Št. 141 V Gorici, v četrtek dne 3. decembra 1908. Izhaja trikrat na teden, in sic-or v torek, četrtek i q soboto ob 4. uri popoldne ter itane po poŠti prejemana ali v Oorioi na dom poSiljana: vaa leto ........15 K "'„...........10 » «/„...........5 , Posamično številke stanejo 10 vin. „S 0 C A " ima nastednje izredno priloge: Oh no ?oti) letu „Kažipot po' GoriSkem in GradiŠCansbeni" in „Ražipot po Ijubljani in kranjskih mestih'*, "dalje''##L-~* trat v letu „Vozni red železnic, pamikov in poštnift Bve»". Naročnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ' ulii i 5tev. 7 I. nadatr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabr?čok Na naročila brez. doposlane naročnin« se ne oziramo Oglasi in poslanice se račuuijo p*-«iVtit-vrs«h Ce tiskano 1-krat 1« v. 2-krat 14 v, :i-krat 12 v vsaka vrata. Večkrat po dogodbi. Večje črko po prostoru. -— Reklamo in upidi v uredniškem delu 30 v vrata. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredekU Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadVt. Z urednikom je mogoS-> govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeliah in praznikih od 9. do 19. dopoludne. U p i a v n i 51 v o "se ns -haja v Gosposki ulici St. 7 vi. nadstr. na levov tiskarni Naročnino in oglase Jo plaCati loco Gorica Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnistvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSec vsa* petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobafcaruah : Sohwarz v Šolski ul-, Jellorsitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču! ulici, I. Matiussi v ulici Fcrmica, 1. Hovansli v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. FabSič) tiska in zal. Narodna zveza. Srečno zaosnovanje „Narodne Zveze" je velepomenljivo dejstvo v sedanji situaciji, ko stojita Avstrija in Jugoslovanstvo pred velikimi dogodljaji. Dal Dog, da bi nova „ Narodna Zveza" blagodejno delovala v dosego velikih ciljev jugoslovanskih narodov v Avstriji! Pravila se glasijo: Pravila »Narodne Zveze" „SIovenskega kluba" in „Zveze južnih Slavena" v poslanski zbornici državnega zbora. Temeljne d o 1 o t b e. $ 1. „Slovenski klub" in „Zveza j.Snih Slavena" tvorita jednotno parlamentarno telo pod imenom: »Narodna Zveza". „Narodna Zveza" nastopa kot taktična jednota v vseh vprašanjih, ki zadevajo parlamentarno pozicijo jugoslovanske državno-zborske delegacije, osobito njeno ruzmerjo napram drugim parlamentarnim strankam in napram vladi. Vsak klub postopa svobodno v lokalnih, personalnih in zgolj gospodarskih zadevah. Tudi se ne krati pravica vsakega kluba, vlagati samostojne predloge in interpelacije, če njihova vsebina ne nasprotuje sklepom ali ukrepom ^Narodne Zveze". Vendar so personalna vprašanja, pri katerih se gre cb enem za narodne interese nasproti interesom drugih strank ali drugih narodnosti, skupna otvar „Narodne Zveze''. Predsedstvo. S 2. Predstvo sestoja iz načelnikov obeh združenih klubov, tako da je „Narodna Zveza" napram vladi in sploh na zunaj veljavno zastopana le, če oba načelnika skupno nastopata. Za slučaj pa, da je jeden aH drugi načelnik zaprečen, stopi na njegovo mesto njegov namestnik v klubovem načelstvu. Parlamentarna komisija. § 3. Parlamentarna komisija „Narodne Zveze" sestoja iz načelnikov združenih klubov in še iz G nadaljnih članov, kojih polo- vico določi „Slovenski klub" in drugo polovico „Zveza južnih Slavena". Vsak član predsedstva (načelnik kluba) ima pravico sklicevati seje parlamentarne komisije. § 4. Parlamentarna komisija odločuje v vseh slučajih, ko ni mogoče, da se bo pravočasno vršila plenarna seja „Narodne Zveze". Sklep parlamentarne komisije je v takih slučajih enakovreden sklepom plenarne seje, storjenim z navadno večino. Parlamentarna komisija je sklepčna ob navzočnosti štirih članov, pod pogojem, da je zastopan vsak združeuih klubov vsaj po jed-nem članu. Za veljavnost sklepov zadostuje navadna večina, vendar je sklep neveljaven, če je celo navzoče zastopstvo jednega obeh klubov glasovalo proti. Predsednik se vselej udeležuje glasovanja. Plenarna s e j u. >; 5. Plenarna seja „Narodne Zveze" se vrši, kadar jo skliče član predsedstva, bodisi po sklepu svojega kluba ali parlamentarne komisije „Narodne Zveze", bodisi po lastni inicijativi. V predsedstvu plenarne seje se od seje do seje menjavata načelnika obeh klubov : če je pa dotičui načelnik zadržan, stopi na njegovo mesto njegov namestnik. Sklepi plenarne seje so obvezni za člane obeh združenih klubov. Noben član ne sme zoper sklep plenarne seje v zbornici ali pa v odsekih glasovati ali govoriti, sicer ni več član „Narodne Zveze". Z v e z i n o vprašanje. Ce se je pa sklep plenarne seje sto ril z dvetretjinsko večino navzočih in proglasil kot „Zvezino vprašanje", potem je tudi pozitivna dolžnost vsakega člana združenih klubov, glasovati v smislu tega sklepa. Zadržanje od glasovanja. Zadržati se od glasovanja je dovoljeni a) napram navadnim zveznim sklepom t prejšnji priglasitvi pri klubovem načelniku; b) napram sklepom, ki so bili proglašeni kot zvezino vprašanje, pa le po dovoljenju »Narodne Zveze-1, ki mora biti izrečeno ali v plenarni sej z dvetretjinsko večino navzočih, ali pa od parlamentare komisije po soglasnem sklepu; c) članu, ki je v odseku, predno je kaj sklepala „Narodna Zveza" o dotičui stvari, glasoval drugače, nego je sklenila „ Na rodna Zveza". Sklepčnost. Plenarna seja »Narodne Zveze" je sklepčna, če se udeleži seje vsaj po ena tretjina vsakega obeh druženih klubov. Veljavnost navadnih sklepov. Za veljavnost navadnih sklepov treba je nadpolovične večine oddanih glasov. Kadar je enako število glasov, pade predlog. Glasovati ima pravico tudi predsednik. No miniranje članov v odseke. S 0. Nominiranje članov v odseko ne spada v kompetenco „ Narod ne Z-eze". Opomba: K zadnjemu odstavke ij 1. se posebej povdarja, da se je mej zastopniki obeh klubov ugotovil pomen tega odstavka tako, da se „Narodna ; veza" ne bo nikdar bavila z vprašanji posameznik oseb, temuč le s stvarnim vprašanjem narodnega posestnega stanja v raznih urauih itd., osobito v obmejnih deželah. Jranjska hranilnica" in i. Parkrat že smo se bavili obširneje s nKranjsko hranilnico". Moramo pa se baviti zopet s tem nemškim denarnim zavodom, ker je mnogo Ijudij tudi v naši deželi, ki imajo svoj denar še vedno v tej nemški hranilnici; naša dolžnost je, opozarjati goriške Slovence, da ne bodo še naprej podpirali s svojim denarjem nemštva v naših deželah. Ta „ Kranjska hranilnica" pa je jeden glavnih stebrov aemštva aa jugu; to je nemška postojanka, i katero so do zadnjih dnij Nemci s pono- som kazali, ker igra v njihovem bojnem načrtu proti Slovencem jedno, najvažnejših ulog. Hranilnica je jedna glavnih opor nemštva, posebno v Ljubljani, denar je pa po ogromni večini slovenski ! Le čuditi se je slovenski zaslepljenosti, da je pomagala skozi leta in leta po tej nemški „Kranjski hranilnici" vzdrževati uem-štvo v Ljubljani; res nezaslišano je, da se niso zmenili Slovenci za to, da bi vstavili izrabljanje slovenskega denarja v nemške namene. Še le septemberski dogodki v Ljubljani so strgali mrene z očij zaslepljenih Slovencev, da so začeli gledati nemško moč in ošabnost, katero so vzgojili s svojim denarjem. Kar samo od sebe je prišlo po 20. septembru v ljudi, da se mora nemudoma vzeti denar iz nemške kranjske hranilnice. In začeli so odpovedovati denar ter ga jemati iz hranilnice. Kun je imel najboljše uspehe. Np milijone denarja je vzetega ven -- in ponosna »Kranjska hranilnica" se pripravlja mi čas, ko ostane le Še mičkaa denarni zavodek in slednjič izgine..... Par dnij je zadoščalo, in zavod je prišel ob vso z a upanje. Hranilnica je p. pravljena na to, da izgubi vse vloge. (Je se to zgodi, potem jej preosti-nejo še rezervni zakladi — poreče kedo. Ali po svojih pravilih je vezana, da kakor hitro so prejeli vlagatelji svoje vloge ter so se izpolnile Še druge morebitne obveznosti, se mora porabiti preostajajoči rezervni zaklad v dobrodelne lokalne in deželne s vrhe (kranjske). Hranilnica pa ne sme poslovati naprej z rezervnim zakladom. Dvignilo se je doslej več milijonov in g;, ovo je že sedaj, da ta zavod ne bo mogel nikdar več izkazovati dobičkov. Vse hiti, da vzame denar iz »Kranjske hranilnice", ki prihaja v velike zadrege. Kdo more torej še kaj zaupati takemu denarnemu zavodu ? Ne vemo še, v kaki meri so sledili ,goriški Slovenci kranjskim gledd hranilnih vlog v „Kranjski hranilnici", toda mislimo, da sedaj pač vedo, kako na varnem je njihov denar in kaj jim je storiti. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev*4. = Francoski spisal: == ALBXANDRE DUMA8. = (Dalje.) —- V božjih ali cerkvenih zapovedih, ne vera več, v katerih. Vem pa, da je pisano : Bion d' autrui ne convoiteras; Ni s on opouso nuMueinent. (Xo želi svojega bližnjega blaga, ne njegove žene.) — Glejte, to jo zopet otročji vzrok, gospod Blai-sois, pravi Mousqueton v svojem najbolj očetovskem tonu. Da, otročji, še enkrat ponavljam Vprašani vas, kje ste čitali v svetem pismu, da je Anglež vaš bližnji ? — Res je, to ni nikjer zapisano, vsaj spominjam se ne več, pravi Blaisois. — Otročji razlog, še enkrat ponavljam, nadaljuje Mousqueton. Ko bi bili deset let v vojski, dragi Blaisois, kakor sva bila midva z Grimandom, bi vedeli, kaka razlika je med blagom bližnjega in med blagom sovražnika. No, jaz mislim, da je vsak Anglež sovražnik, in to portoško vino je last Angležev. Torej je naše, ker smo Francozi. Ali ne poznate, pregovora: Toliko manj sovražnika ? Ta zgovornost, ki jo jo podpiral Mousqneton z vso svojo avtoriteto, katero je zajemal iz svojih iz- kušenj, je Blaisoisa zmedla. Povesil je glavo, kakor bi hotel zbrati svoje misli, nato pa je hipoma dvignil čelo kvišku, kakor človek, k; •-* borožen z ne-ovrgljivim razlogom, rekoč: — In so li tudi gospodje vašega mnenja, Mouston ? Mousqueton se prezirljivo nasmehne rekoč: — Nemara bi moral iti v?budit slavno gospodo iz spanja ter jim reči : .Gospodje, vaš sluga Mou-squeton je žejen, ali mu blagovolite dovoliti piti?" Vprašam vas, kaj je gospodu Bracieuxu mari, če sem žejen ali ne ? — Toda to vino je zelo drago, pravi Blaisois ter zmaje z glavo. — Tudi ko bi bilo zlato, Blaisois, pravi Mou-spueton, naši gospodarji bi si ga ne odrekli, ko bi se dalo piti. Čujte, gospod baron Bracieux je sam dovolj bogat, da lahko popije sod portoškega vina, tudi ko bi moral plačati za vsako kapljico pištolo. No, in jaz ne vem, nadaljuje Mousqueton, bolj in bolj vznesen v svojem ponosu, jaz ne vem, čemu bi si ga sluge odrekli, če si ne odrečtjo gospodje. In Mousqueton vstane, vzame vrč piva, ga izprazni v eni sapi do zadnje kaplje ter se približa dostojanstveno vratom, ki so vodila v drugi oddelek. — A, a! zapito, pravi. Ti vražji Angleži, kako so nezaupljivi! — Zaprto! vzdihne Blaisois z nič manj žalostnim glasom nego Mousqueton. Ah ! vraga ! to je zlo ! in moj želodec je vedno bolj siten.. Mousqueton se ol me tako klavernega obraza proti Blaisoisu, da je bilo videti, da deli v visoki meri brezupna Čuvstva svojega tovariša. — Zaprto! vzdihne še enkrat. — Toda, se ojunači Blaisois, slišal sem vas pripovedovati, gospod Mouston, da ste nekoč v svoji mladosti v Chantilly-ju, če se ne motim, živili svojega gospoda in sebe, s tem da ste lovili jerebice na past, krape na trnek in steklenice na vrvico, — Seveda, odvrne Mousqueton, to je čista resnica, in Grimand vam lahko pove to. Toda v klet je vodila luknja, in vino je bilo v steklenicah. Tu ne morem vreči vrvice skozi ta vrata niti potegnil z nitko sem soda vina, ki tehta morda dva stota. — Ne, toda lahko odtrgate par desk iz vrat ter zvrtate v jednega izmed sodov luknjo s svedrom, pravi Blaisois. Mousqueton odpre na široko svoje okrogle oči ter pogleda Blaisoisa, kakor človek, ki se čudi, da je našel v kom drugem zmožnosti, katere se ni nadejal. — Da, res, to se lahko naredi, pravi Mousqueton; toda kje so klešče, da odtrgamo deske, kje sveder, da prevrtamo sod ? — Z vezenj ! pravi Grimand, primerjfije še zadnjič svoje račune. — Ah, saj res, zveženj! pravi Mousqueton; in jaz nisem mislil na to! In res, Grimand ni bil samo ekonom družbe, temveč tudi njen orožar: poleg zapisnika je hranil tudi neki zveženj. Ker pa je bil Orimand skrajno previden človek, se je nahajalo v tem zvežnju, ki je bil skrbno zavit v njegovi potni torbi, vse orodje za prvo silo. Treba vedeti, da »Kranjska hranilnica" j e društvo, obstoječe iz 65 članov. Ali naj povdarjamo še posebej, da so vsi ti ljudje zagrizeni nemšku-tarji? — Treba pribiti, da vloge padajo od dne do dnč, da je padel skupni znesek rezervnih zakladov in da za varnost hranilnih vlog ne jamči nihče, tudi tistih 65 nemšku-tarjev ne. Kako skrbi za nomštvo ta „ Kranjska hranilnica", dokazuje najboljše to, da je lansko leto izplačala skorosto-tisoč kron v strogo nemške namene. Slovenski denar v nemške namene! Ali ni bil zadnji Čas, da so se Slovenci spametovali ? Rekli smo, da se je dvignilo doslej že več milijonov denarja iz „Kranjske hranilnice". Dviga se denar iz te hranilnice dan za dnevom. Dvigajo ga vsi. Za danes povemo, da j e odpovedanega v „Kranjski hranilnici" tudi 17 miiijonov cerkvenega denarja. DOPISI. Iz kanalskega okraja. Rožlflj. — Občinsko starešinstvo je odposlalo v svoje j Častni seji dne 2. t. m. ce sarju udanostno izjavo brzojavno ter sklenilo, da bode v bodoče dajalo županstvo tukajšnjemu šol. vodstvu po 5 K na leto za nakup knjig ubogim otrokom. Iz goriške okolice. Iz Št- AniSrela, — Na dopis v jedni zadnjih „0000" je smešno odgovarjati. Saj dobro vemo, od kje prihaja. Že od daleč smrdi. Kar se tiče pa g. „etcetera", bi bilo bolje za g. dopisunčka, da bi se še enkrat potolkel po prsih: mea culpa, kot pa očitati take stvari. Mož je že dosti napravil za blagor občine; kaj je napravil pa g. dopisnik? Le škodo in prepir med Ijudstvoi. O. Al. Brajnika hoče ubogo revše zasmehovati z „ljudskim govornikom". Mi bino ponosni, da imamo moža-kmeta med seboj, kateri se upa nastopati v javnosti, bolj kakor vsi vaši dr. in kurati. Sicer, to smo prepričani, da bi ga imeli raje v svojem taboru, kot pa deset „enakib" dr. To nam je znano že od tedaj, ko je hodil g. kurat v njegovo hišo ter ga nagovarjal, da naj vstopi T< njih tabor. Domače vesti. Za družbo si. Cirila In Metoda se je nabralo K 1*— pri balincanju pri Iimfi v Vižinalu v Italiji. G. Žnidaršič Domenik je dodal K l-—, g. Molar je nabrtJ v veseli družbi K )'50. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali na jubilej v gostilni g. Jak. Maraža v Dolnji Vrtojbi na dražbi „veržinje" K 14—. Hvala 1 Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala gospica Olga Furlani pri veselem omizju v Kihembergu K 14'—. Srčna k vala rodoljubni gospici 1 Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali K 11*— slovenski sodnijski sluge in pazniki pri Podgorniku v Gorici. Za SlmiSka ŠOlO V Krmilili se je nabralo na predlog gosp. Zorzuta v gostilni pri Molar ju K 3-42, Za BOŽlČRlGO tuk. podr. družbe sv. C. in M. daruje g. dr. Faganelj K 5'— mesto razsvetljave o priliki cesarjevega ju' ileja. PevSkO (II glasbeno društvo V fierlGi. (Podružnica „Glasbene Matice v Ljubljani") priredi v nedeljo 13. dfcembra 1908. svoj redni XIII. koncert v dvorani „ Trgovskega doma". Vspored koncerta: 1. Stanko Pirnat: »Pomlad in jesen" (Stritar) moški zbor. 2. Stjepan Mokranjac: „Srbske narodne pesmi s Kosova", mešan zbor. 3. Josip Michl: „ Nezakonska mati" (Prešeren) sopran-solo s klavirjem. Poje gospodična Klementina Hrovatin. 4. Em. Chvala: a) BHubičky" b) BZaIetyB ženski zbor. 5. Josip Michl: „— da jo ljubim". (Prešernova gazela št. 3) tenor-solo s klavirjem. Poje gosp. Viktor Črnko. G. Josip Michl: „Atila in ribič". (Aškerc) balada za moški zbor. 7. P. H. Sattner: „0 nevihti" (S. Gregorčič) mešan zbor. Zborovodja gosp. Jos. Michl. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. A. Gabrščeka v „Trgovskem domu" in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajni. Cene sedežev: Foteli po 3 K 50 vin., I. razred parter ali galerija 2 K 50 vin., II. razred 2 K, III. razred 1 K 50 vin., stojišča 80 vin., dijaki, vojaki-nečastniki in pevci slov. pevskih društev 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Opozarjamo na izbrani spored, ki je določen za koncert našega pevskega društva v nedeljo 13. t. m. Pelo se bo petero slovenskih, dvoje čeških in šopek macedonskih pes-mij. Slišali bomo ubrano petje krepkega moškega zbora, oglasijo se mili glasovi zbora naših rodoljubnih gospej in gospodičen, in oboji se slrr.ejo v mogočen rcsšan zbor, ki šteje blizu 60 gldbov. Poleg zborovega petja ;,e nam nudita še dve solo-točki, tako da prideta v veljavo moč in milina naše pesmi v vseh oblikah moderne kompozicije. Vse točke so tako imenitne, da se težko odločimo, na katero bi najprej opozorili. Na prvem mestu sporeda stoji pesem „PomIad in jesen", uglasbena od odličnega, le prezgodaj umrlega skladatelja Stanka Pirnata. Simon Gregorčičeva „0 nevihti" je med Slovenci širno znana krasna pesem, zelo priljubljena za deklamacije. Ampak pela se je doslej še le edinokrat v Ljubljani letos na spominskem koncertu, ki ga je priredila Glasbena Matica na Čast Simonu Gregorčiču. Temu večeru jo je bil posvetil skladatelj P. H. Sattner sam. Skladba j;e dosegla pri tistem koncertu pred zbranim odličnim in mnogoštevilnim občinstvom velik uspeh. Kritika v naših revijah, v nZvonu" in flSIovanu" je imela zanjo zgolj hvalo v izbranih besedah. Prepričani smo, da privabita pesem h koncertu obilo čestilcev Simona Gregorčiča, ki so jo-že ponovno čitali, ponovno i slišali v deklamacijah, ampak še nikdar ne v veličastni, moderni pevski skladbi za velik mešan zbor. Poleg našega Simona blesti na koncertnem sporedu ime Preširnovo celo dvakrat. Ponovila se bo njegova v srce segajoča pesem „Nezakonska mati", in sicer v efektni skladbi g. Michla, zborovodje našega pevskega društva. Prvikiat pa se bo pela PreŠirnova gazela: „Žilostna komu neznana je resnica, da jo ljubim" od istega skladatelja, ki je dokazal s svojimi dosedanjimi skladbami, kako mojstrsko ume čustva človeške duše izraziti v kipečih oblikah glasbe in petja. Poleg teh dveh llrskih pesmij je dal g. Michl v spored koncerta še jedno svojo novo skladbo in sicer Aškerčevo balado „Atila in ribič". Pri letošnjem spomladnem koncertu so Macedonske narodne pesmi, ki jih je uglasbil Mokranjac, ugajale tako zelo, da jih je v spored prihodnjega koncerta sprejet zopet nov šopek. Iz bogatih zakladov češke glasbe sta zajeti dve pesmi „Za!ety" in „Hubfčky". Določeni sta za ženski zbor in ne dvomimo, da sta srečno izbrani in da primerno spopolnjujeta pestro menjavo umetniških užitkov, ki se nam obetajo za koncert 13. t. m. Ravno nam |e telefoniral sv. Miklavž, da pride 5, t. m. to je v soboto točno ob 8. zvečer ob obilni asistenci belih in črnih angeljčkov in angeljev in v družbi drugih svetnikov k Jelena. Od Sokola smo zvedeli, da bo tam sviral vojaški orkester pred nastopom in po nastopu, č. g. mamice, napravite to veselje otročičem! Veliki otročiči, napravite to veselje Miklavžu. Dr. Sregorčič z »^.šdlno pred cesarjem. — j Pajer ni bil na Dunaju z deželnim odborom, I ampak Pajerčič. In ta Pajerčič je govoril v imenu deželnega odbor , kot podglavar, nemško. Nemščina v naši deželi ni deželni jezik, vendar pa se je poslužuje naš deželni glavar ob svečanih prilikah, ko bi moral neobhodno govoriti v obeh deželnih jezikih. Ko je bil cesar v Gorici, so je poslužil Pajer nemščine; sedaj je hotel na Dunaj, ali ker le ni mogel, je naročil podglavarju dr. Gregorčiču, kako in kaj naj govori ter naj govori, v nemščini. Dr. Gregorčič je ubogal svojega gospodarja ter govoril nemško, namesto da bi govoril slovensko in laško. Pajerju odpuščajo Lihi, da govori ob takih prilikah nemško, ker pravi: če govorim laško, bi moral tudi slovensko; da se izogne slovenščini, se posluži nemščine. — Ali Slovenci ne moremo odpustiti dr. Gregorčiču, da se ravna po tem, kakor mu ukaže Pajer ter da govori pred cesarjem v imenu naše dežele po nemško. To je škandal, da mu ga ni para. Tega žalostnega viteza z Vršnega je bilo bitro dobiti za to, da je zatajil svoj jezik ter se pačil na Dunaju z nemščino. Kranjski deželni glavar Šuklje je govoril slovensko in le malo nemško — naš Gregorčič iz dežele, kjer je dve tretjini slovenskega prebivalstva in jedna tretjina laškega, kjer nemščina ni deželni jezik, govori pa nemško. Tako zapostavlja naš jezik, tako zaničuje svojo materno govorico. Njegova sveta dolžnost je bila: govoriti slovensko in loško pa nič drugače. Sram ga bodi, da je ravnal tako, kako mu je ukazal Pajer ; sram ga bodi, da tako zapostavlja in izključuje slovenščino ob tako svečanih prilikah, ko je neobhodno potreba pokazati, da smo Slovenci. Ali Gregorčič prav dosledno pomaga Lahom tlačiti ugled in veljavo goriških Slovencev. Dan sodbe bo hud. Cesarjev Jubilej v Gorici- — V torek popo- ludne so začeli razobešati zastave in krasiti balkone; posebno sta bila ozaljšana balkon pri generalu Seibtu in pri nadškofu. Zvečer je bila razsvetljava po mestu; le malo hiš je bilo v temi. Na gradu so priredili veliko razsvetljavo ter spuščali v zrak umetne ognje. Po mestu je svirala najprvo mestna godba, ki se je vstavila na Travniku pred glavarstvom, kjer je zasvirala avstrijsko himno. Potem je napravila svojo navadno pot po mestu. Ljudstva je bilo povsodi vse polno, največ na Travniku, glava pri glavi. Za mestno godbo je prikorakala vojaška ter šla najprvo do Korna potem pa nazaj po mestu do artilerijske vojašnice in nazaj v vojašnico na Travniku. Za vojaško godbo se je bilo nabralo vse polno slovenske mladine. V celih kolonah je marši-rala ter pela neovirano slovenske pesmi. Mogočno je donela naša himna »Hej Slovani" zlasti po Tekališču Verdijevem in Fr. Jos., tam, kjer so ob zadnjih demonstracijah Lahi nesramno izzivali in žalili Slovence. Ko je prišla godba skozi Itaštel na Travnik, je za njo mogočno pribobnela pesem: Črna zemlja naj pogrezne.....Živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. — Včeraj zjutraj so oddali na gradu 24 strelov iz kanonov, dopoldne je bila slovesna maša v Stolni cerkvi in na Koji-cah vojaška. Udeležila so je cela garnizija in nebrojno občiustva. Vse prodajalne so bile zaprte, vse delo je počivalo. Popoludne je bil diner v „Siidbahnu" in okoli 4. ure smo čili zopet 24 "t.relov. Živo je bilo v mestu in okolici; pripetilo pa se ni nič posebnega. — V torek zvečer so goreli v okolici kresovi po hribih. Slično je bilo i drugodi po deželi. Društvo za podporo Izpuščenih kaznjencev. — Gospoda vitez Fr. Jož. reda Henrik Caza-fura, predsednik okrožue soduije, in vitez Fr. Jož. reda A. E. Jeglič, državni pravd-nik, sta darovala vsaki po kron 201— v korist društva in sicer za sirotišče v proslavo GO-letnico našega cesarja. — Mestni Štet goriški je imel včeraj sejo, ki naj bi bila slavnostna. Seja je bila kratka. Vzeli so na znanje okrožnico glede jubileja, katero smo svoj čas omenili. Bombig je imel kratek govor. Zlat zaslužni križec je dobil ob cesarjevem jubileju okrajni tajnik pri glavarstvu v Gradišču ob Soči Fran M1 e k u š ; srebrni zaslužni križec je dobil tovarniški delavec v Ajdovščini Anton Ter če 1 j. PO tukajšnjih srednjih Šolah so imeli maše in primerne deklamacije z nagovori za jubilej v torek; včeraj so praznovale jubilej gojenke učiteljišča. Malo neprijetno je zadelo Slovenke, ko je razlagal profesor po nemško, da prebivajo v Avstriji Germani, Romani in — Slovani..... Torej je bil tam tudi precej velik sveder. Mousqueton vzame ta sveder. Kleše mu ni bilo treba ravno daleč iskati; bodalo, ki ga je nosil za pasom, je moglo prav uspešno na-domestovati klešče. Mousqueton začne torej iskati mesta, kjer so deske režale, česar mu ni bilo težko najti, ter se nemudoma loti dela. Blaisois ga je gledal z občudovanjem, ki je bilo pomešano z nestrpnostjo, in od časa do časa je pomagal izruvati kak žebelj ali pa je naredil kako bistroumno, prebrisano opazko. V par trenutkih je odtrgal Mousqueton tri deske. — Tako, pravi Blaisois. Mousqueton je bil pravo nasprotje one žabe, o kateri pravi pravljica, da se je imela za bolj debelo nego je bila. Dasi se je Mousquetonu pač posrečilo, skrčiti svoje ime za tretjino, se mu s trebuhom, žal, ni to posrečilo. Poskusil je zlezti skozi odprtino, ki jo je naredil v vratih, in videl je na svoje veliko žalost,! da bo treba odtrgati vsaj še dve ali tri deske, da bo loknja dovolj velika za njegovo postavo. Vzdihnil je ter zopet vstal, da začne delo znova. Toda Grimand, ki je bil končal svoje račune, je vstal in se približal z zanimanjem, ki ga je kazal napram začetemu delu, svojima tovarišema; videl je Mousquetonove brezuspešne poskuse, priti v obljubljeno deželo, ter rekel J ¦¦— Jaz. Ta besedica sama je bila vredna za cel sonet, ki šteje sam, kakor je znano, celo pesem. Mousqueton se okrene, rekoč: — Kaj ? Vi ? — Jaz pridem skozi. j — Res je, odyrne Mousqueton ter se ozre v dolgo, vitko, telo svojega prijatelja, vi pridete skozi, vi, in še lahko ! — Čisto prav, pripomni Blaisois, on ve, kateri sodi so polni, ker je bil že v kleti z vitezom d'Arta-gnanom. Pustite Grimanda, naj gre on, gospod Mouston. ¦¦-:;. ; — Ravno tako lahko bi zlezel tudi jaz skozi, kakor Grimand, odvrne Mousqueton malo razžaljen. — Da, a trpelo bi to 5bolj dolgo, in jaz sem silno žejen. Moj želodec vednrj bolj razsaja. — Torej pojdite, Grimand, pravi Mousqueton ter mu izroči vrč in svederi"" v — Poplahnita kozarec, pravi Grimand. Nato se prijateljsko nasmehne Mousquetonu, češ da naj mu oprosti, da dovrši on delo, katero je drugi tako bistroumno začel, zleze kakor kača skozi zijajočo odprtino ter izgine. Blaisois je bil ves v ekstazi. Zdelo se mu je, da je ta dogodek brez ugovora najčudovitejši izmed vseh, kar so jih izvedli;Ji izvanredni možja, s katerimi ga je združila srečna usoda. —- Videli boste, pravi nato Mousqueton ter pogleda Blaisoisa tako samozavestno, da se ta ni niti poskusil ustavljati njegovemu gospodstvu, videli boste, kako pijemo mi stari vojaki, kadar smo žejni. — Plašč, se oglasi Grimand iz kleti. — Da, res, pravi Mousqueton. — Kaj želi? vpraša Blaisois. — Da zamašiva luknjo s plaščem. — Čemu pa ? vpraša Blaisois. — Naivnež! pravi Mousqueton ; in ko bi kdo prišel ? — Ah, saj res ! vsklikne Blaisois z vedno bolj vidnim začudenjem. Toda videl bo slabo. — Grimand vedno dobro vidi, odvrne Mousque-ton, po noči kakor po dnevu. — Je pač zelo srečen, pravi Blaisois: kadar jaz nimam sreče, ne morem narediti niti dveh korakov, da ne bi kam zabredel. — Zato ker niste bili vojak, pravi Mousqueton, sicer bi se bili naučili najti iglo v goreči peči. Toda tiho! Zdi se mi, da nekdo prihaja. Mousqueton nalahko zažvižga v svarilo, kakor so bili navajeni lakaji že izza mladosti, sede na svoj prostor za mizo ter migne Blaisoisu, naj stori enako. Blaisois ga sluša. Vrata se odpro. Prikažeta se dva človeka, zavita v svoja plašča. — O, o ! pravi eden izmed njiju, še po koncu ob enajstih in četrt ? To je proti pravilom, čez četrt ure mora biti vse temno in mora vsakdo že smrčati. Nato odideta moža proti vratom oddelka, v katerega je bil zlezel Grimand, odpreta ta vrata, vstopita ter zapreta za seboj. — Ah! pravi Blaisois trepetajo, izgubljen je! — Grimand je prekanjen lisjak, zašepeče Mousqueton. In čakala sta, napenjala ušesa ter zadrževala sapo. Deset minut je poteklo, med katerimi ni bilo čuti nikakega ropota, ki bi bil mogel vzbuditi tmninjo, da sta onadva našla Grimanda. V soboto vsi k Jelenu na Miklavžev večer! Nobensga odlikovanja v Mejni h!:, — Dež. gla\nr Pajer je pričakoval, da dobi baronstvo, podglavar Pajerčič je tudi hotel kaj vloviti; upal je in se bal tudi Berbuč, da dobi kako odlikovanje za »užitumo". Pa, vraga, ni6 ni bilo. Vse je požrla obstrukcija in prelomljen«, Porotne razprave. — Razprava proti 24-letnemu Jos. Bercetu iz Dornberga je preložena, da se dobi zdravniški parere o njegovem duševnem stanju. "Obtožen je goljufije"' ua škodo nCooperativi" v Gorici, kjer je dobil denar pod imenom Franc Berce, in sicer nad 600 K. Radi uradnega poueverjenja je bil klican pred porotnike bivši občinsk5 tajnikov Gradežu Oktavij Bergamasco. Poneveril je GOO K, katere je bilo treba oddati davkariji v |Čer-viujanu. Županu Corbato v Gradežu je priznal poneverjenje in stric je plačal zanj, ali takrat je bil Bergamasco že naznanjen sodniji. Porotna sodnija ga je oprostila obtožbe. Služba konceptnega praktikanta pri deželni hipotečni banki Se ni sicer oddana, ali te ilui se ima baje zvrstiti prosilce za to .službo. Uradnike imenuje deželni odbor, predloga kuratorij. Deželni odbor pa je nepostaven, zato nima izvršiti nobenega imenovanja. Gospodje v kuratoriju tudi nimajo nič več govoriti. Vse take in jednake reči ima rešiti prihodnji postavni deželni odbor. »Čuki" na konjih! — Nikar se ne sme-jajte! Je res, da so divjali včeraj po Mirnu 4 čuki na konjih, dragonci pa so varovali voz devic, da bi se jim kaj hudega ne pripetilo. Čuki so švigali temtertje, da so bila kljuseta vsa izmučena, čuke pa tudi bolijo kosti. Pa kaj to stori, ko pa delajo vse za čast božjo 1 0 deželnem gospodarstvu praska nekdo po »Gorici" dolgovezne članke; proti temu, kar je napisal in podpisal posl. Gabršček, se pač iie da nič reči. Kaj ne? — Ali vsaj podpisal naj bi se člankar, da bi svet vedel, kdo je ta izborni deželni gospodar! Več goriških irredentovcei se je počutilo slabo včeraj v Gorici. Zato so jo popihali v Videm v Italijo. Kako so se zabavali tam, si lahko mislimo. „Ben Hlir", roman iz Kristusovih časov, spisal angleški general W a 11 a c e, — je izšel v drugem docela novem prevodu, kateri je oskrbel znan slovenski pisatelj. — Knjiga je izšla v priljubljeni obliki, kakor „Trije mušketirji" ali „ Ana Karenina". Prodaja se pa le v dobro platno vezana po 450 K, s poštnino K 480. Naročila sprejema „G o-r i š k a tiskarna" A. Gabršček. „KaŽlpot" po Goriškem se letos razširi mijbrže tudi na Trst, kakor je že bilo pred leti. — Ta knjiga je povsod v rabi ter je postala že neizogibna potreba za najrazličniše potrebe. Oglase sprejemamo do 15. decembra. „ Kažipot" dobe brezplačno vsi naročniki „Soče\ TUdI gostilniški računski llSti v „korist obmejnim Slovencem"! — Ni zadosti, da so napravili klerikalci vžigalice proti vžigalicam družbe sv. C. in M., sedaj so napravili še gostilniške računske listke. Tako delajo klerikalci v Časih, ko se na Kranjskem tako povdarja potreba skupnega obrambnega dela. — Dohodke od vžigalic in od listkov porabijo v s voj e namene. — Apelujemo na goriške Slovence, da se poslužujejo le vžigalic družbe sv. C. in M. in zahtevajo v gostilnah le računske listke družbe sv. C. in M.1 Trtjovsko-obrtne in gospodarske vesti. Volitev predstojništva delavske zavarovalnice proti nezgodam za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trsta. — Pred-stojništvo te zavarovalnice je še zmeraj v pretežno italijanskih rokah. Kriva temu je, poleg neprimernih pravil, naša slovanska heorganizova- ilOSt. V olitev so vrši vsako drugo leto; vsakikrat tri od šestih kategorij, v katere so razdeljeni zavarovani obrati. — Vsaka kategorija voli po jednega zastopnika podjetnikov in jednega zastopnika delavcev, ter obema po jednega namestnika. Letos volijo te4e kategorije; 1. železnice, podjetništva za prevažanje in skladišč blaga, natovorišča; 2. rudars- tvo in plavšarstvo, kovinarstvo, stroji, orodje itd ; 6. papir, usnje, lesene snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Volitev bo dne 16. decembra t. 1. Za to volitev se je izmej tržaških Slovanov sestavil poseben akcijski odbor, kateremu načeluje g. dr. Edvard Slavik advokat v Trstu. Glasovnice so vse razposlane vsem fodjetuikoiiMdalodajalfifim) za njih in za delavce. Kdor še ni prejel glasovnic naj se takoj oglasi za nje. Kdor je prejel glasovnice, naj jih pravilno podpiše, oziroma da pravilno podpisati od delavcev: delavska glasovnica mora nositi podpis poverjenika delavcev in podpis samega podjetnika Pripominjamo, da se kandidatje določijo sporazumno med primorskimi, kranjskimi io dalmatinskimi zastopniki. Glasovnice naj se dopošljejo pravilno podpisane »Trgovsko - obrtnemu društvu« ali pa našemu uredništvu. V uradu Trgonsko-obrtnega društva je odslej tudi g. Gregor Š u b i c, upokojeni naddavkar, ki je pa še krepak mož na telesu in duhu. — Gospod Šubic ima veliko prakso v vseh davčnih m pristojbinskih zadevah. Trgovci in obrtniki dobe torej odslej svet in pomoč tudi v teh poslih v uradu svojega društva. A ko bi bilo treba za koga šele kaj zdelati, napraviti pritožbo ali prošnjo, plača društvu malo odškodnino. Volitve v trgovsko In obrtno zbornico. — 30. novembra je potekel rok za reklamacije. Ite-klamovanih je bilo nad 1000 volilcev. — Ker bo pred razpisom volitev precej dela in pridejo kmaln prazniki, je verjetno, da bodo volitve šele v prvi polovici januvarja. Vsekakor bodo naši volilci obveščeni o pravem času. — Razne vesti. V Pragi Je razglašen prekl sod. - Nemški burši izzivajo po Pragi, zlusti na Pfikopih. V ponedeljek so imele demonstracije nemških bnršev krvave posledice. Demonstrantje so metali kamenje na redarje. Ti so planili s sabljami med množico. Nekemu 15-letnenm dečku so razklali glavo; kri je tekla v potokih. Drugi dan so nemški burši zopet izzivali. Prišlo je zopet do izgredov. Ker se je bilo bati še večjih, zlasti ker so imeli priti včeraj iz Nemčije politiki in učenjaki k polaganju temeljnega kainna za nemško vseučilišče (kar pa je odloženo), je vlada proglasila preki sod: zabranjeno je vsako zborovanje in zbiranje, nositi društvene znake je prepovedano; ob 8. zvečer morajo biti zaprta vsa hišna vrata. — Vse to radi izzivanja nemških buršev ! Da bi bilo treba prepoved ati o pravem času to izzivanje, take pameti pa ni vlada. — Značilno, da je bil proglašen preki sod na jubilejni dan. Nemški vlsokošolol v Gradcu so pokazali zopet svojo nemško junaštvo nad slovenskimi viso-košolci. Rektor ni dovolil zborovati radi zahteve slov. vseučilišča na univerzi. Nemški burši so napadli slovenske visokošolce, edaega pobili, da je padel in omedlel, potem so gt še suvali nemški kulturonosci. Nemško občia-stvo se je kazalo zadovoljno. Fej 1 Gosp. Ivan Jeiačln, lastnik „Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate" v Ljubljani, je zopet poslal »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev izdatno podporo 100 kron, za kar se mu najprisrčneje zahvaljujemo. Akademlčno društvo slovenskih agronomov »Kras" na Dunaju naznanja svojim p. t. članom, ter starešinam in prijateljem društva, da si je nabavilo svoj lokal v XVIII. okraju, Lazari-stengasse 12. parter, ter je vsako na društvo odposlano pismo nasloviti tja; isto velja tudi za časopise. NOV list. — V najkrajšem času prične izhajati v Ljubljani nov list, mesečnik, ki bo izpolnil veliko vrzel na polju našega strokovnega informacijskega in organizacijskega časopisja. — Novi list bo vse ljudsko izobra-valno delo v drugih narodov zasledoval in prinašal natančna poročila. Prinašal bo tudi natančna poročila in statistike o našem ljudsko-izobraževalnem delu. Služil* bo tedaj knjižničarjem, predavateljem, snovateljem in voditeljem izobraževalnih društev in čitalnic in sploh vsem onim, ki se za ljudsko-izpbraže- valno delo zanimajo in so na tem polju delavni. List se bo pričel izdajati le, če se oglasi toliko naročnikov, kolikor jih je za vzdrža-vanje lista potrebno. — Uprava „Ljudske prosvete" v Ljubljani, Vegove ulice št. 2. Za narodno šolstvo na ruskem Poljskem. — Ruski list „Ruskaja zemlja" govori o razmerah na ruskem Poljskem ter vpraša, je li to v interesu ruske države, da bi bila v Varšavi ruska univerza, da' bt fcila ruska šola v deželi s popolnoma drugim jezikom i n drugo kulturo ter prihaja do zaključka, da korist ruske države in pravičnost zahtevati, da bi se vse državno šolstvo na ruskem Poljskem popoljščilo in da bi se povsod vpeljal poljski učni jezik. Judeževl grošl. — V Griine\valdu blizu Jablonca na Češkem so plačali Nemci za vsakega otroka, kateri se je vpisal v nemško šolo 20 K. Našlo se je nekoliko ubožnejših ljndi, kateri so prodali za judeževe groše svojo deco Nemcem. Velik shod ruskega ženstva se bo vršil ta mesec v Petrogradu. Namen mu bo razpravljati o položaju žene v socijalnem in političnem pogledu ter so potegniti za enakopravnost ženstva. Trst je bil v torek zvečer svečano razsvetljen. Štiri godbe so igrale. Ladije so bile razsvetljene. Na cestah pa je bilo ljudij na tisoče in tisoče. V LJubljani so odkrili včeraj cesarjev spomenik. V torek zvečer je bila razsvetljava, Svirala je po mestu vojaška godba, za njo so korakali le vojaki. Zgodilo se ni nič posebnega. ' „Savau, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da se je izvolil za XII. tečaj sledeči odbor: predsednik: cand. jur. Ciril Pavlin; podpredsednik : abs. phil. Evgen Vavken; tajnik: jur. Vinko Lapajne ; blagajnik: cand. jur. Otokar Baš; knjižničar : cend. jur. Krnil Jenko; arhivar: pharni. Makso Hamerlic; gospodar : Mirko Punčuh; namestnika : cand. \et. Anton Sok in ibrest. Martin Cnš; pregledniki: abs. jur. Pavle Debeljak, jur. Franc Košmelj in med. Ivan Pintar. &i)již<^i)Osv. Oton Zupančič: SimOgOVOrl. — Znani slovenski pesnik Zupančič podaje na 103 straneh v tej zbirki celo vrsto lepih poezij. Knjigo toplo priporočamo. Mali oglasi. Najmanjša, pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na dež>ll i'.n ceio v mostu) nihče r.e pozna, ker nikjer no inserjmio. Škoda ni majhna. Absalviran petošolec fLSf Š ali notarju. Naslov pove upi'avništvo »Soče«. Sprejme se pomagalko za knjigoueznico in u tiskarni, fgnudbe na „Boriško tiskarno" ;' A, iabršžek. Proda se več kosov parafiranega zemljišča za stavbe. Lega krasna in zdrava. Isto se nahaja v mestu in obenem služi za letovišče. Natanjeneje se izve pri lastnikih: Katerina in Rajmund Gorian, Gorica — Via Teatro 4. Znana tvrdka in čevljarska delavnica Jos. Gociancig Gorica, Jos, Verdijeva teki. 25, nasproti ljudskega vrta ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških Čevljev, najrazličnejše vrste in kakovosti. — Usnjate čevlje lastnega izdelka. Za sedanjo sezono ima na iz-bero lepe suknene čevlje za doma in za ven, podložene s kožuhovino ali pa z volnino. Kar se tiče kakovosti blaga in nizkih cen, se ne boji nikake konkurence. lurdka ustanovljena I. 1873. Odlikovana pekarija in sladdiearna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfl- nejega peciva, torte, kolače za blrtnance- in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In Mkerjo na drobno al' v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu zo nraogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. -•« A. vii. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = oljkinega prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Nics s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, f20, 1'36, 1-44,1'60,180, 2"-, za lači po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ Cene ¦smerne* »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlLl, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr.) — Telofoa it. 79. Račun postne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva s dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilno* vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsateograr« Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57» #» na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec.1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550*77. Posojila: 1,?99.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hifi* 112.328'— Pozor! -===rz Pozor S Najnovejše plošče za gramofone po 5 kron. Jumbo orkester Ljubljana. Št. -r>8. — Naprej, koračnica Triglav, „ .')». •— Sokolska Zrinskij „ 60. — Belgijska Hubert us ,. Gl. — Banovci, RokovnjaJi. r „ (,'.'. - Pozdrav iz Ljubljane, k-u-aemVa Slovenska koračnica I. „ 68 - „ „ "¦ » IIL „ Gi. — Pozdrav z Gorenjskega. T. valjček ., 65. — HnmoristiCna polka Pozdrav iz daljave „ 06. — Slovanska eetvorka št. 1, i, -i „ 1, ~\ f» „ 07. — Slovenski dom I. „ II. „ 68. - Narodne pesni' I. , II. ,. 69. — Fantazija i/, opere Amazonke I. .. 70. — Dvospcv iz opere Zrinskij Finale „ 71. — Domovina, pesem Ksenija, Interniezzo ., 72. — Penso Podoknica r-*____: Pesmi. Poje J. Povhe, spevokonulc slov. gledališča v Lji.bham Št. 7:"!. •¦- Mornar ^m pn]. Nee.sk „ 7(1. Imel sem ljube tri Oj zlata vinska kaplja ti ,. 77. - En starček je živel (Deseti brat) Jop. P<> v ho Svinčeni vojak, dvospev iz operete „Mnmsell Nitotiehe" Danilova Povhe „ 78. -¦ Sezidal sem si vinski hram, « . :-. Podoknica, iz op. ..Pohorski "?•?-¦=' plemiči"1 I fpr >.E, „ 79. — Pevčeva prošnja ( tt" 1. -B Povsod me poznajo .;=_.L• 7 !"J „ 80. — Ukazi! lii i > Kam ? ' " - , 81. — Prišla bo spomlad, Ro pridem. = jaz k' tebi po noč r"" f= Po gorah je ivje, Če si jezna) 5-^ „ so. _ škrjanček poje žvrgoli, Na klopi j ?:t_| sva sedela ~n;::- Lahko noč, Rožmarin ' x „ 8;;. — Mladi vojaki , r ~ Ženski zbor, iz op. Am.t- _;_i _, ^ _ 84. - Srečni Japan, iz opri-et«- [--7 '<"^.-~- „neisha~ :1'~ Po jezera ' ¦* '- „ 80. — Martin Krpan i Izvaja A. Rokovnjači, MoioL Rajtguzen IVon-.vriek ; 86. — Legjonari, Boštjan Jež A. Ven.vš-k Baibka Jez Danilova , 87. - Obloški Tonžek (Rokovniki) Protestni shod proti podra- _^= ženju pfva ' 'ž? S „ m. — Deseti brat, Dolef j Lc , „ Gostilniška neena ) < Vse zgoraj navedene plo.šee se dobi v knjigarni A. SalirtiSek v ,Jrsavskem Bcmu". f Andrej Fajt | 1 pekovski mojster S \i i/ Ecr:«:; Cnrso Franc. Oius. št. ?-. g 8 ------ Filijalka v Dcrabergn. ---- o j q Sprejema naročila vsakovrstnega o [ $ peciva," ti>c'.i najfmoj-........- aa nove g >ir>C-3 za bir- «s S man«':?, poroko itd. Vsa naročila i 9S ii-^r'"ujo ločno hi pstupčno po 2olji © mašo in gcaove, ;;U od a j rszhcno mo<:e, t* i:i vi:v* in lA'Cijo c- scsaeocoe©eGGtc4ceeec€6CQe«€cc«» Poprava in komisijska zaloga dvokolcs in ši valnih strojev pri BATJELU Gorica Dia Duomo 3—4. Prodaja tudi na mesečne| obroke. N ^ Seniki fpanko. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni] z ognjem. Trfto\/5ko-obrtqa zadruga \/ Gorici ra^istx?cvanci ^.ciru^ra s 35".-,""r"0.!oa!Ea loroptvom iclr.tvo in nrdzoratvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, je z oairom nn premenjana in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni m* seji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: jjjSj Daje svojim člano-n posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po pf •A kroni na mesec za vsakih 100 kron; na meniee pa proti S# obrestovanju. |§g Boba ?.a odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalc«* določi mdi ^| 10 ali vee let. Vt=ak izposojevalee plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, ineato uradnine i priupevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilno vJoge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4l',L, ije, stulno naloženo pa po dogovoru. Dfsleži 80 dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. " 'V.if.Ti o"i]i".''*i v_u svoja nau.t«irtHa v časopisih »Soča« in »Primorec« "so* j i vil -¦> i dt raz^o«-Jpla v&en-i članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, c • o, " . - i''rji„ ti u,\ ,iv, v »TrryvL.Ijem doma*. Načelstvo in nadzorstvo. &j Prua goriška touarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, jj kolesa itd. itd. ;| iw>nosiL: papirnati topiči. || Nadalje priporoča: jubilejne transpa- || rente v velikosti cm 120 x 200 s !| podobo cesarjevo in v velikosti cm ]| = 100 x 150 z monogramom. == !| ferd. ITlakuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, tekališče Frana jos. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n a" tik sodnijske palače. 'Stoni lupujfe užipiice v lil; ii iijfLUiiij Cirila in Metoda! GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel IfPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavti' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče lr«rovsk«'ga svuhi in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tuj™ od K 1-20 višo. V<>lik vrt z verando. Stekleni salon .s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišč«;. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko i. — (lene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in ločna. Anton Kuštrin trgouec z jedilnim blagom v Boriti, losposka uliGa št 25. priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošli in železnici, v mestu pa na dom ako žele gg. odjemalci. Anton Potatzky v Corici. | Na sredi RaStolJa 7. i TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. ] Najceneje kupovalsoe nlrnberškega In drobnega i blaga ter tkanin, preje In nitij. ! POTREBŠČINE j za piiarnice, kadilce in popotnike, j Najboljše Sivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojafo in šovffmfo* Svfttliijtco. — Božal venci. — Masne knJISieo. Sišna obuvala u ?se ietne čase. Posebnost: Semena za zebja^e, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih t*«r nn dežflli " 'l'- 8 ms m. Horuat klobučar v Gorici, Gosposka ulica št. 12. Edina izdelovalnica raznovrstnih čepic Pred za društva. stajice za e Mesarje. Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste. se proda približno za 60 tisoč kron zimskega blaga po zelo ugodni ceni. Kakor v obče znano se pri inventaroih prodajah vsako blago približno eno tretinjo in nekatero sploh polovico ceneje ---------------_ prodaja kot po navadi, zato se svetuje slav. občinstvu, da se prav hitro posluh te ugodne prilike. - Izbera velikanska v „Trgovskem Domu". PREGRAD & GERNETIfi v Gorici.