V prihodnje manj besed in več dela
Z letno programsko sejo OK SZDL. 21 novembra. ki so se je udeležili kot gostje tudl Božena Ostrovrinik, podpredsednica re-pubhSke konference SZDL Slo-venije. Mirko Kaplja, podpred-sednik medobčinskega sveta SZDL Ijubljanske regije, in Tone Florjanfiič, predsednik mestne konference SZDL  Ljubljana.  |e
ga so razreSlli tudi nekatere prejSnje fn izvolili nove filane de-legacije za delegfranje delega-lov na seje mestne konference medobimskega sveta m repubii-ške konlerence S2DL. Za filane delegacije so bili izvoljeni Zivko Banjac, Bons Honzak In Peter PangerSiC. Ko se je v imenu novo izvolje-
^Seransflcna zveza v obtmi zao-krožtla svoje enoletno delovanje Xer dolofcrta usmentve za delo v prihodnjem letu. Oelegatl so na seji med drugim obravnavali po-ročilo o delu OK SZDL in njenih ofganov v leiu 1985. sprejeli so programske usmerilve za letoS-nje leto. obravnavali so izvaianje Akcijskega programa za uresni-fievanje sprejetih Ugotouitev. staliSČ in usmeritev za nadaljnje poglabljanje kraievne samou-prave in delegalskega sislema v krajavnih skupnostih v obfiini ter potrdili rebalans fmančnega na-črta za IfttoSnje leto in sprejeli sklep o zafiasnem ftnanclranju OK SZDL v prvem fietrtletju 1986 Na seji so izvolill vodstvo občinske Socialisiične zveze za naslednja dvolelno mandatno obdobje. Za predsednika je bil ponovno izvoljen VLADO BARA-BAš, za podpredsednici GITA VONCINA in PAVLA SAMUDA •(nepoklicno) in za sekretarja OK SZDL BORIS HONZAK Poleg te-
neya vodi-.v . . ¦>. ,.-umk OK SZDL Vlado Barabaš zahvalil za izkazano laupanje, je med dru-gim nadaljeval mtsel enega 12-med razpravljalcev na seji: -<Ne le man) paptrja, ampak tudi čim man| besed in fiimveč dela, bo na5 moto v naalednjih dveh letih'-
POUTIČNEAKCIJE-S POSLUHOM ZA UUDI IN NA STROKOVNIH OSNOVAH
-V minulem letu smo s« sku-4ali kar najbolj odzivati na po* membna vpraSanja, 3 katerimi so se soočali delovni Ijudje in obfiani v krajevnih skupnostih in organizacijah združonega dela. in takšen je tudi osnovni cilj na-Sega nadaljnjega dela,- je pove-dal uvodotna k poročilu in k pro-gramskim usmeritvam Vlado Ba-rabaS. Ekonomska kriza Sirokih razseznosii. ki sega z bolečimi
posledlcami na vsa področja na-Sega živijenja in dela, je obliko-vala tudi okolisfiine, v katerih je delovala Socialistična zveza. ¦^Nobenega dvoma ne more in ne sme biti pri osnovni opredeli-tvi. da bomo velike težave od-pravljali in odpravlli sami - z boljšim, bolj produktivnim de-lom. z več znanja, z bolj smotr-nim gospodarjenjem, z opužča-njem programov, ki ne prinašajo dovolj dohodka in z uvajanjem novih programov, kl bodo teme-Ijili na večjem znanju. na manjši porabi energije na ertoto proiz-voda, na manjSom onesnaževa-njjb okolja in ki bodo dajali take Udelke, s katerimi bomo konku-renftni tudi na tujem, kjer bomo morali zaslužiti potrebna deviz-na sredstva za odplačilo dolgov, ki smo si |ih nakopali v preteklo-sti,- je dejal Vlado BarabaS.
V takšnih okoli&činah so v mt-nulem obdobju potekale tudi priprave planskih dokumentov na vseh ravneh, kjer smo se marsikje sreiali z obsežniml spi-ski žetja po novih objektih tako v gospodarstvu kot v negospodar-stvu, ki bi jih še precej bogatejša družba, kot je naSa, težko ures-ničila. -Skrbno moramo preteh-tati slehemo pobudo. vsak pred* log. toda upoštevati in vključiti v planske dokumente la tisto, kai je resnično potrebno in kar bo-mo lahko uresničili,- je nadalje-val predsednik.
Forumi in organi Socialislifine zveze v naži občini nimajo želje, da bi bili samostojno politlčno vodstvo. Trudimo se. kot je deja! Vlado Barabaš, da bi bili aktivni usklajevalci demokratičnega so-delovanja in akiivnosti vseh so-ctalialičnih 31I. organiziranih v socialistični zvezi- -Že kratek pregled naSe celotne opravljene dejavnosli kaže, da smo bili naj-bolj uspešni pri tistih vpražanjth, kjer smo znali in zmogli prisluh-
NadaiL na 3. atranl
Nadal). s 1. stranl
niti neposrednim interesom de-lovnih Ijudi in občanov, ki so se demokratično uveljavih in uskla-jevali v delegatskih in samou-pravnih strukturah v temeljnih okoijih, medtem ko aktlvnost, Spodbujena "Od zgoraj«. ni bila vselej tako uspešna,- je dejal govornik in izpostavii Širše zna-ne aktivnosti, ki jih je Sociali-stifina zveza organizirala in usmerjala v zvezi s skladižče-njem nizko in srednje aktivnih odpadkov v reaktorskem centru v Podgorici.
Iz navedenega primera pa se lahko tudi naučimo, je dejal Via-do Barabaš. da je lahko politič-na akcija uspešna !e tedaj, ko temelji na trdnlh strokovnih os-novah in argumentih. Zato mora tudi presoja o načrtovanih na-ložbah na podroČju družbenih dejavnosti. še posebej pri izvaja-nju III. samoprispevka, temeljiti na strokovnih osnovah, ki jih je bežigrajska občinska konferen-ca SZOL Že večkrat zahtevala, ko je šlo za časovne zamtke prl zidavi zdravstvenega doma in drugih objektov iz programa Ilt. samoprispevka Ijubljanskih ob-čin. -Prepričan sem,« je dejal Vlado Barabaš, -da je bil celo-ten program III. samoprispevka pripravljen strokovno. In če je ob snovanju programa stroka ugotovila. da je z& Bezigradom potreben zdravstveni dom, je tu-di zdaj stroka prva poklicana, da pove, katere strokovne osnove so se spremenile in kako, kajti slišati je zatrjevanje. da zdrav-stveni dom ni potreben!«
Oosežki in uspebi v našem de-lu v minulem obdobju kaiejo, da smo lahko uspešni in da je naša akcija množična Se zlasti tedaj, ko smo z obravnavanimi vpraša-nji blizu Ijudem in med njimi. To je še posebej pomembno v okvi-ru kadrovskih priprav na volitve marca prihodnje leto, ki naj bo-do Široke, temeljite in demokra-tične. Doslej zbrani podatki o evidenliranih možnih kandidatih za celotno občino kažejo. da smo do konca septembra že do-segli razmeroma dobre rezulta-te, čeprav v vseh temeljnih oko-Ifih ni tako. V zafietku prihodnje-ga meseca bomo zbrali nove, zadnje podatke o evidentiranih. Že sprotno spremljanje teh ak-tivnosti na terenu pa kaže. da se evtdentiranje uspešno nadaljuje. Vnovič pa ugotavljamo. da v te-meljnih okoljih - v organizaci-jah združenega dela in v krajev-nih skupnostih - veliko skrb na-menjajo predvsem lastnim ka-drovskim potrebam, tnedtem ko je premalo predlogov evidentira-nlti moznih kandidatov za nosll-
ce vodilnih delegatskih in dru-gih dolžnosli v obfiini. mestu in republikl. Odpravljanje teh po-manjkljivosti v razmeroma krat-kem času (januarja se bodo že začeli predkandidacijski in kan-didacijski postopki) bodo še po-aabej zahtavne naloga. »Izmed mnoiice evidentiranih bomo morali skrbno oblikovati predlo-ge kandidatov in nato določiti kandidale ler odgovorno poskr-beti ne samo za uslrezno ka-drovsko zastopanost in struktu-ro, temveč predvsem za to, da bodo predlagani delegati tisti, ki so se s svojim delom tn sposob-nostmi že uveljavili in ki se bodo znali in hoteli bojevati za nadalj-nji napredek in razvoj politične-ga sistema sociaiističnega sa-moupravljanja v vseh njegovih razsežnostih.-
IZ RAZPRAVE: »OKREPITI SZDLNATERE.JU!«
Sekretar OK SZDL, Boris Hon-zak, je v razpravi podrobneje ohsal delo štirinajstih svetov in desetih koordinacijskih odborov pri občinski SocialistiČni zvezi. Nekateri: svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradi-cij NOB in socialistične revoluci-je, svet za kulturo. koordinacij-ski odbor Z3 kadrovska vpraša-nja, za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verski-mi skupnosimi, za proslava in prireditve ter za uresnieevanje samoupravnega sporazumeva-nja na področju družbenih de-javnosti. dobro delujejo. Nekate-ri delujejo slabo ali pa sploh ne. To ne pomeni. kot je dejal Boris Honzak, da na teh področjih so-ciaiističr.a zveza ni prisotna, am-pak, da deluje mimo ali brez teh oblik dela Zato bo krepitev vseh oblik delovanja socialistične zveze, predvsem pa tekofie odzt-vanje na težave delovnih Ijudi in občanov, ena temeljnih naiog Socialistične zveze Bežigrada tudi v napre). Saj, kot je dejal v razpravj Boris Buttna, ne bo ta-ko velika nesreča, če nam ta ali ona oblika dela ne bo zaživela, slabo pa bo, te ne bodo delova-!e krajevne konference sociali-stične zveze. in če med njimi ter občino ne bo prave povezave. Pri povezavi, ki večinoma pome-ni predvsem boljše informtranje. bi moralo, kot so meniti delega-ti, večjo vlogo kot doslej opraviti predvsem obfrnsko glastlo. 2bor občanov bi moral prinašati več vesti iz krajevnih skupnosti. je med drugim dejal Tone Polfžak Iz krajevne skupnosti Bežigrad II. Nujnost krepitve vloge sociali-stične zveze na terenu je v raz-pravi poudartt tudi Jože Šeme tn opozoril na slabo odzivnost
krajanov na obrambno usposab-Ijanje prebivalstva. Socialistična zveza na terenu bi morala, )e de-jal Joze Šeme, v vefiji meri odi-grati vlogo koordinatorja dela med raznimi subjekti in kot je opozonl Pster Pangerilč, tudi mladino. Iz dotegatskih vrst le prršia tudi konkretna pobuda re-publiški in zve^nf konferenci so-cialistične zveze. Slavko Krui-nik iz krajevne skupnosti UrSke Zatler je prediagal, naj se ns zveznem nivoju razpiie splošni referendum glede prihodnjega energetskega razvoja Jugoslavi-je. predvsem glede zidave jedr-skih elektrarn, saj gre za bistve-no vpražanje življenja prihodnjih generacij. Razpravo sta sklenila gosta Boiena Ostrovršnik in Tone Florjančlč, kt sta menija, da poročilo, programske usme-ritve in pestra ter kritična raz-prava kažejo. da je bilo veliko storjenega in da deiegati iz kra-jevnih konferenc takšnega se-stanka ne sprejemajo zgolj for-matno, ampak hočejo tudi odgo-vore na konkretna vpražanja. Prav spopadanje z življenjskimi težavami Ijudi, pa čeprav se bo-do kresala različna mnenja in stališča, bo oživilo delo Sociali-stične rveze v prihodnje.
VIDA PETROVČIČ