Medienverbund", Universitatsstr. 82/9 III, 9020 Celovec. Gl I OVFO RAZSTAVA-MONOGRAFIJ MLADINSKE KNJIGE od 26. septembra do 11. oktobra v poslovnem času Mohorjeve knjigarne v Celovcu Odprtje razstave bo v petek 26. 9. 1986 ob 18.00 uri. CELOVEC DEŽELNO ZBOROVANJE KEL v nedeljo 5. oktobra 1986 ob 14. uri v Slomškovem domu v Celovcu Delegati z glasovno pravico prejmejo posebna vabila Prireditelj: Koroška enotna lista. ŠENTJAKOB V ROŽU ŠOLANJE za SODELAVCE KATOLIŠKE MLADINI (vera - cerkev - Bog) v soboto 4. (15.00) in v nedeljo 5. (14.00) oktobra 1986 v župnišču Šentjakob v Rožu Vodita: mag. Štefan Kramer in kaplan Pep Marketz Cena: 100 šil. Glasbena šola objavtja, da je še do 11. oktobra mogoče prijaviti se za zborovodsko šoto. Prijave v pisarni Gtas-benc šote (tet. 04222/35985) ter na Stovenski prosvetni zvezi in Krščanski kutturni zvezi. SOCfALNA PODPORA V času vse večje brezposetnosti se kar naprej dogaja, da se nekateri ljudje ne zmorejo sami preživljati. V takem primeru imajo možnost, da zaprosijo za sociatno pomoč. Kje in kako naj zanjo zaprosijo, je razvidno iz brezpiačne brošure, ki jo je v slo-venščini in nemščini izdal Žavod za socialno posvetovanje. Pri tem Zavodu je brošuro tudi možno naročiti. Naslov: Verein Sozialberatung/Zavod za socialno posvetovanje Bahnhofstr. 9/2/ til. 9020Celovee/Klagenfurt, tel.: 042 22/ 51 27 40 (ob torkih in četrtkih med 8.00 in 11.30 uro) DOM V TINJAH W v ponedeljek, 6. oktobra, oh 19.30 uri LVOD V OPERO - ELEKTRA Referent: Erwin Zak, Celovec # od ponedeljka, 6. oktobra ob 19.30 uri do sobote, 11. oktobra ob t3. uri GALERIJA TINJE RAZSTAVA STENSKIH PREPROG )Z AFRIKE # v torek, 7 oktobra, od 18. do 20. ure TEČAJ ZA SLOV ENŠČINO (za začetnike L del) Vodi: dir. Mirko Srienc Kraj: Dom v Tinjah # v petek, 10. oktobra 1986 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE SODALFLETEV BENEŠKO SLOVENIJO Vodi: žpk. Lovro Petrieig CELOVEC Otvoritev prodajne razstave del „SREČANJA SUKARJF V 86" v Modestovem domu 3. oktobra 1986 ob 19.30 uri. Razstava je odprta do 12. oktobra 1986. Otvoritev razstave slik Rf DMA BENETfKA v sredo 15. oktobra 1986, ob 20.00 v kulturni taberni „Pri Jokinu" v Cetovcu (lO.-Oktober-Str. 21). Razstava bo odprta od 15. okt. - 19. nov. GALERMA ROŽEK in memoriam BARD 1UCUNDUS (akademski stikar) Razstava je odprta do 5. oktobra t986, ob petkih, sobotah in nedetjah, od 15.do 18.ure. OBtRSKO KONCERT z ansamblom „ŠANSON !N KITARA" in s pevko MER) AVSENAK pod vodstvom svetovno znanega mojstra BOJANA ADAMIČA Prireditetj: Atpski klub ..Obir" na Obirskem Čas: v soboto, 11. 10., ob 20.00 uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Bojan Adamič je dirigent, skadatelj, aranžer in komponist filmske glasbe. Nagradno tekmovanje ,,P)anine v/ siiki" Slovensko planinsko društvo razpisuje nagradno tekmovanje pod geslom ..Planine v sliki" Vabimo ljubitetje planinske fotografije, da sodelujejo s svojimi slikami na planinsko tematiko. Fotografije naj bodo označene z geslom (Kennwort), da žirija, ki jih bo ocenjavata, ne bo vedeta za katere osebe (avtorje stik) gre. Vetikost teh fotografij mora biti enotna 20 X 28 cm. Vsak udeteženec nagradnega tekmovanja tahko sodetujc z največ petimi fotografijami. Najboljša deta bodo primerno nagrajena. Fotografije bo ocenjevaia posebna strokovna komisija. Stikovni materiat poštjite najkasneje do )0. novembra !986 na nastov: Slovensko ptaninsko društvo Cetovcc, 9020 Ktagenfurt, Tar-viser Str. 16; tet.: 042 22/51 43 00-31. Vabimo vse fotoamaterje k sodetovanju! Vodja foto-sekcijc SP!) Celovec Hanzi Rehsmann Škof Grmič in prof. Rajhman predavata na Koroškem: „S!ovenci moramo pozabiti na idejne raztike!" Ta teden prireja Slovenska prosvetna zveza skupno s slovenskimi krajevnimi prosvetnimi društvi serijo predavanj naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča in prof. Jožeta Rajhmana, ki sta po zelo uspeli lanskoletni seriji predavanj prišla tudi letos spet na Koroško, da govorita našim ljudem o vlogah vere in cerkve v zgodovini in sedanjosti slovenskega naroda. Seveda se pri tem ne omejujeta zgolj na cerkev pri Slovencih, saj je tudi cerkvena hirarhija nastrojena širše, saj se danes Vatikan v vedno večji meri razume kot odločilna instanca za razvoj krščanstva in cerkve v posameznih državah, kot tista silnica, ki hoče diktirati vsem narodom način sprejemanja krščanstva, enak ozek „model". Toda vsak narod, vsak kontinent sprejema krščanstvo na svoj specifičen način; odvisno pač od okoliščin, od konkretnih družbenih pogojev, od konkretnih tradicij itd. To je nazorno prikazal prof. Rajhman ob primeru pokristjanjevanja Slovencev. Od začetka razširjanja rimskega imperija proti severu in vzhodu, pa vse tja do 15. ali 16. stoletja je krščanstvo tudi med Slovenci le počasi prodiralo. Ojače-vati se je začelo pravzaprav šele z nastopom luterancev, ki so začeli z reformo cerkve, katera do tedaj ni imela dobrega ugleda, saj se je bil razvil fevdalizem, v sklopu katerega je cerkev poznala in priznavala dosti bolj posvetno gospodo kot pa svojo versko. V tem sklopu se postavlja seveda tudi vprašanje ovrednotenja enega glavnih pobudnikov, Primoža Trubarja, ki je prinesel Slovencem (in ne le tem) novo „vero", pa tudi prvo (in kasneje še nadaljnjih 29) slovensko knjigo in s tem zaznamoval tako začetek slovenske novoveške kulture, kakor tudi začetek naše narodne zavesti. Pa se mu vsa ta zasluženost ni priznala - vsaj s strani cerkve ne, saj je veljal kot krivoverec in postal s tem tabu ter bil zamolčan in sramežljivo prikrivan. Rajhman in Grmič pa sta v tej zvezi poudarila, da se nikakor ne velja Trubarja sramovati, temveč da ga je treba povzdigniti na odlično mesto, saj je postuliral to, kar je bilo v narodu že živo. Grmič pa je predvsem izpostavil tudi to, da je tudi uradna cerkev danes le tudi že priznala Trubarja. Narod - vera - cerkev Naslovni škof pa se je posvetil predvsem sklopu narodnost - vernost - cerkvenost, razlagal ga pa je na primeru vloge vere in cerkve pri Slovenk cih v času med obema vojnama. Te tri vrednote, tako Grmič, lahko uspevajo le v medsebojnem stiku, ki pa je lahko harmoničen, ali pa sporen. Kot izhodišče je podkrepil Vodnikovo tezo, da je narod pri tem osnova, na kateri šele moreta zidati cerkev in krščanstvo. Zato pa morata vera in cerkev priznati tudi narod in narodno kulturo. Obratno oz. hkrati pa le tako lahko dobi cerkev v določenem narodu tudi svojo posebno podobo. Iz vsega tega pa je izvil Grmič tudi logični izsledek, da je s tem torej tudi narodno izdajstvo greh. To pa ne le zato, ker narodni odpadnik odpade tudi od Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič vere, temveč zato, ker raznarodovanje pobija tudi vero. Če hoče cerkev živeti zunaj svojega naroda, se že sama izključuje", tako je povedal Grmič, „ker s tem preprečuje oznanjanje evangelija. Saj so katoličani del svojega naroda, zato pa so za svoj narod tudi odgovorni. In povsem važno je spoznanje, da gradijo narodno kulturo tako verni, kakor tudi neverujoči. V tem sklopu pa vera ni ovira, hkrati pa tudi še ne dokaz, da delaš za svoj narod." Za čas med vojno je Grmič poudaril, da so Slovenci pokazali poseben pogum, in da so jih podpirali v tem narodnoosvobodilnem boju tudi duhovniki. Kot primer je navedel Primorsko, kjer je mnogo duhovnikov najtesneje sodelovalo z narodnoosvobodilnim gibanjem. „Mnogo je bilo takih Bevkovih Čedermacev, da spomnim le na primorskega škofa, ki pa je bil odstavljen od Vatikana". Jasno, saj seje bilo vrhovno cerkveno vodstvo že aranžiralo z italijanskimi fašisti, pozneje pa tudi z nemškimi nacisti. „Tudi na Koroškem je bilo več junaških duhovnikov, ki so se postavili za svoj ogroženi narod, večje bilo takih Vinko Poljancev. In prav zaradi nastopa in pristranosti takih duhovni- kov so ljudje našli k veri, saj so našli v duhovnikih podporo za svoje narodne težnje." Za področje današnje Jugoslavije pa je orisal napake uradne cerkve, pa' tudi posameznih duhovnikov ob primeru Slovenske ljudske stranke, ki se je vse premalo zanimala za socialna vprašanja, notranji minister - duhov-, nik Korošec - pa je še zraven zasledoval vse socialiste in komuniste. Zato . so se začeli najprej oddaljevati . krščanski socialisti, ki so se organizirali nato predvsem na sindikalni ravni. Vsi duhovniki pa, ki so sodelovali s krščanskimi socialisti, pa so s strani uradne cerkve utrpeli hudo škodo in zasledovanje. Tako je postala od duhovnikov vodena Slovenska ljudska stranka vedno bolj klerikalna in fašistoidna, ljudje pa so se odvračali od nje in tako zapuščali vero zaradi politike." Vera in politika Politiko pa moremo pojmovati na dva načina: v smislu strankarske opredelitve, ali pa kot prizadevanje za pravičnost, enakopravnost in preprečevanje uboštva. Po Grmiču opredeljevanje za eno ali drugo stranko ne sodi v območje cerkve („To je zadeva vsakega posameznika. Za kristjana pa velja, da se mora spraševati, kje so tiste možnosti, da se dosežejo čim popolnejše družbene razmere!") Toda povsod tam, kjer gre prav za uresničevanje tega načela, da ubogih ne bi bilo, pa se Cerkev in kristjani ne morejo odpovedati svoje naloge. Grmič je dostavil: „Tako aktivno vključevanje cerkve, duhovnikov in kristjanov pa je danes potrebno na primer v Latinski Ameriki, kjer gre res za to, da se v smislu evangelija postavimo jasno na stran ubogih!" Pri tem je treba upoštevati pač še dejstvo, da je narod osnova, sestavni del tega pa so tako verni kakor tudi neverujoči. „To je pač prav tako kakor z enotnim slovenskim kulturnim prostorom. Tudi tu je potrebna zavest, da ta enotnost ni pomembna le zaradi tega, ker zajema Slovence to- in onstran meje, temveč ker združuje ljudi različnega mišljenja, različnega svetovnega nazora. Slovenci bomo morali pozabiti na idejne razlike, ker ni važno, kaj veruješ, temveč to, kaj si!" *** Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič in prof. Jože Rajhman predavata danes še ob 19. uri v društveni sobi v Škocjanu. Predavanje organizira skupno s Slovensko prosvetno zvezo domače društvo SPI) Vinko Poljanec. Jubilej predsednika SPZ Predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris je te dni obhajal 40. rojstni dan. To, kot sam pravi, ni pomembno število let, da bi človeka posebno častili. Vendar je Izvršni odbor SPZ na seji izvršnega odbora predsedniku Tomažu k življenjskemu jubileju čestital in mu v znak hvaležnosti za njegovo delo v okviru naše narodne skupnosti izročila delo slikarja Draga Druškoviča. Tajnik dr. Janko Malle je ob tej priložnosti dejal, da je Tomaž Ogris eden izmed tistih delavnih funkcionarjev, ki odkrito povedo svoje mnenje, zato ga posebno cenijo tudi sodelavci v okviru SPZ, zlasti uslužbenci, saj je Ogris prav s tem ustvaril zelo tovariško vzdušje, kar se seveda odraža tudi pri napredku dela naše osrednje kulturne organizacije. Tomaž Ogris je v svoji zahvali dejal, da darilo sprejme kot odraz dobrega vzdušja in da bo po svoje prispeval k temu da bodo osebni odnosi med sodelavci kolektiva SPZ postali še boljši, saj dobro vzdušje prispeva tudi k boljši uresničitivi zastavljenih ciljev. Tomažu Ogrisu tudi uredništvo Slovenskega vestnika za 40-letnico želi vse najboljše. Umrta je Leni OMpic-Marica Včeraj smo se na pokopališču v Podljubelju za vedno poslovili od Le-nijo Olipic-Marice, znane bivše koroške partizanke in funkcionarke AFŽoz. ZSŽ. Leni Oiipic-Marica se je rodila 26. 11. 1897 v Svetni vasi. Z možem Urhom, ki je v partizanih nosil ime Peter, je živela na majhnem posestvu v Trnju pri Kapli ob Dravi. Mož Urh je bil zaposlen v tovarni v Borovljah, kjer se je kot delavec že pred vojno udejstvoval v delavskem gibanju. Tako sta oba - Urh in Leni že leta 1928 postala člana KPA. Zato sta se tudi močno zavzemala za pravice svojih rojakov - svojega naroda. Ko je v deželi zavladal fašizem, sta se takoj vključila v uporniško gibanje. Pri Olipicovih v Trnju so se začeli oglašati partizani že v jeseni leta 1943, ki so postavljali zvezo proti Ziljski dolini. Pri Olipicu so se shajali znani borci kot Dušan PirjevecAhac, Stane Runko-Mišo, dr. Janez Kmet in drugi. Urh in Leni Olipic sta s svojo požrtvovalnostjo podpirala partizane. Ko je na domu postalo prenevarno, sta se Urh in Leni priključila partizanski vojski. Leni je bila v partizanih od leta 1944 dalje. Z možem Urhom sta skupno z avstrijskimi partizani delovala na pobočjih Žingarce. Ob napadu policije na njihov bunker je bila Leni oz. partizanka Marica ujeta in prišla v gestapovski zapor v Celovcu, kjer je do konca vojne prestajala velike muke, saj so s partizanskimi jetniki grdo ravnali. Ko sta se Leni in Urh leta 1945 vrnila na svoj dom, sta zvedela, da je edini sin Vili tik pred osvoboditvijo padel kot partizanski kurir. Težko ranjenega je ujela policija, ki ga je na poti v Borovlje ustrelila. Vest o smrti njunega sina je oba Olipicova, zlasti mater Lenijo, močno prizadela, vendar sta to bolečino junaško prenašala. Takoj sta se spet vključila v delo naših narodnih organizacij. Leni je bila tudi več let predsednica AFŽ in dolga leta funkcionarka Zveze slovenskih žena v Celovcu. Lenijo Olipic-Marijo bomo kot odločno borko za pravice ponižanih, dobro ženo in zavedno Slovenko ohranili v trajnem spominu. Teden žive zgodovine protifašističnega odpora S koncertne turneje Koroškega partizanskega pevskega zbora po Srbiji in Bosni 3 V oktobru je začel izhajati list Borba, ki je v svoji uvodni številki pozval vse jugoslovanske narode k organizirani borbi proti fašizmu. V tej številki je za slovenski narod izrecno poudarjeno, naj v svoje vrste organizirajo tudi vse zamejske brate, Slovence v Italiji in koroške Slovence, ki naj s skupno dosežejo Zedinjeno Slovenijo. Proglas Borbe v oktobru 1941 je torej tudi odločilno vplival na razvoj upora na Koroškem. Tudi v tem smo povezani. Po 25. novembru se je začela zaključna ofenziva. Glavni štab je odločil umik partizanskih enot, civilnega prebivalstva, ranjencev preko Zlatibora proti Bosni v Sandžak. Da jim sovražne sile ne bi zaprle poti iz severozahoda, jih je na Kadinjači ščitil Užiški delavski bataljon. Sestavljali so ga predvsem delavci, prostovoljci, ki so zadnji dan bojev 29. novembra obranili prodiranje Nemcev, omogočili planirani umik, a za to darovali svoja življenja. Le nekaj preživelih so priče te herojske bitke uži-ških delavcev. Veličastni spominski park na Kadinjači je danes le skromna oddolžitev prostovoljnemu žrtvovanju narodnega heroja -Delavskega bataljona. Po obisku Kadinjače smo se ustavili še pred gimnazijo v Titovem Uži-cu, kjer nam je Matjaž pripovedoval o ustanovitvi Slovenske čete Ivana Cankarja, nato pa smo si ogledali muzej Užiške republike, tunele, kjer so izdelovali in hranili orožje za širše področje partizanskega odpora. V pozdravnih besedah na večernem koncertu nam je predsednik užiških borcev dejal: „Zapojte bratje, zapojte v svojem jeziku, kajti v naši domovini se poje v vseh jezikih!" Mnogo, skoraj preveč je bilo za naš tretji dan turneje, zato smo po koncertu kmalu odšli k počitku. Potrebovali smo ga, kajti naslednji dan nas je čakalo dolgo potovanje skozi Bosno. Zjutraj je naša delegacija opravila še protokolarni obisk pri predsedniku občine, ki pa ni bil le formalen, saj so nas tam pričakali vsi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Predstavili smo jim našo problematiko, o kateri so dobro informirani, spregovorili pa smo tudi o vključevanju naše dejavnosti v enoten slovenski kulturni prostor, ki je v zadnjem času pri nekaterih krogih neko- liko sporen v odnosu do jugoslovanskega. Še prisrčno slovo izpred hotela in nasvidenje prijatelji iz Užiške republike! Potovanje skozi Bosno ponosno Bosna in Hercegovina je jugoslovanska po velikosti tretja republika. 500-letno suženjstvo pod Turki in 40-letno vazalstvo pod Avstroogrsko je pustilo globoke sledove, ki jih je opaziti na arhitekturi, pri cerkvah in džamijah, v nacionalni heterogenosti, etičnih in geografskih imenih in še kje. Predvsem pa so se zgodovinske posledice odražale v gospodarski razvitosti, bolje rečeno zaostalosti. Bosna je v zgodovinskem pogledu začetek-povod L svetovne vojne, ki jo je sprožil atentat v Sarajevu, tu so bile največje sovražne ofenzive v 2. svetovni vojni na jugoslovanskih tleh: Kozara, Neretva, Sutjeska, z Bosno pa je Avstrija povezana tudi danes preko pozabljivega spomina sedanjega predsednika. Ta Bosna nas je pozdravila z vso svojo lepoto dolin in kamnitih hribov s osamelci in viharniki, z ozkimi soteskami in deročimi vodami, s tuneli in mostovi. Veličastna stvaritev narave, in človeka, ki jo je znal podrediti ne da bi jo iznakazil. Po dobrih cestah potujemo do Višegrada. Tu je bila naša prva postaja. Tu je znameniti Andričev most, kakor ga imenujejo danes zaradi romana Iva Andrica Most na Drini, za katerega je prejel Nobelovo nagrado. Nekoč je bil ta most bolj most Mehmeda Sokolovi-ča, znamenitega arhitekta, ki so ga Turki kot otroka ukradli iz teh Krajev in ga v svojih šolah v Carigradu naučili arhitekture. Kot janičarja so ga poslali v Višegrad, da bi vodil dela pri izgradnji mostu preko Drine. Zbrali so ogromno število raje (brezpravnega ljudstva) in z velikimi žrtvami gradili ta most kot prometno povezavo notranjosti osmanskega cesarstva z morjem, z Dubrovniško republiko. Prisila rodi odpor, tako so se upirali tudi tu. Ponoči so se skupine pripeljale po Drini in porušile, kar so zgradili podnevi. Zato so Turki uvedli strašne kazni. Postavili so ošiljene kole na katere so natikali žive upornike, ki so v groznih mukah počasi umirali. (Madtdjftvmje v prdtodnji de v. J Veličastni spomenik žrtvam na Sutjeski Foto: Franci Polzer Nekaj navedb o radioaktivnosti in njenih posiedicah O matokaterem naravnem pojavu vedo tjudje tako ma!o kot o radioaktivnosti, kar seje posebej izrazito pokazaio pri černobiiski jedrski katastrofi. To ni presenetijivo, kajti tu gre za sevanje, ki ga ne moremo zaznati z našimi čutiti, torej ga ne moremo videti, ne stišati, niti vonjati in ne okusiti. Ves živi svet z tjudmi vred je naravni radioaktivnosti izpostavtjen že od nekdaj, kajti nekatere naravne prakamnine, npr. granit in rudnine (npr. uranova ruda) vsebujejo kemične etemente ati prvine, ki sevajo. V območjih, kjer so matične kamnine, iz katerih v dotgih obdobjih s preperevanjem nastane prst, graniti, je naravno radioaktivno sevanje večje kot v območjih, kjer prst nastaja iz mtajših usedtinskih kamnin, apnencev in dotomitov, kot je večinoma, razen Pohorja, pri nas. Do teta 1945, ko so Američani vrgli prvi dve atomski bombi na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki in dokler jedrske velesile niso začele delati raznovrstnih poskusov z jedrskimi bombami, je bilo naravno radioaktivno sevanje sila majhno. Značilnost eksplozij jedrskih bomb pa je, da spravijo v ozračje velike količine umetnih radioaktivnih delcev, ki ravnino naravne radioaktivnosti sorazmerno. zelo povečajo. Radioaktivno sevanje je v bistvu preobrazba atoma neke prvine v atom neke povsem druge prvine. Pri tem procesu pa atom prve prvine oddaja gama žarke. Bolj pravilno je, če rečemo, da oddaja subatomski delec, ki mu le zaradi lažjega razumevanja pravimo gama žarek. En žarek, ki izseva v eni sekundi, je en becque-rel (enota, poimenovana po francoskem fiziku Antoineu Becquerelu 1852 -1908, ki ga štejejo za odkritelja radioaktivnosti). Fiziki uporabljajo še dve večji enoti. En milijon becque-relov je en rutherford, po angleškem učenjaku Ernestu Rutherfordu (1871 - 1937), ki je prvi razcepil atom. 37 milijard becquerelov ustreza vrednosti ene curie, po poljsko-francoski znanstvenici Mariji Curie-Sklodow-ski. O mejah nevarnosti se mnenja raziskovaicev raziikujejo. Mleko je v dneh po černobilski katastrofi vsebovalo v litru nekaj sto be-cquerelov. O mejah nevarnosti se mnenja raziskovalcev razlikujejo. Nekateri jo postavljajo pri 2000 be-cquere!ov, drugi pri mnogo manjši vrednosti. Toda to je zelo varljivo. Zakaj? Gama žarki so nevarni, ker napadajo telesno tkivo in povzročajo spremembe v genih. Nekatere teh spre-meb povzročajo rakasta obolenja. Za bolezni, ki so posledica radioaktivnega sevanja, je praviloma potrebno veliko gama žarkov. Že en sam gama žarek naj bi lahko povzročil raka. Čim več žarkov seva skozi človeško telo, tem večja je možnost, da bo en sam žarek lahko škodljiv. Vendar moramo vedeti, da je ta možnost sila majhna. S černobilsko katastrofo je prišlo v ozračje in nato razširilo po svetu dodatno radioaktivno sevanje, nekaj dni po izbruhu tolikšno, kot sto hiro-šimskih bomb. Domnevajo, da naravno radioaktivno sevanje ni škodljivo, kajpak je to le domneva. Seveda ga ni mogoče odpraviti. Vsaka skala, vsaka rastlina, vsak vdih zraka vsebuje nekaj radioaktivnih atomov. Nekateri viri radioaktivnosti so bolj nevarni kot drugi. Najbolj nevaren naj bi bil granit s pogorja Cornwall na Škotskem. Povsem verjetno je, da ta naravna radioaktivnost povzroča del milijonov rakastih obolenj, za katerimi zbolijo ljudje. Vendar doslej še ni uspelo, da bi statistično ugotovili posebne vrste rakastih obolenj ali večji obseg le-teh, ki so jim izpostavljeni prebivalci Corn-walla, saj so vplivi skoraj nemerljivi. Koliko dodatne radioaktivnosti je povzročila černobilska katastrofa? Odgovor je odvisen od oddaljenosti od kraja nesreče, od vremena, kajti dež spira iz oblakov radioaktivne atome, in od moči sevanja. Ko pijemo mleko, použijemo nekaj radioaktivnih atomov, ki jih je krava zaužila v sorazmerno velikih količinah na paši ali z zeleno krmo. Zato se ne moremo zadovoljiti s prej omenjenimi merskimi enotami za radioaktivnost. Meriti je treba količino radioaktivnih odmerkov, skratka radioaktivne doze. Za to je enota rentgen (po nemškem fiziku Wilhelmu Konradu Rontgenu 1845 -1923, ki je odkril X žarke) in je količina sevanja, ki jo povzroča 0,258 coulombov (po francoskem fiziku Charlesu Augustinu de Coulombu 1736 - 1806, ki je odkril zakonitosti električnih sil) električnega naboja na kilogram suhega zraka. Na isti način se z radi in grayi (L. H. Gray 1905 - 1965), en rad je 100 grayev, merijo učinki doziranja na en kilogram kakršnekoli snovi v youlih (po angleškem fiziku Julesu Pres-cottu Jouleu 1818 - 1889). Toda tudi to še ne pove vsega, saj ni upoštevano dejstvo, da imajo različne vrste sevanja različne učinke na žive organizme, tako zaradi moči prodiranja kot zaradi količine oddane energije. Zaradi tega so se znanstveniki sporazumeli za novo mersko enoto rem, ki ustreza ekvivalentu rentgenskih žarkov na osebo. En rem ima enake biotične učinke kot en rentgen X-žarkov ali 8 milijard becquerelov. Da bi dobili še natančnejše definicije, si nekaj let poskušajo ugotoviti, kaj povzroči majhen odmerek sevanja (10 w level radiation) v organizmu, pogosto z več desetletnim časovnim zamikom. To pa je skrajno naporno delo, ki le počasi napreduje. Sevanje manjša stabilnost celic Kajti nevidno sevanje, ki nastane pri razpadu radioaktivnih prvin, na izredno zapleten način vpliva na presnovo celic. Pri njihovem poletu skozi telesna tkiva izstrelijo subatomski delci - žarki vedno znova elektrone iz molekul, ki so jim na poti - proces, ki manjša stabilnost celic. Poškodovane molekule razpadejo v tako imenovane proste radikale. Ti pa so neke vrste kemične škarje, ki razrežejo druge molekule in pri tem prekinejo cele verige reakcij ali jih preusmerijo v napačno smer. To ni nujno posebno nevarno, dokler se dogaja v telesnih (samot-skih), torej nespolnih celicah. Hudo nevarno pa postane, če te zelo agresivne molekulske ruševine napadejo center za uravnavanje celic - dezoksi-ribonukleinsko kislino (DNA) v celi-škem jedru. V velemolekuli DNA, ki je narejena kot zavita mornarska lestev iz vrvi, so kemično vezane -nakopičene (kodirane) vse dedne informacije in celoten načrt za presnovo celice. Raziskali so že, kakšne §e pred jesenskimi državnozborskimi votitvami bodo v partamentu sklepati kdaj in kako bodo demontirali jedrsko elektrarno v Zvventendorfu. znanstveniki prizadevajo opustiti uporabo rema v prid nove merske enote sieverta (po nemškem fiziku Rolfu Maximillianu Sievertu 1896 -1966, ki je svoje raziskave usmeril predvsem v meritve radioaktivnosti), pri čemer ustreza en sievert 100 remom. Sievert in rem sta torej tisti merski enoti, ki ne merita stopnje sevanja, temveč nakopičen (0) odmerek (dozo) sevanja. Številni ljudje prejmejo na leto približno 0,2 rema (dve tisočinki sieverta), kar lahko glede nevarnosti za nastanek rakastega obolenja primerjamo s pokajeno cigareto vsakih deset dni. Splošna ocena, koliko sievertov oziroma remov smo dobili zaradi černobilske nesreče, je skoraj nemogoča. Ljudje na območju nekaj kilometrov od reaktorja so v minutah dobili več sievertov in so gotovo zelo priza- . deti. Mi, ki smo oddaljeni precej več kot tisoč kilometrov, smo najbrž bili izpostavljeni dvojni količini radioaktivnega sevanja, ki ga štejemo kot normo za desetdnevno obdobje. Ob koncu leta bomo imeli nekaj dodatnih stotisočnik sieverta več kot prej. Po izračunavanjih hamburškega ministra za okolje Fritza Vahrenholta je na vso ZR Nemčijo padel le en gram radioaktivnega joda. Vendar je ta gram sestavljen iz 1(P' (t.j. 1,000.000.(lOd.OOO.()()().()()().()()()) atomov. Za vsak kvadratni meter pomeni to povprečno padavino 10'° ali deset milijard atomov, kar ustreza 2000 becquerelom. Pri tem so imeli Nemci še srečo. Po ocenah družbe za varnost reaktorjev je vseboval nesrečni černobilski reaktor 250 kg raznih radioaktivnih snovi, od tega 640 gramov radioaktivnega joda. To nam ponazarja, kakšno škodo lahko povzročijo tako nepredstavljivo majhne količine radioaktivnih snovi. Da lahko že majhni odmerki sev-naja povzročijo nevarne in trajne zdravstvene poškodbe, so znanstveniki dognali šele sčasoma. Vendar že poškodbe povročijo prosti radikali na molekulah DNA. V skrajnem primeru razbijejo lestev DNA tako temeljito, da od nje ostane le še drobir. Pri manjšem sevanju so poškodbe bolj diferencirane. Včasih se vzporedni lestvini vrvi tu in tam razkleneta, včasih se prečke na lestvi kemično spremenijo ali razkrojijo. Kot pri številnih drugih pojavih, znanstvenikom tudi tu še marsikaj ni jasno, nekatera dognanja pa celo že precej dolgo izrabljajo. Celice z razdrobljeno DNA hitro odmrejo. Ta učinek že dolgo izrabljajo pri obsevnaju rakastih tkiv. Toda tudi silno majhne napake v dednem'besedilu DNA so lahko usodne, ker vodijo do nepravih encimov, napačno zgrajenih beljakovin, ki zmedejo presnovo celice. Ker se napaka v besedilu DNA pri delitvi celice (mitozi) podeduje in se vedno znova podvoji, se količina nepravega encima neprestano povečuje, dokler ne doseže kritične meje in postane nevaren vzrok bolezni. Kolikor hitreje se celice delijo, toliko hitreje se širi okvara genov in s tem motnje v celični presnovi. V tem je morda vzrok za pogost nastanek levkemije po obsevanju. Krvne celice se namreč obnavljajo posebno hitro. Nadaljnji opis učinkov sevanja bi nas zavedel v hude podrobnosti, zato ga opuščamo. Sevanje in rastiine in živaii Morebiti pa ni odveč omeniti, da rastline, na katere padejo radioaktivni delci, v svojem uspevanju niso prizadete, seveda če raven sevanja ni prevelika. Letos so številni ljudje menili, da je bukove gozdove prizadelo radioaktivno sevanje. V resnici pa jih je napadel hrošček (Rhynchae-nus fagi), katerega ličinke kot listni zavrtači izjedajo liste. Ta hrošček pa se pojavlja v obliki prerazmnožitve zelo redko, na več desetletij, in še to le v nekaterih območjih. Zato večini ljudi letošnji pojav sploh ni bil znan ali pa je bil že pozabljen in so ga pripisali černobilski radioaktivnosti. Na mestih, kjer sta padli prvi jedrski bombi, se zdaj razprostirajo lepi parki. To seveda nič ne pove o nevarnosti obsevanih rastlin za ljudi in živali, kijih uživajo. Za ponazoritev razmer po Černobilu in raziskave sevanja pri živalih je zelo zanimivo delo Nemške družbe za raziskave sevanja in okolja v Neuher-bergu pri Munchnu. To je ustanova s 1500 zaposlenimi in jo z 90 % financira nemška zvezna vlada, z 10 % pa bavarska deželna vlada. Leta 1984 so na eni kravi začeli z „analizo prenosa radionuklidov v hrani". Presnovo krave so raziskovali glede sevanja po najnatančnejših znanstvenih metodah, od sprejema hrane do iztrebkov. V močno krmilo so ji dnevno dodali štiri tablete iz stisnjenega sena, v katere so v jedrskem inštitutu v Julichu dodali natančno 1000 becque-relov radioaktivnih cezija 137, kobalta 60 in mangana 54. Trikrat tedensko so tabletam dodali še krepak obrok 37.000 becquerelov joda 131. V začetku poskusa so še razmišljali, da bi kravo vsak dan vozili na merjenje sevanja vsega telesa v sosednji inštitut, v vozilu, ki ne bi prepuščalo sevanja, da ne bi ogrožali okolja, toda to ni bilo potrebno. Izmerjene vrednosti sevanja v Kritični znanstveniki informirajo Po /:afa.stro// v Černo/J/M smo mora/; Mgo/ov/fZ, Ja /e znanje //M J/ o fem, %ar .se Jogaja v zvez/ z raJ(oa%JvnJn;' proces), grozno p)o $ (0 O (C O 1^**. C Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a): (ime in priimek) (naslov) (pošta) Drucksache Tiskovina P. n. VESTNIK Postfach/poštni predal 408 9021 Kiagenfurt/Cetovec Nenavaden go! odtočit tekmo v Ptiberku: SAK po ponovni zmagi spet četrti! i^, ....... < ^ JS- f ^ Stovenski atietski ktub je na tujem tudi po derbiju s Piiberkom ostai neporažen. Podobno kot iansko teto, se Piiberčani z igro SAK niso znati spoprijazniti. Spet so podiegti stovenski enajsterici, čeprav so biii dotiej edino neporaženo moštvo v koroški tigi! Tekma Ptiberk - SAK je bita nevarno streljati na vrata SAK. derbi 9. kota. Na majhnem, a tepem pliberškem igrišču se je zbrato btizu 1000 gtedatcev. večina teh je navijata za domačine, ki so na vsak način hoteti zmagati. Toda igratci SAK so prekrižati Ptiberčanom te račune, saj je SAK zaigrat nepričakovano borbeno in samozavestno. Na začetku je spopad potekat žeto mirno, nobeno moštvo ni tvegato preveč. Stedita pa je že kar vseod-točitna akcija. V 15. minuti je Marjan Velik izvedet kot. Žogo je silovito podat pred nasprotnikova vrata, kjer je domači vratar Mat-schek neodločno in nesrečno posredoval. Od njega samega se je namreč žoga odbita v got, nikjer ni bito kakega igralca SAK! Kdo bi si mistit, da bo veliki derbi odtočit tako kuriozen zadetek. Vsekakor pa got tekmi nikakor ni škodovat, saj je v tem hipu bilo konec taktiziranja. Ptiber-čani so prevzeti ofenzivo, SAK pa se je spretno branit. Prvo pritož-nost za izenačenje je zapravit Hutter, ko je streljat visoko preko gola. Takoj po odmoru se je Lie-snig znašet na enajstmetrovki v žeto ugodnem potožaju, a prav-tako ni zadet gota. Končno so Skoff, Gotautschnig in Konig te vendar je bit Ljubiša Datanovič tokrat nepremagtjiv. S čudovitimi paradami je navdušit vse gtedat-ce, domače nogometaše pa hkrati spravit ob živce. Pa tudi zadnja taktična poteza trenerja Ptiberčanov Jerneja ni uspeta: postat je branitca, tegio-narja Djuroviča, v napad. Toda tudi on napada Ptiberčanov ni poživit. Nasprotno: naenkrat je SAK v protinapadih prišel do treh Odlični Datanovič spet hrani zretih priložnosti. Največjo je imet Luschnig, ki je streljat mimo praznega gota. Potem je bito končno tako dateč: sodnik Ctermont, razen nekaterih površnosti žeto konsekventen in korekten, je pokazal na sredino in s tem dat zaključni znak. To je bita druga zmaga SAK v Koroški tigi proti Ptiberku, drugič po vrsti na ptiberških tleh. Tamkajšnji trener, Cetovčan Watter Jernej, se je po porazu izkazat kot štab poraženec. Kaže, da mu polomija proti SAK nikakor ni hoteta v gtavo: „Ne razumem, da ima SAK proti nam vsako teto toliko sreče." Trener SAK Jagodič pa je po tekmi rekel: „SAK je osvojit obe točki po kurioznerft avtogotu, vendar si je uspeh v cetoti gledano zastužit. Zgteda, da je Pliberk za SAK neverjetno dober teren!" Po osmih tekmah se je v moštvo spet povrnit Kristijan Wotbt in se na mah vživet. V ostatem je težko izvzeti enega od igralcev, ker so se vsi pokazali z najbotjše strani, na četu uspešnega moštva pa je bit prav gotovo izvrstni vratar Datanovič. Postava SAK: Datanovič; F. Sadjak, Štern, Čertov, A. Sadjak; Kreutz, Ramšak, Wotbt; Vetik, Pihorner, Luschnig (Menjava: Hobet, Wieser, Jagodič). $AH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH SŠZ Cartrans ! na 3. mestu Po 2. kotu v 1. razredu-vzhod so samo še 3 moštva neporažena! Wietersdorf H (15 točk) se je z visoko zmago v Železni Kapti povzpet na vrh lestvice, sledita mu WAC H (14,5) in SŠZ Cartrans t (12). Konec lestvice zasedata ODK Cetovec SŠK „Obir" (1,5), vendar sta obe ekipi šele enkrat nastopite. Obe presenečenji drugega kota sta biti v Celovcu: ODK, ki se poteguje za nastov prvaka, je podtegta ekipi ESV 11 iz Šentvida 2:6. z istim izidom pa je ASK 111 premagat ESV s 7:1)! Kaj pa slovenska moštva? - V Kapti je Justin Potanšek (1943) s črnimi figurami premagal deželnega mtadinskega viceprvaka Hetfrieda Wernigga (1963); SŠZ Cartrans I pa je v Gospe Sveti slavila prvo ekipno zmago, namesto botnega ravnatetja Ferma je tokrat igrat mag. LauBegger. SK Gospa Sveta tt - SŠZ Cartrans t 3:5 Pichter- Gatiob remi, Ogris - F. Ruiitz remi. Perchinig - Živkovič 0:1, Hammerte -LauBegger 1:0, Sommer-H. Ruiitz 1:0, Karner - Amrusch 0:1, Kogier - Koiter 0:1, Stuhibacher - Lukan 0:1. 3.razred SŠZ Posojiinica Biičovs IH -PSV/HSV Cetovec H 2:3 Reichmann - Stromberger 0:1, Gašpar Ogris-Martič - Fischer 0:1, Hanzi Gasser -Hott 0:1, Kernjak - Szatawyio i :0, Hede-nik-Prisnig 1:0. Nastednja šahovska tekma: DG Liebenfets-SŠZ Posojitnica Cetovec H v soboto, 4. oktobra 1986 ob 15. uri v Liebenfeisu a rubrika Športni termini NOGOMET Nedetja 5. oktobra 1986 SAK-WAC ob 15.00 SAK pod 23 - WAC pod 23 ob t3.t5 Šmihet-ATUS Borovlje ob )5.00 Bitčovs - Oberes Mettnitzta) ob 15.00 Sinča vas - Sete ob t0.30 NAMIZNI TENIS Sreda 8. oktobra 1986 NTK Cetovec-LKH (Mtadinski dom) ob 19.00 Stanje v Koroški tigi Vodeče moštvo Lienz hiti od zmage do zmage. Tokrat je v gosteh deklasiralo novinca Treibach kar s 4:0. Prvi konkurent je še naprej povsem presenetljivo ASKO Irschen (2:1 proti Mostiču). Tretji na lestvici je WAC po 2:0 zmagi proti zadnjeuvr-ščeni Brnci. Slovenski attetski ktub je poskrbet za prvi tetošnji poraz Ptiberčanov, in to čeprav so biti Ptiberčani tako trdno prepričani, da bodo SAK tokrat premagati. Toda SAK se je v spopadu z močnim nasprotnikom spet enkrat stopnjevat in se odtično borit, hkrati pa je prav pliberški vratar, katerega je trener Jernej še pred tekmo tako hvatit, v bistvu zakrivit poraz Ptiberčanov, ko je svojemu moštvu zadat avtogo). Na vsak način je SAK zdaj Ptiberk prehitet in zaseda odtično četrto mesto. Stedijo Pliberk, Trg, Beljak in Breze. SLOVENSKI VESTNIK 40 LET V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „Stovenski vestnik" in prosim, da mi list pošiljate na naslednji naslov: Ime in priimek________________________________ naslov pošta Obvezujem se, da bom naročnino redno p)ačevai(a) in prosim, da mi pošljete račun in položnico. Q- O O" < =3 O < (D =3 P) "S O o< g 7T (D Rešitev šahovske naloge št. 12 1. Dg7: + !! Beti nima druge izbire kot da začasno žrtvuje damo, saj tudi črni nevarno ogroža belega kralja. l...Kg7:2. Ld8+!! Ključna poteza kombinacije 2... Kh8 Sedaj bi na 2... Kf7 sledito 3. Lh5 mat ali pa 2... Kh6 3. Th3 mat. 3. Tg8+!! še ena žrtev po kateri bo glavno vtogo odigrat črno-potjni tovec betega. 3... Tg8: 4. Lf6+Tg7 5. Lg7:+Kg8 6. Ld4:+ in po umiku kralja 7. Lb2: in beti je v materiatni prednosti, zato se je nasprotnik vdat. —L"" T-—. (sliki: Živkovič G.) Spodnja iiga - vzhod V spodnji tigi so prejšnji konec tedna odigrati osmo koto tetošnjega prvenstva. Moštvo ASKO Šmihei je morato nastopiti na tujem, toda pričakovati je bilo, da natoga ne bo preveč težka, saj je bit nasprotnik te zad-njeuvrščeno moštvo iz Rude. Toda Šmihetčani so se morati o skromni igri zadovoljiti z neodločenim izidom -1:1. Sicer se je stovenski predstavnik v tem razredu na lestvici popravit za dve mesti in zaseda zdaj 8. mesto, toda razočaranje je bito ktjub temu vetiko. V derbiju tega kota je Wolfsberg ugnat kofavorita za nastov prvaka ATUS Borovlje s 3:2 in ima zdaj tri točke prednosti. Stedijo kar štiri moštva z desetimi točkami. St. Leon-hard, Wietersdorf, ASV in Šentan-draž. (kraj in datum) (podpis) 1. turnir Stovenskega biijard kiuba Cetovec: Mnogo udeležencev -kvaiitetne igre Prejšnjo soboto je priredit 1. Stovenski bitjard ktub Cetovec v Mtadinskem domu turnir posameznikov v igri na ..devetko". Turnirja, ki je sodit med tistth nekaj kakovostnih turnirjev, pri katerih si morejo pridobiti igratci in igralke točke za lestvico, se je udetežito več kot petdeset igralcev in igratk, kar je presenet-tjivo visoko število - predvsem če se spomnimo tega, da je bit to pravzaprav ustanovitveni turnir stovenskega ktuba in da si bo kot tak mora! šete utreti pot do tega, da bo štet med tradicionalne. Toda eno se tahko zabeleži že zdaj: po tem prvem turnirju sodeč bo vsekakor ostat tudi v nasiednjih tetih ena izmed fiksnih točk v turnirskem ptanu bitjardske zveze in v to včlanjenih ktubov. Da je slovenskim bitjardistom uspeto že v kratkem času svojega obstoja navezati dobre stike z drugimi društvi pa ni potrdilo samo števito navzočih, temveč tudi dejstvo, da je bita med sode-tujočimi vrsta najbotjših igralcev s čete Koroške (tako je npr. sodelovat tudi novi avstrijski prvak v ..devetki"). Da pa so biti tudi ostati sodelujoči kvatitetni igratci pa je dokazal tudi izid turnirja sam, saj ni uspeto ne avstrijskemu prvaku, ne drugim favoritom odnesti zmago, kajti v soboto je bit najbotjši igratec iz Labota Michaet Snaritsch. Tudi drugo mesto Bitta Shaauba iz Betjaka in tretje mesto Herberta Skubta iz Suhe presenečata. Četrti je postat Valentin Hobet (Eintracht Ouschan), peti pa Siegfried Jordan (Mcran). Med stovenskimi igratci sta najbotje odrezata predsednik Stovenskega bitjard ktuba Gusti Serajnik in Vinko Kušej, ki sta se oba preborita do tretjega kota, v katerem pa sta podtegta - detoma žeto nesrečno, saj je naprimer Hobet zmagat proti Serajniku po izredno srečni potezi: igrat je v ..potno", in nekako je uspet, da je „devetka" že kar po prvem stretu padla v luknjo. Finalna igra med Snaritschem in Shaaubom je bita višek turnirja in brez pretiravanja tahko rečemo, da bi si bita oba igratca zaslužita zmago. Toda pri turnirju pač mora pasti odločitev in tako je Snaritsch odnese! zmago in potujoči pokat, Shaaub pa je bit dobitnik pokata ..Slovenskega vestnika". Predsednik ktuba Gusti Serajnik je po turnirju povabit vse igratce, da se tudi naslednje teto udetežijo turnirja, hkrati pa se je zahvatit tudi Zvezi stovcnskih zadrug in Zvezi-hank za podporo, s katero sta pomagali omogočiti ta turnir. Prvi razred Ktopinj - Globasnica 4:1 Zanesljiv uspeh ktopinjskega moštva proti vodeči Globasnici. Trikrat je zade! Travnik, enkrat Tscharf, za poražene pa je dosege) goi Beiiš. Sele - Pokrče t:<) Seiani doma še naprej brez poraza. Z zmago ,so se prikijučiti vodeči Giobasnici, zaostajajo samo za en goi! Zmagoviti go) je dai Rudi Urban že v prvem poičasu. Žrelec - Železna Kapla 0:3 Kapeičani nastopajo z neverjetnim etanom in zastuženo zmagujejo. Na iest-vici so zdaj tretji, zaostajajo za vodečima le za eno točko. Metlova - Podkrnos 2:2 Drugi zaporedni remi Metiove. Toda doma proti zadnjemu to ni uspeh in zato te izgubljena točka. Gostje so zaradi iz-ktjučitve končati tekmo četo z igratcem manj. Žitara vas - Sinča vas 1:1 Pravičen remi. Žitrajčani so imeti več od igre, a v protinapadih so gostje biti vedno spet zeio nevarni. Obergian - Biičovs 0:2 V derbiju prvih dveh na iestvici so Bii-čovščani premagati Obergian - in to povrhu še na tujem igrišču. Kot „match-winner" se je izkazat Sigi Hobet, ki je dat oba gota! Kotmara vas - Gospa sveta 0:0 Kotmirčani so se sami premagati: sodnik je izktjučit Hotzerja. Z desetimi igratci so biti enakovreden nasprotnik, za zmago pa ni zadostovato. Drugi razred Gaiicija - Šmarjeta 2:0 S to zmago je Gaticija prevzeta vodstvo pred Šmarjeto in Šentitjem. Sl. Michael i. L. - Žvabek 3:2 Nesrečen poraz Žvabeka, ki je dvakrat vodii.