Poštnina plačana v gotovimi Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 1.500 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . L 3.000 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo . . . . . L 4.000 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 L ma Leto XXII. - Štev. 1 (1081) Gorica - četrtek, 1. januarja 1970 - Trst Posamezna številka L 70 Keleil nica SLOVENIJA OB KONCU LETA Uk i (NARODNA) Naj sprostre nad vašo hišo svoja krila angel zlati, mir, edinost in veselje iz višave v hišo trosi, drage vaše vsekdar varje, dobra dela k Bogu nosi! Skrb, bolezen in nesreče, naj podi od vaše hiše, z dobrotljivo svojo roko naj vam grenke solze briše, vaše upe, vaše nade v zlate bukve naj zapiše! Upi ob novem letu 1970 Ko stopamo v novo leto 1970, stopamo slovenski katoličani z velikimi upi, da se ostvarijo nekatere za nas važne ideje. SLOVENSKA CERKEV Prvi tak naš up je, da bo rastla in se razvijala slovenska Cerkev. Leta 1963 je France Dolinar objavil v buenosaireškem Meddobju razpravo »Oče slovenske Cerkve — A. M. Slomšek«. V razpravi pravilno ocenjuje Slomškovo apostolsko delo kot prizadevanje za ostvaritev slovenske Cerkve, kot se pojmuje danes v pokoncilskem času. To se pravi za del vesoljne Kristusove Cerkve, ki živi svoje lastno življenje s pomočjo cerkvenega bogoslužja, petja, jezika in kulture, tesno povezan z apostolskim Sedežem pod svojimi lastnimi škofi. Vse to je danes postalo resničnost dosti bolj kot v Slomškovih časih. Imamo svojo slovensko hierarhijo in lastno cerkveno provinco. Pri bogoslužju rabimo slovenski jezik brez strahu in vsakršnih ovir. To so velike pridobitve, ki nas morajo povezati v vedno tesnejšo skupnost povsod, kjer Slovenci prebivamo. To ne samo v Sloveniji, nego še bolj izven Slovenije v zamejstvu in v zdomstvu. Po slovenski liturgiji in po slovenski božji besedi se moramo vsi čutiti ne samo zmeraj bolj kristjane, temveč zmeraj bolj tudi Slovence, pripadnike ene slovenske Cerkve. V tem smislu naj bi napredovalo naše cerkveno In versko življenje v novem letu 1970. To naj bi bil tudi daljni cilj slovenske sinode, ki so nje idejo že sprožili v zadnji številki revije »Cerkev«. Graditi moramo slovensko Cerkev. To je za nas »znamenje časa« v tem zgodovinskem trenutku. Kako jo graditi? Najprej s skupno liturgijo. Povsod, kjer so Slovenci, naj bo ena in ista liturgija v slovenskem jeziku. Do tega imaino pravico lil to pravico moramo zahtevati, da nam jo priznajo tudi drugi. Potem cerkveno petje. Danes si liturgije, zlasti maše, ne moremo misliti brez petja. Ubrano zborovsko in ljudsko petje je pa že od nekdaj bilo naša odlika, ki so nam jo drugi narodi zavidali. Silno nespametno bi bilo, če bi danes ta zaklad zanemarili. Zato moramo z vsemi močmi gojiti cerkveno zborovsko in ljudsko pesem. V zamejstvu to že delamo po najboljših močeh tudi s skupnimi nastopi cerkvenih zborov. V matični domovini pa je opažati, da cerkveno zborovsko petje zanemarjajo na račun ljudskega petja. Propad cerkvenih pevskih zborov bi bila velika škoda za slovensko Cerkev. Končno moramo slovensko Cerkev gra- diti tudi z medsebojnimi stiki. Najprej med duhovni..' samimi. Če se bomo duhovniki čutili člane ene slovenske Cerkve, bomo to zavest laže gojili pri vernikih. Potem pa so potrebni stiki tudi med verniki, posebno še med mladino, mislimo med vemo mladino v zamejstvu in v domovini. ZAMEJSKA KULTURNA SKUPNOST Drugo naše upanje je rast zamejske kulturne skupnosti. Na žalost je prav v komaj minulem letu zadel hud udarec idejo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Ta ideja, ki se je začela obetajoče razvijati, je bila kratka kot češkoslovaška pomlad. Nerazumljivo postopanje odgovornih v Ljubljani in tudi nekaterih v Gorici m v Trstu, je tej ideji zadalo v preteklem letu zelo hude rane. Naj omenimo le policijsko rekvizicijo Pahorjeve knjige Odisej ob jamboru, pa popolno tišino na razna vabila za kulturna gostovanja in druge pobude v zamejstvu v okviru Slovenske katoliške prosvete. Zopet je nastala »gluha loza« kot pred leti. Prav to dejstvo nas mora spodbujati, da bomo še bolj gojili kulturne stike in izmenjave vsaj med nami Slovenci v zamejstvu. Trst, Gorica, Celovec se moramo čutiti tudi kulturno zmeraj bolj eno in zmeraj bolj blizu. Pokažimo matični Sloveniji, da smo ena sama živa slovenska kulturna skupnost, ki noče umreti, čeprav so jo nekateri, tudi v Sloveniji, že odpisali. Ce hočejo kulturno in narodno umreti drugi, naj umrejo, mi katoliški Slovenci hočemo živeti ne samo slovenski Cerkvi, nego tudi slovenski kulturi! ZAMEJSKA POLITIČNA SKUPNOST In še en up nas navdaja, ki ni zadnji. In to je naša politična skupnost. Res je, da je na političnem polju najtežje sodelovati, ker se tako zelo križajo skupinski in osebni interesi, a prav tako je res, da je prav v politiki najbolj potrebno skupno nastopanje hi sodelovanje. Saj le skupno zasledovanje istih ciljev more roditi uspehe. Tega političnega sodelovanja je bilo v preteklem letu zelo malo. Vsak je delal, v kolikor je delal, le sam zase. Slovenska skupnost, ki naj bi predstavljala idealno skupno politično omizje, je zaradi zdrah močno ohromela, med Trstom in Gorico ni bilo pravih stikov, na Goriškem pa vsak po svoje vodi politiko, v kolikor jo vodi. Zaradi tega trpimo vsi, trpi škodo vsa naša skupnost. Naš up je torej, da bo spričo nujnih potreb prišlo do bolj razgibanega hi organiziranega političnega dela med demokratičnimi Slovenci na Go- Ko si ob koncu leta skušamo ustvariti sliko o tem, do kakšne stopnje se je razvil položaj v Sloveniji v zadnjem letu, ugotavljamo sledeče: V kulturnih, poklicnih in gospodarskih organizacijah je prišla do izraza neka notranja demokratičnost. V slovenskem tisku je mogoče zaslediti večjo različnost mnenj. Cerkev ima pri delu večjo svobodo, kot jo je imela v povojnih letih. Slovenske meje so odprte. Še vedno pa vrsta osnovnih izkrivljenosti duši zdrav razvoj slovenskega življenja. IZKRIVLJENOSTI SLOVENSKE DRUŽBE Glavna napaka celotne družbene ureditve je pač ta, da o temeljnih vprašanjih slovenskega življenja odloča edinole Zveza komunistov. V deželah, kjer ni vsaj dveh neodvisnih političnih strank, tam ni govora o demokraciji, pa naj si oblastniki izmišljajo še tako lepa imena za tako družbeno ureditev. In prav to je primer Slovenije. Iz tega prisilnega varuštva partije izhajajo sledeče izkrivljenosti : še vedno ne smejo imeti vojne in povojne žrtve komunizma svojih grobov in dobrega imena; slo- Vnlfii^o in ^t^ <5 c vedno omejeni na ustanove in organizacije, ki jih dopušča in nadzira režim; tisk, radio in TV so v rokah oziroma pod strogo kontrolo partije; svobodni poklici so še vedno le bolj tolerirani. Cerkvi še do danes ni režim vrnil mnogih zaplenjenih stavb, istočasno pa jo mnogokje ovirajo pri zidanju novih cerkva in potrebnih vzgojnih prostorov. Krščanska vzgoja mladine je omejena na verouk v cerkvenih prostorih. Cerkvenih šol ni, v državnih pa so tako učitelji kot učenci dostikrat zaradi svojega verskega prepričanja predmet diskriminacije. Državni uradniki navadno zaradi verske prakse službeno ne napredujejo. Svetni tisk, radio in TV cerkveno življenje praktično ignorirajo. Cerkev pa nima dostopa do teh sredstev obveščanja. Krščanska dobrodelnost se ne sme organizirati. Tudi niso dopustne verske in katoliške organizacije. Škofje zaman prosijo, da bi bil božič proglašen za praznik, ker o tem še vedno odloča pet odstotkov komunistov in ne 95 odstotkov ostalega prebivalstva. (Sicer je pa Jugoslavija poleg Sovjetske zveze edina dežela krščanskih narodov na svetu, kjer božič še ni uradno priznan kot praznik.) Dodatni težavi položaja v Sloveniji sta beograjski centralizem in neuspešno gospodarstvo. Federalna vlada v Beogradu si še vedno lasti toliko oblasti in finančnih sredstev, da se Slovenija upravičeno čuti izrabljana. Večji del slovenske Primorske, Notranjske, Bele krajine, Dolenjske in severovzhodne Slovenije so nerazviti deli Slovenije, da ne upoštevamo še splošne cestne zaostalosti ter zastarelosti industrijske opreme v vsej Sloveniji. Denar pa mora iz Slovenije v Beograd. Posledica tega je, da slovenski tehnični strokovnjaki odhaiaio v zahodne dežele, ker jih pač nemodernizirano slovensko gospodarstvo ne more zaposliti, v Slovenijo pa se selijo neslovenci z juga. Slovensko gospodarstvo je neuspešno : znaki tega so naraščajoče izseljevanje kvalificiranih delavcev, brezposelnost, številne stavke, naraščanje podjetniških izgub, ponovno znatno naraščanje cen, pasivna trgovinska bilanca, pomanjkanje investicijskih skladov. Tak je položaj. Komur je Slovenija pri srcu, temu ne more biti vseeno, v kakšnem položaju se ta nahaja. L- Beneški Slovenci so se osvestili S ponosom lahko zapišemo, da so beneški Slovenci pustili na nedavni konferenci o izseljeništvu v Vidmu najboljši vtis. Z mirnostjo in pogumno so nastopili pred polno dvorano in prvič v njih povojni zgodovini postali popolen nosilec svojih zahtev ter pravic. Mladi fantje so dokazali, da so se narodnostno osvestili, da jim ni narodnost več nekaj nedoločenega, da jim ni materin jezik nekaj, česar se je treba sramovati in ga ne govoriti v javnosti. Dvorana, polna izseljencev in oblasti iz vseh predelov dežele Furlanije-Julijske Benečije jim ni niti enkrat zažvižgala : nasprotno vmesni klici in ploskanje so dokazali, da razumejo njihove narodnostne in socialne probleme in da so za njihovo pravično rešitev. Mislim, da je bila s tega stališča konferenca za nas res nekaj zgodovinskega. Na njej niso več po- riškem in da bodo v tem delu našle mesto tudi mlajše moči. Končno da bo prišlo do potrebnega enotnega nastopanja v okviru Slovenske skupnosti, potem ko se bodo poravnali notranji spori, ne samo na Tržaškem, temveč prav tako na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Takšni so naši upi ob vstopu v novo leto 1970. »Katoliški glas« bo po svojih močeh In v okviru svojega poslanstva pomagal, da se uresničijo. MIKLAVŽ BOŽIC Kakor vsak duhovnik, je opravil tudi sv. oče Pavel VI. na božični praznik tri sv. maše. Prvo je darova! v sikstinskii kapeli; namenjena je bila predvsem diplo-matsikemu zboru. V pridigi je papež dejal, da uživa današnji človek mnogo luči, ki mu jo nudijo znanost, napredek, zgodovina. Le glede smisla svojega življenja hodi v itemi. Tu se pokaže veliki pomen božične skrivnosti za vse človeštvo in pomen vare, ki mi drugega kot srečanje s Kristusom. Drugo sv. mašo je sv. oče daroval v naselju Prmesitina, kjer živi osemsto družin v zasilnih barakah. Primerjal je usodo teh ljudi z Jožefom in Marijo, *ki ju tudi ni nihče hotel sprejeti v svoj dom in sta se morala zaiteči nato v naravno votlino. Toda biti reven je tragedija le takrat, če revež oima občutka, da je božji otrok. Zadnjo slovesno sv. mašo je imel sv. oče v baziliki -sv. Petra. Tu je poudaril zlasti misel, da resnično človečanstvo brez Kristusa ne more uspevati. Zgodovina je temu nesporen dokaz. Nekateri bi radi božič praznovali brez Besede, M je meso postala. Namesto nje hočejo proslavljati človeka, M da je zmožen zveličati se sam po sebi, s svojo lastno močjo in modrostjo. To je osnovna zmotal Človek brez Kristusa se oropa moralne sile, si ustvari slabotne in dostikrat sebe nevredne malike in doživi svoj lastni zfam. stavljali zahtev deželni ali pokrajinski svetovalci ali politične stranke: postavili so jih beneški Slovenci sami. Še pred nekaj leti so veljali za brezoblično ljudstvo brez prave duše: za oblast so govorili le neki čuden dialekt. Pomoč, ki so jim jo po kulturni poti in potom izvoljenih predstavnikov nudili zadnje čase bratje iz Trsta in Gorice, je sedaj rodila svoje sadove. Danes so Slovenci iz Benečije že pobudniki svojih dejanj in sami nosilci svojih teženj. Predsedniku deželne vlade Ber-zantiju so pred kratkim izročili spisek svojih narodnih in gospodarskih zahtev. Predsednik jih je sprejel brez vsakršnih predsodkov in obljubil rešitev njihovih problemov. V deželnem svetu je odbornik Varisco potrdil v imenu celotnega deželnega odbora obvezo reševanja vseh njihovih problemov, tako gospodarskih kakor narodnostnih. V nedeljo, 14. decembra so Benečani stopili na oder in v središču njihove pokrajine, to je v Vidmu, postavili svoje zahteve in terjali svoje pravice. To je treba z vsem zadovoljstvom vzeti na znanje in sedaj čakati, da pride dan — prepričani smo, da ni več daleč — ko bodo Slovenci iz Benečije zaživeli socialno in narodnostno polno ter človeka vredno življenje. Dr. Drago Stoka Po zasedanju mešanega odbora Kakor smo že pred kratkim poročali v našem časopisu, je bilo od 15. do 20. decembra 1969 v Beogradu 16. zasedanje italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora, ki ga predvideva člen 8 Posebnega statuta, priloženega Londonskemu sporazumu iz 1. 1954. Kot znano, ima omenjeni odbor nalogo preučevati vprašanja, ki zadevajo položaj etničnih skupin v Istri in na Tržaškem, .ter s tem v zvezi priporoča ustrezne rešitve italijanski oziroma jugo slovanski vladi. O podrobnem poteku kakor tudi o točnih sklepih zasedanja nimamo izčrpnih obvestil. Doslej imamo na razpolago le zaključno uradno sporočilo, iz katerega ni jasno razvidno, za rešitev katerih problemov so se le načelno sporazumeli in za katere 'tudi konkretno. Omenjeno poročilo pravi, da c,e je odbor »posebno zadržal na raznih vprašanjih v zvezi s .pravičnim zastopstvom, uporabo jezika in dejavnostjo organizacij etničnih skupin; da so obširno proučili vprašanje šolstva in vprašanje šolnikov v zvezi s Posebnim statutom.« Mešani odbor v zaključnem poročilu ponovno napoveduje odprtje v prihodnjem šolskem letu slovanske strokovne šole v Trstu in italijanske srednje šole v Bujah. Doslej nismo v slovenskem zamejskem tisku zasledili nobenih 'komentarjev' v zvezi z delom in zaključkom zasedanja mešanega odbora. Zato tembolj z zanimanjem pričakujemo, kako in kdaj se bodo pričela konkretno reševati vprašanja nakazana v zaključnem poročilu. Sv. oče je blagoslovil kipce za jaslice V nedeljo, 21. decembra opoldne je sv. oče na trgu sv. Petra blagoslovih kipce za jaslice, iki so jih rimski otroci prinesli na trg sv. Petra. Po blagoslovu kipcev je sv. oče stopil med otroke in se z njimi zbral ob jaslicah, katere so postavljene na ■istem trgu. Stoletnica začetka prvega vatikanskega cerkvenega zbora V ponedeljek, 8. decembra so v Rimu praznovali prvo stoletnico, odkar se je začel prvi vatikanski cerkveni zbor. Slavnostni govor je imel kardinal Paremte. Spregovoril je tudi sv. oče, ki je poudaril pomen prvega vatikanskega koncila. Sv. oče je tudi odločil, naj se objavijo v kritični izdaji vsi akti tega koncila. NOVE PREPUSTNICE Mir - misel vseh ljudi Po želji in naročilu sv. očeta Pavla VI. bomo letos že tretjič na novega leta dan obhajali Dan miru. Lani je povabilo sv. očeta našlo zelo velik odmev v svetu. Odzvale so se ne samo različne verske skupnosti, ampak tudi večina državnih poglavarjev. Seveda beseda mir ne pomeni vzdrževanje nekega ustaljenega reda za vsako ceno, temveč vsebuje teženje misli in človeških src za uresničenje čim večjih pravic v družbeno-političnih odnosih človeške družbe. Kot predmet razmišljanja za letošnji Dan miru je sv. oče določil: SPRAVA — POT DO MIRU. Za spravo naj bi se prizadevali najprej v svojem osebnem življenju z ljudmi, s katerimi smo v neposredni bližini, nato v življenju različnih skupnosti (družina, sosedje, delovno mesto), potem pa moramo vsi delati za spravo med različnimi narodi, tako da se bomo vsi vzgajali v spoštovanju do sočloveka in njegovih pravic ter v spoštovanju posameznih narodov in držav. Šele na tej podlagi so možni razgovori in boljše razumevanje med rodovi, različnimi kulturami in ideologijami ter bo tako ustvarjeno resnično ozračje miru na svetu. CERKEV PRVOBORITEUICA ZA MIR Ko se je rodil Jezus Nazareški, so angeli peli o miru ljudem dobre volje. Ko je Bog poslal svojega Sina na dolgo pot preizkušenj, pouka, žrtve in zmagoslavja nad smrtjo, ga je poslal z obljubo miru. Tudi pozdrav, s katerim je ogovoril Kristus svoje učence, je bil: Mir z vami! Mir na Kristusovih ustnicah ima svoj naravni in nadnaravni pomen, vsebuje bla goslov in milost. Cerkev, Kristusova ustanova, pa naj bi bila tista, ki ga bo pospeševala, utrjevala in širila po svetu. Cerkev je danes zgolj duhovna moč. Ne vlada, ampak služi. Prav zato uživa izreden moralni ugled pri večini državnikov in med vsemi narodi zemlje. Cerkev, če govori o miru, dobro ve, o čem govori. Sama je zanj plačala ogromno ceno: to je bila kri kristjanov, ki so bili tekom stoletij preganjani, mučeni, ubiti. Ko je Cerkev branila lastno svobodo, si je prizadevala doseči svobodo vseh ljudi. Poudarjala je človekove pravice in molila za tiste, ki za človekove pravice ne vedo ali nočejo vedeti. Danes se zlasti obrača k državnikom in ljudem, ki so odgovorni za mir, naj ga skušajo utrditi. Saj je še vse preveč rasnega razločevanja, medsebojnega nasilja, obračunavanja z orožjem. Današnji čas odpira človeku nove razsežnosti miru. Prvikrat v zgodovini je mogoče nuditi pomoč ljudem na vsem svetu istočasno, mednarodno sodelovati in podpirati dežele v razvoju. Vsi ljudje so dolžni spoznavati svet in delati zanj po svojih močeh. Tako, kot pravi papež Pavel VI. v svoji poslanici za dan miru 1969: »...(mir) je zahteva, ki je ne moremo črtati iz pogleda na bodočo človekovo usodo. Mir ni nič drugega kakor potrditev resnice, utrjevanje pravice in občutek svobode.« m minulimi imunimi ..................... Veliki dan Beneških Slovencev O Beneških Slovencih veliko slišimo in beremo. Lahko rečemo, da smo se zadnje čase precej približali njihovim problemom. Toda 26. december 1969 lahko označimo kot veliki dan za Beneške Slovence, ker so se sami predstavili tržaški javnosti z odra Kulturnega doma s samostojno prireditvijo. Pred leti bi to gotovo še ne bilo mogoče. »S strani Matajurja nebo se jasni...«, tako so nam peli. Bil je to najlepši glas lastovke, ki nam napoveduje pomlad, tako upamo in si želimo. Sicer je bila že pomlad na odru: nastopili so v glavnem mladi in z njimi najmlajši. V vseh ozirih so pokazali pogum in samozavest. To so naši bratje, ki izpričujejo neomajno voljo po življenju. Simbolično je to hotenje izražalo izvajanje pevskega zbora: oči vseh uprte v svojega voditelja. Beneški Slovenec, ki zre v svojega voditelja, v duhovnika, v človeka, ki z njim živi in trpi, deli z njim veselo in bridko usodo in se zaveda, da je njegov najzvestejši voditelj. Kot kronisti bi morali seveda kaj malega tudi pripomniti. A ta nastop presega naštevanje običajne kronike. Temu dogodku bi morali posvetiti kar dolge strani. Skratka: postal je zgodovinska prelomnica, na katero se bomo v bodoče sklicevali: Od tiste prve prireditve dalje... Nastop »Pesem in beseda iz Nadiških dolin« sta začela moški duet s pesmijo »Tam gori za našo vasjo«. Sledila sta dva govornika: župnik Emil Cenčič ter pred- »Še v gozdu bal se nisem smrti Zebotom sto sem zrl v oči, pa zdaj v Ljubljani bi se plašil, k' on s svojo knjigo nas pesti?« (Mejnik 1969, prosto po Aškercu) Na seji tajništva Zveze komunistov Slovenije je Edvard Kardelj 26. avgusta 1969 navezal brionsko obtožnico proti uradnim .nosilcem slovenskega cestnega prometa z napadi na pisca knjige »Slovenija včeraj, danes jutri - Drugi dal« dr. Cirila Žebota, ki je nato bil predmet živahnih »dialogov« na tej seji in na poznejših sejah (9., 13. in 20. oktobra 1969) Centralnega komiteja ZKS. Kardelj je tako zaključil svoje obširno hudovanje .na dir. Žebota: »Če v razmerju do Žebota nekateri komunisti izgubljajo "moro’’, kako naj jo imajo potem do dru- gih, manj javnih in izrazitih protisocialističnih in prot isamoup ravnih teženj in pritiskov?« Na oktobrski seji Centralnega komiteja je Mitja Ribičič, sedanji predsednik 'beograjske vlade (in pobudnik javne prepovedi Žebotove prve knjige leta 1967), zadevo še bolj dramatiziral: »V resoluciji Vil. seje smo pred dvema letoma zaostrili vsa tista vprašanja, ki so aktualna tudi v sedanjem Popitovem referatu, to so pro- sednik prosvetnega društva »Ivan Trinko« Izidor Predan. Vrstili so se mešani zbor pod vodstvom delavnega kaplana Rina Markiča iz Lješe, deklamacije beneških šolarjev, ženski duet ter moški zbor »ldrja« pod vodstvom Antona Birtiča, ki je vedno prisoten s svojo harmoniko. Našteti bi morali dolgo vrsto imen, toda prostor nam ne dovoljuje. Naj bodo obrazi nastopajočih simbol vse beneške zemlje, saj so nam prinesli sad te zemlje. Vso prireditev je »gledal« tudi njihov oče: Ivan Trinko. Od začetka do konca je bila njegova slika na platnu poleg motivov iz Beneške Slovenije. Ostal bo voditelj z veliko črko. Njegovo seme, sejano v trpljenju in upanju, sedaj poganja že prve sadove. Čestitamo vsem prirediteljem, našim dragim sobratom, kulturnim predstavnikom, pevcem, otrokom, vsem, ki so prispevali k tej prvi prireditvi. Nastop je organiziralo Slovensko gledališče v Trstu. K temu veselemu dnevu dostavimo še grenko noto. Upali smo, da bo dvorana nabito polna, toda to se ni zgodilo. Odsotni so bili naši politiki in kulturniki (častna izjema je bil dr. Drago Štoka), kateri se topijo v solzah, ko pišejo in govorijo o Beneških Slovencih, toda se niso »ponižali«, da bi rojake izpod Matajurja blagohotno obdarili s svojo prisotnostjo. Kljub temu ostane dan prvega nastopa Beneških Slovencev v Trstu veliki dan za nas in za Beneško deželico sploh. d. j. blemi odnosa do klerikalizma, do nacionalizma, do federacije, do nacionalnega vprašanja. O resoluciji so razpravljali v organizacijah Zveze komunistov. V tem času pa se je po Ljubljani sprehajal Žebot in smo imeli oelo virsto klerikalnih izpadov. Gre za to, da smo v tistem času, ko smo v resoluciji opozorili na klerikalizem in emigracijo, dopustili, da je ta vdrl v slovenski politični prostor in povečal svoj vpliv... To je bil velik poraz Zveze komunistov.« Končno se je enemu članu Centralnega komiteja le zdelo preveč in je dejal: »Predvsem mi ni jasna zadeva Žebot in kaj ima zveze s cestno afero... Za cesto vemo, kako je prišlo do nje. Ko je tovariš Mitja Rihičič govoril o cestnem -vprašanju in o Žabotu, je nekako pozabil na neko stvar... Žebota jemljejo kot nekakšen ščit za vse tisto — vsaj jaz sem tako razumel — za kar vemo, da pri nas ni v redu... Ce se v boju nismo bali sto Žebotov, sedaj pa se bojimo enega in ga sami populariziramo, ko toliko o njem govorimo, ne vem, kam to vodi...« (Kardeljev citat je iz partijskega glasila »Komunist«, Ljubljana, 30. oktobra 1969, posebna priloga, str. 2, ostali citati pa iz istega vira, 24. oktobra 1969, posebna priloga, str. 35, 36, 48 in 49). Od 1. januarja 1970 bodo prepustnice v maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo dovoljevale neomejeno število prehodov. Ta sklep je sredi novembra .sprejela italijansko-jugoslovanska mešana komisija, ko je bila končala isvoje zasedanje v Novi Gorici. Prepustnice so do zdaj predvidevale štiri mesečne prehode, zdaj pa bodo praktično enakovredne potnim listom; kot edina formalnost bo na mejnih prehodih ostalo žigosanje na jugoslovanski in italijanski strani za nadzorovanje trajanja bivanja v vstopni državi. Ob koncu zasedanja je bilo objavljeno skupno poročilo, ki zatrjuje med drugim, da je komisija z zadovoljstvom ugotovila ugoden potek pri .uveljavljanju .maloobmejnega sporazuma med obema državama, poleg tega pa je komisija tudi razpravljala o možnosti nadaljnjega razvoja na raznih področjih. Poleg sklepa o neomejeni veljavnosti prepustnic so se na zasedanju dotaknili tudi okrepitve avtobusnih zvez med Trstom in Gorico na eni strani ter Koprom in Piranom na drugi. Sklenjeno je bilo tudi, da bo s prepustnicami moč izstopati in vstopati v Jugoslavijo tudi preko pristanišča v Umagu, kar je zlasti pomembno v poletnih mesecih zaradi rastočega pomorskega prometa. Novost glede veljavnosti prepustnic ima nedvomno velik pomen, predvsem zaradi možnosti večjih in tesnejših človeških stikov med prebivalstvom na obeh straneh meje, valik pa bo ‘tudi pomen na gospodarskem področju. Pomislimo samo, da je bilo zabeleženih več kot 135 milijonov prehodov v obeh smereh, odkar je stopil v veljavo videmski sporazum. Zlasti za Trst je ta položaj zalo ugoden, kakor dokazuje ugodna konjunktura, ki se je najprej začela za trgovino konfekcije in oblačil, nato za zlatarne (v Trstu prodajo zlatih izdelkov za približno 10 milijard lir na leto) in končno za trgovine nadomestnih delov za avtomobile (pri tem je zlasti pomemben stalni razvoj motorizacije v Jugoslaviji). Toda tudi na drugih področjih je pomemben delež jugoslovanskih nakupov v Trstu: lutke in igrače, dežniki, gospodinjski stroji in celo strelno orožje. V zvezi s to postavko vedo uradni podatki povedati, da ije 80 % prodanih samokresov in 50 % lovskih pušik .namenjenih v Jugoslavijo. Leta 1966 je bilo v Trstu prodanih tisoč samokresov in 40 pušk; leto kasneje je vsota prodanega strelnega orožja narasla na 1900. Od 1400 samokresov so tujci nakupili kar 1300 komadov in jih izvozili. Na jugoslovanski strani meje beležijo največje nakupe pri bencinskih črpalkah (89-oktanski bencin stane v Jugoslaviji 188 din, torej 94 lir, vendar je za plačila v lirah moč pogosto dobiti tudi dopust). Precej denarja pustijo italijanski obmejni državljani tudi v jugoslovanskih mesnicah, kjer stane kilogram teletine približno 1100 lir. Videmski sporazum dovoljuje namreč vsaikemu posestniku prepustnice uvoz dveh kilogramov mesa na mesec. Velik obseg je zavzela tudi potrošnja italijanskih državljanov v javnih lokalih in zabaviščih na drugi strani meje .ter v zvezi s turističnimi potovanji. Odprava omejitve štirih potovanj na mesec za lastnike obmejnih prepustnic bo zalo povečala število prehodov, pri čemer bo imel gotovo korist turizem in bencinska prodaja na jugoslovanski strani, prodaja potrošniškega blaga pa na italijanski. Omejitev uvoza brez carine bo ostala v veljavi: nadzorstvo bodo obmejni organi izvajali s carinskimi odrezki, ki jih bo vsaik lastnik prepustnice imel na razpolago, in jih bo smel porabiti le štiri na mesec. Teološka fakulteta v Ljubljani bo praznovala svoj zlati jubilej Kakor smo poročali, so imeli v Ljubljana od 8. do 11. decembra spominsko svečanost ob priliki 50-letnice slovenske univerze. Teološka fakulteta, ki je bila v predvojni Jugoslaviji del te univerze, bo praznovala zlati jubilej svojega obstoja v zadnjih dneh januarja 1970. Teološka fakulteta v Ljubljani ima svoj sedež na Poljanski cesti, a nekaj letnikov bogoslovcev študira tudi v Mariboru. Zasedanje predsedstva italijanske škofovske konference V Rimu je zasedalo predsedstvo italijanske škofovske konference. Škofje so preučili položaj, ki je nastal zaradi državnega zakona, ki uvaja razporoko. Nadalje so škofje ugotovili, da so prvi vtisi o novi reformi maše zelo pozitivni. Zdi se tudi, da so škofje razpravljali o glavni temi prihodnjega zasedanja škofovske konference, ki bo v aprilu in tei bo proučevala vprašanja, ki zadevajo duhovnike. Uspela stavka slovenskih šolnikov V -petek, 19. decembra so učitelji, profesorji in ostalo osebje slovenskih šoil na Tržaškem in Goriškem stavkali za rešitev svojih specifičnih problemov. Da je bila stavka upravičena, priča dejstvo, da so se je praktično udeležili vsi šolniki. Splošno stavko sta sporazumno proglasila sindikata .slovenske šole iz Trsta in Gorice. Sindikat slovenske šole .iz Trsta je ob tej priliki poslal brzojavke predsedniku republike Saragatu, predsedniku vlade Ru-morju, prosvetnemu ministru Fenrari-Ag-gradiju in .ministru za delo Donat-Cattinu, v katerih jih obvešča, da je položaj slovenskih šolnikov še vedno neurejen, čeprav so pristojne oblasti že večkrat obljubile pravično rešitev. Spričo tega mora biti vsakomur razumljivo, da slovenski šolniki ne morejo čakati v nedogled na rešitev svojega pravnega položaja, kajiti obljub so imeli že dovolj in preveč, konkretnih rešitev pa, razen za učitelje, nobenih. Solidarnostna izjava Slovenske skupnosti Slovenska skupnost izraža učnemu osebju slovenskih šol na Tržaškem in na Goriškem svojo podporo ob izvedenem stavkovnem gibanju. Slovenska skupnost izraža upanje, da se bodo viseča vprašanja slovenske šole čimprej dokončno rešila, da bo lahko tako šola zaživela polnokrvno življenje. Skrajni čas je namreč, da se upravičene zahteve slovenskih šolnikov rešijo v skladu z državnimi zakoni .ter meddržavnimi obvezami. Slovenska skupnost bo s svoje strani tudi v bodoče budno spremljala probleme slovenske šole in po svojih močeh prispevala k njih dokončni rešitvi. Slovenec v tržaškem obč. odboru V ponedeljek, 29. decembra se je sestal izvršni svet Slovenske skupnosti, da preveri sporazum, svoj čas 'Sklenjen s strankami leve sredine. Najprej so se navzoči spomnili pok. dr. Jožeta Dekleva, pred kratkim umrlega, nato pa je podal politični tajnik dr. Drago Štoka poročilo o izvajanju sporazuma z levosredinskimi strankami, ki upravljajo tržaško občino. Pogovor je zlasti tekel o umestnosti vstopa člana Slovenske skupnosti v reorganizirani občinski odbor. Člani sveta so izrazili svoje zadovoljstvo nad tem razvojem dogodkov. Bo to prvič, da bo Slovenec, izvoljen na listi Slovenske skupnosti, postal odbornik tržaške občinske uprave. Prijetna šolska prireditev V okviru proslav ob 25-lotnici ponovnega odprtja slovenskih šol na Tržaškem in ob priliki poimenovanja slovanskega znanstvenega in klasičnega liceja po Francetu Prešernu je bila 21. decembra v Kulturnem domu proslava, na katetri je nastopil licejski mešani zbor po dvodstvom prof. Hum-marta Mamola. Dijaki pa so pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina odigrali Cankarjevo dramo v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi«. Proslave se je udeležilo veliko občinstva, med katerimi je bil poleg dijakov in bivših dijakov', profesorjev in staršev itudi šolski skrbnik prof. AngiPletti. Sv. Ivan Kakor v več drugih tržaških cerkvah smo imeli tudi pri nas slovensko polnočnico ob 10h zvečer pred praznikom. Zvečer se je mraz ublažil in burje ni bilo, tako da smo imeli ugodno vreme, kakor si ugodnejšega nismo mogli želeti za božično noč. Poleg domačih vernikov smo imali tudi nekaj gostov iz mesta in od drugod. Poleg tega se je naša slovenska polnočnica nekoliko pomladila: priletnih ljudi je bilo manj in več mladih. To je zelo vesel pojav. Novost je bil nov, proti vernikom obrnjen oltar, prav lepo delo zrazljano iz bakra in finega lesa. In seveda novi mašni obredi, ki smo se jim že privadili v adventu. Kar je treba posebej povedati, je bilo petje. Pevski zbor nam je priredil med sv. mašo cel pevski koncert starih božičnih pesmi, nekatere v novi priredbi, tako da je bilo božično razpoloženje popolnejše. Na praznik smo imeli še dve maši v slovenščini, prvo s petjem, drugo »peto«, popoldne pa slovesen blagoslov. Na praznik se nas je spet spomnila stara znanka burja. Udeleženci so se spomnili pri polnočnici tudi Marijinega doma z obilnim otiram. Tudi to je razveseljiv dogodek. »Sejm bil je živ...« Rojan Malo pozen sem s tam poročilom, a kar je že enkrat del zgodovine, nikdar več ne zastara. Mislim na družinsko slavje, ki je bilo 17. novembra lani v Marijinem domu v Rojanu. Prijazna gospa Albina Ma-molo je skupaj s soprogom Antonom povabila domače pevce in slovenske duhovnike ter številne znance na proslavo 40-Ietnice njune poroke. Prav prijetno vzdušje je vladalo tisto popoldne med povabljenci in vsi prisotni smo čuitili, da nobeno »sonce ne sije tako lapo kakor materino oko«. — Dobri Mamolovi mami in prijaznemu očetu voščimo: še na mnoga lata. Marko U. Finžgarjeva »Naša kri« v tržaškem Kulturnem domu Slovensko gledališče v Trstu bo v soboto, 3. januarja ob 21. -uri uprizorilo v Kulturnem domu igro F. S. Finžgarja »Naša kri«. To bo že tretja zaporedna premiera clela iz domače književnosti, kar je sicer v skladu z novim programom tega gledališča, resnici na ljubo in morebiti tudi v opravičilo pa moramo povedati, da je tako zaporedje narekovala zgolj sila razmer. Vendar bo uprizoritev te velike ljudske igre v času novoletnih praznikov vsaj večini gledaliških rednih obiskovalcev gotovo prijetno presenečenje. Ob svoji krstni uprizoritvi lata 1912 je igra izzvala hude polemike in vsaj nekateri izmed tistih, ki ne zadevajo same dramaturške izpeljave — zakaj Finžgar je delo pozneje večkrat popravljal in naš tekst .temelji na varianti iz leta 1926 —, ampak samo bistvo obravnavanega problema, utegnejo ponovno oživeti. Ne glede na vse bolj ali manj upravičene pripombe pa je »Naša kri« visekakor delo, ki ga je slovenski človek vselej rad gledal in se ob njem navduševal. Upravičeno torej upamo, da bo tako tudi ob naši uprizoritvi, ki jo je pripravil znani ljubljanski režiser in scenograf ing. arh. Viktor Molka s sodelovanjem celotnega ansambla, pomnoženega še z nekaterimi zunanjimi sodelavci. Iz Beneške Slovenije Beneški župnik je umrl V soboto, 27. decembra so v šeot Lenartu v Slovanski Benečiji pokopali g. Evgena Osgnacha, upokojenega župnika. Evgen Osgnach se je rodil v Chicagu v USA leta 1908 beneškim staršem, ki so se bili tja izselili zaradi dela. Pozneje se je s starši vrnil domov in postal učitelj. Toda začutil je, da ga Bog kliče v višjo službo. Stopil je v bogoslovje in postal duhovnik leta 1936, ko mu je bilo 28 let. Kmalu je dobil službo v goriški nadškofiji, sprva kot učitelj in župni upravitelj na Livku, potem kot župnik v Borjani. Od tam se je po vojni preselil v Furlanijo in postal župni upravitelj v Strassol-du. Ko mu je zdravje začelo pešati, se je vrnil v Slovensko Benečijo in dobil službo v črnem vrhu (Montefosca) pod Vo glom. Tu ga je pobrala božja služabnica smrt prav na božični dan. Pokopali so ga na pokopališču v Šent Lenartu, kjer ima družina Osgnach svojo grobnico. Pogrebne obrede je vodil dekan iz Šempetra ob Nadiži ob udeležbi številnih duhovnikov domačinov' in tudi zastopstva iz goriške nadškofije. Bog daj pokojnemu g. Evgenu večni pokoj. Duhovna obnova za Slovence v Rablju V petek, 19. decembra popoldne so se Slovenci iz Rablja zbrali v stari cerkvi sredi trga, kjer so mogli opraviti svojo božično duhovno obnovo. Vodil jo je msgr. dr. F. Močnik iz Gorice. Po kratkem nagovoru je bila sv. spoved, nakar je sledila sv. maša v prenovljenem obredu in v slovenskem jeziku. Žal pa je bila udeležba bolj slaba, kar je pripisati zlasti gripi, ki je mnoge Slovence zadržala v posteljah. Malo je bilo videti moških, niti deset ne, slovenske mladine pa sploh ne. Dokler bodo morali naši otroci hoditi v italijansko šolo, je zaman vsako prizadevanje, 'da bodo slovensko čutili. Ko bo omahnil sedanji naš rod od 50-60 let, bodo postale nepotrebne tudi take duhovne obnove kot je bila zadnja, saj ne bo nikogar več v Rablju, da si je bi želel ali se je udeleževal. T. C. Novi liturgični koledar Tamkaj v Ameriki... Po letošnji veliki noči je nastal precejšen hrup, ker se je razširila vest, da so iz rimskega cerkvenega koledarja »črtali celo vrsto svetnikov«, da teli svetnikov sploh »ne bodo častili«, ali pa celo, da omenjeni sploh niso več svetniki. V italijanskih listih je bilo o tem precej pisanja, pa tudi govorilo se je precej, ker so se nekateri kraji in ljudje čutili prizadete. »Svetega Miklavža ne bo več; sveti Gennaro v Neaplju bo odpravljen; sveti Krištof ne bo več varuh avtomobilistov!« In tako naprej. Nastalo je precejšnje razburjenje, ker so največ kričali prav tisti, ki so zadevo najmanj poznali in ki se niso potrudili, da bi se temeljito pozanimali, kaj je pravzaprav z novim rimskim cerkvenim koledarjem. Sčasoma je hrup potihnil, ker je res izšel novi koledar, ki je stopil v veljavo danes, 1. januarja 1970. NAVODILA ZA CERKVENO LETO V prvi koncilski konstituciji o liturgiji ali svetem bogoslužju, ki so jo škofje sprejeli 4. decembra 1963, so dana nekatera splošna navodila za cerkveno leto; kaj je cerkveno leto, kako se praznuje, v katerih obdobjih naj se verniki spominjajo zveličavnega dela božjega Odrešenika, kakšno mesto naj ima v letu velika noč, kakšno mesto nedelja, kako naj bo s če-ščenjem Matere božje, kako s češčenjem svetnikov. Koncil poudarja, da Cerkev oznanja velikonočno skrivnost v svetnikih, ki so s Kristusom trpeli in so z njim poveličani; postavlja pred vernike njihov zgled, ki naj jih po Kristusu potegne k Očetu; po njihovem zasluženju tudi prosi božjih dobrot. Koncil poudarja nadalje, da se velikonočna skrivnost, ki se opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja vsako nedeljo. V nedeljo se namreč verniki zberejo, da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa. Zato je nedelja prvi in glavni praznični dan. Za nedeljo pridejo na vrsto razni drugi Gospodovi prazniki, ki morajo imeti prednost pred godovi svetnikov. V bogoslužju naj pride do izraza posebno čas priprave na veliko noč, to je postni čas in predvsem veliki teden. IN GODOVI SVETNIKOV? Koncilska konstitucija takole pravi: »Da ne bi godovi svetnikov prevladali nad prazniki, posvečenimi zveličavnim skrivnostim, naj se mnogi izmed njih prepustijo v češčenje posameznim cerkvam ali narodom ali redovnim družbam; v vesoljni Cerkvi naj se obhajajo le tisti godovi, ki slavijo svetnike zares vseobčega pomena.« V razlago dodam nekaj primerov. Vzemimo apostola Petra in Pavla, ki sta gotovo vseobčega pomena, in ju zato častijo po vsem svetu ali v vesoljni Cerkvi. Dne 12. julija praznujemo v naših škofijah Mohorja in Fortunata. A samo mi. Zakaj? Ker sta pač svetnika krajevnega pomena in imata pomen predvsem za našo Cerkev. A drugje po svetu, kdo ju pozna? Ali kaj moreta drugim po svetu povedati posebnega, ko imamo še toliko škofov, mučencev, svetnikov? In sv. Gennaro v Neaplju? Za neapeljske vernike ni večjega svetnika na svetu. A za vesoljno Cerkev? Poleg njega je še veliko drugih mučencev, katerih življenje in mučeniška smrt sta trdno dokazana. Sveta brata Ciril in Metod sta gotovo svetnika vseobčega pomena, čeprav to ne- mnogo več pove, kakor kak sv. Gorgonij. In tako bi lahko še naštevali. Koncilska konstitucija o liturgiji je izšla pred šestimi leti, in reforma v cerkveni liturgiji je zelo hitro napredovala. Marsikatera novost nas je razveselila, a včasih tudi presenetila. In žal je marsikatera novost še vedno nepoznana ter zato necenjena. Sad te reforme je novi rimski cerkveni koledar. Poleg koledarja smo prejeli še veliko novega za sveto bogoslužje, da se z večjo vnemo posvetimo božjemu češče-nju. Kjer je pa veliko novega in veliko veselja za delo, je tudi veliko truda. In vsi dobro vemo, da liturgična reforma napreduje s precejšnjim trudom. A če tega truda ne bomo sprejeli, bomo zaostali. Veselje imamo, truda se ne bojimo, zato pa pridno naprej! Tako se bomo privadili tudi novemu koledarju. In reforma rimskega koledarja nam bo pomagala, da bomo lepše spoznali vrsto svetnikov, ki nam morejo biti v zgled in oporo prav v današnjem času. SODOBNOST NOVEGA KOLEDARJA Nihče ne ve, koliko svetnikov je v nebesih. Le majhen del svetnikov, katere častimo, je bil slovesno razglašen za svetnike. O nekaterih imamo natančna poročila, spise; o drugih je pa znano samo ime. V mnogih poročilih je precej legendarnega, neresničnega. Vsak čas je pač imel svoje svetnike, vsak čas jih je po svoje častil, vsak čas je pa tudi kaj svojega dodal. Zato je razumljivo, da se je prav po koncilu zelo uveljavilo kritično pregledovanje opisov življenja, smrti in čudežev raznih svetnikov. In nekatera imena so zato izginila iz koledarjev. Primer takega svetnika je sv. Nazarij iz Kopra, o katerem ni nobenega zgodovinskega poročila. Nihče ne more reči, da ni bil prvi koprski škof svetnik, a podatkov o tem ni; zato ga v Kopru uradno ne častijo več. In tako bi lahko prerešetali številna svetniška imena, ki so zabeležena v raznih martirologijih, seznamih in koledarjih. Vse prerešetavanje imen in seznamov ne more vznemiriti dobrega vernika, ampak kvečjemu le kakega površnega se- stavljalca koledarjev, ker ne bo vedel, kaj še drži in kaj ne drži več. Veste, kako se ugotovi, ali je koledar zastarel ali sodoben? Dovolj je, da pogledate, kakšnega svetnika ima koledar 4. januarja. Veliko je še koledarjev, ki imajo 4. januarja sv. Tita, čeprav se sveti Tit, učenec sv. Pavla, praznuje 6. februarja že od leta 1854. V novem koledarju bo god sv. Tita 26. januarja, skupaj z drugim učencem sv. Pavla, to je svetim Timotejem. Oglejmo si še nekaj načel, po katerih je urejen novi liturgični koledar. Pripomniti je treba, da bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1970, a le delno. V celoti bo stopil v veljavo, ko bodo pripravljene mašne knjige in brevir. V novem koledarju se vsakemu svetniku vrne kot njegov godovni dan njegov »dies natalis«, to je dan njegove smrti. Le nekaj primerov: sveta brata Ciril in Metod bosta imela svoj god 14. februarja, Irenej zopet 28. junija, Henrik 13. julija, Vincencij Pavelski 27. septembra. Sveti Ani se bo pridružil njen mož sv. Joahim; 3. julija bo sv. Tomaž apostol, 6. julija Marija Goretti, 11. julija Benedikt, Brigida 23. julija. Nove spremembe hočejo doseči, da bo novi koledar tako časovno kot krajevno odražal vesoljnost svetosti. Namesto številnih svetnikov, ki so živeli v najstarejši dobi ali v Sredozemlju, so sedaj prišli na vrsto novejši svetniki in taki, ki izhajajo iz drugih delov sveta. Tako npr.: japonski mučenci iz Nagasakija, črni iz Ugande, oni iz Oceanije, iz Kanade, Južne Amerike ter severnih evropskih dežel. Važno načelo pa je, da je treba skrbno zgodovinsko raziskati in preveriti podatke o vsakem svetniku. In ker se je to že v veliki meri zgodilo, so črtani iz koledarja številni svetniki, poznani in nepoznani. Vse to naj nas ne moti! Svetniki so svetniki, imejmo jih radi, čeprav so na prvi dan leta ali na zadnji, če so v splošnem rimskem cerkvenem koledarju ali jih ni. Naši zavetniki so in naši priprošnjiki. Po njih se bližamo Bogu in Bog nam je prav po njih bolj domač, bolj naš. DR. LOJZE ŠKERL iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiluniiimniiiiHiHmiiiiiiiiiimimiiimiiiiimiimimimmmHimiiiiiiiiiiHiiiiMiiMiiimmiiiiiimmiiiiiimmiiimiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiniiiiiiiiimi Kda laže o sanonrik v Sloveniji ? V pisnvu iz Boljunca piše neki bralec: »Slučajno sem dobil v roke Katoliški glas z idne 13. novembra An sem marsikaj čital, kar se v današnjih čašah ne spodobi. Ni treba misliti, da smo za sto det nazaj.« To, kar »se ne spodobi pisati«, je tudi zadeva o samomorih v Sloveniji. V tem oziru piše omenjeni slučajni bralec: »Pišete, da je največji odstotek samomorov med Slovenci. To je velika da?..« Na žalost, to n:i velika laž, temveč bridka resnica, če smemo verjeti statistikam iz Slovenije. Ljubljansko »Delo« z dne 6. decembra 1969 piše glede tega takole: »V Sloveniji napraivi na leto samomor okoli 450 do 500 ljudi. Naša republika ima najvišji koeficient samomorov v Jugoslaviji (koeficient je število samomorov na sto tisoč prebivalcev v enem letu). Leta 1966 je znašal 25.8, leto dni pozneje pa se je povzpel na 31.5. S temi številkami sodi Slovenija v sam evropski vrh. V obdobju od leta 1961 do 1963 so bile, sledeč tej črni in neprijetni statistiki, pred njo samo Madžarska, Avstrija, Finska in Češkoslovaška. In naprej: po množini samomorov, del so jih storili ljudje stani od 14 do 20 let, je bila Slovenija 1964. leta na tretjem mestu v Evropi. Ti podatki so prišli na svetlo na posvetovanju dne 3. decembra, namenjenem raziskovalnemu projektu (tujka ni naša, op. ur.) o samomorih oseb do dvajsetega leta v Sloveniji. Nosilec pomembne naloge, ki jo izpeljujejo v okviru ljubljanskega inštituta za sociologijo in filozofijo, je psihiater prof. dr. Lev Milčinski.« Naš spoštovani bralec iz Bodjunca in še marsikdo z njim lahko vidi, da se nismo lagali, ko smo poročali o samomorih v Sloveniji. Nedokazano je de to, ali obstaja ikdub mladih samomorilcev ali ne. »Delo« trdi, da takega kluba ni; vendar ne prinaša nobenega dokaza za svojo trditev. Tudi mi smo zapisali, da se le govori o takšnem klubu. Ko o tem poročamo, nočemo metati krivdo za samomore mladih ljudi na nikogar v Sloveniji. Samomori so preža-lostrao dejstvo, da bi kdo koval korist zase. Vendar nočemo, da bi nas kdo imel za lažnivce. (Ured.) Slovenci imamo po svetu raztresenih precej naših bratov in sestra. Med nami so se rodili, hodili po naši zemlji, pa jih je življenje vrglo v svet. Prav ti izseljenci nam pogosto pomagajo popraviti naše cerkve in sveta znamenja, darujejo za zvonove, paramente, kelihe in mon-štrance ter tako razodevajo svojo ljubezen do naših svetinj. Hvaležnost zahteva, da za svoje dobrotnike molimo in kličemo nanje božji blagoslov. Z dopisovanjem, dostavljanjem našega verskega tiska ter pošiljanjem plošč slovenskih pesmi jih povezujemo z domovino in razveseljujemo. Pot v tuji svet je težka in grenka. Vse je novo, nepoznano, drugačno: tuji jezik, tuji obrazi, tuje šege in navade. Izseljenec v začetku navadno ne ve, kje bo spal, kje jedel, nima zaposlitve. Če nima v tem trenutku prijateljske roke, je velik revež. Koliko dobrega store v tem pogledu naši izseljenski duhovniki ! Za prvi čas jih pogosto sprejmejo pod svojo streho, delijo z njimi svoj kos kruha, iščejo zaposlitve. Ti duhovniki posvečajo 90 odstotkov svojega časa in dela socialnemu skrbstvu za naše ljudi, ostali del časa in dela pa izključno verskim potrebam. Kar je mati v družini, to je izseljenski duhovnik v tujini. Pri njem ne iščejo pomoči samo dobri, ampak tudi hudobni, ki ga ob priložnosti okradejo ter se kasneje iz njega norčujejo. Duhovnik pa kljub temu vztraja, ker ga vodi Kristusova ljubezen. Kakor je doma župnija žalostna, če nima svojega duhovnika, tako tudi naši izseljenci, če jih slovenski duhovnik večkrat ne obišče. Med izseljenci imamo nekaj duhovnikov, a premalo; izseljenci v Avstraliji, Avstriji in drugod prosijo zanje. Seveda ima izseljensko vprašanje mnogo odprtih in bolečih ran. Večina naših izseljencev ostaja za stalno v tujini, se pretolče skozi začetne težave, se postavi na lastne noge ter se vživlja v nove razmere in v novo domovino. Tega in onega pa tujina stre, ker ni dovolj vztrajen in žilav, da bi premagal težave in skušnjave, zlasti če je samski; iz malodušnosti in obupa se preda pijači, slabi družbi, si nakoplje bolezen in leže v prerani grob. Tudi samomori niso izključeni. Izseljenci, ki so odrasli zapustili domovino, domovine ne pozabijo, vedno ohranijo ljubezen in hrepenijo za domom. Boli jih, da se jim njihovi lastni otroci tako hitro odtujujejo. Le neznaten del njihovih otrok obiskuje slovenske sobotne šole, večina jih govori skoro izključno le jezik nove domovine. Z združenim delom javnih oblasti in Cerkve bi se dalo mnogo več storiti. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se slovenska javnost zanima za izseljence in organizira obiske izseljencev v poletnih mesecih. Bolj pa bi bilo treba upoštevati katoliški del slovenskih izseljencev. Težko je objektivno pisati zgodovino slovenskega ljudstva doma, v zamejstvu ali v izseljenstvu in pri tem prezreti njegov katoliški del in njegovo življenje. Upajmo, da bo kmalu napočil čas, ko bo brat čisto mirno segel bratu v roko, čeprav sta različnega svetovnega nazora. Zakaj ne bi mogli v skupnih zadevah skupno delati? Škof dr. JANEZ JENKO SE O MASI... »Novi list« je 4. decembra objavil članek »Prva maša po novem obredu«. V članku beremo med drugim: »Lahko se reče, da so bila mnenja (o maši) povsod zelo deljena. Sodeč po komentarjih ljudem ne ugaja, da je nova maša prehrupna. Vernik, ki bi se rad zamaknil v svojo notranjost, tega ne more, ker se neprestano vrstijo molitve, pri katerih mora glasno sodelovati. Nima več časa za zbranost, meditacijo in za lastno tiho molitev brez molitvenih obrazcev. Zdaj gre vse po obrazcih in molitvenih formulah, ki so sicer blagoglasne, a preveč neosebne. Nadležno je ljudem tudi neprestano vstajanje. To je še posebno neprijetno starim in bolnim ljudem. Človek se ne more ubraniti vtisa, da so hoteli reformatorji napraviti mašo po novem obredu čim bolj razgibano, in da so jo nekako "zrežirali". Bodočnost bo pokazala, če bo to doseglo svoj namen, namreč da vernike čim bolj pritegne k sodelovanju pri maši, ali pa bo učinek ravno obraten.« O maši smo že precej pisali in skušali tudi razložiti, čemu vse spremembe in ko- „KatoliŠki glas" v vsako slovensko družino! mu so te spremembe namenjene, kakšno naj bo sodobno gledanje na mašo in kakšno naj bo sodelovanje. Iz članka v »Novem listu« ni razvidno, ali veljajo opombe za maše pri Slovencih ali gre za sodbo splošnega značaja. V nobenem primeru se z listom ne strinjamo. Ne pričakujemo, da bo »Novi list« delal reklamo za novo mašo, a pričakovali bi le malo več razumevanja za naše potrebe in malo pomoči, da bi reforma dosegla svoj namen. Nova maša je na prvih početkih, a je tudi za naše narodnostno življenje velikega pomena. Ljudje jo morajo spoznati, se je okleniti, najti pravo pot za uveljavitev »slovenskega« sodelovanja. Pesniki, pisatelji, glasbeniki in skladatelji se bodo morali za novo mašo zavzeti. Novi maši bodo lahko veliko dali. In če tega ne bodo dali, bo reforma le bežna in revna stvar. Ne bo naša zadeva. Vsak kristjan mora pri reformi doprinesti svoj delež. Ni časa za sedenje. Vstani, zavihaj rokave in na delo! In strah pred tem delom nekatere vznemirja, ne pa morebitne oblike potrebne reforme. Ali smemo prositi »Novi list«, da nam pomaga s pravilnim presojanjem reform, ki jih zahteva pokoncilski čas, z zadostnim vrednotenjem že doseženih uspehov in z iskanjem novih poti in sredstev za poživitev in okrepitev domače besede, ki ima sedaj v cerkvi poln dostop do vseh božjih skrivnosti? L. šk. katerim ni po volji. Marija Goretti danes IIMIIIIMIMMIinillllMIIIIUUIIIMIMIMIIIIIMIIIIIIIIIIIiniUIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIMIIIUlMIHnMIllilMnniMMIlUniMIIIIIHIIIUUIIIMHIIIIIiniHUllltMMIIIIIIIIllllUIllllllllMUlllllllllllinlUlUlMIMIINIIIlIllIllUIMMUNIIIIIIIIIIItlUlMIlHIlUUllilllUlltltllllllHlIMIIHMIllIlillllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllillillllllllMMlillllll llllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIllIlilllllllllllllllllllllllllllllllllll cesije: najprej maša s pridigo, brez konca Ko je utihnil glas zadnje procesije, ki proti vzhodu. Pod nami se je razprosti- katoliška cerkev Kristusa Kralja, 'kjer sem obhajil in tako vse do poldne, ko sem je odhajala, je tudi meni prišla ura, da ralo neizmerno polje. Posavina najprej, na- tudi dobil vsa potrebna navodila za moje sem se od Marije poslovil. V duši pa mi je ostala sladka pesem hvaležnih duš, katere so spet našle po Mariji pot v Očetov dom. t Msgr. Janez Hladnik 58 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA (SPOMINI ) V dneh shoda prihaja vsak dan po več procesij, nekatere od zelo daleč in ne le iz štajerske, temveč tudi iz hrvaškega Zagorja. Noč in dan je cerkev odprta. Naj pomislim, kako bi vse najbolje pripravil. Nikdar nisem več doživel tako globoko, kaj pomeni vernemu narodu božja pot. Prišel sem sredi popoldneva v soboto. Že so začele prihajati prve gruče romarjev, kateri so bili iz bližnje okolice. Ko je zazvonilo Zdravo Marijo, je zapela vsa cerkev in bil je trenutek, ko je začel prvi govor. Uvodna pridiga je bila kot mal začetek misijona. Nato pa v spovednico, ki je ni bilo konec do polnoči. Naslednje jutro sem bil že ob petih v cerkvi. Takoj zopet v spovednico. Ob osmih so prišle nekatere .romarske pro- se moral umakniti, da se malo okrepčam, odpočijem in pripravim za nadaljni spored. Zvečer zopet pridiga in spovedovanje. Tako dan za dnem ves teden. Koliko o-bupanih s strtim srcem je prihajalo! Vsa cerkev je bila polna molitve in pesmi. Svoje gorje so izlili v spovednici in potolaženi obnavljali sklepe poboljšanja. Nato je drogo jutro zaorila pesem: Ko zarja zjutraj se razgrinja, si moja misel Ti Marija, — podoba Tvoja pred očmi mi vedno miljena stoji... Tako so se prelivale množice dan za dnem in nato potolažene odhajale: »Zbogom, dans Marija pravi... — Vse prepeva se raduje, pesem do neba doni, — Moja duša le žaluje, v solzah se srce topi. — Ker siovesna ura bije, da od Matere Marije — morem se ločiti zdaj, zapustiti sveti raj. — Ti pa, z Jezusom, Marija, bodi moja tovarišija — Kadar pride smrtna noč, klical vajti bom v pomoč.« Petje, rožni venec, križev pot, molitvene uro... vse do zadnjega. V BEOGRAD Navdušen ali ne za Jugoslavijo, bila je moja širša domovina in moja dolžnost je bila, da tudi njene razdalje malo od bliže spoznam. Zagreb je imel z Beogradom redno letalsko zvezo. Pa -sem sklenil: poletim do Beograda. Saj je bilo komaj dve uri vožnje. Pohitel sem s kosilom. Nekateri pravijo, da človek po zraku bolje potuje s polnim želodcem, drugi trdijo nasprotno. Moja prva zračna pot, tista iz Zagreba na Sušak je potekla brez najmanjše nevšečnosti. Želodec je bil tedaj več ali manj prazen, saj je bilo le nekaj tednov po operaciji. Poldne je kazala ura, ko smo se pognali v zalet. Radovedno sem oprezoval, kaj bom videl od zagrebškega mesta. Prav lepo se mi je pokazalo z višine, še lepše Zagrebška gora, nato pa smo se pognali to slavonski -gozdovi, dve mogočni črti: silna Donava in veličastna Sava. Od juga so ji vode dovajale bosanske reke. Pa se mi prične želodec nekaj obračati. Kmalu odkrijem, zakaj je pred menoj papirnata vrečica. Kaj hočem! Prav po menoj je bila Sremska Mitroviča. Tamkaj bi moral odsedeti šestmesečni zapor »Cum custodia honesta«, to se pravi, sam bi si moral plačevati hrano, če naj bi bila človeška... Fej te bodi, sem si mislil in sem bruhnil v vrečico. Obupno grenko mi je postalo v grlu. Kislina izbruhane jedi je bila enako grenka kakor misel na zapor v Sremski Mitroviči. Stisnil sem si limono in si iz ust pregnal zoprni občutek. Že sta se objeli pod mano Sava in Donava in se zlili v ©no samo reko. Letalo je začelo zgubljati na višini in pred mano je ležal Beligrad, jugoslovanska prestolnica. Kmalu sem bil v avtobusu in zdrsel čez zemunski most. Bil sem v Beogradu. Pohitel sem v Kronsko ulico, kjer je korake po mestu, katerega sem bil hotel v dveh dneh vsega ogledati. V Zagreb sem se nato vrnil z vlakom. SMRT KRAUA ALEKSANDRA Živkoviceva politika se je še vedno držala. Sicer so popuščali, toda diktatura je naprej stiskala Slovence, tako da so le narodni izdajalci slavili svoje uspehe. Predno sem odšel iz Metlike, je prišel tja poziv, da se predstavim za nastop kazni. Jaz pa takoj do dr. Medamiiča, ki mi je hitro dal izjavo, da mi moje zdravstveno stanje ne dopušča tega. Potrebujem stalno zdravniško oskrbo. Spet je bil zapor odgoden za pol leta. Pa je tudi tega pol leta minilo in znova sem prejel poziv. Med tem pa so padli 9. oktobra 1934 streli v Marseillu. Jugoslovanski kralj Aleksander je postal žrtev atentata in z njim francoski zunanji minister Barthou. Mrtvega kralja so pripeljali iz Splita tudi v Zagreb, kamor so ga hodili tisoči kropit. Toda duša hrvaškega naroda z Zanimiva konferenca n nseUencih Današnja jugoslovanska mladina Nobena celina 'ni itako podvržena, in to že celo stoletje, izseljevanju, kot je Evropa. Naša celina že desetletja in desetletja daje 'najboljše delavne in umske moči Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Pa tudi v sami notranjosti Evrope se delovne mase prelivajo z vso močjo in izgleda, da tega žalostnega pojava ne bo še konca. Skoro vedno gre za delavce, ki ne morejo dobiti dela doma, pa morajo is trebuhom za kruhom. Včasih pa gre tudi za specializirane delavce ali pa diplomirance, ki gredo v tujino po boljši kruh, kot jim ga more nuditi domovina. So narodi, ki jim tujina pobira s slastjo najboljše delovne sile: Irci, Španci, Italijani. Tudi Slovenci smo visoko na lestvici emigriranja. Pred vojno je skoro vsaka hiša na Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem imela »amerikamca«. Danes nam Amerika ne požira več ljudi, požira nam jih pa Evropa sama. Iz Slovenije spet hitijo ljudje s kovčkom v rokah proti Nemčiji, Švici, Avstriji, Belgiji, Franciji, švedski. Med evropskimi državami ima Italija morda najhujše skrbi z izseljevanjem: z juga hitijo proti severu vlaki natrpani delavcev. Prav tako žalostno pa je z deželo Furlanijo-Juiiijslko Benečijo, ki jo množično zapuščajo mladi ljudje predvsem iz goratih 'krajev. Najhuje pa prizadene ta pojav prav najzapadnejši del slovenskih krajev, to je Beneške Slovenije, katere vasi m naselja so skoro že prazne, ker fantje, možje in dekleta trumoma zapuščajo svoje domove. V nekaterih naseljih oziroma vaseh je ostalo doma le nekaj starejših ljudi, kakšen otrok in invalid. Vse drugo mora po svetu, ker doma ni kruha, ali pa je tako črn in tako malo ga je, da ni vredno zanj delati doma, ko pa na tujem zaslužiš lahko trikrat več. VEČJA POZORNOST PROBLEMU IZSELJEVANJA Življenje (izseljenca je nekaj grenkega, večkrat tudi tragičnega. Redko je povsem zadovoljen v tujem delovnem okolju. Domotožje, neprijaznost oziroma hladnost ljudi v tujini, krivični zakoni, ki urejujejo delovno razmerje, slabe delovne razmere, težka 'in nevarna dela visoko v gorah (npr. v Švici), vse to spravi nemalo-kdaj ©migranta v globoko žalost. Nemalo-kdaj otopi v malodušju im se čuti osamelega. Res, da si mnogi ustvarijo družino, toda ogromno je izseljencev, ki spijo v barakah, si kuhajo sami, perejo sami, zato da na koncu lata prihranijo nekaj denarja. Med sabo nimajo stalnih stikov, čeprav so skoro vsi vpisani v razna društva: ogromne razdalje ipo slovenskem duhovniku v Zagrebu. Odgovor nanjo isem dobil torej po ljubljanskem škofu, ki me je odpoklical, a imenoval uradno izseljenskega duhovnika za Slovence v Zagrebu. Težko je zadela ta novica Slovence v Zagrebu. Toda že naslednjo nedeljo sem jim predstavil svojega naslednika in se poslovil. Ob tej priliki sem izdal lepo pripravljeno tiskano pismo, v katerem sem obrazložil okolnosti in vzroke svojega odhoda ter rojakom na srce položil, naj se oklenejo z enako ljubeznijo svojega novega gospoda, ki ne bo gospod Janez, pač pa »gospod Jože«. Tako sem bil točno eno leto v Zagrebu. Prišel sem 11. novembra 1933, odšel pa 12 novembra 1934. Vse premajhna je bila dvorana ob po- slovilni prireditvi. Odhajal sem z bolečino v srcu, toda z veselo zavestjo, da sem nekaj dobrega semena vsajal in da se ga je nekaj tudi prijelo. Kostanjevica od Zagreba ni daleč. Z vlakom do Brežic, od tam pa avtobus. Toda moje zagrebške idile je bilo konec. Vrnil sem se v delo, za katero sem stopil na duhovniško pot in zato sem bil 'P° drugi strani vesel in 'poln lepega upanja, ko sem prišel v Kostanjevico in me je ljubeznivo sprejel župnik, duhovni svetnik France Golob, KAPLAN V KOSTANJEVICI Odnosi Slovencev do Hrvatov med narodom niso bili neprijateljsiki. Hrvati proti nam niso imeli ka terjata An mi smo jih cenili kot brate, katerih jezik je našemu najbolj sličen. Skupna borba bi koristila nam vsem. Naše meje so bile ustaljene že skozi tisočletje. Kolpa do Kamenja, nato ob potoku Krmači rti čez V laško po zgodovinsko stari črti do Save in po Sotli na Rabo, tudi po že stoletja nesporni črti. V novem političnem položaju, ko so ho- teli Hrvati s svojo radičevsko .politiko prodreti tudi v slovenske obmejne .kraje, se je ta položaj začel 'kaliti. V višji politiki so Hrvati hoteli, da bi bili Slovenci vedno le njihov »repek«, toda imeli smo zmožne politike, kateri so vodili politiko v smislu naših narodnih potreb. Tako so Hrvati začeli trditi, da smo Slovenci kri- vi njihovega težavnega položaja v jugoslovanski državi. Odkar je bila sprejeta vidovdanska ustava in izbrisano ione SHS ter je nastopilo uradno ime »Jugoslavija«, to ,je po atentatu na voditelja Hrvatov Radiča, je ne-razpoloženje Hrvatov proti Slovencem vse bolj rastlo. To se je seveda čutilo tudi v Zagrebu. Hrvatje so nam zamerili, ker je naše politično vodstvo nudilo podporo Hrvatski Pučki Stranki, ki naj bi bila za Hrvate to, kar je bila pri nas SLS (Slovenska Ljudska Stranka). Orni so hoteli biti radičeve i in menili, da jih lahko samo ta ekstremizem dobro rešuje. Pa sem prepričan, da če bi med njimi mogla zrasti Pučka stranka po našem vzoru, bi bilo to rešilno zanje in za vso Jugoslavbijo. (Se bo nadaljevalo) Goriški občinski svet izglasoval resolucijo za pravice Slovencev V našem listu smo že izčrpno poročali o zadnji novembrski seji goriškega občinskega sveta, na kateri se je razvila razprava o resoluciji svetovalcev SDZ glede zaščite slovenske manjšine v Italiji. Na svoji zadnji seji pred božičnimi prazniki pa je občinski svet glasoval o skupni resoluciji, ki jo je podpisalo šest od sedmih političnih skupin, sestavljeni na podlagi že znanega dnevnega reda SDZ ter kasneje predloženih dnevnih redov socialistov in komunistov. Socialistični dnevni red, ki ga je predložil dr. Sanzin, je predvideval v glavnem ustanovitev posebne občinske konzul te za slovensko manjšino. Komunist dr. Battello pa je v svojem dnevnem redu tudi predlagal globalno zaščito slovenske manjšine, podobno kot že resolucija SDZ. Na seji z dne 22. decembra so svetovalske skupine Slovenske demokratske zveze, krščanskih demokratov, socialistov, socialnih demokratov, liberalcev in komunistov sprejele in podpisale skupni dnevni red, ki je nato prišel na glasovanje v sejni dvorani. Zanj je glasovalo 22 svetovalcev, proti pa samo trije misovci. Na zahtevo slednjih se je vršilo poimensko glasovanje. Skupni dnevni red se glasi takole: Po obširni razpravi, ki se je vršila 27. novembra 1969 v zvezi s predlogi svetovalcev Slovenske demokratske zveze, Italijanske socialistične stranke in Italijanske komunistične partije o odnosih med državljani in skupnostima italijanskega in slovenskega jezika, OBČINSKI SVET V GORICI sklicujoč se na hude preizkušnje in na zrelost, ki jo je pokazalo goriško prebivalstvo v obdobju skupnega dolgega sožitja, ob upoštevanju, da mora enakopravnost slovenske manjšine, tako posameznikov kot skupnosti, temeljiti na primernih ukrepih, ki naj ji dejavno, učinkovito in bistveno nudijo popolno uživanje v italijanski ustavi zajamčenih pravic, naglaša v državnem merilu nujnost, da se po posvetovanju s slovensko manjšino izdajo primerni ukrepi, s katerimi naj se zagotovi svobodna uporaba slovenskega jezika v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi in na področju topono-mastike, — ohranitev šolskih in kulturnih ustanov državljanov slovenskega jezika, ki naj služijo razvoju manjšinskih značilnosti, — gospodarski in socialni obstoj in napredek slovenske skupnosti na obmejnem področju v korist plodnega sožitja in medsebojnega sodelovanja; v deželnem merilu potrebo, naj se pri gospodarskem ter urbanističnem načrtovanju prepreči vsaka oblika umetnega in neopravičenega spreminjanja etničnih, krajevnih ter gospodarskih značilnosti na področjih, kjer prebivajo Slovenci, — primerno upoštevanje občutnejših podpor slovenskim ustanovam; Živinoreja v držaivah Evropske skupnosti, ki je usmerjena na pridelovanje mleka, je zašla v resne težave. Proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov je tako narasla, da presega potrebe prebivalcev. V skladiščih so se začele nabirati ogromne količine neprodanega sira in masla. Doslej so siku šali s sredstvi iz skupnega .sklada FEOGA odkupovati viške kmetijskih pridelkov. Toda zadevni stroški rastejo s tako naglico, da bodo verjetno morali seči po korenitih ukrepih. Tako bodo najbrž naj nižje garantirane cene pridelkov še znižali. Pravo presenečanje pa je sklep, ki ga je Evropski svet objavil 6. oktobra 1969 in po katerem lahko dobijo nagrade živinorejci, ki bi oddali v zakol krave molznice ali se odpovedali prodaji mleka. Nagrado za zakol krav molznic v višini 125.000 lir za žival lahko prejme kmet, ki poseduje najmanj dve molzni kravi, se popolnoma odpove proizvodnji mleka in odda v zakol vse krave iz svojega posestva najkasneje do 30. aprila 1970. Največja celotna nagrada, ki jo lahko en kmet v tem primeru prejme znaša 1,250.000 lir. Kdor ima največ pet krav molznic in jih odda v zakol, prejme nagrado takoj po izpolnitvi gornjih pogojev. Kmetje z več živine pa prejmejo polovico nagrade takoj po zakolu, ostanek pa po treh letih. Nagrado za ukinitev prodaje mleka in mlečnih izdelkov lahko prejmejo kmetje, ki imajo nad 10 krav molznic in se obvežejo, da popolnoma in dokončno ukine- v občinskem merilu nadaljevanje v mejah pristojnosti izvajanja že prevzetih obveznosti in sprejem ukrepov upravnega, kulturnega in socialnega značaja, ki naj zajamčijo svobodno uporabo jezika in enakost uslug zlasti v okoliških naseljih, — pobudo za najširše sodelovanje občanov v javnem življenju z ustanovitvijo mestne konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti, in sicer kot posvetovalni in koordinacijski organ občinskih iniciativ na tem področju. Resolucijo je na vabilo podžupana, ki je vodil sejo, prebral dr. Sfiligoj, ki je podčrtal pomen tega dokumenta, v katerem so zapopadene glavne točke dolge razprave prejšnje seje. Poudaril je še duh razumevanja in medsebojnega spoštovanja slovenske ter italijanske skupnosti v Gorici ter izrazil hvaležnost za podporo pravičnim zahtevam svetovalcev SDZ. Tudi predstavniki vseh ostalih skupin (razen novofašistov) so toplo pozdravili odobritev tega važnega skupnega dokumenta o pravicah slovenske manjšine, kar pomeni nedvomno zgodovinski dogodek za vse Slovence v Italiji. Razni svetovalci so tudi posebej poudarili evropeistični duh, ki se danes kaže v reševanju narodnostnih problemov. Pri tem naj še posebej podčrtamo, da je prvič v zgodovini občinski svet glavnega mesta pokrajine izglasoval resolucijo o zaščiti slovenske manjšine s tako veliko večino. To kaže na politično zrelost demokratičnih Italijanov, ki imajo danes hvala Bogu veliko večino v odgovornih političnih in upravnih organih. Zato lahko samo izražamo iskreno upanje, da bo ta skoraj soglasno sprejeta resolucija o potrebi slovenske zaščite naletela na ugoden odmev pri vseh pristojnih forumih. že od pričetka šolskega leta se v občinskih otroških vrtcih na Tržaškem vlečejo problemi, o katerih se je veliko govorilo in pisalo. Gre za umik vrtcev, ki naj bi se začel ob 7.30 kot so predlagali nekateri starši in ne ob 8.30 kot je bilo do sedaj v navadi. Občinska sekcija za vrtce je v ta namen razposlala med starše »referendum«, istočasno pa je nameravala avtomatično vključiti dodatno jutranjo uro že obstoječemu osebju, seveda brez kakega doplačila za nadure. Ker se je vsa kategorija vzgojiteljic temu odločno uprla, je občina pristala na izreden dodatek za omenjene nadure. Potom svojega sindikata so ravnateljice vseh občinskih vrtcev predložile občini predlog, po katerem naj bi se posameznim vrtcem dodelila nova učiteljica z izrecno nalogo sprejemati in zadrževati se z otroki različnih sekcij ob 7.30 do 8.30, dokler ne nastopi službe redna učiteljica. Do- jo prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Nagrada znaša 125.000 lir za vsako molznico in sicer pod pogojem, da je bilo v zadnjih 12 mesecih prodano najmanj 22.000 litrov mleka (od 11 krav) in 2.000 litrov od vsake nadaljnje krave. Če pa je bila prodana količina mleka le 16.500 do 2.000 litrov (od 11 krav) in 1500 do 2000 od vsake nadaljnje krave, pripadata kmetu le dve tretjini omenjene nagrade. Polovico nagrade — 62.500 lir — izplačajo v treh mesecih po podpisu obveznosti; ostanek pa v štiriletnih obrokih pod pogojem, da kmet obdrži isto ali večje število krav. Zakon je bil sicer že objavljen v uradnem listu Evropske skupnosti in nosi št. 1975/69, vendar na ozemlju posameznih članic postane veljaven šele, ko ga uvrstijo v svojo zakonodajo. Zahodna Nemčija ga je že uveljavila in določila rok za vlaganje prošenj od 1. do 20. decembra in čas za zakol od 9. do 30. aprila 1970. S temi ukrepi skušajo znižati število krav molznic in rešiti vprašanje čezmerne proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov, ki bi trajno zahtevala ogromne zneske za podpore iz skupnega sklada in istočasno privedla evropsko živinorejo v stanje, v katerem ne hi bila več sposobna tekmovati na prostem svetovnem trgu. Tudi italijanska vlada je določila rok za vlaganje prošenj in sicer najkasneje do 20. decembra 1969. Prošnje je sprejemalo poikrajinsko kmetijsko nadzamištvo. Inž. Janko Košir Na nedeljski ciriimetodijski proslavi 30. novembra v Celovcu so gostje iz tujine prvi prejeli pomembno darilo — prvo številko nove mednarodne ekumenske revije »Mater Ecclesiae« — »Presveta Bogoro-dica«, ki je v glavnem posvečena sv. bratoma Cirilu in Metodu, njenemu prvemu in največjemu častivcu v slovenskem narodu — škofu Antonu Martinu Slomšku ter njegovi bratovščini sv. Cirila in Metoda. Bogato ilustrirana revija z odličnimi umetninami priznanih slovenskih in drugih likovnih umetnikov se dostojno in častno predstavlja. Članki ,in sestavki v njej (v italijanščini, nemščini, slovenščini in francoščini) so tehtni, zanimivi in vzpodbudni. Tokrat govorijo v reviji same odlične osebnosti: sv. oče Pavel VI., pok. slovenski kardinal dr. Jakob Missia, bivši beograjski nuncij in pozneje kardinal Hermenegild Pallegrinetti, svetniški škof Anton Martin Somšek, srbski patriarh German, tržaški nadškof msgr. San-tin, regensburški škof dr. Rudolf Graher, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, mariborski stolni kanonik prelat Franc Hrastelj, pok. stiski opat dr. Avguštin Kostelee, pok. prelat univ. prof. dr. Franc Grivec in drugi. Zanimiva in dragocena so poročila o srbskem jubileju (750-letnice avtokefal-nosti srbske Cerkve), o ekumenskem potovanju primorskih Slovencev v Srbijo in Makedonijo. Osrednji del (o sv. Cirilu in Metodu) je prispeval pisatelj prof. dr. Metod Turnšek. Revija naglaša dve važni misli: 1. Poglobljeno Marijino češčenje nam je bolj kot kdaj koli nujno potrebno, ker je Marija sodobnemu svetu še zadnja rešiteljica, kot poudarja regensburški škof dr. Graber, in ker je kot vez med Vzhodom in Zahodom za ekumensko delo vzornica in zavetnica. 2. Sodobni, od sv. Cerkve ta- datna učna moč naj bi še nadalje ostala na razpolago ravnateljici v primeru obolelosti med osebjem ali v drugih izjemnih primerih. Ni mi znano, koliko staršev se je priglasilo za novi zgodnji umik na slovenskih vrtcih (v mojem samo dva), vendar bi ne bilo prav, če bi te otroke, pa naj jih je malo ali veliko, sprejemala in zadrževala italijanska učitlejica. Naši občinski možje se bodo morali tudi za to pozanimati. Uprava ONAIRC, ki je prejšnji teden zaključila že svojo drugo letošnjo stavko, se pa poteguje, da bi za svoje osebje dosegla vsaj 80 % višine plač drugih državnih nameščencev namesto sedanjih 60-65 odstotkov. Otroška vrtnarica Miklavževanje na Opčinah Ker sem v zadnjih številkah zaman iskal kaj o miklavževanju v Finžgarjevem domu na Opčinah, naj pa jaz napišem par vrstic. Lepo bi bilo, da bi našli kakega »stalnega« dopisovavca s te planote. Tudi kak Kobilar bi prav prišel, ki ga v »Mladiki« vedno z zanimanjem berem. Take vrste prireditev zahteva dosti truda in priprav. Danes vaje z angelci, balet in spevi, jutri vražički, Škratulin in Lucifer, pa Krišpin in drugi. Pod vodstvom mladega, agilnega kaplana gospoda Franceta je openska mladina pripravila Gržin-oičevo opereto »Miklavž prihaja« v skrajšani obliki. Oder je bil okusno pripravljen, tudi balet kar dober, le spevi so bili nekoliko šibki. Lepo je bilo, vsi smo bili zadovoljni, posebej še obdarovanci. Zaradi influence je bilo letos marsikje pravo iskanje, kje bi staknili sv. Miklavža. Tudi naš pravi Miklavž je zbolel. Njegov namestnik se je v petek pri prvi predstavi zelo lepo odrezal tudi kot pevec. Ko bi si bil poskrbel mikrofon, bi ga vsi še lepše slišali. Pri nedeljski predstavi pa je nastopila »rezerva«. Tako lepa prireditev bi zaslužila večjo udeležbo. Zlasti pri nedeljski ponovitvi n; bila dvorana Finžgarjev ega doma polna. Ohranimo in podprimo te naše, pristno slovenske navade in sodelujmo, vsak po svojih močeh. Udeleženec Čestitke Družina dr. Mljača od Sv. Ivana se je povečala še za enega člana, žena Rezi je namreč prav na božič povila tretjega otroka, krepkega isinčka. Srečnima zakoncema čestitajo prijatelji in znanci od Slovenske skupnosti in Slovenskega ljudskega gibanja. ko želj eni ekumenizem (apostolat za cerkveno edinstvo) ima že med nami stoletno izročilo po velikem škofu Slomšku. Ce ga hočemo uspešno vršiti, potem nam je najprej potrebno resnično krščansko bratstvo med nami katoličani neglede na narodno pripadnost. Le iz te katoliške vzajemnosti in sloge bomo sposobni za ekumenizem, ki je tako potreben, tako nujen, da v veliki, viharni dobi z združenimi močmi rešimo naše krščanstvo in našo krščansko kulturo, ki je v temeljih ogrožena. Častno je za krško (celovško) škofijo, ki se bliža svoji 900-letnici, da je mednarodna ekumenska revija z marijansko u-smerjenostjo začela izhajati prav na Koroškem, ki je bila prva krščanska dežela v stari in srednjeveški dobi! Pokroviteljstvo za to revijo je prevzel ugledni regensburški škof dr. Rudolf Graber, ki je vodja ekumenskega gibanja v srednji Evropi. J. V. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI f Ciril Jekše V Selu na Vipavskem je mirno v Gospodu zaspal organist Ciril Jekše. Pogreba se je udeležilo veliko število znancev in prijateljev in tudi pevci so se dostojno od njega poslovili. Pokojni Ciril je v življenju užil več hudega kot dobrega. Po prvi svetovni vojni se je z ženo preselil v Argentino ter tam posebno prva leta izkusil, kaj je -pomanjkanje in brezposelnost. Počasi so se razmere uredile ter sta si z ženo Katroo postavila prijeten dom na Patemalu (Buenos Aires) blizu hiše slovenskih šolskih sester, kjer je pok. Ciril vedno orglal. Na Pateroalu, kjer je bilo v tistih letih središče slovenskega društvenega življenja, je tudi vsa leta vodil pevski zbor, ki je prepeval pri slovenski službi božji. Bil je iskren prijatelj izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika, kateremu je vedno mirno in trezno stal ob strani v težkih vojnih in povojnih letih. Leta 1947 mu je smrt pobrala edino hčerko in po nekaj letih ji je sledila še žena Katrca. Ciril je ostal sam, a ni izgubil poguma. Vrnil se je v rojstno Selo, kjer si je postavil nov domek in v prostem času popravljal harmonije, kajti bil je pravi umetnik v tej stroki. V -trajen spomin mu bo veliki harmonij, katerega je izdelal za cerkev Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu pri Buenos Airesu. Instrument je pravi biser in je zlasti mehanizem registrov nekaj posebnega ter njegova iznajdba. Sedaj je odšel po večno plačilo k Bogu, za katerega čast je toliko napravil, ter se tam združil z ženo in hčerko ter z msgr. Janezom Hladnikom. Naj počiva v miru! Mirko Špacapan Ob smrti dr. Jožeta Dekleva V 70. letu starosti je po dolgi bolezni umrl dr. Jože Dekleva. Pokapali so ga v Trstu v ponedeljek, 29. decembra. Pokojni dr. Jože Dekleva se je rodil v Baču pri Materiji leta 1899. Študiral je na ljubljanski univerzi ter na univerzi v Sieni, kjer je promoviral za doktorja prava. Kot mlad odvetnik se je vrnil v Trst An tu stopil v službo pri dr. Ražmu. Istočasno se je posvetil tudi kulturno političnemu delu med tržaškimi Slovenci. Bil je med vodilnimi možmi, ki so se za časa fašizma borili za pravice slovenskega ljudstva. Kot takega ga je tedanji režim začel preganjati in ga obsodil na pet let konfinacije. Po vrnitvi v Trst ni našel zaposlitve, zato se je umaknil v Jugoslavijo, kjer je odprl odvetniško pisarno. Med vojno so ga Nemci preselili v Srbijo, od tam pa so ga izročili Italijanom, ki so ga postavili pred posebno sodišče ter obsodili na veliko let zapora. Po letu 1945 se je vrnil v Trst ter deloval v vrstah Osvobodilne fronte ter drugih slovenskih levičarskih organizacij. Na listi tedanje Ljudske fronte in neodvisne socialistične zveze je bil izvaljen za občinskega svetovalca v Trstu. Zadnja leta se je zaradi bolezni umaknil iz javnega življenja. Slovensko ljudstvo mora biti pokojne mu dr. Deklevi hvaležno za vse, kar je za njegov prid dobrega napravil, škoda, da je slovenski ideal, za katerega se je posebno v mlajših letih boril in trpel, pri mnogih njegovih tovariših po vojni tako splahnel. RADIO A TRSTA Spored od 1. do 10. januarja 1970 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. četrtek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 1L15 Zora Piščanc: »Živi Je-zuščak«. Mladinska zgodba. 11.50 Ljudske pesmi poje zbor »J. Gallus« pod vodstvom U. Vrabca. 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Borštu. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 15.55 Koledovanje v Bali peči in Podbonescu. 17.20 Za mlade poslušavce: Največji uspehi lata 1969. 18.15 Od egipčanskega do- gregorijanskega koledarja. 18.25 Filmska glasba. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, radijski tednik za najmlajše. 20.30 H. Becque: »Poštene žene«. Enodejanka. Petek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Simf. orkester Slovenske filharmonije. 19.10 Radijska univerza: P. Brezzi: Začetek krščanstva (9) »Dogma in krivoverstva. Duhovno življenje in 'kult.« 20.45 Koncert operne glasbe. 21.35 Črni cvet, jazzovska glasba. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kulturni odmeva - dejstva in ljudje v deželi. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Dunajski motivi. 16.30 B. Cellini: »Moje življenje«. Prvi del. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.45 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Samo Pahor. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Otroški zbor iz Lesec na Gorenjskem. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Nenavadne zgodbe: Marodič: »Skrivnost prazne grobnice«. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. Nedelja, 4. januarja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Vid Pečjak: »Drejček in trije marsovčki«. Tretji del. 12.00 Nabožna iglasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 F. A. Bon: »Pretikanec in njegov veliki dan«. Komedija v treh dejanjih. 17.30 Pri naših pevskih zborih. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi. Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Zbor »S. Cecilia« iz Cussignacca pri Vidmu. 21.00 Pripovedniki naše dežele: Vinko Beličič »Milost«. Torek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Božične in trikraljevske ljudske pesmi. 11.15 »Razglašanje Gospodovo*. Radijska igra. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 12.15 Motivi iz D,isneyevih filmov. 12.30 in 13.30 Glasba p oželjah. 15.30 F. Jeza: »Božična pravljica naših dni«. Dramatizirana zgodba. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Slovenske balade in romance, spremna beseda prof. Vinka Beličiča. 19.45 Zbor »S. Kumar« iz Repentabra. 20.30 Čajkovski: »Pikova dama«, opera v treh dejanjih in 7 slikah. Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Liki -iz naše preteklosti: Reharjeva: »Ivan Mercina«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za nvlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.20 Higiena in zdravje. 19.30 Iz potne torbe Milka Matičatovega. 20.30 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevmikar: Slovenščina za Slovence. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, radijski tednik za najmlajše. 20.30 L. Andrejev: »Misel«, drama v petih slikah. Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Radijska univerza: P. Brezzi: Začetek krščanstva (10) »Rirnsko-krščamski imperij. Konstantin in Cerkev«. 20.45 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.30 B. Cellini: »Moje življenje«. Drugo nadaljevanje. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 18.30 Zbor »T. Tomšič« iz Ljubljane. 19.10 Društvo »Finžgarjev doni« na Opčinah. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 R. Cortese: »Nekdo pri telefonu«. Detektivka. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. Nenavaden preobrat vživinoreji lltlllllHIIIIIIIllllllillllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllUlilHIllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllillllllllllllllllllll! ObEhski Hruški vrtci n Tržaškem Stran 6 Okrogla miza o zgodovini goriškega upravnega okrožja Na pobudo Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorica se je pred nedavnim razvil pogovor v obliki »Okrogle mize« o zgodovini goriškega upravnega področja. Pri tem sta sodelovala prof. Giorgio Va-lussi s tržaške univerze in dr. Avgust Sfiligoj. Zaradi bolezni je odpadel tretji referent in sicer dr. Rudolf Klinec. Ravnatelj Inštituta prof. Domarchi je obrazložil namen sociološkega zavoda, ki želi prikazati v vrsti predavanj in debatnih večerov zgodovinsko in tudi sodobno problematiko naše dežele in mesta. Prof. Valussi je predvsem podal podroben zgodovinsko-geografski pregled razvoja goriškega mesta v okviru oglejskega patriarhata oziroma goriške grofije. Dr. Sfiligoj se je ustavil ob zgodovinskem orisu Goriške, ki ga je opremil z bogatimi statističnimi podatki. Govornik je še poudaril stalno prisotnost Slovencev v javnem življenju Goriške in prve vidnejše boje za uveljavitev slovenskega jezika v javnih odnosih v obdobju prejšnjega stoletja. Ob robu naj podčrtamo dejstvo, da bi na podobnih predavanjih pričakovali zlasti več italijanskih izobražencev. V resnici je namreč med prisotnimi vedno več slovenskih udeležencev kot pa italijanskih someščanov. Ali je to znamenje nezanimanja ali pa morda kaj drugega? Smrt dobre žene Bogato žanje smrt v tej zimi tudi med našimi ljudmi. Influenca, ki se potem razvije v pljučnico, jih pobere mnogo. Tako je odšla v večnost ravno pred božičnimi prazniki Alojzija Cej s Koma v Gorici. Plemenita krščanska žena se je preselila s Trnovega nad Solkanom v naše mesto po prvi svetovni vojni, kjer je mož imel trgovino z drvmi. Zelo je bila požrtvovalna ter rada in mnogo pomagala v naši cerkvi sv. Ivana. Pogreb s slovensko sv. mašo je bil v župni cerkvi na Plaču ti, pogrešali pa smo pogreb v domačem jeziku. Čeprav je bilo njeno življenje tako tiho in pred očmi ljudi neznatno, je pogreb z obilno udeležbo pokazal, kako so vsi znanci cenili njeno krepostno življenje. Bog jo bogato poplačaj za njena dobra dela. Družini izrekamo naše iskreno sožalje. f Alberta Vodopivec Med številnimi žrtvami sedanje gripe je tudi Alberta Vodopivec iz Gorice .Pokojna je bila doma iz Kamenj na Vipavskem, kjer se je rodila leta 1903. Še mlada je šla za kuharico v župnišče in bivala najprej v Istri, kjer je zelo obolela na pljučih. Potem je prišla v Gorico, a je ostala vedno brez pravega zdravja. Vzela je v najem stanovanje v Gosposki ulici (Car-d.ucci) ter jemala v podnajem in na hrano predvsem študente. Razni naši intelektualci so jo zato poznali. Veliko let je pri njej stanoval pok. prof. Milan Bakar. Berta Vodopivec je bila apostolska duša. Župnija sv. Ignacija in cerkev sv. Ivana vesta, koliko dobrega je naredila za duše. Posebno je goreče skrbela za misijonarje, širiila misijonski tisk, apostolstvo moEtve, Katoliški glas, bila poverjenica za Kato!, dom. S svojo preprosto, a zgovorno besedo je znala pridobivati ljudi za dobro stvar. Bila je tudi zvesta članica Marijine družbe. S pokojno Berto smo v Gorici izgubili zelo dobro dušo. Umrla je 17. decembra in je pokapana na goriškem pokopališču. Bog ji daj večini pokoj. Občni zbor SKPD »F. B. Sedej« v Števerjanu Vršil se je 20. decembra lani in to prvič v novem Župnijskem domu. Razveseljivo je dejstvo, da se je tega zbora udeležilo veliko mladine, čeprav bi bilo prav, da bi prišlo tudi več starejših. Predsednik Mirko Humar je pozdravil navzoče, posebno župana S. Klanjščka, podžupana C. Terpina, občinska odbornika H. Koršiča in Alojza Mužiča ter predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici dr. K. Humarja. Podal je nato v kratkih obrisih dvoletno delovanje društva ter poudaril glavne dosežke kot so ustanovitev glasbene skupine »Ansambel Lojzeta Hledeta ter fantov iz Britofa« (JANA) iter športnega kluba »Brda«, ki nastopata s precejšnjim uspehom. Omenil je tudi pomen dramskega odseka, ki je uprizoril zahtevno igro »Deseti brat« ter z njo gostoval v raznih krajih. V novem Domu je tudi že bilo več zabavnih in kulturnih večerov. Dotaknil se je tudi perečega vprašanja pevskega zbora, ki je zadnje čase v krizi, ne zaradi pomanjkanja pevcev, temveč zaradi pomanjkanja dobre volje za vaje. Tajniško poročilo je podala gdč. Jerica Koren, o kulturnem udejstvovanju pa je govorila Anica Vogrič. Iz blagajniškega poročila prof. Helene Knez smo izvedeli, da društvo ni v finančnem pogiledu najbolj zdravo, vendar je to splošna rakava rana naših društev. Po besedah cerkvenega asistenta župnika Oskarja Simčiča je bila dana razrešni-ca staremu odboru. Sledile so po kratkem premoru volitve. Predložene so bile tri liste. Ena je bila zavrnjena, ker ni bila popolna. Izvoljeni so bili: predsednik Edvard Hlede, odborniki: Škorjanc Dušan, Simon Komjanc, Snežiča Cemie, Alojz Maraž, Zvonko Simčič, Helena Knez, Silvan Dornik, Alojz Ciglič, Boris Hladnik, Marijan Terpin, Anica Vogrič, Mirko Humar, Jerica Koren, Aleš Pintar, Jožko Mužič. T. M. Peč pri Gorici Na god sv. Štefana popoldne smo na Peči pokopali smrtne ostanke cerkvene pevke Silve Cijanove. Komaj triintridesetletna je na božično vigilijo podlegla zavratni bolezni, ki se ji je pridružila pljučnica. Številna udeležba pri pogrebu je še po smrti pokazala, kako je bila pokojna Silva priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. S svojim vedrim značajem je znala prinesti v vsako družbo mladostnega navdušenja in prisrčnega razpoloženja. Sama je bila vedno pripravljena pomagati, kjer koli je bila potreba. Dolgo vrsto let je z lepim glasom navdušeno prepevala pri pečanskem in rupensketm cerkvenem zboru in kljub delu v tovarni in domačim opravilom zvesto obiskovala pevske vaje. Pri svetem opravilu v cerkvi je domači dušni pastir podčrtal globoko vernost in zgledno krščansko življenje pokojne Silve, saj je še v drugem tednu adventa večer za večerom prepevala pri sv. maši in prejemala sv. obhajilo. Povabil je mladino, naj hodi po njenih stopinjah in napolni vrzel, ki je zazijala z njeno smrtjo v farnem občestvu. Na zadnji pati so rajnico pospremili številni prijatelji in znanci tudi iz bližnjih vasi. Belo oblečena dekleta so s šopki cvetja v rokah in z žalostjo v srcu stopala zraven krste, ki so jo nosili domači fantje. Na grobu se je v imenu pevskega Na praznik Svetih Treh kraljev priredi Zveza slovenske katoliške prosvete v goriški stolnici Božični koncert; d 11111111111111111 m 11 m 1111111111111111111111111111111111111111111111 Nastopili bodo moški zbor »Mirko Filej«, pomnožen s pevci zbora »Fantje izpod Grmade« in s pevci iz Štmavra, meš. zbor »Lojze Bratuž« ter mladinska zbora iz Štandreža in Sovodenj. Začetek ob 15. uri. — Vsi prisrčno vabljeni! Msgr. Ukmar častni doktor Teološka fakulteta ljubljanske univerze je sklenila, da imenuje msgr. dr. Jakoba Ukmarja iz Trsta za častnega doktorja ljubljanske univerze. Slovesna podelitev častnega doktorata bo zadnje dni januarja. Msgr. Ukmarju iskreno čestitamo, ljubljanski univerzi pa izrekamo priznanje za njeno pozornost do znanstvenih zaslug msgr. Ukmarja in s tem do vseh zamejskih Slovencev. Širite »Katoliški glas" zbora poslovil od pokojne Darko Durčik z lepim govorom. Poudaril je zlasti Silvino zvestobo Bogu in narodu. Domači pevski zbor, kateremu so se pridružili še nekateri člani goriškega zbora »Mirko Filej«, pa je pod vodstvom Zdravka Klanjščka občuteno zapel pri maši in pogrebu. Ko smo se razhajali, ni bilo nobeno oko suho, saj se zavedamo, da smo s Silvo izgubili plemenito prijateljico, nasmejano slovensko dekle in poosebljeno vero v tuzemsko in onostransko življenje. Preostali materi in sorodnikom izrekamo globoko sožalje in željo, naj jih tolaži Bog, ki je življenje in vstajenje. ZA KMETOVALCE Za cerkev na Peči namesto cvetja na grob pok. Silve Gijan darujejo: družina Kovic, Peč 17, 5.000 lir, družina Kovic, Peč 20, 10.000 lir, družina Malič, Peč 14, 5.000 lir. Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: Marija Bizjak ob smrti moža Romana 10.000 lir, g. Furlan (knjigama Fortunato nasl.) ob smrti Romana Bizjaka 5.000 lir, (celotna zbirka v decembru 252.485 lir). Za Marijin dom v Rojanu: družina Coc-chi 2.000 lir namesto cvetja na grob Stanislavu Kuretu. Brezplačen vrtnarski tečaj v Perugii Kmetijsko ministrstvo prireja tečaje za gojitev cvetlic in zelenjave v rastlinjakih in na prostem s posebnim poudarkom na hidroniki tj. gojitvi v vodnih raztopinah pri učnem središču »La Primizia« v Peru- gii. Tečaj, ki ima namen vzgojiti kvalificirane delavce v tej stroki, traja 50 dni. Tečajnikom povrnejo stroške za vožnjo v obe smeri, nudijo brezplačno bivanje in celo nagrado za obiskovanje tečaja. Središče je sodobno urejeno za pouk in bivanje; tečajniki praktično sodelujejo gri gojitvi rastlin, organizaciji proizvodnje ter pripravljanju pridelkov za prodajo. Ne manjkajo poučni izleti in ob koncu še diploma. Prihodnji tečaj prične 12. januarja. Prijave sprejema Centro di addestramento »La Primizia«, Via Cappuccinelli, Perugia ali pa Ispettorato compartimentale del-1’agricoltura, Via Fonti Coperte, Perugia. Za žrtve 2.000 lir. potresa v Banjaluki: N. N. Toroš Antonija daruje po 5.000 lir za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za Katoliški dom. Vsem plemenitim darovalcem Bog vrni, rajnim pa daj večni pokoj! po- Zahvala in voščilo Mislim, da izražam čustva in želje velike večine naročnikov in bralcev katoliškega tiska, če se tudi v njih imenu zahvalim požrtvovalnim urednikom in satrudnikom »Katoliškega glasa« za idealno opravljeno delo v minulem letu, ki je gotovo neprecenljive vrednosti in jim voščim še lepših uspehov v novem letu. Mi pa jim bomo skušali napraviti največje veselje s item, da pridobimo novih naročnikov za naš tisk. Naša zahvala in voščilo naj velja tudi vsem, ki sodelujejo na slovenskih oddajah na radiu Trst A. Stari in bolniki, ki ne morejo hoditi redno v cerkev, so še posebno hvaležni tistim, ki skrbijo za verske oddaje. Vse naj spremlja božji blagoslov tudi v letu Gospodovem 1970. J. C. ★ * SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU želi vsem svojim obiskovalcem in prijateljem srečno in uspešno novo leto 1970. Družina z dvema osebama (ena bolna) išče hišno pomočnico. Urnik od 9. da 14. ure. Naslov na upravi lista. Poverjeniki Goriške Mohorjeve družbe, ki še niso dvignili letošnjih mohorjevk, naj ito storijo čimprej in isicer za Goriško v pisarni Mohorjeve družbe na Placuti, za Tržaško pa v župnem uradu v Dolini. OBVESTILA Naročnina »Katol. glasa v prihodnjem letu. Tudi uprava našega lista se je morala zateči, kot so drugi listi že storili sredi preteklega leta, k povišanju letne naročnine, če hoče gospodarsko obstati. V Italiji bo list veljal od 1. januarja 1970 3.000 lir, posamična številka pa 70 lir. 7,a inozemstvo bo list stal 4.000 lir oz. 7 USA dolarjev, 25 nemških mark, 35 francoskih frankov, 30 švicarskih frankov, 160 avstrijskih šilingov, dva in tri četrt angleških funtov. Slovensko gledališče v Trstu vabi na tretjo premiero sezone 1969-70, ki bo v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 3. januarja 1970 ob 21. uri. Uprizorjena bo ljudska igra F. S. Finžgarja »Naša kri«. Ponovitev bo v nedeljo, 4. januarja ob 16. uri. Zbornik Svobodne Slovenije 1969. Te dni je prispela iz Argentine na upravo našega lista pošiljka omenjenega Zbornika, premnogim našim bralcem že dobro poznanega, tako da ga ni treba še posebej priporočati. Obsega 352 strani velikega formata in dve umetniški prilogi. Zaloga je omejena: 9 knjig, zato pohitite z nakupom. Cena 3.200 lir, po pošti 300 'lir več. Štandrež V drugi polovici decembra je imel angel smrti obilno žetev v naši vasi. Smrtna kosa je požela kar deset vaščanov. Vrsto je odprl Nanut Bogomir, katerega je nenadna smrt zadela pred televizijskim aparatom. Za njim je na praznik Brezmadežne umrl med prevozom v bolnišnico mladi gospodar Jožef Markočič, ki je pustil dva nedorasla otroka. »Vesoljska« gripa združena s pljučnico je neizprosno nadaljevala svoje smrtonosno delo in pretrgala nit življenja še osmim žrtvam. Naštejmo jih, da se jih bomo spominjali: Tkalič Jožef, Klanjšček Leopold, žežlin Stanko, Stepančič Veronika, Zavadlav Franc, Zorn Amalija, Zavadlav Jožefa in Markočič Franc. Vsi so bili delavni in skrbni vaščani, zato naj jim dobri Bog obilo poplača njih življenjski trud. Njihovim družinam iskreno sožalje, zlasti še družini Markočič, ki je bila najbolj prizadeta, saj je v desetih dnevih izgubila starega in mladega očeta. Vaščane je neprestano mrtvaško zvonjenje presunilo, tako da so božični prazniki potekli v resnem in razmišljajočem vzdušju. DAROVI Vsem klientom, znancem in rojakom ieli zdravo, uspešno in zadovoljstva polno novo leto BUFFET PINO »PRI JOŠKOTU« Prvovrstna istrska in briška vina — Dober prigrizek — Pristna domača kuhinja TRST, ulica Ghega 3 - tel. 24780 BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI naslov BANKRED Koledar »Svetogorska Kraljica« 1970 si lahko nabavite v Katoliški knjigami v Gorici, v knjigarni Fortunat v Trstu in v Tržaški knjigami. Koledar je sestavljen v pokoncilskem duhu in vsebuje zanimive svetogorske spomine. Barvni koledar je prikupi j iv tudi zaradi slovenskega ornamenta. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v bolezni, smrti in ob pogrebu našega dragega očeta Franca Prinčiča še posebno se zahvaljujemo števerjan-skemu g. župniku za žalne obrede, pevovodji in pevskemu zboru, števertjamski občinski uipravi, društvu neposrednih obdelovalcev zemlje in vsem, ki so našega dragega .očeta spremili na njegovi zadnji poti. Družina Prinčič Jazbine, 21. decembra 1969 zahvala Za Zavod sv. Družine: Ob 20. obletnici mamine smrti darujeta Marija in Jožefa 2.000 lir; v spomin na brata pok. g. dekana Pavlina pa 3.000 lir; dekan J. Žorž 5.000 lir; mala skupina, dar, 5.000 lir; družina Koshuta 5.000 lir; Kremžar Marija 2.000 lir; Podporno društvo v Gorici 30.000 lir; G. Bratina, Tržič, 10.000 lir; dr. Vrtovec 10.000 lir; družina dr. Vrtovca 10.000 lir, Avber Marija, Samatorca, 5.000 lir. Za Alojzijevišče: Mala skupina 5.000 lir; M. Ostrouška, Salež, ob drugi obletnici smrtii moža Emilija 5.000 lir; Marija Avber, Samatorca, 5.000 lir. Za števerjansko cerkev: Namesto cvetja na grob pok. Karlu Gravnar 20.000 lir Marijan in Jožef Komjanc z družino. Za Župnijski dom v števerjanu: Namesto cvetja pok. Francu Prinčiču lovska družina z Jazbin 10.000 lir; Klub 3 P iz Steverjana v spomin pok. Karla Gravnarja in Franca Prinčiča 10.000 lir. Za misijone: Roza ščuka v počastitev pok. brata Avgusta iz Rojana 10.000 lir. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob mrti in pogrebu naše blage in ljubljene mame ALOJZIJE TUL Posebno se zahvaljujemo g- župniku Vončini, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja in sosedom, kakor tudi vsem, ki so jo pospremili na njeni poslednji poti ali se kakorkoli oddolžili njenemu spominu. žalujoča družina Tul Mačkovlje, 62 ZAHVALA Zahvaljujomo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše mame in staro mame Amalije Vodopivec vd. Zorn in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoče družine Zorn, Furlani, Nardi, Vehovec, Srebotnjak in Porovne Štandrež, 23. decembra 1969