ILIRSKE NAJDBE IZ RIFNIKA PRI CELJU
ALOJZ BOLTA
Med Ilirskimi najdišči na Štajerskem zasluži rifniško grobišče in naselbina 
po svoji pomembnosti večjo pozornost, kot jo je uživala sedaj.
Popolne slike do sedaj ob jav ljen eg a rifniškega gradiva žal še nimamo. 
P rv i je o b širn eje poročal o rifniških najdbah Kovačič.1 K ra jša poročila o 
rifniških n a jd b a h je o b ja v lja l tu d i W alter Schmid.2 Franc Stare3 je objavil 
rifniške n ajd b e, ki jih je iz svoje p riv atn e zbirke prodal M estnem u m uzeju 
v C elju. G radivo, ki ga je P o k ra jin sk i m uzej v M ariboru vrnil M estnem u m u­
z e ju v C elju, je objavil S tanko P ahič.4
Y n aslednjem poročilu nam eravam opisati še rifniško gradivo, k i ga hrani 
M estni m uzej v C elju. Izkopano je bilo v letih pred vojno, dva groba smo 
odkopali le ta 1953, n ek a j slu čajn ih n a jd b pa smo rešili še leta 1954.
Razen tega gradiva ostanejo neobjavljeni samo še predmeti, ki jih hrani 
Naturhistorisches Museum na Dunaju5 in Joanneum v Gradcu.6
Opis predmetov:
1. B ronasto dleto s tulcem . T ulec je okrogel, sredina štirikotnega preseka 
se končuje v rezilo. Vel..: dolž. 16,6 cm, prem er 2 cm, širina rezila 1,2 cm. Inv. 
št. 64. Tab. I.7
2. B ronasto dleto s tulcem . P od okroglim tulcem je horizontalna kanelura, 
pod n jo podolžni elipsi s k an elu ram i, k i ju ločita dva viseča trik o tn ik a. Sredina 
okroglega p rese k a p re h a ja v polkrožno rezilo, ki lahko služi tu d i kot oblic. 
Vel.: dolž. 16 cm, p rem er tu lca 1,7 cm. T ab. I. 65.
1 Fr. Kovačič, Predzgodovinske izkopanine pri Šentjurju ob južni železnici. 
Časopis za zgodovino in narodopisje II. 1905. Str. 69—72.
2 W alter Schmid, S üdsteierm ark im A ltertum , v H ausm ann: S üdsteierm ark. 
G raz 1925. Str. 6 in isti: D ie F o rtsch ritte der vorgeschichtlichen F orschung in 
S üdsteierm ark zw ischen den beiden W eltkriegen. Zeitschrift des historischen 
V ereines fü r Steierm ark. 56. 1943. Str. 141—142.
3 F r. Starè, Predzgodovinsko grobišče na R ifniku pri C elju. A rheološki 
vestnik 1951. II/2, str. 185—203.
4 St. Pahič, Posamezne najdbe iz Rifnika. V tisku .
6 N aturhistorisches M useum n a D u n aju im a inventariziranih iz R ifnika 161 
prazgodovinskih predm etov,
6 V Joanneum u v G radcu je pod najdišče R ifnik vnesenih 16 predm etov, 1 
p a pod Š en tju r. Za podatek se n a tem m estu zahvaljujem tov. Pahiču. V erjetno 
pa je v G radcu še več rifniškega gradiva.
7 Odslej bom navajal inventarne številke takoj za številko tabele, ker so 
številke na tabelah istočasno inventarne številke. Risbe je napravila Lj. Ščuka, 
za kar se ji tu lepo zahvaljujem.

3. F rag m en tiran a b ronasta skodelica polkroglaste oblike s fragm entiranim 
zgornjim robom . Na eni stran i do dna prek lan a. Vel.: p rem er 7 cm, o h ran jen a 
višina 3 cm. Tab. XI, 66.
4. B ronasta sulična ost v obliki lipovega cveta z votlim tulcem . N a tulcu 
sta dve lu k n jici za p ritrjev a n je . Vel.: dolž. 23 cm, n ajv eč ja širin a lista 5,5 cm, 
prem er tulca 2,1 cm. Tab. XI. 67.
5. B ronasta spiralna zapestnica trik o tn eg a preseka z zavihanim a in splo- 
ščenim a koncem a. Im a 7 zavojev. Vel.: prem er 5,5 cm, debelina 0,3 cm. Tab. 
VIL 80.
6. B ronasta sp iraln a zapestnica s sedm im i zavoji. Žica je trik o tn eg a p resek a 
s sploščenim a, n azaj zavihanim a koncem a. En konec odbit. Vel.: prem er 3,4 cm, 
debelina 0,2 cm. Tab. VIII, 81.
7. V elika b ronasta ovratnica okroglega preseka. O rn am en t sestoji iz ja ­
godam podobnih obročkov, v presled k ih tanke kanelure. Vse m asivno, gladka 
zožena konca se ploščato k o n ču jeta in sta nazaj zavihana v kvačici. N a enem 
koncu še dva obročka. Vel.: prem er ca. 17,1 cm, debelina žice do 0,9 cm. Tab. 
XIII. 82.
8. Bronast obroček okroglega preseka. Verjetno del obeska. Vel.: premer 
(notranji) 1,5 cm, debelina 0,5 cm. Tab. III. 83.
9. B ronasta to rd iran a ovratnica s koničasto se končujočim a nesklenjenim a 
koncem a. V el.:debelina 0,7 cm, p rem e r 16,5 cm. Tab. II. 84.
10. F rag m en t tordirane b ronaste ov ratn ice štirikotnega preseka. Konec je 
ploščat in d v a k ra t n azaj zavihan. Vel.: o h ra n je n a dolž. ca. 12 cm, presek (de­
belina) 0,7 cm. T ab. II. 85.
11. F rag m en t bronaste vozlaste ovratnice okroglega p resek a s sploščenim 
v zanko zavitim koncem . Vel.: o h ra n je n a dolžina 14 cm, debelina 0,5 cm. Tab. 
X. 86.
12. F rag m en t vozlaste ovratnice okroglega preseka. M ed vozli zelo tanki 
horizontalni vrezi. Vel.: o h ran jen a dolžina 12,5 cm, debelina 0,6 cm. Tab. IV. 87.
13. F rag m en tiran a bronasta vozlasta ovratnica okroglega preseka. Med vozli 
ta n k i vrezi. O h ra n je n i konec je sploščen in n azaj zavihan. Vel.: o h ran je n a 
dolžina (prem er) 16,5 cm, debelina do 0,9 cm. Tab. I. 88.
14. S vitkasta bronasta zapestnica. S vitki so trik o tn eg a p resek a. Vel.: prem er
6,6 cm, debelina 1—1,5 cm. Tab. VIII. 89.
15. S vitkasta bronasta zapestnica s slabo o h ran jen o patino. Svitki so tri­
kotnega preseka. Vel.: p rem er 6,6 cm, debelina 1— 1,4 cm. T ab. V. 90.
16. Locen frag m en tiran e vozlaste fibule. Vel.: o h ra n je n a dolžina (prem er)
8,5 cm, debelina 0,6 cm. Tab. IV. 91.
17. Majhen bronast prstan ploščatega preseka. Dobro je še viden vlivni 
šiv. Vel.: premer (veliki) 2,4 cm, premer (mali) 1,1 cm. Tab. III. 92.
18. Bronast prstan ploščatega preseka. Patina se delno lušči. Vel.: premer 
(veliki) 2,6 cm, premer (mali) 1 cm. Tab. II. 93.
19. Bronast prstan ploščatega preseka. Vel.: premer (veliki) 2,7 cm, premer 
(mali) 1,7 cm. Tab. XIII. 94.
20. B ronast obroček rom biodnega preseka. Vel.: p rem er (v.) 3,5 cm, prem er 
(m.) 2,5 cm. T ab. III. 95.
21. B ronast obroček ploščatega preseka. Vel.: p rem er (v.) 3,7 cm, prem er 
(m.) 2,6 cm. T ab. III. 96.

22. Bronast obroček okroglega presek^. Zelo neskrbno izdelan z zelo raz­
lično debelino. Vel.: premer (v.) 4,3 cm, premer (m.) 3 cm. Tab. III. 97.
23. S vitkasta bronasta zapestnica polkrožnega preseka. Vel.: p rem e r 7,5 cm. 
debelina 0,7 cm. Tab. III. 98.
24. O rn am en tiran a svitkasta zapestnica s presegajočim a koncem a. Kot o rn a ­
m e n t se v rstijo : v rsta m ajh n ih bunčic, dve horizontalni kaneluri, vozel. Vel.: 
p rem er (v.) 6,9 cm, p rem er (m.) 6,1 cm. Tab. VIII. 99.
25. D elno deform irana ta n jša vozlasta zapestnica z dotikajočim a se kon­
cem a. Vel.: p rem e r ca. 7 cm, debelina 0,3 cm. Tab. V. 100.
26. D elno deform irana b ronasta zapestnica ploščatega p rese k a z neskle­
n jen im a koncem a. Vel.: p rem er 5,9 cm, debelina 0,5 cm. Tab. V. 101.
27. Ornamentirana bronasta zapestnica ovalnega preseka. Ornament sestoji 
iz štirih nasproti ležečih pasov kanelur. Vmesni prostor izpolnjujeta dve vzpo­
redni kaneluri, ki vežeta po dva in dva pasova v eni lomljeni liniji. Vel.: 
premer (v.) 7,5 cm, premer (m.) 5,9 cm. Tab. V. 102.
28. O rn am en tiran a b ro n asta zapestnica ovalnega preseka. O rnam ent sestoji 
iz štirih n asp ro ti ležečih pasov k an elu r. Vmesni prostor izp o p o ln ju jeta dve 
vzporedni k an e lu ri, ki vežeta po dva in dva pasova v eni lom ljeni liniji. Vel.: 
p rem e r (v.) 7,5 cm, p rem er (m.) 5,9 cm. T ab. V. 103.
29. B ronasta nanožnica podolgovate oblike. Spodnji del je skoraj raven, 
zg o rn ji p a polkrožno upognjen. O kroglega preseka. P atina močno odbrušena od 
k asnejšega čiščenja. Vel.: prem er (v.) 8,3 cm, prem er (m.) 6,2 cm, debelina do 
0,8 cm. Tab. VI. 104.
30. F rag m en t bronastega obročka okroglega preseka. O h ran jen i konec je 
nekoliko m an jši in topo odbit. Vel.: p rem e r 4,5 cm, debelina do 0,7 cm. Tab.
VII. 105.
31. D elno deform irana b ro n asta zapestnica okroglega preseka s presega­
jočim a koncem a. O rnam entirana s širšim i in ožjim i vzporednim i rebri. Vel.: 
p rem er 7 cm, debelina 0,2 cm. Tab. VI. 106.
32. B ronasta zapestnica okroglega p resek a z verjetno presegajočim a kon­
cem a, ki p a sta danes odlom ljena. Vel.: prem er 5 cm, debelina 0,3 cm. Tab.
V III. 107.
33. P re c e j frag m en tiran a b ro n asta zapestnica štirikotnega preseka s p re­
segajočim a koncem a, ki se koničasto končujeta. O rnam ent, kolikor je še 
o h ra n je n zarad i odstopajoče patine, sestoji iz več vzporednih cik-cak-linij. Vel.: 
p rem er 4 cm, debelina 0,2 cm. Tab. VI. 108.
34. B ronast p rstan štirik o tn eg a p resek a. V el.:prem er 1,5 cm, debelina 0,3 cm. 
T ab. III. 109.
35. B ronasta spiralna zapestnica z daleč presegajočim a koncem a, ki se 
koničasto zožujeta. O rn am en tiran a je s trem i vzporednim i kaneluram i. Plo­
ščatega p resek a. Vel.: p rem er 4,1 cm, širin a 0,6 cm. Tab. VI. 110.
36. N ekoliko deform irana b ro n asta zapestnica ploščatega p resek a z daleč 
p resegajočim a koncem a, k i se koničasto zožujeta. O rnam entirana je s trem i 
vzporednim i horizontalnim i kaneluram i. En konec odlom ljen in danes p ritrjen . 
V el.: p rem er 4,8 cm, širina do 0,7 cm. Tab. VIII. 111.
37. N ekoliko deform irana b ro n asta zapestnica ploščatega p resek a z daleč 
presegajočim a, danes fragm entiranim a koncem a. Na zunnji stran i o rn am en tiran a 
z dvem a horizontalnim a k aneluram a. Vel.: ca.4,7 cm, širina do 0,5 cm. Tab. 
VIII. 112.

38. F ragm ent bronaste zapestnice ploščatega preseka. O h ran jen i konec se 
koničasto končuje. Na zunanji stran i o rnam entirana s trem i horizontalnim i 
kaneluram i. Vel.: prem er do 3,7 cm, širin a do 0,7 cm. Tab. VII. 113.
39. N ekoliko deform irana neo rn am en tiran a bronasta zapestnica ploščatega 
preseka s kvačico n a enem in lu k n jico n a drugem koncu. Vel.: prem er 5,1 cm, 
širina do 0,5 cm. Tab. VIL 114.
40. B ronasta spiralna zapestnica okroglega preseka, k a te re konca se kon­
ču jeta v konico. P atina je n a posam eznih m estih že odstopila. Vel.: p rem er
4,5 cm, debelina do 0,2 cm. Tab. VIII. 115.
41. N ekoliko deform irana n eo rn am en tiran a bronasta sp iraln a zapestnica 
okroglega preseka. O dbita je na koncih, k i sta se koničasto končavala. Vel.: 
prem er 3,6 cm, debelina do 1,5 cm. Tab. VI. 116.
42. B ronasta zapestnica ploščatega p resek a z zanko n a enem in kvačico na 
drugem koncu. N a zunanji stran i je ornam entirana z vbodi. Vel.: prem er 5,2 cm, 
širina 0,5cm. Tab. VIL 117.
43. N eornam entirana bronasta zapestnica ovalnega p resek a in elipsaste 
oblike z nesklenjenim a, koničasto se končujočim a koncem a, od k aterih je danes 
eden odlom ljen. Vel.: prem er 4,5 cm, debelina do 0,5. Tab. V. 118.
44. D elno deform irana in nekoliko fragm entirana neo rn am en tiran a spi­
ralna bronasta zapestnica iz tanke žice okroglega preseka. Vel.: prem er 3,9 cm, 
debelina do 0,1 cm. Tab. VIII. 119.
45. F rag m en tiran a n eo rn am en tiran a bronasta zapestnica ovalnega p resek a 
z nesklenjenim a koncem a. Vel.: p rem e r ca. 3 cm, debelina do 2,5 cm. Tab. V. 120,
46. N eornam entiran železen obroček okroglega preseka. Vel.: prem er do 
2,8 cm, debelina do 0,3 cm. Tab. III. 122.
47. Fragmentirana bronasta ovratnica ovalnega preseka. Vel.: premer ca, 
10 cm, debelina do 0,8 cm. Tab. X. 121.
48. Bronast obroček ploščatega preseka. Prvotna patina je v glavnem od­
padla. Vel.: premer 3 cm, debelina do 0,4 cm. Tab. IX. 123.
49. N eornam entiran bronast p rsta n ovalnega preseka. P atin a je precej 
odpadla. Vel.: prem er 2,3 cm, debelina do 0,4 cm. Tab. IX. 124.
50. B ronast p rstan okroglega p resek a. P atina je načeta. Vel.: prem er 2,2 cm, 
debelina do 0,2 cm. Tab. XIII. 125.
51. N eornam entiran bronast p rsta n trikotnega preseka. Vel.: prem er 1,6 cm, 
debelina do 0,4 cm. Tab. IX. 126.
52. F ragm ent spiralne bronaste fibule — očalarke. O h ran jen ih je deset 
zavojev. Vel.: prem er 4,9 cm, debelina žice 0,2 cm. Tab. IV. 127.
53. Fragment spiralne bronaste fibule — očalarke. Notranji in zunanji 
konec manjkata. Vel.: notranji premer 2,3 cm, krožnica 1,5 cm, debelina žice 
0,2 cm. Tab. IV. 128.
54. B ronast p rstan iz tanke žice s presegajočim a koncem a, ki se koničasto 
končujeta. Vel.: prem er 1,9 cm, d ebelina žice 0,1 cm. Tab. XIII. 129.
55. Bronast prstan ploščatega preseka s presegajočima koncema, ki se ko­
ničasto končujeta. En konec danes fragmentiran. Prstan ornamentiran z dvema 
horizontalnima kanelurama. Vel.: premer 1,4 cm, širina do 0,3 cm. Tab. IX. 130.
56. B ronast obroček iz tanke žice s presegajočim a koncem a, ki sta upodob­
lje n a v obliki stilizirane živalske glave. Vel.: prem er 2,1 cm, debelina žice ca. 
0,1 cm. Tab. IX. 131.

57. B ronast obroček iz tanke žice polkrožnega preseka s presegajočim a 
koncema, k a te rih eden je enostavno koničasto zaključen, dočim se drugi kon­
čuje v puščico. N a n o tran ji strani obročka je ena horizontalna k an elu ra. Vel.: 
prem er 1,8 cm, debörina žice 0,1 cm. Tab. XIII. 132.
58. B ronast p rstan iz tan k e žice polkrožnega preseka. N esklenjena konca 
se n a eno stran spiralno končujeta, m edtem ko sta na drugi stran i spirali 
v erjetn o odlom ljeni. Vel.: prem er ca. 1,5 cm, debelina žice ca. 0,1 cm. Tab. I. 133.
59. D va fragm enta deform irane in delno fragm entirane bronaste zapestnice. 
O rnam entirana sta z bunčicam i, ki jih p rek in jata po dve v ertik aln i kaneluri. 
Vel.: oh ran jen a povprečna dolžina ca. 7 cm, 4 cm, debelina žice ca. 0,2 cm. Tab.
IX. 134.
60. N eornam entirana frag m en tiran a bronasta igla. Vel.: o h ra n je n a dolžina 
6,8 cm, debelina do 0,2 cm. Tab. XI. 135. .
61. F ragm ent bronaste ovratnice okroglega preseka s sploščenim n azaj za­
vitim koncem . Vel.: o h ran je n a dolž. ca. 5,5 cm, debelina do 0,4 cm. Tab. X. 136.
62. F ragm ent bronaste ovratnice (?), ornam entiran z vrsto plastičnih svitkov 
in v ertik aln ih k an elu r. Vel.: o h ran je n a dolžina 2,7 cm, debelina do 0,4 cm. Tab.
X. 137.
63. F rag m en t bronaste vozlaste fibule. O hranjen lok in spiralni zavoj pri 
glavi. Vel.: dolžina od noge do glave 6,5 cm, debelina ca. 0,4 cm. Tab. IV. 138.
64. Fragment bronaste vozlaste fibule s petljo pri nogi, ki je pri koncu 
loka sploščena in razširjena. Peresovina dvakrat zavita. Med vozli so vertikalne 
kanelure. Vel.: razdalja od noge do glave 4 cm, debelina do 0,4 cm. Tab. II. 139.
65. F rag m en t bronaste verižice (?), ki je zaradi ognja močno deform iran. 
D rži se ga m a jh en bronast obroček. Tab. VIL 140.
66. Fragment igle z ušescem. Kot ornament nastopajo izjemoma svitek in 
dve kaneluri. Vel.:ohranjena dolžina 4,5 cm, debelina ca. 0,3 cm. Tab. XII. 141.
67. B ronasta ploščica z navznoter zavihanim a koncema. P atin a močno od­
stopa. Vel.: dolžina (brez koncev) 3,9 cm, širina do 0,7 cm. T ab.X . 142.
68. F rag m en t vozlaste b ronaste zapestnice. O hranjeni so trije vozli. Vel.: 
o h ran jen a dolžina 3 cm, debelina ca. 0,7 cm. Tab. XI. 143.
69. V ebka b ronasta igla z okroglo glavico. V rat se v po d aljšk u nekoliko 
odebeli. O debeljeni del je o rn am en tiran s širokim pasom kanelur, ki ga prekine 
cik-cak lin ija, sledi ozek pas k anelur, cik-cak linija, in zopet ozek pas kanelur. 
C ik-cak lin ija oklepa k an elu re tudi n a obeh koncih. Vel.: dolžina 30 cm, debelina 
do 0,6 cm, p rem e r glavice 1,3 cm. Tab. XII. 145.
70. D aljša bronasta igla okroglega p resek a s precej sploščeno bikonično 
glavico. Na v ra tu si sledijo: en m anjši, en večji in zopet dva m anjša bikonusa. 
Tem sledi pas poševnih kanelur, ki so om ejene z dvema horizontalnim a kaneluram a. 
Vel.: dolžina 21,2 cm, debelina do 0,30 cm, prem er glavice 0,9 cm. Tab. XI. 146.
71. D aljša bronasta igla s svitkasto glavico. V ečji svitek je tu d i na vratu
1,5 cm od glavice 3 cm od glavice je še en zelo ozek plastičen presledek, pri 
sedmem cm se p a igla hitro stanjša. Vel.: dolžina 19 cm, debelina do 0,5 cm, 
prem er glavice 1,1 cm. Tab. XI. 147.
72. Neornamentirana bronasta igla s sploščeno in nekoliko ukrivljeno gla­
vico. Vel.: dolž. 9,1 cm, debelina do 0,2 cm. Tab.XIV. 148.
73. N ekoliko deform irana in delno fragm entirana bronasta igla. Pod kom aj 
naznačeno glavico so tri rah le kan elu re, ki razčlenijo v rat v en večji in en 
m anjši svitek. Vel.: oh ran jen a dolžina 11 cm, debelina do 0,2 cm. Tab. XIV. 149.

74. Bronasta igla z razmeroma veliko svitkasto glavico, ki se stožčasto 
končuje. Igla, katere patina že nekoliko odpada, je neornamentirana. Vel.: dol­
žina 7,4 cm, debelina do 1,5 cm, premer glavice 0,7 cm. Tab.XI. 150.
75. N ekoliko deform irana b ro n asta igla okroglega p resek a. P ri glavici se 
stožčasto končuje. V rat je s trik ra t po dvem a horizontalnim a kan elu ram a raz­
deljen na dva dela, ki sta izpolnjena z m režastim motivom. Vel.: dolžina 13,4 cm, 
debelina do 0,3 cm. Tab. XI. 151.
76. N ekoliko u k riv lje n a b ro n asta igla okroglega preseka. N eodebeljena 
glavica se stožčasto zaključi. N a v ra tu so štiri horizontalne k an elu re. Vel.: dol­
žina 8,1 cm, debelina do 2,5 cm. T ab. XIV. 152.
77. Nekoliko ukrivljena fragmentirana bronasta igla okroglega preseka. 
Nazaj zavihana glavica tvori ušesce. Konica je odbita. Vel.: ohranjena dolžina
10,8 cm, debelina do 0,3 cm. Tab. XIV. 153.
78. D elno fragm entirana in nekoliko deform irana b ro n asta igla z ravno 
odrezano glavico, ki se navzdol zoži. V rat je zopet nekoliko odebeljen. Pod 
vratom so štiri horizontalne k an elu re. K onica igle okroglega preseka je odbita. 
Vel.: dolžina 7,7 cm, debelina do 0,2 cm, prem er glavice 0,4 cm. Tab. XIV. 154.
79. F rag m en tiran a b ronasta ig la okroglega preseka z odbito glavico. M ajhni 
okrogli glavici sledita na v ratu dva bikonusa. Vel.: o h ra n je n a dolžina 6,2 cm, 
debelina do 0,4 cm. Tab. XIII. 155.
80. Slabo o h ran je n a b ronasta igla okroglega preseka. G lavica je vertik aln o 
sploščena, v ra t p a delijo globoke k an e lu re na d v ak ra t po dve rebri, ki o bdajata 
sred n ji bikonus. P atina je zelo slabo o h ran jen a. Vel.: o h ra n je n a dolžina 9,8 cm, 
debelina do 0,5 cm. Tab. XIV. 156.
81. Slabo o h ran jen a b ro n asta ig la okroglega preseka. N a tankem v ratu je 
sploščena glavica, pod vratom p rec ej m očan plastičen svitek, ki m u sledi vrsta 
poševnih k an e lu r. Vel.: dolžina 7,5 cm, debelina do 0,3 cm, prem er glavice ca. 
0,6 cm. Tab. XIII. 157.
82. Slabo ohranjena bronasta igla okroglega preseka z vertikalno nekoliko 
sploščenim vratom in neizrazito zaključeno glavico. Vel.: dolžina 9,8 cm, de­
belina do 0,3 cm. Tab. XII. 158.
83. Slabo ohranjena fragmentirana in delno deformirana tanka bronasta 
igla okroglega preseka z delno ohranjenim ušescem. Vel.: ohranjena dolžina ca. 
9 cm, debelina do 1,5 cm. Tab. XII. 159.
84. N eornam entirana b ro n asta igla okroglega p resek a z neizrazito glavico. 
Na v ratu podolgovato ušesce. Vel.: dolž. 9,1 cm, deb.: do 0,2 cm. Tab. XIV. 160.
85. M anjša neornam entirana b ro n asta igla okroglega p rese k a z vertikalno 
odebeljeno glavico z ušescem. P ro ti v rh u se glavica n ekoliko zoži. Vel.: ohra­
n jen a dolžina 4,9 cm, debelina do 0,3 cm. Tab. XIV. 161.
86. Slabo o h ran jen a n eo rn am en tiran a frag m en tiran a b ro n asta igla, štiri­
kotnega p rese k a z m asivno cilindrično glavico. Vel.: o h ra n je n a dolžina 3,7 cm, 
debelina do 0,3 cm, p rem er glavice ca. 0,7 cm. Tab. XII. 162.
87. M iniaturna kam enita se k irica trapezaste oblike. Na zelo finem rezilu 
se poznajo sledovi uporabe. Vel.: dolžina 3,4 cm, širina 1,1—3,1 cm, debelina do 
0,5 cm. Tab. X. 163.
88. K am enita sek ira trap ezaste oblike. Rezilo je od up o rab e nekoliko po­
škodovano. Vel.: dolžina 8 cm, širin a 4,8 cm, debelina do ca. 1 cm. Tab. X. 164.
Leta 1953 je naletel K arel O set iz R ifnika št. 29 n a p arceli številka 576 
na dva žgana groba z žaram i. G roba sta bila vkopana v lapornato zem ljo in

p o k rita s kam enito ploščo, ki je b ila 50 cm pod površjem . K er so b ila ravno 
na tem m estu tla zelo močno p reprežena s koreninam i, nism o m ogli odkriti 
o beh grobov nepoškodovanih.
Groba sta bila drug tik drugega. (Gl. sl. 1 in 2.)
Opis p rv eg a groba. Ž ara je bila vkopana v lapornato zem ljo in pokrita s 
ploščo iz peščenca n epravilne štirikotne oblike (dolga 1 m, široka od 0,4—0,7 m 
in debela 5,5 cm) V zgornji tre tjin i je bila napolnjena z rum enkasto prstjo,
S l. 1
k a te ri je sledila p recej debela p last oglja in sežganih kosti. Med koščki kosti je 
bilo tudi n e k a j bronastih gumbov, ki pa jih ni bilo mogoče ohraniti, k er so bili 
v popolnem razpadu. Y spodnjem delu žare pa smo našR jajčasto ovalen lonec 
(Tab. XI. 439) in nizko konično skodelo (Tab. XIX. 441).
D rugi grob (sl. 2) je bil kom aj za nekaj centim etrov odm aknjen od prvega. 
Y tem grobu, ki je bil prvem u popolnom a enak, smo našli v veliki žari bikonične 
oblike pod p la stjo večje količine žganine z ostanki kalcinrranih kosti, zelo slabo 
o h ran je n lonec, k aterega del je še o h ran je n (Tab. XVIII. 440) in skodelo (Tab. 
XIX. 441). Ž are ni bilo mogoče sestaviti.
Skupno se nam je od prvega gro b a ohranilo:
89. V elika, delno frag m en tiran a ža ra črno-sive barve. Š irok navzven za­
vihan v ra t je le delno ohranjen, p reh o d iz v ratu v ram e je naznačen s precej 
močno kaneluro. T ik pod n ajv ečjo p erife rijo sta dva m anjša plastičn a držaja. 
Vel.: o h ra n je n a višina 55 cm, n ajv eč ji p rem er 54,5 cm, vrat 26,5 cm, prem er dna
14,5 cm. Tab. XX. 458.

90. Jajčasto ovalen lonec sivo-črne barve s širokim navzven zavihanim 
ustjem . N ekoliko stisnjen v ra t p re h a ja z m ajhno kaneluro v ram e. D no je ne­
koliko vzbočeno. Vel.: višina 21,9 cm, p rem er n ajv ečje p e rife rije 24 cm, prem er 
u stja 18,7 cm in prem er dna 11 cm. T ab. XV. 439.
91. K onična skodela z nekoliko navznoter zavihanim gornjim robom. Tik 
pod robom je na n ajv ečji p erife riji m ajhen, navpično preboden plastičen d ržaj.
Sl. 2
Skodela je sivo-črne barve. Vel.: višina 7,5 cm, prem er u stja 16,7 cm, n ajv eč je 
p eriferije 18 cm, in prem er dna 9,5 cm. Tab. XIX. 441.
Od drugega groba se je ohranilo:
92. F rag m en t ustja, v ratu in ram ena večjega lonca črno-sive b arv e z n a­
vzven zavihanim vratom . V rat loči od ram ena izrazita k an elu ra. T ik pod k a ­
neluro je n a v ra tu m ajhen podolžen plastičen držaj.
95. N izka skodela iz sivo-žgane gline z nekoliko navznoter zavihanim zgor­
n jim robom. V išina skodele zaradi neenakom ernega ro b a v a riira za ca. 1 cm.

Na strani, kjer je rob višji, je vertikalno preboden plastičen držaj. Vel.: premer 
ustja 17 cm, premer dna 9,5 cm, višina od 6—7,5 cm. Tab. XVII. 552.
D ecem bra 1953 smo p ri km etu M artin u K lančniku v P odgorju pod R ifnikom 
dobili n asled n je predm ete:
94. Železna tulasta sekira z nesklenjenim tulcem. Je slabo ohranjena. Vel.: 
dolžina 11,5 cm, premer tulca 4,5 cm, širina rezila 4,5 cm. Tab. XV. 437.
Naslednje leto smo pri istem kmetu skoraj na istem mestu našli še:
95. Dokaj dobro ohranjena železna tulasta sekira z ozkim in na eni strani 
delno fragmentiranim rezilom. Vel.: dolžina 14,4 cm, premer tulca 5,2 X 3 cm, 
širina rezila 4,6 cm. Tab. XVII. 554.
96. Železna sulica z m očno p o u d arje n im srednjim delom. O zka in podol­
govata stran sk a lista, k ak o r tudi tulec, sta močno frag m en tiran a. Vel.: dolžina
29,5 cm, o h ra n je n a širina rezila 3,9 cm. T ab. XVI. 553.
97. Železna suličasta ost z ozkim i stran sk im i listi, močno p o u d arjen im sred ­
n jim rebrom in dokaj dolgim tulcem . Močno poškodovana. Vel.: o h ran jen a 
dolžina 29,2 cm, n ajv eč ja o h ra n je n a širin a listov 3,2 cm, p rem e r tu lc a 2,7 cm. 
Tab. XVI. 556.
98. P loščata železna se k ira b rez tulca. N astavek za n a s a ja n je je oddeljen 
od ostalega dela sekire s tem , da je rav en in nekoliko ožji. O d tru p a sekire ga 
loči tudi trik o te n podaljšek, k i se raz v ije pravokotno n a obe stran i. Vel.: dolžina 
18 cm, širin a rezila 4,7 cm, debelina do 0,12 cm. Tab. XVIII. 555.
Razen naštetih predmetov so v muzeju še nekateri kosi keramike, za katere 
nimamo točnih podatkov o njih izvoru. Vendar je verjetno, da je tudi njihovo 
najdišče Rifnik. Zato jih tukaj (s pridržkom!) omenim.
99. P re ce j globoka konična skodela z močno navznoter zavihanim zgornjim 
robom. Vel.: višina 8 cm, prem er u s tja 16,5 cm in p rem e r dna 9 cm. Tab. XIX. 557.
100. Več manjših fragmentov črne, gladko premazane posode z ornamenti na 
zunanji strani. Kot ornament služijo razni vbodi in vrezane linije v obliki 
trikotnikov.
D atacija rifniškega grobišča se tu d i z objavljenim i n ajd b am i bistveno ne 
sprem eni. N a jsta re jši predm et, ki da slu titi še na bronastodobne ostaline, bi bil 
p rstan (Tab. I. 133). Ta trd ite v ni tak o čisto n ev erjetn a, k e r iz h a ja od tod tudi 
ta k o im enovani N oppenring.8 A nalogijo za naš p rsta n m orda lahko iščemo pri 
sorodnem p rsta n u iz W inklarena.9
Keramika.
Žara, izkopana leta 1953 (Tab. XX. 438), je bikonične oblike, k i se poleg 
vrečaste o b lik e žar najpogosteje p o ja v lja . Na ram enu im a ra h lo naznačen 
k ara k te ristič e n prehod v v ra t podobno k o t druge ža re z R ifnika.
Vsi keramični predmeti, ki se hranijo pri nas, so tako rekoč neornamenti- 
rani. Kvečjemu se njihova ornamentacija izraža v rebru s prstnim odtisom na 
dveh žarah1 0 in v plastičnih izboklinah na loncih oziroma na žarah.1 1 To bi nas
8 St. Pahič, Posamezne najdbe iz Rifnika.
9 R. Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raumes. Wien 1954. Str. 379, 
sl. 263/3.
1 0 Fr. Stare, AV II/2, tabela VI, 1 in tabela VII, 1 .
1 1 Istotam : tab. VII, 5 in tab. V, 2.

m orda zavedlo k prepričanju, da tu ornam entirane keram ike sploh ni. D a temu 
ni tako, d o k azu jejo posode, ki jih h ra n i N aturhistorisches M useum na D u n aju .1 2
Igle.
Z redkim i izjem am i so to igle za spenjanje las ali obleke, torej predvsem 
dekorativnega značaja. Za to govori že njihova dolžina in bogata ornam entacija. 
(P rim erjaj Tab. XII. 145, Tab. XI. 146. 147., 151). Izrazita igla za šivanje p a je 
igla (Tab. XIY. 160), ki im a glavico nekoliko razširjen o in v n je j podolžno 
ušesce, ki je služilo za vdevanje niti.
Med sta re jše tipe igel lahko štejem o predvsem iglo s sploščeno in n azaj 
zavito glavico (Rollnadel) (Tab. XIY. 153). Ta spada po S taretovi kronologiji 
še v zgodnjo dobo Vače I,1 3 m edtem ko spadajo ostale, posebno še igle z več 
glavicam i, na prehod razdobja Vače 1 in Vače II a. P ri tre h iglah z ravno od­
rezano glavico n a v rh u je že čutiti te žn jo za več glavic. (P rim e rjaj Tab. XI. 146, 
Tab. XIII. 157, Tab. XIV. 154.) Vse im ajo pod zgornjo odrezano glavico še drugo, 
ki se pa še ni popolnom a razvila. Te igle so razvojno v erje tn o vm esna stopnja 
m ed iglami z eno glavico in iglam i z več glavicam i. M lajšo stopnjo, ki je za­
stopana m ed drugim tudi na V ačah,1 4 Mostu na Soči1 5 in H allstattu ,1 6 zastopa 
p ri nas igla Tab. XI. 147. S vojevrstne glavice im ajo igle: Tab: XIII. 155, T ab. XIV. 
149, 156, ki im ajo glavice tak o rekoč izrezane iz tru p a igle. N ekaj podobnega 
je opaziti p ri n ek a te rih iglah iz M osta na Soči.1 7
Zapestnice.
V glavnem nastopajo p ri našem gradivu tri vrste zapestnic:
1. Ploščate s kvačico n a enem in luknjico za sp a jan je n a drugem koncu 
(Tab. 114, 117).
2. Z apestnice ploščatega ali okroglega p resek a s presegajočim a koncem a. 
Konca se p reseg ata za polovico (Tab. VIII. 111, 112) ali p a tu d i do d v ak ra t (Tab.
VIII. 115, 119). P ri dveh zapestnicah tega tipa so konci tu d i do sedem krat oviti 
(Tab. VII. 80, Tab. VIII. 81).
3. Kot tr e tji tip pa bi om enil vozlaste m asivne zapestnice (Tab. VIII. 89, 99, 
Tab. V. 90, 98, 100). Med sk len jen im i zapestnicam i je končno še n ek a j takih, ki 
so popolnom a gladke ali o rn am en tiran e s tankim i trik o tn ik i (Tab. V. 102, 103).
Starejše zapestnice bodo tiste s kvačico za spenjanje,1 8 najm lajše m ed vsemi 
p a so prav gotovo zapestnice (Tab. V. 90, 98, Tab. VIII. 89). Ta oblika zapestnice
1 2 V depojih N aturhistorisches M useum na D u n aju sta pod inventarno šte­
vilko 64.732 in 64.827 dve te rin i z ornam entom horizontalnih k an e lu r n a v ra tu in 
ram enu. Pod n jim i je venec visečih trikotnikov. Razen tega so tam tu d i lepo 
o rn am en tiran i vijčk i stožčaste o b lik e; inv. št. 64.834.
1 3 Fr. Stare, Prazgodovinske Vače. U niverza v L ju b ljan i. A rheološki se­
m inar, L ju b lja n a 1954. Str. 76.
1 4 Fr. Stare, Vače. Arheološki katalogi Slovenije zv. I. Ljubljana 1955. Tab. 
XXXVIII, 9, 10, 11 ,12.
1 5 C. M archesetti, Scavi nella N ecropoli di Santa L ucia presso Tolm ino 
(1885—1892). B olletino della Società A driatica di Science n a tu ra li in T rieste; 
T rieste 1893. Tab. XXII, 9, Tab.
1 6 E, v. Sacken, Das G rabfeld von H allstatt, W ien 1868. Tab. XVI, 6.
1 7 C. M archesetti, Tab. XXIII, 4, 10.
1 8 F r. Stare, Prazgodovinske Vače. Str. 100 sl.

se po svojem m asivnem ornam entu že m očno nagiba k zapestnicam latenoidnih 
o b lik iz R ifn ik a1 9 in M okronoga.2 0
Prstani.
Poleg že zgoraj om enjenega p rsta n a (Tab. 1.133) so vsi d o k aj preprosti. 
P rstan Tab. IX. 126 je gladko vlit, m edtem ko je drugi p rstan Tab. IX. 130 zvit 
iz žice ploščatega preseka, tako d a se konca za polovico presegata.
M orda sm em o sem šteti še o b ro če k T ab. IX. 131, ki je zvit iz tan k e žice. 
Konca žice se končujeta v stilizirano glavico. Soroden prstan so našli tudi na 
V ačah.2 1
Fibule.
N ajbolj pogoste so tako im enovane vaške vozlaste fibule. (Tab. IV. 138). 
Razen te je že S tare objavil eno sorodno (Tab. II. 139).2 2 F ibula n a Tab. IV. 138 
se ujem a s S taretovim opisom vozlastih fibul. Zanimivo p a je, da im a naša 
fibula nam esto običajnih osem vozlov, k o t jih im ajo sk o raj vse fibule n a Vačah,2 * 
k a r enajst. P a tu d i že p re j o b ja v lje n a fibula Tab. II. 139 od teg a vaškega 
»pravila« m očno odstopa, sa j ima k a r trin a js t ozirom a lahko rečem o štirin a jst 
vozlov.
Razen lo k astih vozlastih fibul sta n a R ifniku b ili o d k riti tu d i dve fibuli 
očalarki. E na frag m en tiran a je v našem m uzeju (Tab. IV. 127, 128), dru g a pa n a 
D unaju.2 4 Starè p rav i n a nekem m estu,2 5 d a je fibula o čalarka karakteristična 
za m ariborsko-ruški krog, k a r p a n a drugem m estu k asn eje p o p rav lja.2 6 Vse 
kaže, da tu res ne m orem o govoriti o p rev e lik i odm aknjenosti R ifn ik a od ostalih 
ilirsk ih n ajd išč v P odravju.
P retežni del bronastih predm etov iz rifniškega grobišča je d ek orativnega 
značaja. M anj je izključno upo rab n ih predm etov. Sem lahko štejem o dve d leti 
in sulično ost v obliki lipovega lista. D leti im ata svoje an alo g ije v podobnem 
oro d ju iz L inz-F reinberga.2 7 P ittioni d a tira najdbo iz L inz-F reinberga v H all- 
sta tt B.2 8 D ru g predm et iz brona, k i je služil v p rak tičn e nam ene, je sulična ost 
v obliki lipovega lista, ki se p ro ti v rh u enakom erno tan jša. T udi ta spada v 
H allstatt B. Podoben p rim e r sulice poznam o iz W iesa.2 9 Sulica iz W iesa im a 
razen teg a k o t sprem no gradivo še lokasto fibulo vozlastega tip a in večglavo 
iglo,3 0 k a r se vse lepo u je m a z gradivom iz našega grobišča.
1 9 St. Pahič, Posamezne najdbe z Rifnika.
2 0 R. L ožar, P redzgodovina Slovenije, posebej K ran jsk a v luči zbirke M e­
cklenburg. G lasnik M uzejskega d ru štv a za Slovenijo 1934. XV, str. 60, sl. 16.
2 1 F. v. H ochstetter, D ie neusten G räb erfu n d e von W atsch u n d St. M argare­
th e in K rain u n d der K u ltu rk reis der H allstätter-P eriode. D en k sch riften d er 
m athem .-naturw issenschaftlichen C lasse Bd. XLVII 1883, str. 167 sl. 9.
2 2 Fr. Stare, AV II/2 tab. VII, 2.
2 3 F r. Stare, Prazgodovinske Vače, str. 57 sl.
2 4 V N aturhistorisches M useum inv. št. 64.766.
2 5 F r. S tare, AV II/2 str. 192.
2 6 F r. S tare, Ilirske n ajd b e železne dobe v L ju b ljan i, L ju b lja n a 1954. p ril. 2.
2 7 P ittioni, U rgeschichte . . . str. 369, sl. 469.
2 8 Istotam : Str. 506 sl.
2 9 Istotam : Str. 612.
3 0 Istotam : Sl. 433.

D rugo sliko nam d a je jo železni predm eti, ki so vsi praktičnega značaja. 
Železna tulasta sekira (Tab. XIV. 437), je v hudo razpadajočem stanju, a se k lju b 
tem u opazi k arak terističen dolgi tulec in ozko rezilo. Še bo lj je to očitno pri 
dru g i sekiri (Tab. XVII. 55). Tip sekire (Tab. XV. 437) je zelo pogosto zastopan. 
Podoben p rim er om enja že Stare.3 1 S ekira se je razvila iz starejše p lav u taste 
sekire, k a r je še danes očitno p ri tulcu, ki ni popolnom a zvezan. S tare d a tira to 
vrsto sekire v zgodnjo razvojno stopnjo železnih tu lastih sekir.3 2 R azen teh 
nastopa p ri nas tudi tip sekir brez tulca in z ojačenim i ram eni p ri toporišču 
T ab. XVIII. 555). Za n jo im am o analogije v Sanskem m ostu,3 3 , G lasincu,3 4 H all- 
sta ttu ,3 5 3 6 B icyskali na M oravskem 3 8 in v W iesu.3 7
Železni sulici (Tab. XVI. 553, 556) sta slabo ohranjeni in ni čisto jasno, kako 
širo k a sta b ila lista. O čiten je samo dokaj dolg tulec in močno p o u d arjen o 
sre d n je rebro.
Časovno pripada grobišče na R ifniku sta re jši železni dobi. P o ja v lja jo se pa 
elem enti, ki to časovno m ejo močno raz širja jo tako navzdol k a k o r navzgor. 
S tarejši elem enti, ki so do sedaj zelo redki — poznana sta p ravzaprav sam o dva 
kosa (Noppenring in p rsta n z osm icam a)3 8 — so očividno še nekoliko starejši. 
M ed n ajm lajše kose, k i se že bližajo latenoidnim oblikam , p a lahko p rištejem o 
n e k a te re zapestnice. D a so latenske form e tu res živele, pa d o k azu je tudi 
frag m en t keram ike.3 9
Jedro rifniških n ajd b p a tvorijo predvsem lokaste fibule4 0 in lo k aste fibule 
vozlastega tip a ali vaške vozlaste fibule, k a k o r tu d i tu lasta sekira, k i se je 
razv ila iz plavutaste sekire. Začetek grobišča la h k o z gotovostjo postavim o v 
7. stoletje.
Tudi p o k rajin sk o -k u ltu rn a om ejitev ilirsk ih n ajd b na R ifniku n e bo tako 
ozka, kot se nam danes zdi, čeprav zaradi nepopolnih podatkov in le delno 
izkopanega grobišča še ne m orem o izreči dokončne sodbe pom ena, ki ga je R ifnik 
v tem času imel. O m enil sem že, da fibule o ča la rk e kažejo na to, da R ifnik 
n i b il popolnom a izoliran od podravskih najdišč. T udi stikov z jugom danes še 
ne m orem o pravilno oceniti. Na R ifniku še do se d aj ne poznam o niti ene k ačaste 
fibule, pač pa so p rec ej pogoste igle z več glavicam i, ki so pogoste tu d i v 
grobovih iz Mosta na Soči.4 1 R azum eti pa m oram o, da so vse te ugotovitve le 
še potrebne podpore v novem gradivu, k i ga bo prin eslo sistem atično iz k o p av an je 
še preostalega grobišča in naselbine n a R ifniku.
3 1 F r. Stare, P razgodovinske Vače. Str. 33, T ab. XII, 1.
3 2 Istotam : Str. 33.
3 3 W issenschaftliche M itteilungen aus B osnien und der H erzegow ina, W ien 
1899. F iala: D as F lach g räb erfeld und die p räh isto risch en A nsiedlung in Sanski 
m ost. Str. 66, sl. 11.
3 4 WMBH Bd. Ill, W ien 1985. Str. 12, sl. 26.
3 5 Sacken, Das G rab feld von H allstatt, W ien 1869. Tab. VII, sl. 16.
3 6 V prazgodovinski zbirki Naturhistorisches Museuma n a Dunaju.
3 7 Pittioni, U rgeschichte . . . Str. 613, sl. 433.
3 8 St. Pahič, Posamezne najdbe . . . Tab. IV, 2 in naš prstan Tab. I. Inv. št. 133.
3 9 Fr. Starè, AV II/2, Tab. VI, 4. T udi letos smo našli fragm ent latenske k era­
m ike pri izkopavanju n a naselbini n a Rifniku.
4 0 F r. Stare, AV II/2, T ab. VII, 3.
4 1 M archesetti, glej opombo 15 in 17.

ZUSAMMENFASSUNG 
Illirysche Funde von Rifnik bei Celje
In diesem B ericht w ird das im S tadtm useum in C elje v erw ahrte M aterial 
behandelt. Es w urde grösstenteils schon vor dem ersten W eltkrieg ausgegraben, 
einige G egenstände (aus 2 G räbern) w urden a b e r in den Jah ren 1953 u n d 1954 
gefunden.
D ie D atierung ä n d e rt sich m it diesen F u n d en n ich t w esentlich. D er älteste 
ist d er bronzene F in g errin g (Tab. I, 133), d er gem einsam m it dem N oppenring 
noch den bronzezeitlichen N achlass d arstellt. D ie M ehrheit der F unde von 
R ifnik teilen w ir d er älte re n H allstattzeit (H allstatt B, beziehungsw eise Vače I) 
zu. D en K ern der F unde von R ifnik bilden vor allem Bogenfibeln und K noten­
fibeln (W atscher-K notenfibel) und auch T üllenbeil, das sich aus dem L appenbeil 
entw ickelt hat.
D en A nfang des G rabfeldes können w ir m it S icherheit in das 7. Ja h rh u n d e rt 
v. u. Z. setzen. Einige A rm ringe zeigen schon laten o id e Form en (Tab. V, 90, 98, 
T ab. VIII, 89). D iese jü n g e re n Stücke zusam m en m it einem typisch latènzeit- 
lichen F ragm ent d er K eram ik zeigen den zeitlichen Schluss des G rabfeldes.
L andschaftlich-kulturelle D eterm in ieru n g des illyrischen F undortes von 
R ifnik w ird nicht so b eg ren zt sein, w ie w ir es noch h eute annehm en, obgleich 
w ir die endgültige Rolle, die R ifnik in dieser Zeit gespielt hat, der unvollkom ­
m enen A ngaben und des n u r zum Teil ausgegrabenen G rabfeldes w egen noch 
n ic h t bestim m en können.
Es soll betont w erden, dass B rillenfibeln zeigen, dass R ifnik n ic h t ganz 
von anderen D ra u g rä b erfeld e rn isoliert war. D ie Z usam m enhänge m it den sü d ­
lichen F undorten können w ir h eute noch n ic h t re c h t beurteilen. In R ifn ik sind 
au ch m ehrköpfige N adeln häufig, die w ir au ch in den G räb ern in Most n a Soči 
u n d in anderen F u n d o rten finden. W ir m üssen ab e r verstehen, dass allen diesen 
F eststellungen eine Stütze durch neue A usgrabungen noch fehlt.























i

T .x n i