Št. 101 (15.545) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul Montecchi 6 - Tel. 040/77%600
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1 Rfin I ID POSTNtJA PLAČANA V GOTOVIM f DUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
PETEK, 3. MAJA 1996
Pohod tokrat m bo v neznano
Vlasta Bernard
Po tolikih letih zategovanja pasov konCno prihaja iz tujine drobno, a pomembno priznanje, da je Italija ne samo zakoračila na pravilno pot za ureditev svojih računov, ampak da je že dosegla tudi prve, pomembne rezultate. Ugledna ameriška ocenjevalna agencija Moody’s je s svojo znano previdnostjo porabila sicer kar nekaj Časa, da se je odločila za revizijo svojih ocen o zanesljivosti italijanskega dolga oziroma sposobnosti države, da ga odplača. Veliki rezultati, ki so bili doseženi v zadnjih treh letih, so namreč znani že lep Cas (delež javnega primanjkljaja na bruto domaCi proizvod se je od leta 1992 znižal od veC kot 11 na 6 odstotkov v letošnjem letu), državljani pa so posledice tega izboljšanja vsa ta leta krepko Čutili v svojih žepih. Zdaj se jim torej obeta tudi »pohvala« iz tujine, ki seveda ni namenjena zadovoljitvi njihove nečimrnosti, ampak je pomembna za nadaljnje gibanje državnih računov.
Cenitve plačilnih sposobnosti neke države so v prvi vrsti signal za mednarodne finančne trge, ki so Italiji po 21. aprilu sicer že pokazali znake povečanega zaupanja. Velikih dvomov v stabilnost nove Prodijeve vlade torej ni zaslediti, tako kot ne v njegovo odločenost, da bo nadaljeval in še pospešil sanacijo državnih financ. Moody’s bo svojo analizo opravil v prihodnjih treh mesecih in za njene rezultate bomo izvedeli na začetku poletja, ko bodo usmeritve nove vlade že v fazi izvajanja. Slo bo torej za to, da se pridobljeno zaupanje ne zapravi, ampak da se izkoristi za nadaljnje zasledovanje obveznih smeri. Prodija Čaka dolg in težak pohod, ki pa k sreCi ni pot v neznano, ampak s smerokazi dodobra opremljena cesta. Prvi cilj tega pohoda je sanacija javnih financ, Cesar se nova vladna koalicija odlično zaveda, vprašanje pa je, ah bo njen recept za dosego tega cilja dovolj učinkovit. Sama strogost namreč ne bo zadostovala, treba bo skrbeti tudi za pospeševanje pešajočega gospodarstva in za ustvarjanje novih delovnih priložnosti, skratka za proizvodnjo bogastva oziroma dohodka, ki je na koncu koncev tisti, s katerim dolžnik odplačuje svoje dolgove.
■ Mladi zasedli I občinski urad
TRST - Mladi elani kolektiva za Socialne centre, ki jih je policija dopoldne izgnala iz zasedenega gledališča pri Sv. Ivanu, so popoldne zasedli urad za stike z javnostjo v občinski palači. Zahtevali so srečanje z Zupanom, ta pa jim je poslal podžupana Damianija; zaCel se je prepir, tako da je moral nastopiti sam Illy, vendar se je vzdušje zaostrilo, zato je posegla policija in mladi so se umaknili.
Na 5. strani
■ Živahni jubilejni | Glas harmonike
VeC kot 50 godcev na diatonično harmoniko se je na prvomajski popoldan udeležilo tradicionalnega netekmovalnega srečanja pri Domju, ki ga je KD Venturini tokrat že desetic priredilo. Harmonikarji, ki jih je zelo številno občinstvo brez izjeme nagradilo s toplim ploskanjem, so prišli s Tržaškega, Goriškega, Benečije, Furlanije, Istre in Slovenije, njihov starostni razpon pa je bil kar zaznaven: od 9 do 87 let.
Na 6. strani
RIM / POZIV SINDIKATOV CGIL-CISL-UIL PRODIJU IN CONFINDUSTRII
Vprašanje dela je rešljivo samo s sporazumevanjem
RIM - Delo je neodtujljiva pravica vsakogar, zato si bo sindikat Se bolj kot doslej prizadeval za postopno odpravo brezposelnosti, zlasti na jugu, a tudi v zaostalih in kriznih predelih severne Italije. Vendar bo mogoče Število zaposlenih pomnožiti samo s skupnimi napori socialnih partnerjev in osrednje vlade, torej s sklenitvijo nacionalnega pakta za delo. To so poudarili predstavniki Cgil, Cisl in Uil na glavni prvomajski proslavi v Catanii, pa se na drugih manifestacijah vzdolž Italije, od Lacija in Toskane do Piemonta in Furlanije-Julijske krajine. Na deželnem shodu v Trstu ter na zborovanjih v Miljah in Nabrežini, kjer so nastopili tudi slovenski govorniki, so izrecno podčrtali potrebo po etničnem sožitju in sprejemu Slovenije v Evropsko unijo, saj bo to mejno območje samo na ta način lahko spet doživelo gospodarski, kulturni in družbeni razcvet.
Na 2. in 3. strani
Milansko
tožilstvo
zaplenilo
bilanco
Fininvesta
MILAN - Milansko državno tožilstvo je zaplenilo bilance Fininvesta na sedežu družbe za ove-rovljanje obračunov Arthur Andersen.
Zaplembo gradiva je odredil tožilec Francesco Greco, ki raziskuje račune Fininvesta v tujih bankah, ker sumi, da so s teh računov nakazali denar za podkupnine. V prejšnjih dneh je tožilstvo zaslišalo dva funkcionarja družbe za ove-rovljanje. Tožilstvo skuSa ugotoviti, ah je v obračunu Fininvesta dokaz o poslovanju tistih tujih družb.
Kaze, da tožilstvo končuje tudi preiskavo o nakupu nogometaša Gianluigija Lentinija, za katerega naj bi Milan plačal 10 milijard lir na črno. Baje namerava tožilstvo zahtevati formalno obtožbo za upravitelja Milana in podpredsednika Fininvesta Adriana Gallianija.
JAVNE FINANCE / PO TREH ZAPOREDNIH NAZADOVANJIH ITALIJE
Moody’s namerava izboljšati oceno italijanskega dolga
RIM - KonCno se tudi tujina pripravlja, da Italiji prizna njena prizadevanja za sanacijo javnih računov in to je po zadnjih volitvah že drugi ugodni trenutek za njeno valuto, ki je včeraj po poldrugem letu spravila marko spet pod 1.020 lir. Ugledna ameriška ocenjevalna agencija Moody’s je namreč na prvomajski veCer napovedala, da bo postavila italijanske javne račune pod mikroskop, in to z namenom, da izboljša oceno o njenem dolgu v tujih valutah. Po treh zaporednih nazadovanjih na lestvici zanesljivosti, do katerih je prišlo leta 1991, 1992 in 1993, se torej Italiji zdaj obeta zasuk tega trenda in izboljšanje položaja na mednarodnih trgih. Trenutno znaša ocena italijanskega dolga v tujini Al (najvisja je trojni A), kar postavlja državo na Šesto mesto v družbi s Korejo, Malezijo in Portugalsko. Predstavnik agencije Moody’s Vincent Truglia je vCeraj pojasnil, da se bo proces revalutacije ratinga končal najpozneje v treh mesecih, Italiji pa je priznal, da je od svojega zadnjega nazadovanja naredila veliko za izboljšanje javnih računov, z zadnjimi volitvami pa si je zagotovila tudi perspektivo stabilnejšega političnega položaja.
Na 9. strani
florgiulia
1	° GARDEN
SOBNE, BALKONSKE IN VRTNE RASTLINE
PO UGODNIH CENAH
OD 27. IV. DO 5. V.
ČUDOVITA RAZSTAVA
»BONSAI«
ODPRTO VSAK DAN VSTOP PROST
STARANZANO - Strada delle Acacie 5 Tel. 0481/481715
Danes v Primorskem dnevniku
D’Alema postavlja pogoje Di Pietru
Tajnik DSL je zahteval, naj Antonio Di Pietro podpise program Oljke, Ce želi vstopiti v vlado.
Stran 2
Bossi: CLN za Padanijo
Lider Severne Lige Umberto Bossi predlaga ustanovitev CLN-ja, Odbora za osvoboditev Padanije, kjer naj se uveljavi tudi avtonomni sindikat.
Stran 2
Avstrijska podpora manjšinam
Avstrija bo nakazala 52 milijonov šilingov za delovanje manjšinskih ustanov. ZSO in NSKS Se nista uskladili predloga, kako porazdeliti del, namenjen slovenski manjšini na Koroškem.
Stran 4
Kongres tržaških kovinarjev
Začel se je 10. kongres tržaškega sindikata kovinarjev FIOM-CIGL. V poročilu je tajnik Galante naglasil, naj rešitev gospodarske krize ne bremeni samo delavcev.
Stran 5
Maji v Bregu
V Bregu so povsod že zrasli maji (ponekod so jih že zaceli podirati), medtem ko se v Dolini z današnjo razstavo domačih umetnikov začenja tradicionalna Majenca.
Strane
RIM / Z OSREDNJE PRVOMAJSKE PROSLAVE CGIL-CISL-UIL V CATANII
Delo in razvoj jugo pogoj za enotnost med Italijani
Cofferati, D'Antoni in Larizza: Prodi mora izpolniti dane obljube
RIM - Zaposlovanje, razvoj juga in utrditev socialne države ob njeni prenovi: to so bile osrednje teme, ki so se jih dotaknili voditelji Cgil Sergio Cofferati, Cisl Sergio D’Antoni in Uil Pietro Larizza na glavni prvomajski proslavi v Catanii. Praznik za delo, kakor so ga poimenovali, je privabil na trg pred stolnico 40.000 ljudi, zunaj trga pa je ostalo drugih 10.000. V veličastni povorki je bilo sto županov z vseh koncev Sicilije, nepričakovano visoka udeležba na manifestaciji pa je le še potrdila resnost otoške krize; medtem ko je v državnem merilu nezaposlen vsak dvanajsti človek na sto, je tu stopnja brezposelnosti dvakrat višja.
Medtem ko sta predsednik republike in papež v Rimu opozorila na dramo tistih, ki sploh ne vedo, kaj je služba, so sindikalisti na Siciliji zatrdili, da bo vprašanje dela preizkusni kamen za Prodijevo vlado; če bo izpolnila obljube iz volilne kampanje, bo utrdila tudi enotnost države, ko pa bi se to ne zgodilo, bi bile posledice zelo hude, so poudarili. »Sindikat je enoten, zdaj gre poenotiti še Italijane,« je dejal Bontoni ob pripombi, da je problem juga obenem nacionalni problem, zato je treba vprašanje zaposlenosti hitro rešiti s tvornimi pogajanji med vlado in socialnimi partnerji, to se pravi s sklenitvijo »nacionalnega pakta za delo«. Cofferati ga je dopolnil rekoč, da je potrebno zdajšnjo gospodarsko rast povzdigniti v razvojni si-
stem, ki bo v popolnem skladu z razpoložljivimi resurzi in z zaščito okolja; skratka, skrajšati je treba delovni čas in spodbuditi k dejavnostim socialnega značaja.
S koncertnega odra na Trgu San Giovanni v Rimu, kjer so pred polmilijonsko publiko nastopili tudi Sting, Ligabue in Zucchero, mu je VValter Veltroni na daljavo odgovoril, da bo vlada razmahnila turizem in tehnološke inovacije, najprej pa se bo lotila zaposlovanja, in to vzporedno z obnovitvijo šolskega sistema. Minister za delo Tiziano Treu je soglašal, a opozoril prebivalstvo juga, da dela ni mogoče zagotoviti z dekretom. Larizza je v Catanii posvaril bodočo vladno ekipo, da sindikat ne bo sprejel nobenega njenega ukrepa, ki bi ogrozil socialno državo, a hkrati opomnil Confindu-strio, da ne bo pristal na kakršno koli okrnitev pravic delovnih ljudi.
Sindikalni voditelji so se dotaknili seveda tudi žgočega problema nesreč pri delu, ki so za državo, o kateri pravimo, da je civilizirana, prava sramota. Zahtevali so, da vlada čimprej do kraja uveljavi zakon 626.
Manifestacije so bile tudi pred stolnico v Milanu (kjer so se zbrali tudi “cobasi"), Bologni (prvič so bili navzoči predstavniki prizadetih oseb), Turinu, Genovi, Savoni, La Spezii, Firencah, Carrari, Perugii in drugod, tako tudi v Pušji vasi na Videmskem, ki je simbol obnove po strahovitem potresu z dne 6. maja 1976.
BOSSI / MED PRVOMAJSKIM KRIŽARJENJEM
»CLN za secesijo Padanije«
Lider »Lumbardov« zagovarja avtonomni sindikat za Severno Italijo
COMO - Prvomajskega križarjenja po Comskem jezeru se je kljub slabemu vremenu udeležilo 400 pripadnikov Severne Lige, ki jim je Umberto Bossi orisal strategijo za prihodnje obdobje. Najprej bo treba uveljaviti »trikotnik«, kot mu pravi prvi mož »lumbardov«, med Ligo, »parlamentom« iz Mantove in »vlado Padanije«, obenem pa bo treba ustanoviti nov CLN, Odbor za nacionalno osvoboditev, ki bo vodil »demokratične operative pobude«, kot je na primer referendum o pravici do odcepitve Padanije, kot Bossi pravi Severni Italiji.
V resnici je italijanska država že razdeljena na dva dela, trdi Bossi, za katerega sta se uveljavila dva različna gospodarska sistema, kljub temu pa »hoče Rim obdržati osrednjo blagajno. Jaz pa trdim,« pravi Bossi, »naj Rim ima
svojo blagajno, Sever pa svojo. Ce jim bo treba pomagati, bomo že pomagali, vendar nič več skupne blagajne!«
Bossi se je zavzel tudi za prenovitev avtonomnega sindikata, ki naj se še bolj jasno zoperstavi »starim sindikatom«, ki podpirajo vlado in dovoljujejo največje odtegljaje na plačah, kar jih beležijo v Evropi. Nadalje je Bossi podprl tudi zamisel, da bi spet uvedli različne plače na Severu in na Jugu Italije: »Tako bo lahko italijanski Jug postal sredozemski Tajvan.«
Medtem pa je senator Severne Lige Francesco Speroni v intervjuju izrazil mnenje, da ni odvisno od Severne Lige, če bo Sever stopil na pot secesije: »Državljani so razjarjeni, lahko bi nas povsem spontano postavili pred alternativo: ali ravnate z nami tako, kot je prav, ali pa se bomo pobrali iz te države...«
RIM / CE ZELI V VLADO
D’Alema: Di Pietro naj podpiše program Oljke
Bionco zahteval plenarno srečanje Oljke o sestavi vlade
RIM - Oljka se pripravlja na srečanje s predstavniki Kartela svoboščin, s katerimi naj bi se pogovorili o možnosti, da bi opozicija prevzela predsedstvo enega od domov parlamenta. Kot pripravo na to srečanje sta lider Oljke Romano Prodi in njegov namestnik VValter Veltroni včeraj sklicala načelnike parlamentarnih skupin Oljke iz prejšnjega mandata. Prodi, ki je bil doslej zelo zgovoren z novinarji, je bil včeraj nenavadno redkobeseden. Rekel je, da dela in nima hudi problemov pri oblikovanju vlade.
Prodi in Veltroni se bosta danes sestala tudi s Severno ligo in Stranko komunistične prenove. S tem bosta končala krog srečanj z zavezniki in nasprotniki in očitno bosta imela jasnejšo sliko o tem, kako sestaviti vladni mozaik in ga uskladiti tudi s predsedstvi parlamentarnih komisij. O tem vprašanju je Prodi že govoril s komponentami Oljke na dvostranskih srečanjih, včeraj pa je tajnik Ljudske stranke Gerado Bianco predlagal plenarno srečanje liderjev Oljke, na katerem naj bi Prodi predstavil organi-gram svoje vlade.
Sedanji premier Lamberto Bini je novinarjem povedal, da vlada še ni zasnovana in da zato ni še odločeno, da naj bi prevzel zunanje ministrstvo. Vprašanje je po Dinijevih besedah Se odprto. Toda ah bi Bini lahko prevzel predsedstvo zbornice,
kot bi baje sam želel? Tega ne more, dokler je še premier, naj bi Mirku Tremagli (NZ) zagotovil Antonio Di Pietro.
Tajnik Demokratične stranke levice Mašimo D’Alema se ni dotaknil organigrama vlade, vendar je opozoril, da bo moral Prodi prisluhniti tudi zahtevam SKP. D’Alema je tudi dodal, da upa, da se bo italijanska levica organizirala po britanskem vzorcu in da bodo v isti stranke bolj zmerne in bolj radikalne komponente. Združitev ni za vogalom, ampak je stvar bolj oddaljene perspektive. Besede tajnika DSL pa so vsekakor izzvenele kot poskus približevanja Faustu Bertinottiju.
Jasno mejo je Dilema začrtal tudi glede Antonia Di Pietra, ki se je v teh dneh večkrat srečal z Romanom Prodijem. Bivši sodnik lahko vstopi v vlado kot vodja nekega gibanja, če podpiše program Oljke, v nasprotnem primeru je lahko v vladi kot tehnik, vendar ne more oblikovati lastnega gibanja, je menil D’Alema. Proti Di Pietrovemu sodelovanju v vladi se je izrekel milanski poslanec SKP Giuhano Pisa-pia, medtem ko je predstavnik Nacionalnega zavezništva Mirko Tre-maglia skušal prepričati bivšega sodnika, da je njegovo mesto z zmernimi silami desne sredine. Kaže torej, da je vprašanje morebitne Di Pietrove odločitve še prisotno, vendar ni več središčno kot v prejšnjih tednih.
NOVICE
POLITIKA / KARTEL SVOBOŠČIN
PACCIANI / MOTIVACIJA OPROSTILNE RAZSODBE
Potrdili kazen za Craxija
MILAN - Milansko prizivno sodišče je včeraj potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega tajnika PSI Crajdja obsodilo na 5 let in šest mesecev zapora zaradi zadeve ENI-SAI (črni skladi za 16 milijard lir, s katerimi so podkupovah stranke in politike). Razsodbo so izrekli v odsotnosti obsojenca, ki je na varnem v tunizijskem Hamametu. Z včerajšnjo razsodbo je itahjansko sodstvo nekdanjega sociahstičnega voditelja že obsodilo na skupnih 25 let zapora.
Alpijeva in Hrovatin: zaslišali Carmen Lasorello
RIM - Namestnik rimskega državnega pravdnika Giuseppe Pititto je včeraj zaslišal novinarko druge televizijske mreže Carmen Lasorello v sklopu preiskave o umoru novinarke Ilarie Alpi in televizijskega snemalca Mirana Hrovatina. Lasorella je bila leto dni po umoru Alpijeve in Hrovatina žrtev podobne zasede v Mogadišu, v kateri je življenje izgubil televizijski snemalec Marcello Palmisano. Javni tožilec Pititto je obenem ukazal obdukcijo Alpijeve, tako da bi končno pojasnili dinamiko dvojnega umora.
Delegacija SVP v Avstriji o volilni rezultatih v Italiji
BOČEN - Delegacija Južnotirolske ljudske stranke (-SVP), ki sta ji načelovala politični tajnik SiegMed Brugger in predsednik bocenske pokrajine Luis Dumvvalder, je na Dunaju avstrijskega zunanjega ministra Schiissla in predsednika Klestila seznanila z rezultati in pomenom italijanskih političnih vohtev. SVP, M je na volitvah podprla Prodijevo Oljko, je prepričana, da je zmaga Oljke »pomembno znamenje za evropsko sodelovanje«.
Fini svari Beriusconija, naj vodi dosledno opozicijo
Ni bilo trdnih dokazov o krivdi
Zaradi tajnosti novih prič pa niso pristali na odložitev procesa
RIM - Berlusconi bo ohranil liderstvo Kartela svoboščin, če bo znal voditi odločno in stalno opozicijsko politiko. Tako je odgovoril tedniku Panorama Gianfranco Fini, je pozneje trditev omilil rekoč, da jo je Panorami zagodel tiskarski škrat in je govoril o dosleni in ne o stalni opoziciji. Odgovor predsednika Nacionalnega zavezništva jasno kaže, da je poraz na volitvah krepko zaostril odnose v desnosredinskem kartelu in da jih na pol tajno srečanje v nekem rimskem hotelu ni uspelo ublažiti.
Oster Finijev stavek je jasno opozorilo Silviu Berlusconiju v času, ko se poraženi kandidat za premiera pripravlja na pogajanja z Oljko, da bi Kartel svoboščin dobil predsedstvo enega od dveh domov parlamenta. Pomembno je dejstvo, da se je Fini odločil za jasen opomin v času, ko v Forza Itaha prevzemajo krmilo gibanja »golobice«, ki jih vodi Gianni Letta.
Fini se je v pogovoru z novinarji Panorame zavzel za večjo kohezijo Kartela in poudaril, da se ne sme več ponavljati primer iz prejšnjega mandata, ko so sile desnosredinske koalicije zavzemale do problemov razhčna stališča. Priznal pa je, da je radikalnost nekaterih stališč Kartela najbrž prestrašila volilce. Zlasti naj bi to veljalo za predsedniško republiko, ki je za Kartel vrednota za volilce pa grožnja.
Medtem ko Forza Italia še ni reagirala na Finijevo izjavo, je Krščanski demokratski center začel včeraj razpravo, ki naj bi vodila k združitvi z Buttiglioneje-vo CDU. Tajnik Pierferdinando Casini je zagotovil, da sredinske komponente Kartela ne bodo prisluhnile snubljenju Lamberta Dinija in bodo ostale v opoziciji. Vzdušje v stranki pa je kljub temu naelektreno zaradi nasprotij med tajnikom Casinijem in predsednikom Clementejem Mastello.
FIRENCE - Včeraj so končno sporočili motivacijo razsodbe, s katero so 13. februarja florentinski sodniki presenetljivo oprostili Pietra Paccianija. Sodnik Francesco Carvisiglia je v 251 skoraj leposlovnih straneh motivacije v bistvu navedel predvsem, da sodstvo ni imelo niti enega trdnega in zanesljivega dokaza, ki bi potrjeval obtožbo, da je Pietro Pacciani res »pošast in Firenc«. Uvodoma se je sodnik dotaknil tudi najbolj kočljive in sporne teme, in sicer sklepa sodnikov, ki niso osvojih zahteve javnega tožilca Pie-ra Tonyja o prekinitvi razprave, tako da bi lahko zaslišah nove štiri priče. Zahtevo so sodnemu zboru sporočih 13. februarja, dan po aretaciji Maria Vannia, ki se je znašel za zapahi prav po zaslugi teh novih prič.
Kot je navedel Carvisiglia, te odložitve niso sprejeli, ker je javni tožilec zateval premor v pričakovanju sklepa državnega pravdništva o preklicu tajnost glede imen novih prič. S sodnega vidika je bila taka zahteva nesprejemljiva, ker preiskovalni organ in to celo v predhodni preiskavi ne more pogojevati kazenskega procesa. Se več, Carvisiglia ni varčeval s kritikami na račun državnega pravdništva, ki je prikrivalo imena prič, ta pa so prišla na dan že nekaj ur po oprostilni razsodbi za Paccianija. Po njegovem pravdništvo sploh ni hotelo, da bi se te
nove priče pojavile na procesu.
Po tem uvodu je Carvisaglia enega za drugim izničil vse obtežilne dokaze proti Paccianiju od beležke, ki naj bi pripadala Horstu Meyerju, ene od žrtev leta 1983, do naboja, ki so ga našli v Paccianijevem vrtu. Sodnik izključuje, da je kdo od preiskovalcev podtaknil naboj, a iz njegovega spisa bi lako marsikdo pomislil, da se je to res zgodilo. Seveda je sodnik do skrajnosti negativen do Paccianija. Po njegovem »laže o vsem« razen o svoji identiteti. To pa ne, ker je prebrisan in zvit, temveč, ker je pokvarjen grobjan in povsem iracionalen. Za Carvisaglia pa je povsem nesprejemljiva teza, da ima Pacciani vse vedenske in psiološke značilnosti serijskega morilca. Paccianu je bilo treba namreč dokazat njegovo krivdo in ne, da bi lahko bil potencialni morilec.
Reakcije prizadetih, javnega tožilca Tonyja in državnega pravdnika Luigija Vigne, so bile seveda zelo previdne. Pie-ro Tony je povedal, da motivacije ni še podrobno analiziral. Luigi Vigna pa spoštuje sklep sodnikov, a je včeraj le branil odločitev javnega tožila, ki ni hotel navesti imen novih prič. Vsekakor pa je prišlo v preiskavi o »florentinski pošasti« do premika. Vignia je povedal, da so od prvotnega iskanja serijskega morilca, prešli na iskanje serijskih umorov, ki jih je zagrešilo več oseb.
TRST - Ko so pred dobrimi sto leti sindikalni voditelji obudili 1. maj kot praznik dela in delavcev, so zahtevali, naj se delovni dan skrajša na 8 ur. Ob mednarodni solidarnosti so ta cilj dosegli, pridobili pa so še druge socialne pravice in z njimi vtisnili delu peCat dostojanstva. Današnja prvomajska proslava bi morala biti priložnost za to, da na evropski ravni izborimo Se dodatno skrajšanje delovnega Časa na 35 ur tedensko, kot je uspelo nemškim kovinarjem, ne da bi bili prikrajšani na plaCi; tako bi pridobili vec sto tisoč novih delovnih mest. Ker s tem Se ne bi rešili problema brezposelnosti, bi morali zaposliti mlade z delom na socialnem, naravovarstvenem in kulturnem področju, odpraviti vsako vrsto izkoriščanja, preosnovati šolski sistem ter razviti poklicno usposabljanje in preusmerjanje.
To je poudaril pokrajinski tajnik sindikata gradbincev Fillea-Cgil Renato Kneipp med deželnim shodom na Trgu Unita, preden je spregovoril namestnik državnega generalnega tajnika Cisl Raffaele Morese.
Slavje se je zaCelo z zborom na Šentjakobskem in Garibaldijevem trgu, od koder je 10.000-glava množica uprizorila povorko skozi mestno središče do Velikega trga, kjer se je krepko razredčila. Zborovanja sta se udeležila tudi novoizvoljeni se-
Pakt za delo naj bo glavno orožje v boju zoper brezposelnost
■
K
■


nator Fulvio Camerini in sindikalna delegacija iz Slovenije s predsednikom Konfederacije 90 Borisom Mazali-nom na Čelu, pa Se zastopstvo policijskega sindikata Siulp.
Raffaele Morese je o letošnjemu prazniku dela - ali bolje, prazniku za delo - pripisal izjemen pomen iz treh razlogov. Prvič, ker smo na pragu nove Evrope, ki pa je spričo 18 milijonov brezposelnih ne bo mogoče zgraditi z osibitvijo socialne države, kot to predlaga kancler Kohl, temveč z nje-
no okrepitvijo, »kajti brez socialne države ne bo splošnega blagostanja«. Drugič, ker je dozorel Cas za oblikovanje enotnega sindikata, ki ne bi bil zgolj seštevek Ggil, Cisl in Uil, temveč organizacija vseh delovnih ljudi ne glede na politično prepričanje in veroizpoved, ki ne bi vec SCitila le plač, ampak splosne dohodke in delojemalce obravnavala tudi kot potrošnike in varčevalce; »upamo, da bomo enotnost proslavili že 1. maja 1997,« je zaželel Morese. In tretjič, ker je zmaga Olj-
ke odprla vrata stvarni možnosti, da pride do resničnega socialnega in ekonomskega zasuka v državi. »Prodija pozdravljamo, vendar bomo delo nove vlade ocenili po tem, kako bo reagirala na naše zahteve,« je poudaril govornik in zahteve navedel: pocenitev denarja, zmanjšanje javnega dolga, pregon davčnih utaj, naložbe na jugu in skrajšanje delovnega Časa v zameno za »fleksibilnost« prejemkov. V ta namen morajo socialni partnerji in vlada skleniti »pakt za delo«.
Renato Kneipp je med drugim naglasil nujo po zagonu diplomatskih pobud za vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki bi pospešil gospodarske odnose med sosedama, kot tudi za pravično zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To bi iz Trsta spet ustvarilo osrednje stičišče gospodarskih in kulturnih tokov med Evropsko unijo in vzhodom s posebnim poudarkom na območju Alpe-Ja-drana.
Drago Gašperlin
Udeležencem prvomajskega sprevoda v Trstu je na Trgu Unita spregovoril Raffaele Morese. Spodaj pa posnetek s prvomajskega shoda v Nabrežini, kjer je slabo vreme ponagajalo prirediteljem (Foto Balbi/KROMA)
Politični zasuk naj nam bo šele odskočišče
MILJE, NABREŽINA - Tudi prvomajski proslavi v Miljah in Nabrežini sta zadobili svojstven peCat, ki ga označuje socialno in politično nelagodje.
Pokrajinski tajnik Ggil Riccardo Devescovi je na Marconijevem trgu zaskrbljeno obravnaval lokalno komisarsko upravo in siceršnje politične razmere pri nas, ki so v nasprotju z usmeritvijo na državni ravni. Od tod ugotovitev, da se »severovzhod končuje sto kilometrov pred Trstom« in da bo zato težko rešiti krajevne probleme. Ti zadevajo sanacijo bivše Aquile, načrt za plinski terminal, razmah turizma oz. terciarnega sektorja in stopnjevanje brezposelnosti, ki terja zasuk v ekonomski politiki. Protokol o soglasju za gospodarski preporod Tržaškega gre prerasti s pomočjo “pakta za delo", ki naj sloni na dajanju prednosti delu. na obrambi socialne države in na zaščiti osebnih dohodkov. Pakt naj se sklene med socialnimi partnerji in subjekti, ki so odgovorni za finaneno-investicijske mehanizme.
V slovenščini je spregovorila Vladimira Vodopivec. Pivi maj je označila tudi kot »možnost za razmislek o hudem problemu mladinske brezposelnosti, ki obremenjuje naSo družbo in onemogoča njen normalni razvoj«, sicer pa pozdravila okoliščino, da so delovni ljudje obsodili na propad puhle obljube politikov iz prejšnjih let.
Pred spomenikom padlim na trgu v Nabrežini, kamor so udeleženci kraske proslave prišli v povorki iz kriškega Ljudskega doma, sta spregovorila pokrajinski tajnik Uil Gianluigi Renna in v slovenščini Igor Canciani. Renna je obnovil strategijo sindikatov, ki sloni na skrajšanju delovnega Časa kot sredstvu za dosego ravnovesja med razvojem tehnologije in ustavno pravico ljudi do dela. Canciani pa je spričo navdušenja nad prevlado leve koalicije posvaril pred zmotnim prepričanjem, da je ta zmaga že sama po sebi jamstvo za svetlejši jutri. To velja Se zlasti za devinsko-nabrežinsko občino, kjer je desnica prodrla že drugič zapored. Govornik je pozval demokrate, naj si spet prilastijo vsebino in bogastvo svoje prvotne, a potem otrple družbenopolitične osveščenosti z organizirano in s solidarnostjo zaznamovano dejavnostjo na vseh področjih. »Postanimo spet sestavni del množičnih gibanj kot v 70. letih, ko smo skupaj izbojevali boljše delovne in življenjske pogoje, odpravimo ustaljene obrednosti in vrnimo 1. maju njegovo pravo vrednost,« je zaklical Canciani ob želji, da to ne bi bilo zadnje prvomajsko slavje v Nabrežini, (dg)
Na Trgovinski zbornici ob 1. maju podelili 21 priznanj za zvestobo delu
TRST - V veliki dvorani Trgovinske zbornice je bila 1. maja tradicionalna podelitev priznanj za zvestobo delu. Zvezdo za delovne zasluge je tokrat prejelo 21 izbrancev iz vseh Štirih pokrajin v deželi. To so: Diego D’Andrea, Ennio De Vivo, Liliana Negri, Franco Rustia, Giordano Sanzin in Vito Sfec-ci (vsi iz Trsta), Pietro Bellucci (Tržič), Emi-dio Tasca (Gorica), Remo Pameti (Starancan), Italo Pettarin (Gradišče), Gastone Bolognin, Pietro Menza, Sante Piva, Maria Rosa Toffolo in Sergio Variglia (vsi iz Pordenona), Giaco-mo Bortolin (Porcia), Sergio Montali (Rove-redo in Piano), Alfio Nonino (Videm), Maria Milocco (Torreano), Gi-orgio Penzo (Latisana) in Livo Roja (San Daniele del Friuli).
Slovesnosti so se udeležili med drugimi podžupan Roberto Da-miani, prefekt Mario Moscatelli in deželni odbornik Cristiano De-gano, slavljence in goste pa je v imenu odsotnega zborničnega predsednika nagovoril Giorgio Ret. Prejemnikom priznanja je pripisal velik prispevek k družbeno-gospodar-skemu razmahu teh krajev oziroma k splošnemu blagostanju, v isti sapi pa poudaril, da podoživljamo zgodovinski trenutek, in opozoril na vse tiste, ki so brez dela, zlasti še mlade. Leta 1994 smo na Tržaškem izgubili veC kot 2.000 delovnih mest, je poudaril, lani pa se je stanje malo izboljšalo, saj je negativni saldo med številoma odpuščenih in najetih delovnih moči znašal le Se 177.
NA ZBOROVANJU V GRADIŠČU
Ob delavcih na shodu tudi predstavniki delodajalcev
GORICA - Osrednja prvomajska manifestacija v priredbi sindikalnih zveze CGIL/CISL/-UIL na Goriškem je bila tudi letos v Gradišču, sredi mestnega parka, kjer sta govorila koordinator "Teritorialnega pakta” dr. Enzo Be-vilacqua in pokrajinski tajnik sindikalne zveze GGIL Giuliano Bon. Tudi letos je bila na manifestaciji prisotna delegacija Svobodnih sindikatov Slovenije iz Nove Gorice. Zborovanja sta se udeležila tudi senator Darko Bratina in poslanec Mario Pre-stamburgo. Tako kakor v vseh krajih v državi, je bila osrednja tema prvomajskega shoda prizadevanje za odpiranje novih delovnih mest, boj proti nezaposlenosti, ki je Se kako prisotna tudi na Goriškem in zlasti med mladimi. Posebnost osrednjega sindikalne-
ga zborovanja na Goriškem pa je v tem, da so se ga udeležili tudi predstavniki delodajalcev, kar gre razumeti kot potrdilo o skupnih nastopih in prizadevanjih za uresničevanje takoimenovanega "Teritorialnega pakta”, dogovora o usklajenem pristopu vseh gospodarskih in družbenih subjektov s ciljem uravnavanja splošnega in gospodarskega razvoja, ki pa ne sme sloneti zgolj na dobičku, ampak mora težiti k odpiranju novih delovnih mest, k zmanjšanju nezaposlenosti.
Samo hiter gospodarski razvoj, ki temelji na tržnem gospodarstvu, ne zadostuje, saj tak razvoj (in izkušnje v svetu to dokazujejo) ne zmanjšuje, oziroma odpravlja nezaposlenosti. Prav zato je potreben dogovor med vsemi družbenimi dejavniki,
sta poudarila govorca in "Teritorialni pakt” omenila kot uspešen primer pristopa do razreševanja težkih družbenih vprašanj.
Giuliano Bon je v svojem posegu seveda omenil tudi izid nedavnih parlamentarnih volitev in izrazil zadovoljstvo nad zmago le-
vosredinske koalicije, ob tem pa glasno opredelil stališče sindikatov. »Nismo sindikat Oljke, smo sindikat delavcev in še bolj sindikat tistih, ki zaposlitve nimajo«.
Med govorom pokrajinskega koordinatorja Teritorialnega pakta je manjša skupina pripa-
dnikov COBASA skušala kontestirati, vendar je kmalu utihnila. Predstavniki Zelenih pa so ob priložnosti prvomajskega shoda v Gradišču razdeljevali letak v katerem pojasnjujejo razloge nasprotovanja gradnji plinskega terminala v Tržiču.
Petek, 3. maja 1996
MNENJA, ALPE-JADRAN
4
Ali se je Saragatu posrečila
reforma Farnesine?
Med svojim študijskim bivanjem v Londonu sem prišel tudi do nekaterih ugotovitev in informacij, ki se mi zde primerne za današnjo gloso. Večinoma sem delal v Inštitutu za mednarodne zadeve, ki stoji nedaleč od West Enda in je nekakšna Meka za opazovalce in raziskovalce sodobnega političnega dogajanja na svetu. »Chatam Kouse« ima namreč na razpolago ogromno biblioteko, v kateri je mogoče najti najsodobnejšo politološko in zgodovinsko literaturo, kar 700 različnih revij in celo vrsto drugih materialov (od Časopisnih izrezkov do zapisov radijskih oddaj z vseh kontinentov), ki nudijo možnost hitrega obenem pa tudi izčrpnega pregleda vseh bistvenih vprašanj našega časa. Ker sem se lotil pisanja zgodovine tretje balkanske vojne, kot pravim dogodkom na Hrvaškem in v Bosni med leti 1991-1995, se mi je zdelo torej primemo zaCeti raziskavo prav tu. In moram reci, da se nisem zmotil: vrnil sem se s celim kovčkom fotokopij, saj menda v zadnjih letih ni bilo mednarodne krize, ki bi vzbudila toliko pozornosti kot prav tista, kateri smo priča v naši soseščini. Pri tem se mi zdi vredno omembe, da je v množici zapisov, brošur in Člankov, posvečenih tragediji v osrčju bivše Jugoslavije, prvič mogoče zaslediti tudi slovenski glas. V prete-
Joze Pirjevec
klosti nas v »Chatam Kousu« tako rekoč ni bilo - odkar smo dobili svojo državo pa prisluhnejo tudi našemu mnenju in nas enakovredno postavljajo v svoje zbirke in na svoje knjižne police. To je seveda pomembno, pa tudi obvezujoče: pomeni, da se vključujemo - vsaj s teksti, napisanimi v nemščini ali še bolje v angleščini - v mednarodni intelektualni krog, kar seveda zahteva od nas, da še posebno pazimo na kvaliteto svojih prispevkov pa tudi prevodov. Kajti mnenje, ki si ga bodo ustvarili o nas, bo odvisno tudi od tega.
Kljub temu, da sem osredotočil svoje zanimanje predvsem na bosansko temo, se vendar nisem mogel izgoniti skušnjavi, da bi ne šel tudi v arhiv britanskega Foreign Office-a in pogledal, kaj je najti v pravkar dostopnih dokumentih iz leta 1965. Seveda sem pregledal predvsem dosjeje, ki so posvečeni dogajanju v Jugoslaviji, Čeprav tudi Italije nisem povsem zanemaril. V indeksu na to temo je vubudil mojo pozornost naslov o »italijanskem zunanjem ministrstvu«. Naročil sem ga in v njem med drugim zvedel, da je Farnesina - »grda to-
da moderna palaCa« nedaleč od olimpijskega stadiona, v kateri so uradi italijanskega zunanjega ministrstva -prvotno bila namenjena glavnemu sedežu Mussolinijeve fašistične stranke. Fašistična Črnina pa se je po mnenju britanskih opazovalcev krepko držala italijanske diplomatske elite tudi sicer, saj o njej pišejo, da je »v njenih vrstah najti številne privržence monarhije, desnice, pogosto celo skrajne desnice«. To naj bi vzbujalo nelagodje med mlajšimi generacijami italijanskega političnega razreda, kar je tudi vzbudilo socialdemokratskega prvaka Giuseppeja Saragata, da se je lotil reforme zunanjega ministrstva. Izhajajoč iz izkušnje zadnjih tridesetih let (predvsem pa tiste, ki nas še pogojuje), se sprašujem, ali se mu je to povsem posrečilo.
AVSTRIJA / IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
Letos 52 milijonov šilingov za manjšine
Slovencem 18 milijonov šilingov - ISO in NSKS še nista uskladili predloga o porazdelitvi
CELOVEC, DUNAJ - Avstrijska država bo v letošnjem letu za pospeševanje svojih manjšin iz državnega proračuna prispevala 52 milijonov šilingov. To je državni zbor sklenil v okviru pravkar končane proračunske razprave. Vsota se v primerjavi z letom 1995 torej -kljub varčevalnemu paketu, ki je zajel skorajda vsa področja - ni zmanjšala, kar so predstavniki manjšin pozitivno ocenjenih, Čeprav je samoumevno, da bi potrebovali znatno veC.
Najvecji delež državnih podpor bosta tudi letos prejeli obe številčno najmočnejši manjšini - koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati. Za njih je v proračunu predvidenih po 18 milijonov šilingov, ostalih 16 milijonov šilingov pa na razpolago Madžarom na Gradiščanskem, Cehom in Slovakom na Dunaju ter v Avstriji uradno priznani narodnostni skupnosti Romov.
Osrednji politični organizacijzi koroških Slovencev, Narodni svet (-NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) bosta še ta teden skušala uskladiti svoja stališča glede razdelitve dr-
žavne podpore slovenskim ustanovam, društvom in organizacijam, tako da bi na seji 14. maja na Dunaju ne prišlo do večjih zapletov. Na zadnji seji sosveta, na katero sta ZSO in NSKS prišla vsak s svojim predlogom, je zadeva namreč zaradi neusklajenosti stališč bila umaknjena z dnevnega reda. Kot znano, predseduje sosvetu za koroške Slovence Marjan Sturm, hkrati predsednik Zveze slovenskih organizacij, njegov namestnik pa je Marjan Pipp, predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Kot smo že poročali, si vse manjšine želijo višjo državno podporo (prošnje slovenskih organizacij, ustanov in društev za letošnjo leto presegajo 75 milijonov šilingov) in tudi govornica Zelenih za manjšinska vprašanja v državnem zboru Terezija StojsiC je izjavila, da sedanja podpora ne odgovarja dejanskim potrebam manjšin v Avstriji. Zato bi bilo namreč potrebno najmanj sto milijonov šilingov letno, je menila Stojsičeva.
Ivan Lukan
POLITIKA / STRANKE
DSL in LS o volilnih rezultatih
Volilni izidi so okrepili deželno vlado v Furlaniji-Julijski krajini
VIDEM - Večina, ki podpira deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, se je po nedavnih političnih volitvah še okrepila. Tako sta včeraj na novinarski konferenci poudarila parlamentarca Demokratične stranke levice El-vio Ruffino in Antonio Di Bisceglie. Omenila sta, da sicer rezultata političnih volitev ne gre avtomatično prenašati na deželno raven, z uspehom Oljke pa bo lahko deželni odbor vsekakor brez večjih težav nadaljeval na svoji upravni poti in ude-janil program, ki si ga je bil zastavil ob predstavi-
tvi v deželnem svetu.
Parlamentarca DSL sta menila, da bo treba v nadalje še bolj ovrednotiti deželno posebnost, in to predvsem v luči federalistične ureditve države. DSL bo zato nadaljevala sodelovanje s sredinskimi in levičarskimi političnimi silami, ki so združene pod znamenjem Oljke, obenem pa bo izvedla niz kongresov, da bi stranko spremenila v politično silo evropskega socialdemokratskega tipa. Taka naj bi postala tudi deželna DSL, sta izrecno poudarila parlamentarca Ruffino in Di Bisceglie.
Zadovoljstvo nad rezultati političnih volitev je izreklo tudi deželno vodstvo Ljudske stranke. Med razpravo je bilo omenjeno, da se izidi volitev na deželni ravni v marsičem razlikujejo od vsedržavnih, kljub temu pa je dosegla Ljudska stranka lep uspeh in ji je tudi uspelo izvoliti enega parlamentarca. Vodstvo se je tudi odločilo, da bo predlagalo strankinemu deželnemu odboru nov statut, iz katerega naj bi izhajala avtonomija deželne stranke, ki naj bi bila federalno povezana z vsedržavno.
H celovečT-i
Koroška posrednik medU in EU
Konferenca zbora regij
CELOVEC - V koroški prestolnici je včeraj popoldne deželni glavar Christof Zernatto uradno o tvoril posebno zasedanje Zbora evropskih regij v EU in dežele Koroške pod geslom »Regije Hrvaške, Madžarske in Slovenije na poti v Evropsko unijo?«. Posebna konferenca je uvod v redno zasedanje Komisije I Skupščine regij EU danes na gradu Hra-stovice blizu Celovca, na njej pa sodeluje približno 50 udeležencev-stroko-vnjakov iz veC evropskih držav ter iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Namen konference je proučiti perspektive približevanja srednje- in vzhodnoevropskih držav k današnji petnajsterici v luči aktualnega položaju EU po madridskem in turinskem vrhu, še posebej glede nujnosti in smiselnosti razširitve Unije, reformskih potreb posameznih regij. Prisotno pa je bilo tudi vprašanje osnovnih demokratičnih, človekovih in manjšinskih pravic ter zakonodaje glede prometa z nepremičninami v teh državah. Tozadevno poročilo o Sloveniji je podala strokovnjakinja za vprašanja evropskega prava Metka Arah, odvetnica v Ljubljani. (IL)
CENTA / PROSLAVA DNEVA OSVOBODITVE
Pomen upora proti nacifašizmu
Vrednoite Odbornišiva je treba ohraniti in jih posredovati mlajšim rodovom
Podtajnik Barberi pohvalil učinkovitost Furlanije
ZSKD se bo 25. maja zbrala na kongresu v Benečiji, da določi nove smernice dela
S proslave dneva osvoboditve v Centi
CENTA - Pomembna vloga partizanskega gibanja, ki je zaznamovalo tudi takratno stvarnost Terskih dolin, in skrb, da se te vrednote prenesejo na mlajše generacije. To sta bili vodilni mish, ki ju je poudaril odbornik za kulturo pri gorski skupnosti za Terske doline prof. Viljem Cemo na osrednji slovesnosti ob 25. aprilu, ki so jo pripra-vili pred spomenikom padlih v Centi.
Slavnostni govornik je podčrtal kolikšno je bilo gorje, ki ga je tudi tem krajem povzročil nacifaši-zenj, proti kateremu so se kot prvi zoperstavili slovenski in furlanski partizani. Cemo, ki je spregovoril v slovenščini in fur-lanšCini, je svoje misli končal z željo, da bi vrednote svobode in solidarnosti lahko tudi po petdesetih letih ostale vodilo v italijanski državi. Na slovesnosti je spregovorila tudi županja iz Cente Mchela Gasparutti. (r.p.)
RIM - Popotresna obnova v Furlaniji je edini primer učinkovitega popotresnega obnavljanja v Italiji. Tako je dejal podtajnik za civilno zaščito Franco Barberi, ki je odprl Dneve volunterstva v civilni zaščiti. Podtajnik Barberi je podčrtal, da je bilo obnavljanje Furlanije učinkovito, ker je bila za obnovitev zadolžena avtonomna dežela, to pa je neke vrste predhodnica federalizma, o katerem se danes veliko govori. Drugi nosilni steber učinkovitega obnavljanja pa je bil soglasni sklep, da se najprej obnovi proizvodne obrate in nato stanovanja.
Primer Furlanije je izjema, še zlasti, Ce ga primerjamo z Irpinijo in Sicilijo, kjer so bile državne naložbe prav tako velike, toda rezultat ni bil pozitiven.
TRST - Včeraj se je sestalo deželno predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev in razpravljalo o pripravah na deželni kongres. Novi statut Zveze predvideva, da so občni zbori vsako leto, kongresi, na katerih izvolijo vodstvo organizacije, pa vsake tri leta. Letos bo 30. občni zbor, oziroma kongres v soboto, 25. t. m. v Benečiji.
Na zasedanju bodo delegati društev in skupin izvoliti predsednika organizacije in deželno predsedstvo. Po kongresu se bodo sestala pokrajinska predsedstva in -izvolila pokrajinske predsednike, ki postanejo po pravilniku elani najvišjega vodstvenega organa Zveze. Društva in skupine bodo na kongres poslale delegate, število predstavnikov določa pravilnik. Društva imajo pravico imeti na kongresu od enega do pet delegatov in to na podlagi števila elanov.
Letošnji kongres Zveze bo jubilejen, vendar se je predsedstvo odločilo za delovno obliko srečanja. ZSKD je lani praznovala 50-letnico povojnega delovanja, kar je zahtevalo veliko organizacijskih naporov. Lani je bil tudi izredni občni zbor, na katerem so predstavniki clanic izglasovati novi statut. Naloga kongresa bo začrtati programske smernice delovanja in izvoliti vodstvene organe. Večina dela bo torej posvečena razpravi o konkretnih problemih.
Predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev je sklenilo, da bo podelilo priznanja zaslužnim posameznikom, društvom in skupinam, ob drugi priložnosti. Nagrade posameznikom za delo in dosežke potrebujejo večji poudarek in zato jih bodo odslej podeljevali na posebni slovesnosti, (af)
H ŠOLSTVO / PO »PREPOVEDI« h
Sindikat slovenske šole tuhta, kako naj bi izvedel občni zbor
Vloga kovinarjev v družbi, ki se spreminja, in Se posebej v okviru tržaškega gospodarstva je tematika desetega pokrajinskega kongresa sindikata kovinarske stroke FIOM-CGIL, ki se je začel včeraj popoldne v konferenčni dvorani Razskovalnega področja pri PadriCah.
V	uvodnem poročilu je tajnik Bruno Galante naglasil, da se tudi kovinarski sindikat prenavlja, Se vedno pa postavlja v ospredje razvojne logike vlogo industrijskih delavcev: ravno zaradi tega so bistvenega pomena zahteve po večji zaposlitvi, zmanjšanju delovnega urnika in po sodelovanju pri določanju razvoja podjetij.
V	zadnjih letih je sindikat sicer dosegel pozitivne sporazume o ceni delovne sile, vendar dohodkovna politika ne sme sloneti na krcepju delavskih plaC, ko pa doslej niso znali učinkovito zavreti inflacije, je mnenja tajnik Galante, za katerega ni sprejemljivo niti, da se uveljavlja vedno večji razkorak med splošno industrijsko rastjo in naraščajočo brezposelnostjo, kar je Se zlasti razvidno za Trst, kjer beležimo skoraj 9 odstotno brezposelnost. Dramatičnost tukajšnje krize kaže tudi podatek, po katerem je leta 1963 odpadlo na kovinarje 45% vseh zaposlenih v industriji, danes je njihov delež le 13%, samo lani pa so v tem sektorju izgubili 437 delovnih mest.
Izhod iz krize je po mnenju pokrajinskega
tajnika FIOM-CGIL treba iskati v novi politiki do mladinske zaposlitve, v boju proti zaposlitvi na Črno, v učinkovitejšem nastopu italijanskega gospodarstva na mednarodnih trgih, nikakor pa ne sme sloneti na »fleksibilnosti« oz. krčenju zaposlitve in zmanjševanju dohodkov zaposlenih. V tem okviru morajo odigrati pomembno vlogo tudi krajevne ustanove v sozvočju s prenovljeno vsedržavno programsko politiko, v tržaškem merilu pa je treba ovrednotiti visoko strokovnost v raznih kovinarskih podjetjih.
Galante je končno posvetil veliko pozornost tudi organizacijski prenovitvi sindikalne organizacije kovinarjev. Pokrajinski kongres FIOM-CGIL se bo zaključil danes.
Včeraj so v okviru sindikalnega združenja CGIL ustanovili na pokrajinski ravni novo sindikalno organizacijo delavcev komunikacij SLC, v kateri sta se združila dosedanja sindikata FILS (informacije in javne predstave) ter FILPT (posta in telekomunikacije). Za tajnika so izvolili Gior-gia Vesnaverja, pri organizaciji nove sindikalne strukture pa bosta sodelovala Se Paolo Corso in Roberto Calella.
Novi sindikat, piše v tiskovnem sporočilu, bo deloval na po-
membnem področju komunikacij, ki je iz dneva v dan pomembnejše za sam razvoj vseh proizvajalnih dejavnosti. Količina in kakovost komuniciranja pa ne določata samo vsebino in uspešnost gospodarskega razvoja, ugotavlja v svojem prvem tiskovnem sporočilu vodstvo novoustanovljenega sindikata, pac pa tudi uveljavitev svobode in demokracije in to na vseh nivojih, od preproste proizvodnje papirja do najnovejših računalniških tehnologij in telekomunikacij.
Sindikat slovenske šole je prejel včeraj uradni dopis tržaškega šolskega skrbništva, v katerem ga tržaški šolski skrbnik obvešča, da mu ne more izdati dovoljenja za udeležbo slovenskih šolnikov na obenem zboru Sindikata slovenske Sole. Svojo odločitev je obrazložil z dejstvom, da SSS ni vključen v seznam uradno priznanih šolskih sindikatov (odlok 770/95). S tem je dejansko le še pisno potrdil, kar je že povedal pred dnevi tajnici sindikata Marti Košuti. Sindikat slovenske Sole je prvotno izbral prav 2. maj za datum svojega 40. občnega zbora.
Vodstvo sindikata ob slabi novici s šolskega skrbništva ni ostal križem rok. Kontaktiral je podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, ki je takoj posegel priSolskem skrbniku, poleg tega pa je o novih težavah sindikata obvestil slovenskega senatorja Darka Bratino, da bi v Rimu posegel z ministrom za šolstvo Gian-carlom Lombardijem.
Seveda se Sindikatu slovenske šole sedaj zastavlja vprašanje, kako odgovoriti na skrbnikov sklep. Pred sabo ima dve možnosti. Prva predvideva oklicanje celodnevne stavke, ki naj bi jo šolniki izkoristili prav zato, da bi se ude-ležili občnega zbora stanovske organizacije. Druga varianta predvideva sindikalno zborovanje, in sicer prvi dve ah zadnji dve uri pouka: šolniki naj bi izvedli svojo letno skupščino v tem Časovnem terminu. Šolski skrbnik je namreč doslej še vedno odobril udeležbo slovenskih šolnikov na sin-dikalnih zborovanjih, ki jih je sklical Sindikat slovenske Sole, in to tudi v letošnjem letu, ko sindikata ni na seznamu uradno priznanih šolskih sindikatov.
To bi bili, seveda, zasilni rešitvi. Prava rešitev bi bilo šele uradno priznanje, za kar ima Sindikat slovenske sole tudi vso pravico, saj je na slovenskih šolali daleč najbolj reprezentativna sindikalna organizacija.
ZDRAVSTVO
Kmalu
prenova
glavne
bolnice
Z včerajšnjo konferenco za prenovo tržaške bolniš-niške mreže, ki ji je predsedoval deželni odbornik za zdravstvo Gianpiero Fa-sola, so zaceli z uradno proceduro za izvedbo prenovitvenih del v tržaški glavni bolnišnici in za ustanovitev novega kar-diokirurškega oddelka v bolnišnici na Katinari. Odbornik Fasola je podčrtal, da bo morala deželna vlada najkasneje do 31. maja odobriti izvršilne načrte za preureditvena dela, sicer bo zapadel rok za pridobitev državnih prispevkov, ki so predvideni za posodobitev bolnisniške strukture na Tržaškem, kar naj bi nato negativno vplivalo tudi na podobni prošnji, ki sta ju deželnim oblastem že naslovili bolnišniški mreži na Goriškem in Videmskem.
Odbornik Fasola je ocenil načrt za prenovo tržaških bolnišnic kot najbolj pomemben ukrep na področju deželne sanitarne politike, poleg tega pa je tudi najbolj pereC. Na konferenci so spregovorili predstavniki tudi drugih ustanov, uprav in organizacij, ki delujejo na zdravstvenem področju, oziroma so pristojne za reševanje zdravstvenih vprašanj. Deželni odbor je že najavil, da bo v teku junija poslal medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje prošnjo za prispevke, s katerimi bodo krili stroške za prenovitvena dela. O prošnji naj bi odbor razpravljal v kratkem Času, kot dokazuje primer finansiranja del za obnovo bivše ustanove ERAMI: prispevek je bil odobren v samih 30 dneh.
Današnji spored TSFestivala
V okviru pobud TSFestivala bo od danes do nedelje vsedržavno srečanje posvečeno italijanski dramaturgiji. Posvet je odprt javnosti: začel se bo danes ob 16. uri z uradno svečanostjo na Trgovinski zbornici, nadaljeval pa se bo v foyerju Rossettija, kjer bodo razpravljali o usodi italijanskega gledališča tudi jutri in v nedeljo dopoldne.
Pravtako v okviru TSFestivala bo od danes do nedelje ob 21. uri v Železniškem vagonu na postaji pri Sv. Andreju ponovitev »Merime«, predstave po tekstu »Sarajevo onstran ogledala« sarajevske begunke Merime Fla-mulič Trbojevič. Zaradi omejenega števila mest, je tieba vstopnice rezervirati na tel. številkah 567201 ali 54331.
FIOM-CGIL / 10. POKRAJINSKI KONGRES
Kriza naj ne bremeni le delavskih dohodkov
Galante o premoščanju krize in o prenoviivi sindikata
Kongresu je podal poročilo pokrajinski tajnik Bruno Galante (foto Balbi/KROMA)
H SINDIKALNA KRONIKA h
Nov sindikat SLCCGIL delavcev komunikacij
SPI-CGIL / POKRAJINSKO ZASEDANJE PRI DOMJU
PROTEST / KOLEKTIV ZA SOCIALNE CENTRE
Kongres sindikata upokojencev
Tajnica Jole Burlo o specifičnih zahtevah priletnih državljanov
Zasedli urad na Občini
V dvorani Venturini pri Domju je včeraj bil pokrajinski kongres sindikata upokojencev SPI-CGIL (na sliki - foto KROMA). Udeležilo se ga je 97 delegatov, ki so jih izvolili na šestih področnih kongresih.
Tajnica tržaškega sindikata upokojencev Jole Burlo je v svojem poročilu naglasila specifične probleme, ki tarejo to
kategorijo: upokojenci se sicer strinjajo s splošno politiko, ki postavlja na prvo mesto zaposlitev in mladinsko brezposelnost, zahtevajo pa, naj prav toliko pozornosti posvetijo vprašanjem zdravstvenega in socialnega zavarovanja za ostarele in nezadostnim pokojninam.
Na kongresu so izvohli novo 33-clansko pokrajinsko vodstvo sindikata SPI-CIGL.
Policija je dopoldne izgnala mlade predstavnike kolektiva Socialnih centrov iz nekdanjega gledališča v bivšem kom-prenzoriju psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, ki so ga bili zasedli 24. aprila, popoldne pa so si mladi privoščili nekakšno revanšo: zasedli so občinski urad za stike z javnostjo v sami občinski palači na Trgu Unita. Kakih dvajset se jih je zaprlo v dvorano in zahtevalo srečanje z Zupanom Illyjem. Zahteva je po njihovi »filozofiji« povsem logična. Pred dobrima letoma jim je tržaški župan zagotovil - vsaj tako trdijo - da jim bo zagotovil prostor, v katerem bi se lahko srečevali in družili. Odtlej ni bilo nic storjenega. Člani kolektiva so medtem zasedli vrsto praznih ali zapuščenih .javnih prostorov, po zadnjem, Se svežem izgonu, pa so se odločili, da bodo zahte-
vali srečanje z županom prav v prostoru, ki ga je občina namenila za stike z javnostjo.
Zasedba je razjezila Zupana. Policisti so dobri dve uri Čakali pred občinsko palaCo, ne da bi posegli, ker bi lahko
to storili šele po županovem posegu. Malo po 19. uri se je podžupan Damiani podal na pogovor z mladimi (na sliki: foto Balbi/KROMA), ki pa se je kaj kmalu spremenil v pravcato prerekanje. Damiani se je
umaknil in zamenjal ga je Illy, toda zaman. Dogovor je bil nemogoč, vzdušje pa tako naelektreno, da je šef Digosa DAgostino dal mladim ultimat, češ, umaknili se boste zlepa ali zgrda. In res so se - zlepa.
NA PRVOMAJSKO POPOLDNE PRI DOMJU
LETOS JE STARO TRADICIJO OBNOVILA TUDI GROČANA
Rekordna udeležba na jubilejni izvedbi Glasa harmonike
V Bregu so zrasli maji Danes uvod v Majenco
Drevi razstava krajevnih umetnikov, jutri razstava vin
Posnetek z desete izvedbe Glasa Harmonike pri Domju (foto KROMA)
Prireditvi je sicer nekoliko zagodlo tudi vreme, predvsem pa so na prvomajski popoldan pri Domju seveda zaigrale harmonike. Tudi v letošnji deseti in torej jubilejni izvedbi je netekmovalno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko, ki ga od leta 1984 prireja KD Fran Venturini, zaživelo v svoji običajni prazničnosti in razigranosti. Glas harmonike je kljub neobe-tavnemu vremenu privabil k Domju številne navdušence tovrstne glasbene zvrsti, ljubitelje živahnega zvoka diatonične harmonike in pa vse tiste, ki so kratkomalo želeti prvomajski popoldan preživeti v sproščenem vzdušju ljudskega praznika.
Letošnje revije se je udeležilo nad petdeset godcev, večinoma so nastopih posamično, nekaj pa je bilo tudi manjših skupin. Tako je koncert otvoril Trio Venturini, la ga sestavljajo Denis Novato, Renzo Počkar in Jordan Kralj. Po vrsti igrajo frajtonarco, melodične in spremljujoče orglice, pripravljajo pa se tudi na snemanje svojih avtorskih skladb. Uradni pozdrav prireditvi je podal predsednik KD Fran Venturini, Marjan Spetič, ki je tudi pojasnil »neskladje« med letnico krstnega srečanja, leta 1984, in pa letošnji okrogh jubilej: dve leti je namreč Glas harmonike »obnemel« zaradi preureditve-nih del v kulturnem centru Antona Ukmarja. Krajši premor pa nikakor ni načel
prizadevnosti in zagona, s katerim društveni delavci od Domja prvomajski praznik obogatijo s tako pomembno kulturno prireditvijo.
Tudi v duhu počastitve delavskega praznika je revijo začel Miljcan Mario Ražem, ki je kot običajno zaigral Internacionalo. Po zvokih svečanosti so se oglasili valčki, polke, venčki bolj ah manj znanih ljudskih melodij. Kot rečeno je bila udeležba tudi letos dokaj številna: na odru društvene dvorane se je namreč predstavilo skoro šestdeset godcev, če pri tem upoštevamo tudi zaključno presenečenje: vabilu na oder sta se namreč odzvala tudi naša dva velika mojstra diatonične harmonike, Zoran Lupine in Denis Novato, ki sta zbranemu občinstvu ponudila res pravi glasbeni užitek. Poleg domačinov, že omenjenih elanov tria Venturini in treh bratov, kot so Emil, Mirko in Tibe-rio Mami, so se vabilu na revijo Glas harmonike odzvati še godci s Tržaškega, Goriške ga, in sosednje Istre, iz Benečije, Furlanije in pa osrednje Slovenije. V zadnjih letih postaja Čedalje vidnejša tudi Zenska prisotnost, posebno barvitost so prireditvi dah godci v raznih slovenskih ljudskih nošah. Tudi starostni razpon je bil zaznaven: najstarejši udeleženec je bil 87-letni Emilio Gamboz, najmlajša pa 9-letna Aleš Segulin in Uroš Lazar iz Zgornjih Škofij oz. Ospa. (dam)
Boljunski fantje po slavnostni prvomajski BarC'ci (foto Magajna)
ZADRUGA BAN IN SKD GRAD
Pri Banih občna zbora obev vaških organizacij
Breg je prihod maja kot vsako leto pozdravil s postavljanjem svojih visokih okrašenih dreves. Neprijeten dež namreč ni odvrnil od tega običajnega obreda mladih in starejših vaščanov Prebe-nega, Doline, Boljunca, Boršta, Ricmanj in letos celo GroCane, ki so svoje maje postavili v noCi med zadnjim aprilom in prvim majem.
Po dveh letih so običaj spet obudili v Ricmanjih, kjer so se-pač lani in predlanskim morah odred prireditvi zaradi težav s primernim prostorom. Kot rečeno je letošnja novost maj v GroCani: vsekakor spodbudna zamisel, ki izpričuje živost te nekoliko odmaknjene, a vendar prisotne in organizirane vaške skupnosti. Povsod so postavljanje majev spremljati zvoki godbeniških sestavov: tako je v Ricmanjih, sicer zaradi dežja v društveni gostilni, zaigrala domača godba na pihala, godba Long Zlunk pa je s svojimi razigranimi koračnicami in lenderji obiskala po vrsti prav vse breške vasi.
Te dni bodo maje tudi že podirali, medtem pa se v Dolini začenja tradicionalna majenca. Po postavitvi topola, ki je časovno sovpadalo z maji v ostalih vaseh, je sedaj na vrsti pravi majski obred, ki ga v Dolini spremlja tudi živahen ljudski praznik. Tudi letošnjo majenco pestri vrsta raz-
stavnih prireditev, tako je nocoj ob 20.30 v cerkvici sv. Martina odprtje razstave del ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz Brega in so-sednjh krajev, ob tem pa še izdelkov naših umetniških obrtnikov. Pobuda je sad sodelovanja med dolinskim kulturnim društvom in SDGZ, srečanje pa bo obogatil nastop DPZ Valentin Vodnik. V okviru majence bo tudi občinska razstava domačih vin: otvoritev že 40. izvedbe bo na vrsti kot običajno jutri ob 18. uri. (dam)
Zadnje dni aprila sta se pri Banih zvrstila občna zbora obeh vaških organizacij. Na obenem zboru zadruge.Ban so ugotovlili, da so obnovitvena dela v minuli sezoni lepo napredovala; kar se tiče drugih postavk zadružnega delovanja pa je čutiti določen zastoj. Zato, kot izhaja iz poročila upravnega odbora in iz razprave, ki je sledila, je potrebno poiskati nove poti za nadaljnji razvoj in razmah delovanja zadruge.
Na obenem zboru SKD Grad pa je prišlo do izraza dejstvo, da je njegovo vodstvo agilno,
da je še razširilo in popestrilo svoje delovanje tudi na športno-rekrea-tivno dejavnost, da je lepo uspela skupna pobuda treh društev ob dnevu slovenske kulture (SKD Grad - Bani, SKD Tabor - Opčine, MePZ Višava - Ferlugi), prav tako kot druge pobude, ki so se zvrstile v prejšnji sezoni. Nenazadnje je čutiti mladostni utrip v društvenem delovanju, ki daje upanje za še večjo zavzetost mladine v društvu. Tudi nadaljnji program je zanimiv in med drugim predvideva tudi šivanje moških narodnih noš.
Danes v Dolini predstavitev nove knjige Fulvia Tomizze
V dvorani občinskega sveta v Dolini bodo danes ob 18. uri predstavili novo knjigo pisatelja Fulvia Tomizze »Dal luogo del sequestro«. Na predstavitvi, ki jo prirejata dolinska občinska uprava in založba Mondadori, bo o knjigi spregovoril sam Tomizza, medtem ko bo pisatelja predstavil prof. Elvio Guagnini s Tržaške univerze.
NOVICE
V TOREK ZVEČER V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU
KD SLOVAN
Jutri zvečer na Opčinah predstavitev dveh knjig
Jutri bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev dveh nadvse zanimivih del: knjige Bori voj a Laha ”Od Kobarida do Trsta” in ”Moja resnica” Panceta Perovska. V prvi gre za oris bojev 30. divizije v njenih 14 ofenzivah. Tedanjim borcem in aktivistom so še v živem spominu opisani boji, ki jih je divizija vodila v zimi ’44-45 za osvoboditev slovenskega Primorja. V drugi knjigi pa se srečamo s spomini iz avtorjevega delovanja po letu ’45 na Primorskem in v Ljubljani. Njegovi spominski utrinki segajo vse do samoosvojitve Slovenije. Prav je, da se s temi zgodovinskimi dejstvi seznanijo mladi in zato je izzid obeh knjig nadvse dobrodošel.
SKD Tabor išče slike Vladimirja Ražma
SKD Tabor se želi pokloniti spominu pred kratkim preminulega slikarja Vladimirja Ražma po rodu Openca. Naprošamo lastnike njegovih del, da nam jih posodijo, da bo razstava cim popolnejša. Slike sprejemamo po dogovoru, tel. štev. 213945, od 16. ure dalje.
Veslaško tekmovanje navtičnih šol
V nedeljo se bodo pomerili v veslanju dijaki navtičnih šol Severnega Jadrana: ob 10.30 se bo pred Trgom Unita zaCelo tekmovanje v veslanju z velikimi rešilnimi Čolni, ki se ga bodo udeležili bodoči pomorščaki navtičnih šol iz Trsta (ki organizira tekmovanje), Pirana, Reke, Gradeža in Benetk. Finalne regate bodo ob 12.30, ob 13. uri pa bodo zmagovalcem podelili nagrade.
Skupna proslava 1. maja in osvoboditve
Slavnostni govornik Milan Pahor: 1. moj 1945 mejnik v slovenski primorski zgodovini
Proslava na Padričah
Z Internacionalo, ki sta jo skupno podala Godbeno društvo Prosek in moški pevski zbor Vasilij Mirk, se je v torek zvečer v Kulturnem domu na Proseku začela proslava ob 51. obletnici osvoboditve Trsta in 1. maja - praznika dela, ki jo je priredila sekcija VZPI-ANPI s Proseka - Kontovela (na sliki KROMA).
Prisotne je v imenu organizatorjev pozdravil Matjaž Rustja, ki je tudi povezoval posamezne točke kulturnega sporeda. Zbor Vasilij Mirk je pod vodstvom Mirana Žitka zapel izbor partizanskih pesmi, elani amaterskega odra Jaka Stoka so podali nekaj recitacij s tematiko odpora in vstaje slovenskega naroda, proseška godba pa je pod taktirko Aljoše Starca zaigrala nekaj partizanskih motivov.
Govor na proslavi je imel Milan Pahor, ki je poudaril pomen te prireditve: »1. maj 1945 je tesno povezan s slovensko, posebej primorsko zgodovino. Ne zdi se res, da je od takrat preteklo že enetinpetdeset let, ker je še vse izredno aktualno. Vendar je že minilo pol stoletja, kar pomeni, da kmalu ne bo med nami živih pričevalcev in udeležencev velikih dogodkov izpred tolikih let.
Ko se oziramo na prvomajske dni življenja za naš boljši jutri.« pred enaipetdesetimi leti, oci zaža- Z enominutnim molkom so se rij o od veselja, saj so takrat v Trstu,	številni udeleženci proslave poklo-
Gorici, Čedadu plapolale zastave nili spominu vseh padlih in nedav-svobode. Obenem oči postanejo ro- no preminule sen. Jelke Grbec, sne, saj je bila svoboda težko pri- Proslavo sta zaključila godba in borjena. Kolesa zgodovine ni mo- zbor s pesmijo Vstajenje Primorske, goče obrniti nazaj. Zbirajmo se torej V sredo zjutraj je množica vaščanov in praznujmo. Iz tega nabiramo no- z godbo na Čelu krenila v sprevodu ve moči in sveže volje. Moc, volja, od SošCeve hiše do spomenikov veseljb pa nam vlivajo nove sile, da padlih v NOB na Proseku-Kontove-gremo naprej po naši poti, z mislijo lu, kjer je kajevna sekcija VZPI-AN-na vse tiste, ki so darovali svoja Pl položila vence, (b.r.)
Prvi maj, praznik dela in obletnica osvoboditve tržaškega ozemlja, so v torek zvečer proslavili tudi na Padričah. Kulturno društvo Slovan je vaščane, kljub slabemu vremenu, povabilo na vaški trg, kjer je bila prireditev s krajšim kulturnim sporedom. Program sta sooblikovala mešani pevski zbor Slovan pod vodstvom domačina Sveta Grgiča in dramska skupina, ki jo sestavljajo elani mladinskega krožka. Prisotnim je o pomenu Prvega maja in kulturnem delovanju na vasi spregovoril predsednik društva Darko Grgič.
Padričarji so pato krenili še k spomeniku NOB in po nagovoru nekdanjega partizana Josipa Grgiča počastili spomin na vaščane, ki so padli med drugo svetovno vojno s pesmijo Žrtvam.
M. G.

____V RICMANJIH SO IMELI SLAVJE_
Ricmanjski župnik g, Kosmač zlalomašnik
DOLINA 3., 4., 5., 6. IN 7. MAJA 1996
KD VALENTIN VODNIK
IN SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
vabita na odprtje
TRADICIOLNALNE RAZSTAVE DOMAČIH LIKOVNIKOV IN UMETNIŠKE OBRTI
nocoj, 3. maja, ob 20.30 v cerkvici sv. Martina
nastopa:	DPZ Valentin Vodnik
pod vodstvom Tatjane Jercog Od 17. do 22. ure ljudska pokušnja vin v dvorani Albina Grmeka Mladinskega krožka
MARIJIN DOM - Ul. Brandesia 25 in KD S. ŠKAMPERLE - Vrdelska cesta 7 prirejata
danes, 3.maja točno ob 20.30 v dvorani Marijinega doma, Ul. Brandesia 25 ogled videofilma
CESARSKA KITAJSKA
Popotna doživetja je s kamero zabeležil Pino RU-DEŽ, ki je posnetke obogatil z izčrpnimi podatki o nekdanji in sedanji Kitajski.
Prisrčno vabljeni!
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
RAZPISUJE
usposobljenostne izpite za uradnike/ce v smislu 6. člena kolektivne delovne pogodbe za uslužbence zadružnih bank.
Trenutno je nepokrito eno delovno mesto.
Pogoji za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji:
1.	fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna z oceno vsaj 95/110 ali diploma višje srednje Sole z oceno vsaj 48/60;
2.	program usposobljenostneea izpita predvideva slovensko in italijansko pisno nalogo sploSne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. H kolokviju bo pri-puscen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pisnih izdelkih. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu banke;
3.	prošnjo na nekolkovanem papirju, dopolnejeno s fotokopijo diplome ali enakovrednega potrdila, je treba predložiti, osebno ali po posti, v tajništvu zadružne banke do 15. maja 1996.
Cas razporeda izpitov bo naknadno javljen.
Po zaključnih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu odboru zadružne banke seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega bodo črpani novi uslužbenci.
UPRAVNI ODBOR
V nedeljo popoldne so imeli v ricmanjski cerkvi veliko slavje, ker je domači župnik g. Angel Kosmač praznoval zlato maso ali 50 let duhovniškega posvečenja, posvečen je bil namreč 22. aprila 1946 v stolnici Sv. Justa. Zlatomašnik je prvo službo nastopil kot župnijski upravitelj po raznih vaseh slovenske Istre, nato pa je bil v Trstu kot kaplan pri Sv. Jakobu, v Rojanu in na Opčinah. Od leta 1956 do leta 1960 je študiral na Gregoriani in na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu, kjer je doktoriral iz vzhodnega cerkvenega prava. Kot župnijski upravitelj je bil najprej v Dolini, od leta 1960 pa župnik v Ric-manjih, kjer je dal zgraditi Baragov dom, pri Domju pa kapelo Sv. Leopolda Mandiča. Sodeloval je v Ekumenskem zborniku v Trstu in v Rimu z raznimi prispevki, kot ekumenski delavec je organiziral »Teden edinosti« in Ci-ril-Metodovo nedeljo na Vejni ter pripravlja in vodi ekumenska romanja. Tako so v nedeljo v ricmanjski cerkvi slavi-
Za Emila Komarja in njegovo ženo Gino je bil prejšnji teden nadvse prazničen: le nekaj dni po njegovem 75. in njenem 73. rojstnem dnevu sta namreč slavila Se zlato poroko. Pred pol stojetja, na dan velike noči sta si Emil in Gina obljubila večno zvestobo (na sliki).
Emil Komar, po rodu iz Ricmanj, je bil v času vojne konfiniran v Istro, na prisilno delo v jamo boksita: pred odhodom v partizane je namreč njega in ostale Ricmanjce nekdo izdal, po osmih dneh zapora pa je bil tako »odposlan« v Istro. Kljub neprijetnosti je okoliščina bila za mladega fanta bistvene važnosti: tu je namreč spoznal svojo bodočo življenjsko sopotnico. Po osvoboditvi je brhko Istranko pripeljal v Ric-manje: vas ji je očitno ugajala, tako sta se naslednje leto Emil Komar in Gina Sinosi-ch vzela.
Takoj po vojni se je Emil zaposlil v rafineriji Esso. S trdim delom, bodisi doma, kjer je obdeloval vinograd in skrbel za tradicionalno osmico, kot v tovarni, si je družina postavila hišo pri
li zlatomašnikovo slovesno maso v staroslovanskem obredu, ki sta jo darovala slavljenec in dr. Jože Markuža (na sliki). Pri maši je pel ekumenski pevski zbor, ki ga vodi dr. Zorko Harej.
Verniki, tako vaščani kot iz okoliških vasi, želijo še mnogo zdravja in sreče zlatomašniku g. Kosmaču.
(Tekst in foto Mario Magajna)
Domju in se leta 1953 tudi tja preselila.
Že kot mlad fant se je Emil navdušil nad glasbo: sodeloval je pri vaški godbi na pihala, v kateri je igral klarinet kar trideset let. Se bolj pa mu je pri srcu petje: letos slavi tako dolgih 60 let petja v domačih zborih: Se pred vojno in v povojnih letih je pel v ricmanjskem zboru Slavec, v zadnjem dvajse-tietju pa pri zboru KD Fran Venturini, kjer je bil tudi dolgo let odbornik in predsednik. Zanimal pa se je tudi za šport, saj je bil Emil Komar eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Športnega društva Domjo.
Emil in Gina, oba vedrega značaja in vesele, družabne narave, sta tako v povojnih letih dala svoj vidni doprinos k društvenemu in družbenemu življenju pri Domju in v Bregu nasploh. Njuna priljubljenost pa je bila »kronana« leta 1990, ko sta bila izvoljena za kralja in kraljico breškega pusta.
Ob tem prazničnem življenjskem mejniku jima iz srca voSCijo vse najboljše in se mnogo let skupnega življenja vsi, ki ju imajo radi.	-RK-
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
3.	maja 1996
FILIP
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.28 - Luna vzide ob 20.21 in zatone ob 5.55.
Jutri, SOBOTA,
4.	maja 1996
CVETKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka
16.9	stopinje, zračni tlak
1007.9	mb naraSCa, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: France-sca Šanson, Francesca Zocchi, Martina Petaros, Silvia Quarantotto, Davide Ferrari, Valentina Impara-to.
UMRLI SO: 99-letna Eu-genia Kunsti, 74-letni El-vio Petrič, 56-letni France-sco Sabadin, 64-letni Vit-torio Bravar, 34-letna Su-sanna Chicco, 73-letni Pie-tro Sossi, 68-letni Mario Panič, 85-letna Olga Ber-tocchi, 66-letni Daniele Marži, 79-letni Luigi Pilat, 88-letna Cesira De Marco, 97-letna Gisella Bencina, 86-letni Giordano Gregori, 90-letni Romano Romano, 72-letna Lucia Rota, 83-let-na Adelma Nanut, 74-letna Nella Visintin, 75-letni Carlo Carboni, 75-letni Et-tore Snidarich, 30-letni Francisco Šoto.
□ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 29. aprila, do SOBOTE, 4. maja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
UL Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 364928).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.15,
18.15, 20.15, 22.15 »L’Ar-cano incantatore«, r. Pupi A vati, i. Carlo Cecchi, Stefane Dionisi.
EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams.
EKCELSIOR AZZURRA
- 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L'albero di Antonia«, r. Marleen Gorris.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin.
NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Spe-cie mortale«. i. Ben King-sley.
NAZIONALE 2-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce Wil-lis, Jennifer Beals.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15,	22.15
»Moonlight Valentino«, i. VVhoopi Goldberg, Kath-leen Turner.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’ultima cavalcata anale della farfalla«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40,
20.20,	22.00 »Toy Story«.
ALCIONE -	18.30,
21.30»Brave Heart - Cuore impavido«, r.-i. Mel Gib-
son, i. Sophie Marceau.
LUMIERE - 16.00 »Babe, maialino coraggioso«; 17.40, 19.50, 22.10 »Ra-gione e sentimento«, i. Emma Thompson.
j| PRIREDITVE
FINŽGARJEV DOM in zbori Vesela pomlad vabijo na Praznik družine, ki se bo odvijal v dvorani MarijaniSCa na Opčinah v nedeljo, 5. maja s pričetkom ob 17. uri. Kulturno zabavni program bodo oblikovali igralska skupina Tamara Petaros z igrico Družinski dan v naravi ter mali pevci PrOPZ, OPZ in PrMPŽ Vesela pomlad v sodelovanju s posebnim gostom prireditve, priznanim Čarodejem Romanom Cernetom. Prisrčno dobrodošle predvsem mlade družine!
V	BAZOVSKEM DOMU
je na ogled razstava brav-nih fotografij 4 LETNI GASI Janka Kovačiča s sledečim urnikom: danes, 3. in jutri, 4. maja, od 20. do 21.30; nedelja, 5. maja, od 19. do 21. ure.
VABIMO Vas na ogled razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji v prostore umetnostne galeriji Isis v UL Corti 3/A v Trstu. . Razstava bo odprta do 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30.
V	PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo danes, 3. maja, ob 21. uri koncert skupine Vatavuhu.
ZDRUŽENJE STARSEV osnovne Sole A. Černigoj -Prosek vabi na ogled spevoigre ŽABJI KRALJ v izvedbi mladinske dramske skupine KD Primorec iz Trebe jutri, 4. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -sekcia VZPI-ANPI Opčine. Ob 51-letnici osvoboditve Opčin bo danes, 3. maja, ob 20.30 predstavitev
ZLATA POROKA PRI DOMJU
Emil in Gina 50 let skupaj
KD RDEČA ZVEZDA
sklicuje danes, 3. maja ob 20. uri na sedežu društva v Saležu
IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR
in poziva
vse dane k polnoštevilni udeležbi
knjig: F. PerovSek MOJA RESNICA in B. Lah OD KOBARIDA DO TRSTA. Prisotni bodo avtorja F.Pe-rovšek in Borivoj Lah ter Franc Cernugelj, predsednik Društva piscev zgodovine NOB Slovenije.
KDO SO DRUGI - gledališče Miela. V soboto, 4. t.m., ob 21. uri film Y. Gia-nikiana in A. Ricci Lucchi UJETNIKI VOJNE ob glasbeni spremljavi Giovanne Marini, v nedeljo, 5. t. m., ob 21. uri film Od Tečaja na Ekvator.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 4. t. m. na predvajanje zabavnega filma “SOLA ”(La scuola). Sledila bo diskusija o problemih nase Sole. Začetek ob 18.30.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZBORAŽENCEV v Ul. Donizetti 3 v Trstu se bo v ponedeljek, 6. t. m. končal niz IZBRANA PO-GLAVA IZ SLOVENSKEGA ZGODOVINOPISJA O LETU 1945. Ob 20.30 bo predavala o položaju cerkve na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne dr. Tamara PeCar Griesser iz Hamelna v Nemčiji.
H ČESTITKE
Te dni praznujeta IRMA in IVO REGENT veliko slavje. Vse najboljše in da bi Se naprej veselo plesala jima želijo Luciana, Aldo, Vesna in Branko.
HI ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa nestalne osno-voSolske učitelje, da je bil razpisan natečaj po naslovih. Rok za predložitev proSenj zapade 1.6.1996. Informacije nudi SSS jutri, 4. t. m. od 8.30 do 11. ure v Ul. Carducci 8 -Trst, tel. St. 040/370301.
S________________IZLETI
PARTIZANSKI KLUB iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, izlet v Benečijo. Vpisovanje poteka v Klubu, kjer boste prejeli podrobnejše informacije. Pohitite z vpisi.
SPDT prireja v nedeljo,
5.	t. m. avtomobilski izlet na Kucelj. Odhod ob 7. uri izpred restavracije Danev na Opčinah. Pojasnila daje vodja izleta Zvonko Vidau (tel. 212359).
□ OBVESTILA
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTO-VELU sklicuje OBČNI ZBOR danes, 3. maja, ob
20.30	v prostorih društvene gostilne. Vabljeni!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno srediSCe za otroke od 3. do 14.leta, v Času od 10. junija do 30. avgusta 96, najkrajši Cas bivanja je en teden. Letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje našega jezika. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Ginnasti-ca 72, tel. St. 573141.
KRUT prireja letovanje na Malem Lošinju v treh 10- dnevnih izmenah od 20. junija do 20. julija. Vpis in informacije od 6. do 15. maja na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. 3720062 ali 360072 vsak dan v uradnih urah razen sobot.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM divan 1,95 m za tri osebe, inox kuhinjski lijak z dvema luknjama, odcejalnik za krožnike. Tel. St. 040/226133.
PRODAM mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. St. 637530 od 8. do 13. ure.
PRODAM Y10 fire letnik ’89, svetlosive metali-zirane barve. Tel. ob večernih urah na St. 228614.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST- Ul. Vddirivo 36-1, nad. Tel. 361888-Fax 768697
IZREDNA PRILOŽNOST: prodam Volksvvagen Derby 1100, edini lastnik,
40.000	km, garažiran, v odličnem stanju. Telefon 040/910135 od 13. do 14. ure in od 19. do 21. ure.
TEHNIČNI pregled in plavi kolek (bollino blu) vam izročimo. Tel. St. 228908 ob uri kosila.
DRUŽBA uvoz/izvoz iSCe uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine, angleščine in nemščine, knjigovodstva (kompjuter, praktična tudi v operati-vi). Pismene prošnje pošljite na “Centro studi Krono Srl“, Ul. S. Lazzaro 2	- Trst, pod Šifro
“Uvoz/Izvoz“
SKLADIŠČNIKA do 25 let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev išče slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24.maja 1, pod šifro “Skladiščnik".
DIJAKINJA nudi pomoč kot baby sitter v večernih urah po možnosti na Opčinah ali bližnji okolici. Tel. št. 213820.
OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice.
OSMICA je odprta v Medje vasi - Paolo Ferfolja.
OSMICO ima Aljoz Kante, Praprot 18.
OSMICO je odprl Emi-lio Puri C, Repen 15.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljenega olja.
OSMICO ima od danes v Trnovci Berto Skerk.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti dragega sina Marina Milkovič daruje družina 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. Inž. Peter Merku daruje
100.000	lir za Odsek za zgodovino pri NSK.
Nosilci krste pok. Mar-cella Riolina darujejo
230.000	lir za FC Primorje. V spomin na Veselinega
brata Mirota Petelina darujeta Vinko in Anica
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Konto vel.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-(3x040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600

NOVICE
Predavanjeo družbenih spremembah in marketingu
Agencija za mlade prireja danes, ob 18. uri v Dijaškem domu predavanje na aktualno temo. Claudio Argano iz Milana bo govoril o družbenih in gospodarskih spremembah in marketingu s posebnim oziroma na stanje in perspektive goričkega prostora. Priporoča se zlasti udeležba maturantov višjih srednjih šol in univerzitetnih Študentov.
30-letnica zbora Mirko Filej
Moški pevski zbor "Mirko Filej” je nastal pred tremi desetletji. Visoki jubilej bo zbor obeležil s slavnostnim koncertom, v nedeljo, 5. maja. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17.30.
Zaplenili so 90 stotov gob
Carinska služba je na mejnem prehodu Vrtoj-ba-Standrež zaplenila 90 stotov zamrznjenih in suhih gob, ki jih je v Italijo nameraval uvoziti grosist iz Emilie. Gobe so bile kupljene v Srbiji. Ugotovili so, da teža blaga znatno presega deklarirano količino. Uvoznik je moral plačati denarno kazen v znesku dvajset milijonov lir in od carine odkupiti zasežene gobe in plačati dajatve.
Skrunitve nagrobnikov
Občani Gradišča so ogorčeni zaradi skrunitve nagrobnikov in kapelice na pokopališču. Občani, ki so v sredo zjutraj obiskali pokopališče, so ugotovili, da so neznanci poškodovali kakih dvajset nagrobnikov, spravili pa so se tudi nad leseno Kristusovo podobo v kapelici. Kip, ki je bil pred kratkim restavriran, so dobesedno razbili, odlomili roke in noge in ga po kosih, zataknili v pokopališka vrata. (Na sliki - župnik s poškodovano skulpturo v pokopališlu kapelici -foto Bumbaca).
KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA
Vljudno Vas vabimo
na odprtje razstave slikarja
OEziderija Švare
Umetnika bo predstavil Sergij Cesar Galerija Katoliške knjigarne,
danes, ob 18. uri.
ŠTEVERJAN / 50-LETN1CA KD BRIŠKI GRIČ
Izkušnje iz preteklosti so pozitivne, znanje pa pogoj za bodočnost
Priznanja, razstava in predstavitev Kronike
Kulturno društvo Briški grič je ob zlatem jubileju pripravilo niz prireditev. Osrednja proslava ob 50-let-nici je bila v torek, v kulturnem domu na Bukovju, s pestrim kulturnim sporedom in podelitvijo priznanj dosedanjim predsednikom društva in krajanom, ki so postavljali temelje kulturno prosvetne dejavnosti. Nastopila sta zbora Briški grič iz Steverjana - zbor se je po nekajletni nedejavnosti pripravil prav za petdesetletnico in poleg dveh drugih pesmi zapel, pod vodstvom Marjana Cigliča, tudi znano Steverjansko himno - in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi M. Pavlica. Ob zlatem jubileju so v dvorani na Bukovju pripravili tudi bogato dokumentarno in predvsem fotografsko razstavo, ki bo na ogled še nekaj časa. Izčrpno pa je polstoletna dolga pot društva prikazana v "Kroniki”, ki jo je na podlagi časopisnih člankov, društvenega arhiva in pričevanj napisal Aldo
Rupel in ki so jo ob tej priložnosti predstavili. 0 obsežni in tudi na slikovnem gradivu bogati publikaciji bomo poročali posebej.
Udeležence proslave, je nagovoril predsednik društva Silvan Pittoli, medtem ko je jo publikaciji in o vlogi kultumo-prosvetne dejavnosti zamejski in posebej šte-verjanski stvarnosti spregovoril avtor Aldo Rupel. Poudaril je, da so izkušnje iz preteklosti, lahko samo izkušnje in današnjega dne, še manj pa jutrišnjega, ne moremo graditi samo na starih zaslugah. Znanje, ustvarjalnost, sposobnost in idejnost ter delavnost na vseh področjih so elementi na katerih edino lahko gradimo bodočnost zato, da ne bomo izbrisani iz teh krajev. Ob praznovanju visokega jubileja društva se je treba posebej zavedati, da je društvo abstrakten pojem. Utrip društvu dajejo ljudje, ki v društvu delajo.
V imenu ZSKD je udeležence proslave nagovoril
Rudi Pavšič, zatem pa so pozdrave prinesli še župan Hadrijan Corsi, Karlo Dvetak (SKGZ), Anton Reja, v imenu zapadno-primorskih borcev, predstavnika SKPD Sedej in KD Jezero. Društvena priznanja so izročili dosedanjim predsednikom in sicer Stanku Hledetu, pok. Cirilu Klanjščku (prevzeli so ga svojci), Brunu Stekarju, Ivanu Humarju, Silvanu Pitto-liju, Rihardu Mizeritu, Robertu Juretiču in Zvonki Bed-nar. Posebno priznanje pa so prejeli Avgust Stekar, Drago Maraž, Darinko Terpin in Nande Komjanc, ki so postavljali in vseskozi utrjevali temelje Briškega griča. Prof. Aldu Ruplu pa so v zahvalo za vloženi trud pri pripravi Kronike poklonili umetniško sliko domačina Vladimirja Klanjščka.
Pri pripravi dokumentarne in fotografske razstave so sodelovale Raffaela Varane, Manuela Juretič, Maja in Tanja Humar, Janja Koršič, Ingrid Komjanc in Petra Miklus.
ZDRAVSTVO /NAČRT
Javno zdravstvo stanje in cilji
Ohranitev sedanje ravni storitev Integracija bolnišnica - teritorij
Na sedežu Zdravstvene ustanove so včeraj predstavili načrt organizacije javne zdravstvene službe na Goriškem, nad 230 strani obsegajočo publikacijo, ki zelo podrobno odslikava današnje stanje in cilje, ki naj bi jih uresničili do konca leta, najkasneje pa do konca naslednjega leta. Ne gre za kakšno posebno ali izjemno potezo Goriške zdravstvene ustanove; izdelava letnega načrta je predvidena z deželnim zakonom in je pravzaprav osnova za pripravo srednjeročnega načrta javne zdravstvene službe v deželnem okviru, kar je sicer v pristojnosti Dežele.
Glavni cilj letnega načrta je seveda ohranitev in zagotavljanje storitev in to na dostojni ravni. Cilj bomo lahko dosegli, je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal izredni ravnatelj Zdravstvene ustanove dr. Gianbattista Baratti, če bomo znali poiskati najbolj primerne odgovore na nekatera vprašanja. Na prvo mesto postavlja integracijo med bolnišnico in teritorijem, integracijo med bolnišnicama v Tržiču in Gorici, smotrno izrabo finančnih sredstev, preko reorganizacije raznih služb, prerazporeditve denarja itd. Potrebno bo seveda tudi ojačiti, zdaj očitno zelo malo prisotno zavest o tem, da je Zdravstvena ustanova sicer razvejano podjetje, ki pa ima en sam skupni cilj.
V publikaciji, ki zajema šest glavnih poglavij, je ogromno podatkov o
KLJUB MUHASTEMU VREMENU
Prvi maj preživeli v prazničnem vzdušju Spet tradicionalno srečanje v števerjanu
Poleg tradicionalnega prvomajskega sindikalnega zborovanja v Gradišču, o katerem poročamo na drugem mestu, je bilo v sredo na Goriškem še niz prireditev. Prirediteljem je žal, marsikje ponagajal dež. Program Praznika fftalje v Rupi so tako prilagodili, oziroma skrajšali zaradi vremena. Udeležence je
popoldne nagovorila predsednica Sveta Slovenskih organizacij Marija Ferletič, elani dramske skupine iz Standreža pa so kljub muhastemu vremenu nastopili.
V Števerjanu so na pobudo KD Briški grič obnovili prvomajsko srečanje v Dvoru. V popoldanskem času so priredili slikarski
ex tempore. Prijavilo se je 26 mladih ustvarjalcev. Popoldne je nastopila godba na pihala iz Trebč, udeležence pa je nagovoril senator Darko Bratina, ki se je zahvalil za plebiscitarno podporo na nedavnih volitvah.
Na sliki - prvomajsko zborovanje v Gradišču - foto Bumbaca).
KRONIKA / V TOREK PONOČI
Tatovi ukradli 30 milijonov lir
Z eksplozijo odprli neprekinjeno blagajno blagovnice LIDL
Tatovi so v noči od torka na sredo "izpraznili” blagajno v veleblagovnici LIDL v ulici Garzarolli 209 in si prisvojili okrog 30 milijonov lir, oziroma vsoto popoldanskega inkasa. Podvig so izpeljali na svojstven način, saj so si pot do blagajne odprli z eksplozijo, ki je v hipu "odpihnila” ohišje. Eksplozija je sicer sprožila alarmno napravo, vendar pa so bili tatovi hitrejši od varnostnikov in policije in so se še v času oddaljili, seveda z denarjem. Policisti in preiskovalci so našli le odprta vrata, odkrušen omet, zvihano in razcehano pločevino in druge razbitine, ki jih je ob eksploziji vrglo precej daleč od stavbe, oziroma mesta, kjer je bila neprekinjena blagajna z denarjem. Vlom so zaenkrat neznani storilci zagrešili okrog pol enih zjutraj. Po vsej
verjetnosti so tatovi eksplozijo povzročili z mešanico plina. V teku je preiskava. Domnevajo, da naj bi podvig zagrešila tatinska tolpa, ki je v zadnjem času precej aktivna v raznih krajih Veneta in ki se za
"odpiranje” sicer precej trdno vgrajenih in zavarovanih blagajn, poslužuje neobičajne tehnike, to je eksplozije plina.
Veleblagovnico LIDL so v Gorici odprli pred dobrim letom.
IZLETI Pe KONCERTI
UPOKOJENCI iz Do-berdoba organizirajo izlet v Cinque Terre pri La Spezii in v San Marino, od 15. do 18. maja. Informacije in vpisovanje pri Mili v Doberdobu do 4. maja.
Sekcija VZPI/ANPI Dol-Jamlje in KD Kremenjak prirejata enodnevni avtobusni izlet v Verono in okolico. Izlet bo 26. maja. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli ter Karlo in igor Kobal. Podrobnejša pojasnila bosta prireditelja objavila v prihodnjih dneh.
Danes, ob 20.30, v dvorani L. Fogar, nastop dua Ara Malikina (violina) in Erzhanov Ter-mirzhan (klavir). Nastopila bo tudi čelistka Eleanor VVhiple. Koncert prireja društvo Lipizer.
[1 PRIREDITVE
KD SABOTIN prireja jutri ob 20.30, na sedežu v nekdanji soli v Stma-vru, predvajanje barvnih diapozitivov o slovenskih in tujih gorah in naravi. Diapozitive bo predvajal bo Vlado Klemše.
trenutnem stanju in predvidevanja, ki se bodo skoraj zagotovo uresničila. Zagotovo, ker je Zdravstvena ustanova v nekatere rešitve pravzaprav primorana. Od izpolnjevanja ali približevanja določenim kriterijem bo namreč odvisno tudi financiranje javne zdravstvene službe v prihodnje. O podrobnostih letnega načrta bomo podrobneje poročali.
_____________KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.45-22.00»La lettera scarlat-ta«.
TR2IC
COMUNALE 18.DOZO.00-22.00»Vite stroz-zate«. Ricky Tognazzi.
:::
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORia OBČINSKA 2 , Ul.
Garzarolli	154,
tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, UL A. Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 9.30, Giuseppe lucchi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 11.00, Giuseppina Zambon vd. Hvala iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
Ravnateljica, učno in neučno osebje didatktic-nega ravnateljstva v Gorici izrekajo iskreno sožalje ravnateljici Nataši Paulin in svojcem ob izgubi ljubljenega očeta.
Ravnateljica, učno in neuCno osebje ter dijaki pedagoškega liceja S. Gregorčič v Gorici izrekajo iskreno sožalje prof. Nadji Paulin, ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dragega očeta izrekamo ravnateljici dr. Nataši Paulin in svojcem občuteno sožalje.
Učno in neuCno osebje doberdobskega ravnateljsva.
Ob izgubi dragega očeta Milana, Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica, izreka svoji odbornici Nataši Paulin iskreno sožalje.
KD Briški grič izreka svoji bivši predsednici Zvonki Bednar Koršič iskreno sožalje ob smrti očeta.
■FARCO,
FIIUE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAZ 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA*
COSMETICS ITALY
•FARCO-
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAZ 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
TRENDI / PO TREH ZAPOREDNIH NAZADOVANJIH NA LESTVICI OCENJEVALNE AGENCIJE
Moody’s namerava zvišati oceno zanesljivosti Italije
Revizija ratinga je izredno pomemben znak za mednarodne trge
RIM - Tri leta po nazadovanju na ocenjevalni lestvici rating agencije Moody’s, do katerega je prišlo 5. maja 1993, se Italiji obeta vrnitev v družbo najzanesljivejših držav za mednarodne trge. Oceno trikratne A, torej najvišjo oceno agencije za ocenjevanje mednarodnih kreditov, ima trenutno samo devet držav: Avstrija, Francija, Nemčija, Japonska, Luksemburg, Nizozemska, Švica, Združene države Amerike in Velika Britanija. Italija je bila v tej skupini do leta 1991, od takrat pa je kar trikrat nazadovala, najprej v razred AA1, nato leta 1992 v AA3, nazadnje pa leta 1993 v Al. Trenutno je tako Italija v družbi s Korejo, Malezijo in Portugalsko, pred njo pa so države kot Tajvan, Španija, Irska, Singapur, Bermuda, Nova Zelandija in Avstralija. Včeraj je torej prišel prvi signal, da namerava Moody’s ta trend zasukati v pozitivno smer.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Na prvomajski večer je agnecija Moody’s napovedala, da je postavila Italijo na opazovanje za morebitno zvišanje ocene o njeni zadolžitvi v tujih valutah in o zakladnih emisijah v lirah. Agencija je hkrati sporočila, da je možno tudi zvišanje ratingov treh velikih italijanskih bank: Imi, Cari-plo in Crediop. Napoved je prvi korak v procesu, ki bo lahko trajal od kakšnega tedna do več mesecev, na koncu pa bo Moody’s sporočila njegov izid in s tem dala mednarodnim trgom vedeti, ali si Italija zasluži vzpon proti oceni trojne A in torej proti popolni zanesljivosti. Kot je sporočila sama agencija, bo izvid vključeval tudi oceno sprememb, ki so
bile izvedene v strukturi državne bilance v zadnjih letih, posebna pozornost pa bo posvečena srednjeročni usmeritvi gibanja javnih financ. Moody’s bo preučila tudi možne načine, s katerimi naj bi notranji in mednarodni finančni trgi srednjeročno reagirali na razvoj italijanskega političnega položaja, Se posebno z ozirom na povečano mobilnost, do katere je prišlo na trgih kapitala v zadnjih letih.
Kar pa zadeva tri naštete banke, bo njihova morebitna promocija slonela na oceni dolgoročnega gibanja vlog in zadolžitev. Trenutno imajo IMI, Cariplo in Crediop (ki sodi v turin-sko bančno grupo San Paolo) oceno Al za bančne vloge in za glavne dolgoročne kredite, za njihovo finančno trdnost pa velja ocena B. Morebitna promocija treh bank je v tesni zvezi z obetanim zvišanjem ratinga za italijanski dolg
Zadovoljstvo Dinijeve vlade
RIM - »To je odločitev, ki me navdaja z velikim zadovoljstvom,« je o možnosti revalutacije ocene za italijanski dolg v tujih valutah izjavil predsednik vlade Lamberto Dini. »To pomeni, da je lani prišlo do neovrgljivih dejstev, ki nam jih zdaj priznava mednarodna skupnost in še posebno finančni trgi. Ti so čakali na konkretna dejstva in zdaj so tudi sami konkretni.«
»Zadovoljni smo, ker smo potrpežljivo delali in zdaj se začenjajo kazati rezultati. Boljši rating pomeni za Italijo najbrž zmanjšanje izdatkov za obresti, to pa pomeni, da je znižanje obrestnih mer zdaj dosegljivo.« S to izjavo je napoved agencije Moody’s komentiral finančni minister Au-gusto Fantozzi, ki je dodal, da se zdaj odpirajo boljše perspektive za prihodnost, saj je znižanje cene denarja tisto, kar država nujno potrebuje.
Agencija Moody's pa je včeraj dopolnila vest o možnosti, da se Italija povzpne po njeni lestvici. Vincent Truglia, ki je odgovoren za Italijo, je to možnost označil za »zelo verjetno« in dodal, da se je v zadnjih letih tri četrtine podobnih primerov zaključilo pozitivno. Italija bi morala za rezultat izvidov izvedeti najpozneje čez tri mesece, zelo malo verjetno pa je, da bi se povzpela za več kot stopničko. To pomeni, da se ji za dolg v tujini obeta vzpon od sedanje ocene Al na AA3. Anali-st je pojasnil tudi razloge za odločitev agencije o reviziji »dosjeja Italija«: »Tri leta nazaj, v času zadnjega nazadovanja Italije, je bila država v groznih težavah. Dober del parlamentarcev je bil pod sodnimi preiskavami, tako da je bilo treba predsednika vlade poiskati v centralni banki. Od takrat so se javne finance - kljub zamenjavi treh vlad in nestabilni politični situaciji - stalno izboljševale, rezultati zadnjih volitev pa obetajo, da se utegne ta nestabilnost zmanjšati.«
v tujini, saj imajo te banke prek svojih tujih družb v rokah zajeten del tega dolga.
Zvišanje ratinga obeta Italiji tudi druga velika ameriška ocenjevalna agencija, Standard and Poor’s, ki je v ta namen za 9. maj napovedala svetovno telekonferenco. Na njej naj bi potrdila ocene, ki jih je že antici-pirala pretekli teden: za italijanski dolg v tujih valutah dvojni A, za zadolžitev v lirah pa trojnega.
Lira »proslavlja«
MILAN - Obete za promocijo Italije na mednarodnih finančnih trgih je lira včeraj »proslavila« z okrepitvijo do skoraj vseh glavnih valut, posebno pa do marke, ki je po tečajnici Banke Italije padla pod 1.020 lir, kar se ni primerilo že poldrugo leto, od 14. oktobra 1994. Okrepil se je edino dolar, in to po objavi podatka, da se je bruto domači proizvod ZDA v prvem trimesečju povečal za 2,8 odst., kar je za odstotek več od pričakovanega porasta.
Pozitiven je bil tudi milanski borzni sestanek, čeprav v zaključku nekoliko slabši kot je kazalo. Sredi dneva je namreč Mibtel pridobival skoraj odstotek, na koncu pa le še 0,17 odst., medtem ko je Mib-30 nazadoval za 0,03 odst. Splošni indeks MIB je napredoval za 1,26 odst. in tako zaslužek od začetka leta povečal za 12,9 odstotka. Posli so bili zelo intenzivni s 1.250 milijardami lir skupne vrednosti in z mnogimi naročili iz tujine.
BANKE / ZA DOGAJANJE PRED VSTOPOM AVSTRIJE V EU
Preiskava o »izvažanju« furlanskih prihrankov na Koroško gre naprej
Na seznamu videmskih sodnikov so trije italijanski in trije avstrijski državljani
VIDEM - Na sodiSču v Vidmu imajo na seznamu osumljenih kršitev bančnega zakona Sest oseb, tri italijanske in tri avstrijske državljane. Avstrijci sodijo v sam vrh koroške bančne strukture, Italijani pa so doma v Furlaniji in so navedeni kot posredniki. Preiskava je še v teku, saj je preiskovalni sodnik te dni prejel nalog, naj jo nadaljuje in naj jo konča do 19. novembra. Gre pravzaprav za dejanje, ki danes, po vstopu Avstrije v Evropsko unijo, ni več kaznivo, vendar sodijo inkriminirana dogajanja v čas, ko je bila Avstrija še nevtralna država.
V Furlaniji je bilo znano, da mnogi prebivalci nosijo svoje prihranke v avstrijske banke na Koroškem. S tem so želeli svoj denar zavarovati pred italijansko inflacijo, pred padanjem vednosti italijanske lire v razmerju do drugih trdnih evropskih valut (avstrijski Šiling je tesno vezan na nemško marko) in tudi iz davčnih razlov. Enako so delali (in še delajo) Slovenci, prej zaradi jugoslovanskega dinarja, sedaj pa nerazumljivo zaradi slovenskega tolarja. V ban-
kah na Koroškem je zato na tisoče bančnih računov italijanskih in slovenskih državljanov.
V takih razmerah je bilo razumljivo, da so predstavniki koroških bank v Furlaniji vabili potencialne kliente, naj nesejo svoj denar v Avstrijo. Koroške banke so tudi uradno prišle v Italijo, pa čeprav ne z bančno podružnico. V Vidmu so nekatere med njimi odprle svoja predstavništva, katerih naloga je bila posredovati pri tistih trgovcih, ki so poslovali z Avstrijci. To je nekaj povsem normalnega in zakonsko dovoljenega. To so delale nekatere »rajfajznovke« kot tudi celovška hranilnca. Enako je ravnala tudi celovška Hypo Bank, ki je izraz koroške deželne vlade, torej uradna banka. V Vidmu je odprla dve svoji v Italiji registrirani podjetji: Hyposervis in Hypocom-merce. Njuna naloga je bila ponujati italijanskim podjetnikom razne servise za njihovo poslovanje v Avstriji in tudi omogočati lizinško poslovanje v mednarodnih trgovskih poslih.
Do tod vse lepo in prav. Zgodilo pa se je nekaj neprevidlji-
vega: v pisarno FIiyposervisa v Vidmu so prišli finančni stražniki, da bi pregledali poslovanje te finančne ustanove. Videmski kronisti so takrat, to je bilo pred dvema letoma, poročali, da je nek finančni stražnik pomotoma odprl vrata sosednje pisarne in iz nje prinesel aktovko. V njej je bil seznam več sto furlanskih ljudi, imena pa so bila menda opremljena tudi z nekaterimi številkami. Financa je baje sklepala, da gre za vsote, ki jih imajo italijanski državljani nezakonito na računih v koroški banki, nasprotna stran pa je trdila, da gre le za raziskavo, ki jo je banka izvedla v prizadevanjih za morebitne nove posle. Govori se, da so v kasnejših tednih in mesecih osebe na seznamu dobile obisk finančnih stražnikov. Nekaj časa so časopisi o tem poročali, potem pa je bilo vse utihnilo.
Sedaj je prišla vest o sodni preiskavi in o šestih vpisanih v seznam osumljencev. Sodnik bo očitno sel naprej, pa čeprav danes v Evropski uniji tovrstno dejanje ni več kaznivo.
Marko Waltritsch
		2. MAJ 1996	v LIRAH	
	5 š	valuta	nakupni	prodajni
	§ 1	ameriški dolar	1543,00	1583,00
		nemška marka	1007,00	1033,00
	$	francoski frank	297,00	306,00
	it E » II	holandski gulden	897,00	924,00
		belgijski frank	48,50	50,50
		funf Sterling	2299,00	2369,00
		irski Sterling	2386,00	2455,00
	f =	danska krona	260,00	268,00
		grška drahma	6,20	6,60
	5 E	kanadski dolar	1132,00	1166,00
	I5?	japonski jen	14,50	15,10
	!$	Švicarski frank	1233,00	1270,00
	II it	avstrijski Šiling	142,60	148,90
		norveška krona švedska krona	233.00 225.00	241.00 232.00
	$ |	portugalski escudo	9,70	10,10
	:=	španska pezeta	12,00	12,60
		avstralski dolar	1221,00	1258,00
	9	madžarski florint	11,00	14,00
	1	slovenski tolar	11,20	11,70
	S	hrvaška kuna	265,00	290,00
							
2. MAJ 1996	v LIRAH			2. MAJ 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1548,00	1578,00		ameriški dolar ECU nemška marka	-	1567,520 1918,020 1019,330	-
nemška marka	1011,00	1029,00					
francoski frank	297,00	307,00		francoski frank	—	301,850	—
holandski gulden	895,00	920,00		funt Sterling	—	2345,320	—
belgijski frank	48,65	50,46		holandski gulden	—	911,450	—
funt Sterling	2291,00	2371,00		belgijski frank španska pezeta		49,578 12,261	
irski Sterling	2376,00	2471,00		danska krona	—	264,430	—
danska krona	260,00	270,00		irski funt	—	2431,380	—
grška drahma	6,20	6,80		grška drahma	—	6,413	—
kanadski dolar	1130,00	1165,00		portugalski escudo	—	9,930	—
švicarski frank				kanadski dolar		1153,440	
	1236,00	1261,00		japonski jen	—	14,915	
avstrijski šiling	142,26	146,76		švicarski frank	—	1249,820	—
slovenski tolar	11,10	11,60		avstrijski šiling	—	144,890	—
				norveška krona	—	237,270	—
				švedska krona	—	228,120	—
				finska marka	—	323,730	—
				avstralski dolar		1246,490	
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt Sterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760 ■
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
Z LEPIM KONCERTOM V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
ZADNJA ŠTEVILKA POSVEČENA DOMAČIM AVTORJEM
Tržaški oktet zaključil pramovanja 25-ktnice
Posebna istrska tišina na straneh revije La Battana
Jubilejni koncert Tržaškega okteta v tržaškem Kulturnem domu (foto KROMA)
Polno zasedeni Kulturni dom, številni gostje iz Italije, Slovenije in iz Avstralije, domačini in prijetno razpoloženje, to je bil lep in spodbuden okvir, v katerem je v torek potekal slavnostni koncert Tržaškega okteta ob zaključku praznovanj 25-letnice njegovega obstoja. Koncert je izzvenel v priznanje sedanjim, predvsem pa tudi prejšnjim elanom te naše reprezentativne vokalne skupine, ki s tolikšno ljubeznijo pa tudi s tolikšno umetniško zavzetostjo goji slovensko pesem, pesem naših primorskih ljudi, primorskih skladateljev pa še posebej in jo raznaša doma in po svetu kot pričevanje navezanosti na ljudsko izročilo in njegovo umetniško presnavljanje. Pa še priznanje za to, da so s slovensko pesmijo ponesli v italijanski in širši evropski in svetovni kulturni prostor vednost o naši narodnostni skupnosti.
Koncert je uvedla in povezovala napovedovalka Tamara Stanese in prvi aplavz se je sprostil v dvorani, ko je poimensko povabila na oder pevce in jih predstavila. Po izvedbi koncertnega sporeda je predsednik okteta Boris Pangerc povedal v slovenščini in italijanščini pesniško oblikovano misel o petju in o oktetovi predanosti slovenskemu pevskemu izročilu z zagotovilom, da bo Tržaški oktet vztrajal v svojem poslanstvu dokler bo živa ljubezen do petja in z njo zavest, da pesem ustvarja in spodbuja prijateljstvo ne le med ljudmi istega naroda, pač pa tudi prijateljstvo s sosedi in drugimi narodi. Aplavz je potrdil soglasje občinstva s temi plemenitimi mislimi.
Izstopajoči trenutek veCera je predstavljala tudi podehtev Častnega članstva štirim zaslužnim oktetovim sodelavcem in prijateljem: ustanovitelju Tržaškega okteta in njegovemu dolgoletnemu tenoristu, pevskemu
navdušencu Rudiju Žagarju, dolgoletnemu umetniškemu vodji in posredovalcu oktetove pesmi preko valov tržaškega slovenskega radia, Janku Banu, ter prijateljema, organizatorjema in gostiteljema oktetovih gostovanj v pokrajini Bergama Ovidiu Bonfantiju in Lodo-vicu PateUiju.
Sledili so pozdravi predstavnikov raznih pevskih društev, domačih in iz Slovenije, prvi pa je oktetu izrekel priznanje Adrijan Semen, predsednik Glasbene matice, in izrekel zadovoljstvo, da tako kvalitetna vokalna skupina deluje pod okriljem naše osrednje glasbene ustanove. V imenu dveh drugih vokalnih skupin, ki delujeta v okrilju GM, seksteta Musiča noster amor in komornega zbora »J. Gallus« pa je Tržaškemu oktetu čestital Janko Ban. Dolg aplavz pa sta za svoje pozdrave in čestitke požela slovenska rojaka iz Avstra-lije Ivo Leber in njegova žena Helena Rebula, po rodu iz Senožeč. Izrazila sta upanje, da bo Tržaški oktet lahko zapel tudi številnim Slovencem, ki so si ustvarili novo domovino na petem kontinentu. Oba sta namreC aktivna kulturna delavca in voditelja lokalne in vsedržavne radijske postaje v Melbournu, ki oddaja v slovenščini.
Koncertni spored, ki ge je Tržaški oktet naštudiral prav za to svečano priložnost, je sicer delno zajemal iz njegovaga utrjenega klasičnega repertoarja, vključeval pa je tri praizvedbe naših domačih tržaških skladateljev Pavleta Merkuja, Ignacija Ote in mlade Anastazije Puric, s čimer je oktet želel po eni strani izraziti priznanje avtorjem skladb, po drugi strani pa dokazati, da je sposoben lotevati se tudi izvajalsko zahtevnih del sodobnega umetniškega izražanja. Vse tri praizvedbe je občinstvo sprejelo z odobravanjem in tudi njihovi v dvorani prisotni avtorji so poželi aplavz. Po štirih uvodnih iz liturgične zakladnice smo tako poslušali Lebanovo Lahko noC, Delakovo Balada, Fajglovo Spremenjeno srce, Vrabcevo Naše življenje in Karla Pahorja hrvaško Tri nonice. V drugem delu je Oktet zapel najprej tri praizvedbe Ljubici za veliko noC Anastazije PuriC, Samota v portiCU Ignacija Ote in medžimur-sko narodno Dremle mi se, dremle v osemglasni priredbi Pavleta Merkuja, potem pa še Bučarjevo Sam, Pre-lovCevo Bela breza in za konec De Marzijevo hnprovvi-so in makedonsko Rum dum dum, ki jo je za Oktet priredil Dragan Suplevski.
Zdaj je nastopil še trenutek za predstavitev umetniškega vodje Danila Čadeža, z aplavzom zanj, oktet pa je dodal še vedno priljubljeno Žabe in zaključil večer z Zdravljico, kateri je v vhodnem fojerju Kulturnega doma sledila prisrčna družabnost, ki jo je s svojim sponzorstvom ponudilo trgovsko uvozno-izvozno podjetje Corium gospe Marinke Modic.
Naša igralka Mira Sardoč je prav v teh dneh končala s snemanjem ita-lijanskega filma in se je zopet vrnila v Trst. Ne dogaja se vsak dan, da naši igralci nastopajo tudi v italijanskih filmih in Ce že, potem se nam zdi prav, da o tem zapišemo nekaj besed.
Film, ki ga je Mira snemala v glavnem v Trevisu in Abanu Terme dober mesec dni, nosi delovni naslov »Le acrobate«, ime, kr ga je rešiser filma Silvio Soldini izbral po imenu starega kipa, ki so ga odkrili v Tarantu in katerega avtor je nepoznan.
Mira, najprej vprašanje: kako si pavzaprav prišla do tega filma; kako, da se je režiser Soldini odločil prav za tebe?
»Zgodba govori o treh ženskah; sama igram vlogo najstarejše od treh. Kot so mi povedali, je režiser iskal igralko, ki bi govorila italijanščino s slovanskim naglasom, saj je po rodu Bolgarka. Za to vlogo je bilo devet kandidatk, pa so izbrali mene, potem ko so se baje tudi v Sloveniji pozanimali za mojo Ulmsko preteklost, ki ni tako majhna, niti tako kratka. Nastopala sem kot glavna igralka kar v desetih jugoslovanskih filmih, pa Se potem sem imela vloge v filmih in na televiziji, Ce ne govorim o svoji gledališki dejavnosti.«
Tako je Mira začela s snemanjem. Njeni dve partnerici sta bili licia Ma-glietta, po rodu iz Vidma, ki pa že veliko let živi in dela v gledališču v Neaplju. Druga je bila Valeria Golino, ki je tudi gleda-
Istra se odtisne tudi v srce turista, ki je ne spozna v globini. Paisaži znajo biti pravljični, predvsem ko nanje sije poletno sonce. Morje liže kamnito obalo, vasi in mesteca Čakajo s svojimi portici barke. Na trgih in pred kavarnami naletiš na pisan živžav ljudi, sladoledov, torbic, kav in lahkih oblek. Notranjost Istre je topla in tiha. Vasi so na gričih kot orlova gnezda, v morju zeleno-rumenih travnikov vpijejo Cricki, na drevesih neusmiljno pojejo SkrZati, vendar ostaja tiho. Istrska tišina je posebna. V Istri še srečaš osla, ki sodi med najpametnejše živali in zato skrbimo, da jih je vedno manj.
Besede sem napisal po listanju 119 številke revije La Battana. Istra s svojimi paisaZami, s svojo kulturo in s svojim spominom je globoko v srcih njenih intelektualcev, pesnikov, pisateljev in raziskovalcev. Globin-
liska igralka, italijanskega rodu, dela in živi pa v Los Angelesu.
Režiser spada sicer v mlajši rod filmskih ustvarjalcev, napravil pa je že tri dolgometražne filme in več krajših filmov.
»Povem ti, da je bilo snemanje zelo naporno. Delali smo tudi po 12 ur dnevno. Gre za Glm psihološke vsebine, kjer se znajdejo tri Zenske različnih starosti z različnimi problemi, ki jih skušajo tako ali drugače skupno reševati, kjer prihaja do konfliktov, pa tudi do velike medsebojne navezanosti, ki jih potem druži do smrti naj-starejše od treh, pa še preko njene smrti.«
Mira ima samo lepe spomine na delo s temi ljudmi, filmskimi entuziasti, ki delajo in ustvarjajo zato, ker to tudi notranje občutijo.
ski odtis je tudi boleC, saj mora Istra računati z modernizacijo in z zgodovino, ki je bila do nje večkrat mačehovska. Včasih bi bilo najlepše sedeti v senci drevesa in zreti v morje, v daljavo... Uvodoma uredništvo opozarja na sedanjo bolečino Istre, ki je razdeljena med Hrvaško in Slovenijo. Predvsem pa opozarja na osnovno težavo italijanske narodne skupnosti. Piše, da se je po padcu berlinskega zidu zdelo vse lahko, danes pa se je vez skupnosti strgala. Predvsem ji manjka uCeno znanje (i saperi eruditi). Manjka ji krajevni spomin, manjka ji sinteza med učenim znanjem in proizvodnjo krajevnega spomina. Uredništvo ugotavlja, da šagre, ponavljanje starih običajev in folklora ne zadostujejo več. Revije, ki pišejo o Istri, niso med sabo povezane, od zunaj prihaja veliko raziskovalcev, domačini pa nimajo mod in sredstev,
»Zame je bilo to lepo doživetje. Spoznala sem ljudi, ki ljubijo svoj pokhc, ki ne gledajo na denar, te-meč želijo nekaj lepega ustvariti. O nas kot Slovencih so vedeh zelo malo, ali pravzaprav nič. Vse sem jim morala obrazložiti - o našem gledališču, o naši manjšini, o naših problemih, pa tudi uspehih na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Zelo odprti so bili. Gledali in poslušali so me z velikim spoštovanjem in lepo se jim je zdelo, da delajo s slovensko igralko.«
Nekaj težav je Mira imela, ker je morala v filmu spregovoriti tudi v bolgarščini. Pa si je pomagala tako, da je obiskala mamo Ravla Kodriča, ki je po rodu Bolgarka in ta ji je pri izgovorjavi bolgarščine pomagala.
Ponavadi si režiserji in
da bi sami raziskovah in brskali po spominu. Zato je italijanski skupnosti danes težko.
Battana nato opozarja na istrske avtorje in pisatelje, ki nosijo v sebi največ spomina in sedanjosti. Serija portretov in študij piše o avtorjih, ki se imenujejo Alessandro Damiani, Franco Veglia-ni, Anita Forlani, Lore-dana Bogliun in Ivan Golub. Razen preminulega Veglianija objavljajo nato vsi svoje pesmi in prozo. Teksti so v knjižni italijanščini ali v narečju. V reviji se omenjenim avtorjem pridružita Se Janko Crljenica in Renzo Cigoj. V vseh je znamenje Istre, čeprav so to izšolani avtorji, ki obvladajo moderne literarne pristope. V njih pa ostaja odtisnjen Cigojev stavek: »Veliko let si živel in bil srečen kot kralj na travniku, kjer so nekoč bile črede in ljudje...« Kaj je na travniku danes?
snemalci filmov želijo lepo vreme. Tu so si nasprotno želeli mrzlo in megleno vreme. Pa ga ni bilo. No, vse so z dobro voljo rešili, kot so z dobro voljo in velikim veseljem do dela reševali vse druge probleme.
»Takopozorni so bili do mene, tako dobri kolegi, da bi vsaka igralka na mojem mestu želela takšno vzdušje. In ko sem povedala režiserju, da boš napravila z mano intervju, je bil takoj tudi sam pripravljen, da pove svoje.«
Tako je o Miri SardoCe-vi povedal Silvio Soldini: »Delal sem z igralko izrednih igralskih razponov, od najnežnejše, zasanjane dekhce, do zrele, trde Zenske, ki je svoje spopade z ostalima igralkama privedla do grobih prizorov, pa tudi do najbolj nežnih razpoloženjskih scen. Moram povedati, da sem spoznal v Miri izredno močno igralsko osebnost, ki mi je pomagala ustvariti v filmu poglobljeno vlogo in jo še obogatiti. To je bila zame izjemno svetla in pozitivna osebnost, ki jo zavidam vsakemu režiserju, ki bi Se z njo delal, čeprav mi je sama rekla, da bo to njen zadnji Sim.«
In res je snemanje Miro močno utrudilo, a ne toliko, da ne bi bila zadovoljna s svojim delom, s prijateljstvom, ki se je pri snemanju skovalo, s spoštovanjem, ki so ga do nje pokazali vsi sodelujoči.
Sedaj čakamo, da si bomo film ogledali. Mira je z njim zadovoljna, verjetno bomo prav tako tudi mi.
Neva Lukeš
Se danes je na ogled v galeriji Carte-sius razstava izvirnih globokih tiskov Avgusta Cemgoja. Grafični listi so nastali med leti‘67 in‘74 ter se sHicujejo na konstruktivistično obdobje »Struktur« in »Oblik«. Natisnjeni so v nizkih nakladah: od edinega poskusnega odtisa do maksimalno desetih izvodov. Nekaj je čistih suhih igel, kjer pride bolj do izraza neposredna moč umetnikove roke pri obdelovanju plošCe in vtisne Črtam posebno izraznost. Černigoja je ustvarjalni proces vodil k stalnemu eksperimentiranju, tako je ista plošča doživljala vCasih več faz obdelovanja tudi z različnimi postopki. Preplet oblik in njih splet v proštom s suho iglo je dalje umetnik obdeloval v akvotinto in tako nakazoval prostorske učinke preko tonalnih vrednosti. Kljub vsemu je mojster rad segal po barvi ter vCasih Se roCno označeval določene dele grafičnih odtisov s prevladujočo paleto živih toplih tonov ter tako dodatno ražgibal sporočilnost svojih grafik.
Tudi izbira formatov je taka, da do-
pušča hitri umetnikovi roki obvladanje prostora, s katerim se poigrava. Čudežno se oblike prepletajo, zdaj mehko usločene, zdaj odločno Členijo prostor. Osnovna, preprosta igra Cit prodira vse globlje v omrežje, ki se prosto in gibko preliva v prostor. Iz teh prepletov se črte osamosvajajo in dajejo obličje človeškim obrazom, usmerjenim pogledom, zamišljenim izrazom ali preprosto silhuetam, obrisom telesa.
Obdobje, v katerem so grafike nastale, je hkrati Cas eksperimentiranja, intenzivnega raziskovanja še na različnih izraznih poteh, vendar ostaja prav grafika tehnika, kateri se je umetnik tudi kasneje najraje posvečal.
Grafika je Černigoju pomenila možnost sprotnega obnavljanja, preizkušanja različnih kombinacij, pre-pmšCanja novim navdihom; zvest je pa ostajal svojemu notranjemu ustvarjalnemu vzgibu, tistemu utripu po življenju, ki ga je znal vzbujati tudi v drugih.
Jasna Merku
A.M.
Z REŽISERJEM SOLDINIJEM JE SNEMALA FILM »LE ACROBATE«
Mira Sardoč spet na filmskem platnu
OTROŠKO DELO / PO PODATKIH UNICEFA
Milijonska armada zlorabljenih otrok
Pojav se iz drugih vzrokov širi tudi na Zahod
ŽENEVA - Ob koncu 52. ženevskega zasedanja Komisije za človekove prvice OZN so sprejeli novo resolucijo o pravicah otrok in mladoletnih. Med zasedanjem so podrobno prouCih najhujše probleme, ki tarejo otroke po svetu. Poseben poudarek so namenili zaščiti otrok v oboroženih spopadih, ponovili svojo zavzetost v boju proti vsem oblikam nasilja nad mladoletnimi od mladoletne prostitucije do prekupčevanja z otoki, prav tako so se ponovno zavzeli, da bi v svetu odpravih otroško delo. V resoluciji je Komisija zahtevala, da države konCno sprejmejo svoje obveze, ki jih določa Konvencije OZN o pravicah otroštva iz leta 1989.
Kot vedno pa bo tudi ta poziv, ostal brez odgovora, ah bolje reCe-no, vse bo prepuščeno dobri volji posameznih Članic Svetovne organizacije. Zgovoren je primer Mednarodne konvencije o delu, ki so jo
sprejeli leta 1973 in ki so jo do sedaj ratificirale skoraj vse države sveta. V konvenciji navedena obveza, ki prepoveduje otroško delo in določa minimalno starost petnajstih let za zaposlovanje mladoletnih, je kot kaže ostala mrtva Črka na papirju. Po podatkih Sklada OZN za otroke (UNICEF) si svoj vsakdanji kruh v svetu služi vsaj 50 milijonov otrok. Neke druge organizacije pa navajajo celo številke od 150 do 200 milijonov otrok. V glavnem naj bi bilo to otroško delo neke vrste pomoč pri družinskem delu v poljedelstvu, živinoreji in v družinsko vodenih obrtniških delavnicah. Vsaj 20 milijonov otrok pa dela izven domačega kroga v skoraj suženjskih odnosih. Da to niso le demagoške številke, dokazujejo uradni podatki egiptovske vlade, iz katerih izhaja, da v državi ob Nilu dela kar 1, 4 milijona otrok. Kairska vlada je že večkrat poskušala zajeziti ta pojav, a kot
kaže brez večjega uspeha.
Izkoriščanje otrok pa ni značilno samo za nerazvite države Tretjega sveta, zasledimo ga tudi na razvitem Severu. Se več, po zadnjih podatkih se ta pojav nevzdržno širi tudi na Zahod. Za razliko od nerazvitih, kjer je otroško delo dodaten dohodek za obubožane družine, pa se na Zahodu mladoletni občasno zaposlujejo, ker jim ne zadošča več običajna žepnina in hočejo imeti denar, tako da bi lako zadostili svojim zahtevam, ki jim jih vsiljuje potrošniški naCin Življenja. DoloCen odstotek takih v vrednotah denarja vzgojenih otrok pa krene na kriva pota,- tako da rastoče mladostniško prestopništvo in kriminal že zaskrblja marsikatero vlado razvitega Severa. Seveda imamo tudi v takih- državah nerazvita območja, kjer otroci igrajo podobno vlogo kot v Tretjem svetu, takega »domačega« dela pa je skoraj nemogoče izkoreniniti.
Prodali Degasovo »žensko v kadi«
Pri newyorškem Christiesu so za 5,4 milijona dolarjev prodali »Zensko v kadi«, ki jo je francoski impresionistični slikar in kipar Edgar Degas uresničil leta 1884 (Telefoto AR)
ŽIDOVSTVO / PRESENETLJIVA TEZA
TASMANIJA / VLADA PRISTALA NA ZAHTEVO SVOJCEV
Superman kot Židje diaspore
Židovske poteze naj bi mu jih podzavestno dala avtor in risar
TEL AVTV - Izraelski dnevnik Jerusa-lem Post je svojim bralcem posredoval presenetljivo tezo ameriške židovske revije Jevvish Press, in sicer, da so v stripih Supermana prisotni židovski motivi. Avtor Jerry Siegel in risar Joe Shuster naj bi jih morda kar podzavesno posredovala bralcem. Sumljivo je že samo Supermano-vo ime. Na svojem rodnem planetu se je namreč imenoval Kal-El. Ime zveni židovsko in bi v dobesednem prevodu pomenilo »Bog-Lahek«. Zakaj je Siegel dal svojemu junaku tako ime, nista pojasnili ne Siegelova vdova Joanne in ne njegova sodelavka Juhe Schvvartz. »Morda se je ime porodilo v njegovi podzavesti,« je povedala Joanne in dodala, da je Jerry v mladosti slišal hebrejsko govorico.
Ob svojem prihodu v ZDA se izvenze-meljski Kal-El podobno kot Židje ob koncu prejšnjega stoletja trudi, da ne bi vzbu-
dil pozornosti. Prevzame identiteto Clarka Kenta. »Za svojimi očali in plašno sramežljivostjo pa skriva ogromno moc, ki le Čaka, da se bo osvobodila in sprostila,« trdi Daniel Schifrin, iz Ameriške fundacije za židovsko kulturo. Po njegovem to spominja na židovske priseljence, ki so »za plašno sramežljivostjo skrivali odloCne poteze božjih borcev«. Strip o Supermanu je zagledal luC v tridesetih letih, na vrhuncu ameriške gospodarske recesije. Vsestransko se je trudil, da bi izboljšal svet, kar po trditvah revije Jevvish Press spominja na hebrejski koncept »tikun olam« (izpopolnitev stvarstva).
Ta teza židovske konservativne revije pa ni všeč naprednim ameriškim Zidom, ker v njej vidijo simbol vsega tistega, kar muči ameriško židovstvo. Superman je namreč prepričan, da se lahko pravico uresniči le s pomočjo sile.
Zbrisali sledove pokola
HOBART (TASMANIJA) - Restavracijo v ta-smanijskem Pori; Arthurju, v kateri je 29-letni shizofrenik Martin Bryant ubil dvajset od petintridesetih oseb, bodo porušili. To je včeraj sklenila otoška vlada na zahtevo svojcev in krajevne turistične ustanove. Medtem pa se je pred-sinoCnjim oglasila Bryan-tova mati, ki je izrazila svojo solidarnost svojcem žrtev in prosila, naj ne drezajo v njeno življenje.
Na sliki (telefoto AP): Zenska polaga rože pred bolnišnico v Hobartu, kjer je v kritičnem stanju še eden od ranjencev.
		
Tajski vaditelj s krokodilje farme v Samphornu (50 kilometrov zahodno od Bangkoka) kot kaže zaupa svojemu varovancu in se ne boji, da bi mu odgriznil glavo. Za obiskovalce te farme za vzrejo krokodilov in slonov pa je igranje z življenjem prava zabava, ki jih poplača za vstopnico (AP)
NOVICE
Postala je milijarderka z zavarovalnico za živali
LONDON - Psi in mačke so omogočili, da je Patsy Bloom postala milijarderka, saj je kot ena prvih na svetu ustanovila vetrinarsko zavarovanje za štirinožne človekove ljubljence. Bloomova je sedaj svojo zavarovalnico »Pet Plan« prodala za 32 milijonov funtov zavarovalnici Comhill Insurance, ohranila pa bo funkcijo direktorice. Sedaj 55-letna poslovnica je ustanovila svojo družbo z bornim začetnim kapitalom 500 funtov leta 1976, potem ko je sama okusila, koliko stane zdravljenje bolnega psa.
Konec »dosmrtnega« dela
PEKING - Do decembra bodo po štiridesetih leti na Kitajskem odpravili zaposlitvena jamstva v državnih podjetjih, ki so delavcem, uradnikom in funkcionarjem omogočala posebno obliko skoraj »dosmrtnega« dela. Ze deset let na Kitajskem postopoma uvajajo nova terminska delovna razmerja, ki so v kričečem nasprotju z maoistiCnim konceptom o zagotovljenem in stalnem delovnem mestu, ki je bil po mnenju sedanjih voditeljev »negospodarski«.
Potresna sunka na Japonskem
TOKIO - Japonska hidrometeorološka agencija je sporočila, da sta včeraj prizadela otočje dva potresna sunka, ki pa nista povzročila žrtev in hujše gmotne škode. Prvi je bil včeraj dopoldne severno od Tokia pri mestu Mito in je dosegel moc 4, 8 stopnje po Richterju, včeraj ob 14.45 po krajevnem Času pa so na otoku Kiušu zabeležili potresni sunek 5, 2 stopnje po Richterju. Epicenter potresa je bil pod morjem, kakih 30 kilometrov od mesta Mija-zaki.
BIH / VPRAŠANJE VARNOSTI POVRATNIKOV
Srbi obljubljajo, sporazuma pa nočejo podpisati
SARAJEVO (Reuter, B. S.) - Oblasti bosanskih Srbov Se niso podpisale dokumenta, ki naj bi preprečil etnične spopade med obiski beguncev na njihovih nekdanjih domovih, je včeraj povedal tiskovni predstavnik Združenih narodov Kris Janowski.
»Minister Republike razumu vendarle še ni-srbske za begunce je za- majo podpisa odgovor-vrnil podpis sporazuma, nih predstavnikov bo-premier Momčilo Kraji- sanskih Srbov. Po njego-šnik pa je včeraj zagoto- vem mnenju Krajišniko-vil, da bodo bosanski Sr- vo zagotovilo še ne pobi sprejeli določila in po- meni, da bodo oblasti na litiko Združenih naro- Palah res podpisale spo-dov, ki zadevajo sporne razum, obiske,« je v Sarajevu Predstavniki musli-izjavil Janovvski, ki pa je mansko-hrvaške federaci-poudaril, da ZN na spo- je so dokument sicer
Nemčija še razmišlja o roku za vrnitev beguncev
BONN (Reuter) - Nemčija bo bržkone prisiljena vnovič razmisliti o 1. juliju - roku, ki si ga je zadala za vrnitev 320 tisoč beguncev iz BiH v njihovo domovino -, je dejala varuhinja človekovih pravic Cornelia Schmalz Jocobsen. »Jasno je, da begunci ne smejo čakati, da jim bodo drugi obnovili državo, dejstvo pa je tudi, da se ne smejo vrniti tja, kjer še divja agresija,« je izjavila. Minister za notranje zadeve Manfred Kanther se bo o tem pogovarjal z ministri nemških regij. Skupine beguncev so ministre pozvale, naj prestavijo rok za vrnitev, pri čemer se sklicujejo na nedavne napade Srbov na muslimanske begunce, ki so skušali obiskati svoje domove na območju pod srbskim nadzorom.
»Srečneži«, ki se jim uspe vrnili na domove, ponavadi naletijo na popolno opustošenje (Reuter)
podpisali, toda tuji diplomati in predstavniki človekoljubnih organizacij opozarjajo, da podpisi na kosu papirja - zlasti glede na bogato zgodovino brezbrižnosti predstavnikov (nekdaj) sprtih strani v Bosni - še ne pomenijo, da bodo predstavniki vseh strani določila sporazuma tudi upoštevali. Vprašanje vrnitve beguncev že nekaj tednov nevarno razplamteva strasti v Bosni in Hercegovini. Prejšnji teden sta bila v bližini Doboja ubita dva Muslimana, ki sta s skupino beguncev poskusila obiskati grobove svojcev na območju pod srbskim
nadzorom. Dokument, ki ga srbske oblasti v BiH nočejo podpisati, so pripravili predstavniki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), telesa, ki je odgovorno za vrnitev beguncev na domove
. Sporni dokument sestavlja deset točk, ki opisujejo, kako se lahko tisti, ki se želijo vrniti domov, zglasijo v pisarni komisariata, ta pa bo pripravil sestanek s predstavniki oblasti »na drugi strani«. Mednarodna skupnost se še predobro zaveda, kako zelo pomembna je zagotovitev vrnitve beguncev in svo-
bode gibanja po celotnem ozemlju Bosne in Hercegovine; neuspešnost povojne repatriacije bi namreč pomenila dokončno razdelitev države po etničnem načelu. Nekateri diplomati menijo, da je to celo cilj nekaterih oblastnikov v Bosni in Hercegovini. »V Bosni obstaja druščina, ki je niti najmanj ne zanima večetnična država. Momčilo Krajišnik je ustanovitelj kluba za etnično čiščenje, zdaj pa naj bi bil glavni partner mednarodne skupnosti pri reintegraciji Bosne,« je opozaril neki zahodni diplomat.
ZAGREBŠKA OPOZICIJA ODGOVARJA
»Dčavni udar« poražene HDZ
Razpustitev skupščine je le krinka
ZAGREB - Čeprav je hrvaška vlada zadnji aprilski dan razpustila zagrebško mestno skupščino, v kateri je imela večino koalicija opozicijskih strank, pa pol leta trajajoče politične krize v glavnem mestu Hrvaške še zdaleč ni konec.
Voditelji sedmih opozicijskih političnih strank (liberalci, kmetje, narodnjaki, socialdemokrati, pravaši in neodvisni demokrati) so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili, da je vladni odlok, po katerem je skupščina razpuščena zaradi domnevno nezakonitega delovanja, le krinka za nezadovoljstvo predsednika Franja Tudmana, ker je bila vladajoča Hrvaška demokratična skupnost na volitvah lani jeseni premočno poražena. Tudman je zavrnil imenovanje štirih kandidatov za Zupana mesta Zagreba in glavarja zagrebške županije, nobena od opozicijskih strank pa ni hotela v koalicijo s HDZ, ki bi v tem primem prevzela oblast v prestolnici. Vlada je zato uporabila edino pot, ki ji je še ostala, da bi dosegla svoje. S sklicevanjem na
odločbo ustavnega sodišča o nezakonitem mestnem proračunu je razpustila skupščino, ki je ta proračun sprejela in kot vršilca dolžnosti zakonodajnega organa mesta Zagreb imenovala vladnega poverjenika Stjepana Brolicha. Opozicija je potezo, s katero bo do predčasnih volitev en sam človek nadomeščal 50 poslancev mestne in 80 poslancev županijske skupščine, označila kot očiten državni udar. Dobroslav Baraga, predsednik Hrvaške stranke prava - 1864, je novinarjem povedal, da bo o grobih hsi-tvaha človekovih pravic in državljanskih svoboščin obvestil Varnostni svet Združenih narodov. Po mnenju nekaterih opazovalcev lahko zadnja vladna poteza tudi oteži dokončen sprejem Hrvaške v Svet Evrope.
Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da so na strani opozicije tudi Zagrebčani. Kar 64 odstotkov vprašanih meni, da je razpustitev skupščine nedemokratična, več kot 55 odstotkov pa bi jih na vnovičnih volitvah odločno podprlo opozicijo.
Gordana Gojak
SKRAJNEŽI SO ZAČELI URESNIČEVATI NAČRT ZA DESTABILIZACIJO KOSOVA

Terorizem brez imena neti novo vojno
Visoki predstavnik Evropske unije za Bosno Carl Bildt je včeraj v Atenah opozoril, da nedaven izbruh nasilja na Kosovu ogroža mirovni proces v Bosni. Bildt je Beograd in Tirano zato pozval, naj se nasilju odpovesta. »Mir v Bosni je odvisen od stabilnosti celotne regije. Pohtična vodstva v Beogradu, Tirani in na Kosovu morajo poiskati pohtično rešitev in preprečiti izbruh krize,« je dejal Bildt. Vendar novinar Shkeljzen Maliqi za tiskovno agencijo AIM piše, da so nedavno nasilje na Kosovu zagrešili prav skrajneži - za zdaj še ni jasno, ah so bili to albanski ali srbski skrajneži ah morda kar oboji -, ki si ne žehjo politične rešitve kosovskega vprašanja, ampak bi radi zanetih srbsko-albansko vojno.
Večletni relativni status quo na Kosovu, ki so ga vzdrževali visoka raven napetosti in policijski pri-hski, je v zadnjih dneh začelo ogrožati naraščajoče nasilje. Samo ugibamo lahko, ali bi do serije terorističnih napadov prišlo tudi, če v noči na 21. april Zlatko Jovanovič ne bi hladnokrvno ustrelil dvajsetletnega študenta Armen-da Dacija. Dejstvo je, da je vzporedni albanski oblasti na Kosovu v prejšnjih podobnih primerih uspelo zagotoviti visoko stopnjo vzdržnosti. Dejstvo pa je tudi, da je tokrat kapljica albanske vzdržnosti pljusknila čez rob. V Prištini so po več letih pred zgradbo, kjer se je zgodil zločin, prvič potekale množične demonstracije. Zbralo se je približno deset tisoč žensk, ki za izvedbo protesta proti srbskemu nasilju niso zahtevale dovoljenja Demokratične zveze Kosova. Polnočnega zločina na
prištinskem Sončnem bregu Albanci niso ocenjevali na temelju osebnih motivov morilca, temveč so umor pripisali srbskemu režimu, ki je do zob oborožil kosovske Srbe in za legitimne označil skoraj vse oblike nasilja nad albanskim prebivalstvom. Orožje, s katerim so streljali na Armenda Dacija, je bilo orožje velikosrbskega šovinizma, kosovskim Srbom pa so ga razdelili na ukaz Slobodana Miloševiča.
V nasprotju s spontanim odzivom matere in zaskrbljenih državljanov je bilo tisto, kar se je zgodilo štirideset m pozneje, bržkone začetek uresničevanja vnaprej pripravljenega scenarija za destabilizacijo Kosova. V skoraj enakomernih časovnih presledkih je bilo v več kosovskih mestih (Dečani, Peč, Kosovska Mitroviča in Sti-mlje) ubitih pet Srbov, prav toliko pa jih je bilo ranjenih. V kavami v Deča-
nih so bik žrtve napada ci-* vilisti, v ostalih primerih pa policisti. Teroristi so torej vse skupaj načrtovali tako, da je bilo videti kot maščevanje smrti študenta Dacija. Toda na osnovi nekaj dostopnih podatkov (srbske oblasti se vedejo zelo nenavadno, kot da bi želele skriti pomembne podatke ali - kar je morda bližje resnici - prikriti nemoč in vznemirjenost) lahko upravičeno domnevamo, da za temi terorističnimi napadi in morda tudi bombnimi napadi na taborišča srbskih beguncev stoji dobro izurjena in opremljena organizacija, ki ima najmanj dvajset članov.
Kosovski terorizem je skrivaškega tipa. V nasprotju z večino terorističnih organizacij po svetu - te se
držijo načela maksimalne konspiracije, ko gre za notranjo organiziranost in načrtovanje akcij, zaradi česar težje dosežejo maksimalno publiciteto, ko gre za predstavljanje ciljev, za katere se borijo s svojimi odmevnimi akcijami - kosovski terorizem nima imena.
Izzivanje srbsko-albanske vojne
Takšen terorizem spominja na lov v kalnem, kar omogoča številne špekulacije in medsebojno obtoževanje. Toda krog špekulacij se je z eksplozijama v prizrenskem naselju Duša-novac (žrtev ni bilo) in na cesti med Vučitrnom in Kosovsko Mitrovico (umrl je albanski deček, tri osebe pa so bile ranjene) sklenil.
Takšna spirala nasilja ima lahko samo en cilj - izzvati srbsko-albansko vojno in preprečiti vsakršno obliko mirnega reševanja kosovskega vprašanja.
Veliko pove tudi dejstvo, da se je anonimni terorizem na Kosovu in ostalem albanskem prostoru na Balkanu pojavil v podaytonskem obdobju. Začel se je z atentatom na Kira Gligorova, nadaljeval z eksplozijama avtomobilov bomb v Tirani in Draču, zdaj pa se je osredotočil na Kosovo kot najbolj nevralgično točko južnega sektorja nerešene balkanske krize. Kot da bi se nekomu mudilo, da bi, medtem ko se razmere v Bosni počasi urejajo, odprl novo krizno žarišče. Ugibamo lahko tudi o zunanjih po-
kroviteljih zavlačevanja reševanja balkanske krize, ki si želijo doseči ugoden strateški položaj. Ne gre izključiti tudi možnosti o živčnem odzivu notranjih skrajnih dejavnikov, ki si prizadevajo, da bi v podaytonskem obdobju, ko iz več vplivnih virov prihajajo novice, da je na dnevnem redu hitrejšega reševanja krize tudi kosovsko vprašanje, onemogočiti sprejetje zanje nesprejemljive kompromisne rešitve. Albanske skrajneže jezi predvsem možnost, da bi Kosovo ostalo del Srbije, kar je zanje nesprejemljivo, ne glede na morebitna mednarodna zagotovila in zaščitne mehanizme visoke stopnje samouprave in politične, zakonodajne, kulturne ter gospodarske avtonomije. Na drugi strani srbske skrajneže skrbijo prav ti mednarodno zagotovljeni mehanizmi zaščite avtonomije (menda so podobni tistim iz ustave SFRJ iz leta 1947), ki po njihovem mnenju predstavljajo uvod v izgubo Kosova.
Neučinkovit policijski režim
Skupno delovanje notranjih in zunanjih desta-bitizacijskih dejavnikov bi lahko kljub nekaterim manjšim prebojem pri reševanju kosovskega vprašanja (začetek pogovorov med Beogradom in Prištino, priprava konference o Kosovu, ki so jo napoveda-
ti na zadnji ministrski konferenci EU) privedlo do tega, da terorizem postane del kosovskega vsakdana -še posebno zato, ker se tako oblasti v Beogradu kot albanske na Kosovu premalo zavedajo, kaj se sploh dogaja. Zamisliti bi se moral predvsem Beograd, ki je vse karte vložil v policijski nadzor Kosova, zdaj pa ni sposoben razvozlati niti enega zločina - celo tistih ne, kjer so žrtve policisti. Eden najbolj opaznih učinkov črnega tedna je, da so zaradi položaja najbolj prestrašeni kosovski Srbi. Ali jih policija sploh lahko zaščiti, če še sebe ne more? Pojaviti so se tudi strahovi, da bo Kosovo doletela usoda Krajine. Ljudje zato že razmišljajo o »velikem begu«, preden Slobo Kosovo prepusti Rugovi.
Obstaja tudi predpostavka, da beograjski režim zavestno prikriva dokaze o vpletenosti oboroženih srbskih skrajnežev v vsaj nekatere od zadnjih zločinov, ki naj bi izzvali srbsko-albansko vojno. Težava je v tem, da je Beograd duhove pred kratkim sam izpustil iz steklenice in bi tako sum za celotno zmešnjavo vnovič padel nanj. Ce pa za atentati vendarle stoji albanska organizacija, se na drugi strani poraja vprašanje, ali dosedanji policijski režim, ki je nastal zaradi zablode, da je Kosovo mogoče zadržati s silo, služi svojemu namenu.
Policijski režim na Kosovu je sicer surov in brezkompromisen, a hkrati neučinkovit

SVET
Petek, 3. maja 1996
ZORAN THALER NA IRSKEM IN V STRASBOURGU
S Springom o odnosih ljubljene z Biusljem
Zasedanje odbora ministrov Sveta Evrope
DUBLIN, STRASBOURG (STA) - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je včeraj med krajšim obiskom na Irskem srečal z irskim kolegom in podpredsednikom vlade Dickom Springom.
Sogovornika sta največ pozornosti namenila odnosom Slovenije z Evropsko unijo, zlasti v luči dejstva, da bo Irska 1. julija za pol leta prevzela krmilo evropske petnajsterice. Minister Thaler je Springa seznanil z odnosi med Slovenijo in unijo, nedavnimi sklepi slovenskega parlamenta o vključevanju v petnajsterico in o poteku dogovarjanja o čimprejšnjem podpisu sporazuma o pridruženem članstvu. Sogovornika je tudi obvestil, da bo po podpisu sporazuma naslednji korak Slovenije prošnja za polnopravno članstvo, do česar bo bržkone prišlo med irskim predsedovanjem petnajsterici. Thaler je Springa seznanil z obiskom generalnega sekretarja Nata Ja-vierja Solane v Sloveniji in odnosi Ljubljane s Severnoatlantsko zvezo. Predstavil mu je tudi go-
spodarski in notranjepolitični položaj v Sloveniji, vključno z vročimi razpravami v zvezi s pravico tujih državljanov do lastništva nepremičnin v Sloveniji. Nato je Thaler obiskal irski parlament,-kjer se je pogovarjal s predsednikom spodnjega doma Seanom Treacyjem in predsednikom odbora za zunanje zadeve Alanom Dukesom. Irsko-stran je zanimala ocena položaja na območju nekdanje Jugoslavije in stališče Slovenije do Zahodnoevropske unije in tako imenovanega pakta stabilnosti na Balkanu. Thaler je pojasnil, da se Slovenija sicer zavzema, da bi na tem območju zavladal-mir, da pa ne bo neposredno sodelovala v tem paktu. Kar zadeva dvostranske odnose med Slovenijo in Irsko, sta se strani strinjali, da so ti na gospodarskem področju in tudi
sicer še v povojih. Spring je dejal, da Irska želi okrepiti dvostranske odnose, Thalerjev obisk pa se mu zdi njihov dober začetek.
Vodja slovenske diplomacije je včeraj popoldne odpotoval v Strasbourg-kjer se udeležuje dvodnevnega odbora ministrov Sveta Evrope. Na sinočnjem neformalnem srečanju so zunanji ministri poslušali predavanje ruskega kolega Jevgenija Primakova na temo Ruska federacija in Svet Evrope, današnje formalno zasedanje pa ima dve točki: Demokratična varnost v BiH in regiji; Izvajanje daytonskega sporazuma ter vloga in odgovornost Sveta Evrope ter prilagajanje Sveta Evrope novim izzivom. Ministri bodo na koncu zasedanja sprejeli dve deklaraciji, prvo z naslovom Zaščita novinarjev v konfliktnih razmerah in drugo, ki bo namenjena nadaljevanju akcije evropske mladinske kampanje proti rasizmu ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti.
Britanski živinorejci ostro nasprotujejo zakolu krav
LONDON (Reuter, B. Z.) - Razburjeni britanski kmetje so včeraj protestirali proti vladnim načrtom, po katerih naj bi zaklali na tisoče krav in tako zagotovili vnovično zaupanje v britansko goveje meso. Kmetje so omenjene načrte označili kot farso. Govedorejci (na sliki, telefoto: Reuter) so namreč šele včeraj, le nekaj ur pred začetkom klanja, izvedeli, kje in kako bo vse skupaj potekalo. Kmetje prav tako ne vedo, koliko jim bodo za govedo, ki mora v prisilni zakol,-sploh plačali. Eden višjih kmetijskih uradnikov je položaj označil kot strahovito zmedo, v kateri mnogi kmetje ne bodo preživeli. Zaradi neurejenih razmer se kmetje jezijo predvsem na vladne ministre, ki so se dela, s katerim naj bi minimalizirali izgube, lotili prepočasi in prepozno. Britanske oblasti so v sredo najavile, da bodo z zakolom govedi pričeli v naslednjih dneh. Najprej so morali akcijo, v kateri naj bi se znebili enajstih milijonov krav, okuženih z bole-
znijo BSE, preložiti, ker so ugotovili, da morajo najprej uradno potrditi klavnice, ki jim bodo zaupali pokol obolelih krav. Do zdaj naj bi izbrali približno 150 klavnic. Trupla živali bodo zažgali in tako zago-tovili, da okuženo meso ne bo zašlo v prehranjevalno industrijo. Vendar so se v Veliki Britaniji že pojavila vprašanja, ali ima država dovolj krematorijev za varen sežig kravjih trupel. Predstavnik kmetijskega ministrstva Tony Baldry je obtožbe, češ da je vladni program velika zmeda, zanikal in za morebitne nevšečnosti obtožil dolgotrajna pogajanja z Evropsko unijo. Kriza, ki jo je povzročila bolezen norih krav, je člane vladajoče konservativne stranke še bolj razdelila v njihovih pogledih na tesnejše evropsko sodelovanje. Nekateri poslanci so svoj srd nad nedavno odločitvijo EU, da ne bo odpravila prepovedi izvoza britanske govedine, zelo ostro izrazili kar na sredinem parlamentarnem zasedanju.
GENERALNI SEKRETAR SEVERNOATLANTSKE ZVEZE KONČAL DVODNEVNI OBISK V NAŠI DRŽAVI
NOVICE
Solana občuduje slovenske dosežke
Predvčerajšnjim je generalni sekretar Nata Javi-er Solana sklenil dvodnevni uradni obisk Slovenije, kjer se je mudil v okviru turneje po državah srednje in vzhodne Evrope.
»Najslabša novica, ki jo imam za vas, je, da moram oditi iz vaše lepe države,« je pred odhodom v Albanijo na brniškem letališču dejal Solana, ki se je v sredo dopoldne srečal s slovenskim ministrom za obrambo Jelkom Kacinom, s katerim se je v vojašnici v Bohinjski Beli pogovarjal o uresničevanju individualnega partnerskega programa Slovenije z zvezo Nato. Solano je zanimalo, s čim lahko Nato še pripomore k razvoju slovenskega obrambnega sistema, minister Kacin pa je' visokemu gostu predstavil primerjalne prednosti, ki jih ima Slovenija pri vključevanju v zvezo Nato, in program reorganizacije Slovenske vojske ter njene modernizacije s standardi Nata. Slovenska delegacija je Solani predstavila načrt za formiranje posebne enote slovenske vojske za sodelovanje v mirovnih operacijah zveze Nato, generalnega sekretarja pa je zanimal civilni nadzor-nad vojsko v Sloveniji.
Solana je na skupni tiskovni konferenci z gostiteljem, premieram Janezom Drnovškom, strnil vtise dvodnevnega obiska in izrazil zadovoljstvo-nad slovenskimi dosežki-pri prizadevanjih za članstvo v Natu, ugledni gost pa je pri tem izrazil tudi občudovanje nad dosežki Slovenije v obdobju po
osamosvojitvi. Na vprašanje, kakšne so možnosti, da Slovenija postane prva nova članica Nata, je Solana dejal, da nanj ne more odgovoriti, saj to po njegovem mnenju »ne bi bilo pametno«. Individualni dialog med Slovenijo in Natom - Slovenija je prva od držav članic Partnerstva za mir, ki je pogajanja že začela - bodo
trajala do konca leta. Po besedah generalnega sekretarja je letošnje leto zelo pomembno, do decembra pa je treba še veliko storiti. »To je vse, kar-vam lahko povem v tem trenutku,« je dejal Solana, »če pa me pozorno pogledate, boste razbrali še kaj več,« je s prešernim nasmeškom dodal generalni sekretar.
Solana se je Sloveniji vnovič zahvalil za dovoljenje enotam Iforja za prehod slovenskega ozemlja na poti v BiH. Premi-
er Drnovšek je izrazil veliko zadovoljstvo s pogovori in že napovedal njuno naslednje srečanje, ki bo konec maja v Bruslju. Drnovšek je povedal, da sta z voditeljem Nata ugotovila, da so možnosti za vključitev Slovenije v Nato dobre. Na vprašanje, kakšno je stališče do možnosti, da bi Nato kot pogoj za članstvo postavil omogočanje namestitve jedrskih oporišč na ozemlju Slovenije, je premier Drnovšek odgovoril, da v Sloveniji o tem še nismo
razpravljali, Nato pa doslej še ni izrazil takšne zahteve. Tudi med pogovori z generalnim sekretarjem se tega vprašanja niso dotaknili. »Kolikor spremljamo dogajanje v Natu, menim, da ni potrebe po nameščanju jedrskih oporišč v Sloveniji,« je zatrdil Drnovšek, ki se je z voditeljem Nata pogovarjal tudi o širši politični situaciji - stabilnosti v regiji, širitvi Nata na vzhod in odnosih Severnoatlantske zveze z Rusijo.
Barbara Surk
Generalnemu sekretarju Solani je premier Drnovšek predstavil slovenska prizadevanja za vstop v zvezo Nato (Foto: B. Reya)
Skupščina evropskih regij o vključevanju v EU
CELOVEC (STA) - V koroški prestolnici včeraj in danes poteka izredno zasedanje Skupščine evropskih regij (SER), ki se ga udeležuje več priznanih strokovnjakov in pohtikov, osrednja tema razprave pa je: Hrvaške, madžarske in slovenske regije na poti v EU. Generalni sekretar SER VVolfgang Maier je v uvodnem govoru poudaril, da pribiževanje Budimpešte, Ljubljane in Zagreba Bruslju ni časovno, temveč vsebinsko vprašanje, zato tudi ni želel napovedovati, ah bo vključitev teh držav v EU mogoča še pred letom 2000. To je po njegovem mnenju odvisno predvsem od torinske konference, na kateri mora EU določiti podrobna merila za sprejem novih članic. Maier je ob tem opozoril, da niso pomembni le gospodarski, ampak tudi politični dejavniki, pri čemer je omenil, da v slovenskem primeru obstaja »nekaj nerešenih vprašanj«; seveda pa bi bila pogajanja med Brusljem in Ljubljano precej lažja, če bi nova italijanska vlada umaknila veto na podpis asociacijskega sporazuma.
Začetek vrhunskega srečanja baltiških držav in petnajsterice
VISBY (STA) - V Visbyu na švedskem otoku Gotland se je danes začelo vrhunsko srečanje enajstih baltiških držav in EU, namenjeno pogovorom o mednarodnem sodelovanju, demokraciji, trgovini, gospodarstvu in zaščiti okolja. EU na sestanku zastopata predsednik Evropske komisije Jacques Santer in italijanski premier Lamberto Dim. Santer bo predsednikom vlad baltskih držav predstavil pobudo petnajsterice razvijanje pohtične stabilnosti in gospodarskega razvoja na Baltiku. EU se zaveda, da je to območje bogato z naravnimi viri in ima velike možnosti za rast proizvodnje in trgovine. Štiri države s tega območja so že članice EU (Nemčija, Danska, Švedska in Finska), z ostalimi državami Baltika pa unija tesno sodeluje.
Ruhe za večjo vlogo Evrope v Natu
VVASHINGTON (STA) - Ker se Američani vse bolj sprašujejo o svoji tradicionalni vlogi v evropski varnosti, morajo Evropejci prevzeti večjo odgovornost-pri njenem razvoju, je v VVashingtonu v nagovoru ameriških izobražencev dejal nemški obrambni minister Volker Ruhe. Ruehe se je zavzel za razširjeno in preoblikovano zvezo Nato, ki bi sprejela Rusijo za partnerico, ne pa za članico. Dejal je tudi, da lahko Evropa pričakuje obnovljeno transatlantsko partnerstvo le, če bo pripravljena in sposobna prevzeti čim večji del bremena in odgovornosti za skupno varnost. Ocenil je, da mora Nato uresničiti reformo v štirih temeljnih točkah, in sicer: z odprtjem zveze Nato in EU za nove članice, z reformiranjem struktur zveze, z oblikovanjem evropske politične unije in izboljšanjem akcijske sposobnosti Evrope.
Stara krama ob zastavah
LJUBLJANA - Prebivalci šišenskih stanovanjskih sosesk so pred prazniki našli na oglasnih deskah obvestilo, da bodo komunale! v določenih dneh (ponekod tudi med prazniki) odvažali kosovni material. Tako so, kot je to v navadi, stanovalci pred vhode prinesli stare vzmetnice, štedilnike, hladilnike, pohištvo in drugo kramo. Toda komunalcev ni bilo od nikoder. Ker so bili ti dnevi tudi deževni, so se vsi predmeti temeljito namočili. Ljubljanski komunale! pravijo, da material sicer odvažajo, da pa imajo premalo tovornjakov, zaradi česar odvoz ponekod zamuja. Na primer v Kogojevi ulici, odkoder je posnetek. (JaK, foto: Barbara Reya)
Cvetoči Arboretum
LJUBLJANA - Vreme, ki se je včeraj končno le malce izboljšalo, je v Arboretum v Voljčem potoku privabilo precejšnje število obiskovalcev, željnih pogleda na dva milijona tulipanov, ki že po tradiciji cvetijo v tem času. Za vse, ki si želijo zgolj ogledati cvetoči arboretum, ali pa tudi za tiste, ki bi radi izvedeli, kaj ponujajo še drugi razsta-vljalci s področja vrtnarstva, pa še podatki o vstopnini: odrasli morajo za obisk odšteti 600 tolarjev, otroci do 12 let dvesto, za mlajše od sedmih let pa je vstop prost. (Tekst in foto: Barbara Reya)
POGOVOR Z VARUHOM ČLOVEKOVIH PRAVIC IVANOM BIZJAKOM
Sodni mlini meljejo prepočasi
Človekove pravice so pogosto kršene zaradi pomanjkljive zakonodaje
LJUBLJANA - Predpraznična Ljubljana. Ulice večinoma samevajo, tovarne, pisarne, uradi, šole... tudi. Peščica ljudi, ki jih je mogoče srečati v sicer pusti Ljubljani, pa je nevsakdanje vedrih obrazov. Kot opazovalec človek dobi občutek, da so težave pozabljene, da so preprosto izginile in da so le še nekakšna temna preteklost. Toda na težko družbeno situacijo nas opozarjajo statistični podatki o brezposelnosti, revščini, kriminalu... Eden takšnih perečih problemov vseh družb je bržkone tudi nestrpnost do drugačnih. In prav pojem drugačnosti nas je spodbudil, da smo obiskali varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka.
Praznik oziroma prvi maj je bil tudi iztočnica za začetek našega pogovora z Ivanom Bizjakom, varuhom človekovih pravic. Delavci so med kapitalizacijo družbe prevečkrat izpostavljeni različnim kršitvam osnovnih človekovih pravic. Bizjak je povedal, da že od začetka prehajanja iz socialističnega družbenega sistema v kapitalističnega od tako ah drugače oškodovanih delavcev prihajajo številne pobude, žal pa v določenih primerih na Uradu za varovanje človekovih pravic ne morejo neposredno vplivati. Njihova pristojnost je namreč omejena -razen v primerih, ko država nastopa v vlogi delodajalca. Druge probleme pa skušajo reševati prek pristojnih organov, zlasti inšpekcije za delo, ki sicer ima določena pooblastila in možnosti, vendar tudi v takšnih primerih prihaja do mejnih situacij. Edino kar ostane posamezniku, je uporaba sodne poti, ki pa je vse prevečkrat povezana z dolgotrajnimi postopki na delovnih sodiščih. Na uradu ugotavljajo, da je za to kriv star zakon o delovnih razmerjih, ki je bil le delno dopolnjen. Takšna ureditev pravic delavcev in njihovega varstva ni ustrezna v razmerah, ki so bistveno drugačne kot v časih, ko je bil zakon spre-
jet. Zato je osnovna zahteva urada čimprejšnje sprejetje novega zakona o delovnih razmerjih, M bi bil tudi boljša osnova za druge ureditve in ukrepe na tem področju.
Se vedno je nerešeno vprašanje dodeljevanja državljanstev, pravzaprav dolgotrajnega čakanja nanj. Po približni oceni urada naj bi bilo takšnih primerov oziroma vlog približno deset tisoč. Toda v tem primeru ne gre le za vloge, ki so bile vložene in hkrati povezane z osamosvojitvijo Slovenije, gre tudi za tiste, ki so bile vložene pozneje. Po besedah Ivana Bizjaka je pri tem težko potegniti jasno ločnico.
Ena od osnovnih človekovih pravic je vsekakor tudi rešen bivanjski problem. Pred časom so v javnosti veliko prahu dvignile zloglasne deložacije, ki jih je na predlog urada za človekove pravice predsednik vlade tudi ustavil oziroma prestavil, da bi v vmesnem obdobju lahko vsak posamezen primer ter okoliščine preverih, pri utemeljenih primerih pa namesto deložacije poi-skali drugo rešitev. Čeprav so se na uradu zavedali, da bo njihovo angažiranje v tem primeru pri delu javnosti naletelo na neodobravanje, so vseeno prepričani, da so ravnah v skladu z osnovnimi človekovi-
mi pravicami in z utemeljenimi razlogi, saj država v konkretnem primem nastopa kot lastnica stanovanj in se vsekakor ne more sprenevedati, da ni hkrati tudi dolžna poskrbeti za socialno varnost tistih, ki bi jih vrgla na cesto.
Ko smo že pri stanovanjski problematiki, ne moremo mimo nezavidljivega položaja, v katerem so se znašli najemniki v nacionaliziranih ali dena-cionaliziranih stanovanjih. Zadnja odločba ustavnega sodišča namreč daje nekdanjim razlaščencem nepremičnin vso pravico, da najemniku odpovejo najemno pogodbo brez kriv-
dnega razloga, jim zaračunajo najemnino, ki trenutno velja na prostem trgu ali pa jim (ne) omogočijo odkupa nepremičnine po stanovanjskem zakonu, ki je veljal za vse imetnike stanovanjske pravice. Država se problemu za zdaj skuša izogniti, vendar bo morala tako ali drugače rešiti (ah pa tudi ne) usodo več tisoč državljanov. Zal odločbe ustavnega sodišča na uradu za varovanje človekovih pravic niso mogli komentirati, ker še niso bili seznanjeni z njeno vsebino?! Zato smo se lahko le obrobno dotaknili tega problema, in še to le s sta-lišCa razlaščencev, ki so se - spet zaradi dolgotrajnosti
postopkov vračanja nacionaliziranega premoženja -obrnili na urad za varovanje človekovih pravic. Naš sogovornik je na področju stanovanjske problematike poudaril še nerešen problem hišniških stanovanj. Na tem področju bo treba še veliko postoriti, predvsem bo treba zadeve reševati, kar pa bo možno le s spremembo stanovanjskega zakona oziroma njegovo dopolnitvijo.
Ali se z bivanjskimi problemi ukvarjajo tudi nedr-žavljani Slovenije (begunci...), sicer ne vemo. Po besedah Ivana Bizjaka pa »presenetljivo« niso prejeli takšnih pritožb. Več je nezadovoljnih slovenskih državljanov oziroma ljudi, kako drugače povezanih s Slovenijo, ki so računali, da si bodo uredili statusna in druga vprašanja, pa jim to ni uspelo. Na urad prihajajo pritožbe tudi od Slovencev, ki živijo ah delajo v tujini. Nekatere njihove težave so povezane z državljanstvom, večinoma pa z ugotavljanjem državljanstva pri vračanju nacionaliziranega premoženja, na koncu pa še z delom slovenskih državnih organov.
To je bilo le nekaj problemov, ki smo se jih s sogovornikom dotaknili, splošna ocena Ivana Bizjaka pa je, da do najhujših kršitev človekovih pravic, prihaja zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov. Prihaja do situacij, ko se oškodovanci zaradi počasnih sodnih mlinov za dosego pravice preprosto ne obračajo več na pristojna mesta, in če ni zagotovljeno, da bo v razumnem roku odločeno o sporu, nastopi enaka situacija, kot da te možnosti sploh ne bi bilo.
Tomaž Natlačen
Slovenski ombudsman (Foto: Uroš Potočnik)
KOMENTAR
Robert Mecilosek
In nato je prišel na vrsto Nato
Zakaj se je generalni sekretar Nata med obiskom v Sloveniji srečal tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo? To vprašanje je v širši javnosti v trenutku zasenčilo vse druge razsežnosti tega obiska, ki je bil za Solano le rutinski »obhod« držav, ki bi v bližnji prihodnosti lahko računale na sprejem v Severnoatlantsko zvezo, če pa je kdo menil, da bi ob tej priložnosti lahko prišlo do kakšnih drugačnih dejstev, je to zgolj odkrivanje tople vode. Zato je tudi neobičajno, da srečanje opozicijskega politika z obiskovalcem iz tujine lahko v javnosti sproži tolikšno radovednost, čeprav so takšna srečanja v demokratičnem svetu že dolgo povsem običajna in sodijo včasih tudi med pravila lepega obnašanja.
Pri popotovanju Solane po srednji in vzhodni Evropi pa bi si lahko zastavili nekaj drugih vprašanj, ki so zagotovo pomembnejša od tega srečanja. Podobno kot v primeru EU se ponavlja zgodba, ko se prepričujemo, da je Slovenija med vsemi kandidatkami najbolj primerna za vključevanje v Nato, pri tem pa pozabljamo, da smo se zapletli pri povsem preprostem in pravzaprav banalnem vprašanju tranzita enot Iforja, ki so bile pred meseci namenjene na 'Hrvaško in v Bosno. Ko bodo prišla na dnevni red občutljivejša vprašanja, ki jih nekateri imenujejo tudi odstopanje dela suverenosti, se nam kaj lahko ponovi evropska zgodba.
Ze omenjeni predsednik SDS je svoje srečanje sicer komentiral tudi kot razmišljanje o sistemu vrednot, kjer Slovenija menda še ni dovolj zrela, da bi lahko takoj računala na sprejem v Nato, »imamo pa odlično možnost, da to spremenimo, ko bomo jeseni šli na volitve,« še dodaja Janez Janša. Ta teza seveda spet sodi med tiste, ko se človek vpraša, s kakšno pravico posamezen politik »sodi« državljanom, pri tem pa povsem pozablja, da je nekatere, danes domnevno neprimerne vrednote, dolgo vneto zagovarjal tudi sam.
In če smo še bolj konkretni, poskusimo takšne trditve umestiti v kontekst razpmve o širitvi Nata. Za Slovenijo sploh ni gotovo, da bo sprejeta v prvem valu širitve; bližje temu so nekatere države, kjer so danes na oblasti nekdanji komunisti, in v Bruslju ni nihče posebno zaskrbljen zaradi vrednot, ki jih ti ljudje zagovarjajo, bolj kot to jih skrbi, kaj bodo o takšni širitvi povedali v Moskvi. Ko pa že gre za vrednote, je najboljši primer spreminjanja vsega okoli nas prav generalni sekretar Nata Solana: pred leti je bil eden najbolj gorečih nasprotnikov Severnoatlantske zveze, vendar to ni bilo posebno moteče, ko so ga postavili na ta položaj. Morda bo tudi predsednik SDS na koncu doumel, da sistem vrednot, ki ga večinsko zagovarjajo državljani Slovenije, ni tisto, kar bi lahko ogrozilo to organizacijo?
Vpliv urbanega okolja na zdravje
MARIBOR (STA) - Prvi majski dan so na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru pripravili mednarodno konferenco Svetovne zdravstvene organizacije, posvečeno medmestnemu sodelovanju Mreže zdravih mest.
Osrednja tema je bil vpliv urbanega trajnostnega razvoja okolja na zdravje in programe Svetovne zdravstvene organizacije v izbranih mestih, ki sodelujejo v Mreži zdravih mest. Po kongresu v Aalborgu na Danskem pred dvema letoma se je zamisel o zdravih mestih uveljavila tudi v Evropi. V zdravih mestih so posebno pozorni na to, kako okolje, torej urbanizacija mesta, arhitektura, kultura bivanja in drugi ekološko-urbani dejavniki vplivajo na način in kakovost življenja. Septembra letos bo v Maribora potekalo srečanje MCAP (Medmestno sodelovanje projektov zdravih mest), na katerem bodo obravnavah prometne poškodbe, poškodbe pri športu in poškodbe v domačem okolju.
Rupel na Slovaškem
LJUBLJANA (STA) -Ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel danes in jutri sodeluje na peti konferenci ELDR za srednjo in vzhodno Evropo v Bratislavi. ELDR vključuje liberalne, demokratske in reformistične stranke članic Evropske unije, sodeluje pa tudi v evropskem parlamentu. Govorili bodo o vključevanju držav srednje in vzhodne Evrope v EU, vključevanju v evropske varnostne sisteme, predstavili pa bodo tudi slovaško »tranzicijo«.
Začasna zatočišča
LJUBLJANA (STA) - Slovenska vlada je na zadnji seji sprejela več stališč v zvezi z vračanjem oseb z začasnim zatočiščem v domovino. Poudarila je, da bo RS v dogovoru z Bosno in Hercegovino in upoštevaje razmere v BiH 1. julija letos začela postopno odpravljati začasno zatočišče in osebe, ki jim ga nudi, vračati v domovino.
Proces naj bi bil zaiključen predvidoma do 31. decembra leta 1997, je sporočil Urad RS za priseljevanje in begunce. Vsi, ki bodo zaradi priprav na trajno vrnitev za največ dva meseca odpotovali v BiH, se lahko vrnejo v Slovenijo do dne, ko jim RS še zagotavlja začasno zatočišče. Vrnitev oseb z začasnim zatočiščem v Slovenijo bo možna na temelju dokumentov, ki jih bo izdal Urad RS za priseljevanje in begunce, vsem pa bo v procesu vračanja omogočena le enkrat. Vsem osebam z začasnim zatočiščem, ki bodo želele svojo volilno pravico na volitvah v nove organe oblasti Republike BiH uresničiti v BiH, bo po vohtvah omogočena vrnitev v Slovenijo do dneva, ko
jim Slovenija še zagotavlja začasno zatočišče. Tudi v tem primera bo vrnitev možna na temelju dokumentov, ki jih bo izdal Urad RS za priseljevanje in begunce. Slovenija bo skupaj z Visokim komisariatom ZN za begunce ter domačimi in tujimi človekoljubnimi organizacijami organizirala prevoz oseb z začasnim zatočiščem in prevoz njihove lastnine v njihovo domovino ali pa jim zagotovila pomoč v protivrednosti prevoznih stroškov.
Začasno zatočišče pred 31: decembrom 1997 ne bo odpravljeno za ranjene, nepokretne, dializne in druge težke bolnike, otroke brez spremstva; osebe, ki so 1. januarja letos dopolnile 65 let in v BiH nimajo več svojih družin, v Sloveniji pa imajo ožje sorodnike s pravico do stalnega bivanja; študente višjih in visokih šol, ki so že začeh šolanje in redno izpolnjujejo šolske obveznosti ter za narodnostno mešane družine, če naj bi se vrnile na območje (entiteto) BiH, ki ni pod nadzorom narod(ov), katere-ga(ih) pripadniki so družinski člani.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - V sredo, 8. maja, ob 20.30 premiera komedije: Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jasa Jamnik.
Gledališče Verdi - Dvorana Trincovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 3. maja, ob 20. uri (red C) - P.I. Čajkovski »Evgenij Onegin«. Rezija I. Stefanutti. Dirigent Niksa Bare-za.
Naslednje predstave: jutri, 4.5., ob 20. uri (red L); nedelja, 5.5., ob 16. uri (red G); torek, 7.5., ob 20. uri (red F); sreda, 8.5., ob 20. uri (red H).
Gledališče Rossetti
Danes, 3. maja, ob 16. uri (red sreda popoldan) in ob 20.30 (red petek): Stalno gledališča F-JK »II maresciallo Butter-ny« Roberta Cavosija. Režija Antonio Calenda, nastopa Virginio Gazzolo.
Predstava v abonmaju: odrezek 9 rumen. V teku je tudi predprodaja vstopnic za redstavi »Shakesperiana« Giorgia Al-ertazzija (od 7. do 12.5.), P.P. Pasolini »I Turcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063).
Gledališče dei Fabbri
Danes, 3. maja, ob 21. uri (red prost): Stalno gledališče FJK - Luca ArcMbugi »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel.
Gledališče Cristallo TSFestival
Danes, 3. maja, ob 21. uri: Zadruga Gli Ipocriti »Ferdinande«. Tekst in režija Annibale Ruccello, nastopa Isa Danieli. TSFestival: predstava F3.
Železničarski muzej (Čampo Marzio)
TS Festival: Danes, 3. maja, ob 21. uri: Teatra Studio Giallo »Merima« z Barbaro Della Polla. TSFestival: odrezek F5.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 3. maja, ob 19.30 - Turrinijeva ljudska igra »Sausch-lachten«. Ponovitev jutri, 4.5., ob 19.30. Jutri, 4.5., ob 11. uri otvoritev 4. Srečanja avstrijskih gledališč - slavnostni govornik Peter Turrini.
Javni studio ORF - Glasbena Sola: v sredo, 8.5., ob 18. uri 14. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov. Sodelujejo ucenci iz Koroške, Slovenije in Italije.
ROŽEK
Kulturna dvorana na Muti - KD Peter
Markovič: danes, 3.5., ob 20. uri koncert kvarteta bratov Smrtnik in kvarteta Rož.
DJEKŠE
Ljudska Sola - PD Lipa: v nedeljo, 5.5., ob 10.30 vigredni koncert. Sodelujejo vokalna skupina Resonet iz Trsta, vokalna skupina Lipa iz Velikovca in tamburaši iz Šentjanža.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: v petek, 10.5., ob 20. uri predstavitev projekta »Deželna razstava 1997 v Borovljah«. Predava mag. Pucker od Urada koroške deželne vlade.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela
»Kdo so drugi«
Jutri, 4. maja, ob 21. uri film Vervanta Gianikiana in Angele Ricci Lucchi »Ujet-
niki vojney ob spremljavi Giovanne Marini.
V soboto, 5. maja, ob 21. uri film Vervan-ta Gianikiana in Angele Ricci Lucchi »Od Tečaja na Ekvator: ljudje, leta, življenje«.
GLASBA
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
Peter
Handke
URA,
KO
NISMO
NIČESAR
VEDELI
DRUG
O
DRUGEM
Danes, 3. maja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN.
A. P. Cehov: TRI SESTRE Jutri, 4. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama D. Mamet: OLEANNA Torek, 7. maja, ob 20. uri, za;IZVEN in KONTO.
ZADNJIC V SEZONI!
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV 9. maja, ob 20. uri. PRE1V1IERA.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852
Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 3. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 4. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Ponedeljek, 6. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Torek, 7. maja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Sreda, 8. maja, ob 21.30 uri, za IZVEN in KONTO.
Petek, 10. maja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
I Cankar
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA
Sobota, 11. maja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12
H. Achternbusch: SUSN Torek, 7. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Sreda, 8. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder
Jutri, 4. maja, ob 11. in 17. uri:
S. Makarovič: SAPRAMIŠKA
Nedelja, 5. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA. PREMIERA. Predstava je v okviru 50. obletnice. AGRFT.
E.	Umek: CAPEK IN KLARA Četrtek, 9. maja, ob 17. uri.
Sobota, 11. maja, ob 11. in 17. uri.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
F.	SehoviC: KURBE Petek, 10. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Izoli.
Sobota, 11. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Ajdovščini.
SNG MARIBOR Slovenska 27
tel: 062/221-206 Opera in balet
G.	Donizetti:
LUCIA Dl LAMMERMOOR Nedelja, 5. maja, ob 18. uri. za abonente in IZVEN.
Nedelja, 12. maja, ob 18. uri, za abonente in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški tra 2 tel.: 062/26-748 Nedelja, 5. maja, ob 11. uri:
Pavel Polak: KO PRIDE ZVEZDA. Petek, 10. maja, ob 19.30, v Minoritski cerkvi v Mariboru: Lutkovna skupina MI SMO MI iz Celovca: T. Dorst: EVGEN, za otroke od sedmega leta naprej. Poletni lutkovni pristan.
Sobota, 11. maja, ob 10. uri:
Bina Stampe-Zmavc:
URE KRALJA MINA, za otroke od petega leta naprej. Poletni lutkovni pristan.
Nedelja, 12. maja, ob 15. uri: TEATRO MUF, MEXICO CITY: LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED, za otroke od tretjega leta naprej. OTVORITEV 7. MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA POLETNI LUTKOVNI PRISTAN ‘96 PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Marv Chase: HARVEV Petek, 10. maja, ob 14.30.
Gostovanje v Kopru.
Sobota, 11. maja, ob 20.30, za abonma SOBOTA A in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
tel.: 064/222-681. 222-701
G. Lešnjak - B. Kobal:
DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA 7., 8. in 9. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 10. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494 V. Reich:
GOVOR MALEMU ČLOVEKU
Torek, 7. maja, ob 20. uri.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Petronio 4. Trst tel: 040/632-664
Sreda, 8. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: Maurizio Costanzo:
IZPRAZNJENO VRNI
TRST
Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek
V	ponedeljek, 6. maja, ob 20.45 bo nastopil trio, ki ga sestavljajo Dado Moroni, Rosario Bonaccorso in Mark Taylor.
Rossetti
V	torek, 21. maja, ob 21. uri celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja
vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
BOUUNEC
Pivnica IH. Generazione
Danes, 3. maja, ob 21. uri koncert s skupino Vatavuhu; v petek, 10. maja bo nastopil ansambel Siberia; v petek, 17. maja pa ansambel Back door Blues.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu
Do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella
Na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Ma-labottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti
bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure.
Galerija Rettori Tribbio 2
Do 10.5. razstavlja Giuseppe Senigaglia.
Galerija Cartesius
Se danes, 3.5. si lahko ogledate globokiti-ske Avgusta Černigoja. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13.
Galerija ISIS UL Corti 3/A
Na ogled je razstava Aleksandra Starca.
Gostilna Stalletta UL Giuliani 36
Do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark.
Galerija Lipanjepuntin (UL Diaz 4)
Na ogled je razstava Josepha Stabilita.
BOUUNEC
V	Pivnici III. generazione razstavlja do 4.5. Giusy Grisafy.
GORICA
Kulturni dom
Do 5. maja bo v galeriji Kulturnega doma razstavljala ruska slikarka Olga Samarina. Urnik: vsak delavnik od 9.00 do 13.00.
Katoliška knjigarna
Na ogled je razstava slikarke Patrizie De-vide.
ŠTANJEL
V	razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida TerCona.
ŠPETER
Beneška galerija
Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Urnik: vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah.
KOROŠKA
CELOVEC
Evropska hiša
Generalni konzulat R Slovenije,
SPZ, KKZ
Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaščem Baranske megle do večne skrivnosti«.
Deželna Galerija
Do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Freund
Na ogled je razstava Herberta Schiigerla.
BEUAK
Galerija Freihausgasse
Razstavlja Bruno Gironcoli.
Galerija Holzer
Razstavlja Osvvald Oberhuber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
Na ogled je razstava slik Gustava Ker-scheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
CANKARJEV DOM
Film
Danes, 3. maja, ob 19.30:
Slovenska premiera filma
UNDERGROUND
(PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Na sporedu Se: jutri,
4. maja, v torek, 7. in sredo 8., ter od petka, 10. do petka, 17. maja.
Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KLUB MKNŽ
Bazoviška 26. Ilirska Bistrica
Danes, 3. maja, ob 20. uri:
SRBSKI ROKENROL UDAREC. Nastopajo: Goblini (Sabac,), Love Hunters (Novi Sad) foto, Svarog (Beograd), Nista ali logopedi (Sabac).
KLUB K4 Kersnikova 4.
Liubliana
Torek, 7. maja, ob 22.15:
MILADOJKA VOUNEED.
GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1. Liubliana
Nedelja, 12. maja: Slovenski baročni trio: Irena Baar, Tomaž Lorene, Maks Strmicnik.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Ponedeljek, 6. maja, ob 19.30:
SREBRNI ABONMA: MEDNARODNI MOJSTR-
SKI CIKLUS: James-Galway, flavta; Phillip-Moll, klavir. Program:
L. van Beethoven,
F. Schubert, C. Czerny,
A. F. Doppler.
CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Sejmišče 4. Kranj
Petek, 10. maja, ob 20. uri
v avli Zavarovalnice Triglav Kranj: LETNI KONCERT: MOŠKI PEVSKI-ZBOR KRANJ. Zborovodja Milan Bajzel. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KOPER Verdijeva 3
Petek, 10. maja, ob 20.30, večerni koncert:
BACALA BLUES BAND.
RAZSTAVE
WBm
SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC
Danes, 3. maja, ob 19. uri: odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja Franca Košca Karasa.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 5. maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka
in Vena Pilona.
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana
Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Ana Matijevič Skice gledaliških kostumov.
Razstava bo na ogled do 6. maja.
VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana
V	galeriji je do 7. maja na ogled razstava akademskega slikarja Viktorja Snoja.
DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7.
Novo Mesto
Drago TrSar Bronaste in keramične skulpture. Razstava bo na ogled do 19. maja.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5
Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 9. maja.
GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana
Rajko Bizjak Fotografije Razstava do na ogled do 21. maja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana
SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev)
Razstava bo na ogled do 5. maja.
GALERIJA ARS Čevljarska 2. Ljubljana Samo Siles: Slike Razstava bo na ogled do 9. maja.
NOVICE
Capello se je tudi uradno poslovil od Milana
MILAN - Fabio Capello bo v naslednji sezoni trener slavnega Reala. Vest je že stara, toda do uradne ločitve je prišlo 1. maja po pogovoru med Capellom in Silviom Berlusconijem. Capello je v petih letih z Milanom osvojil Štiri državne naslove, pri madridskem klubu pa upajo, da si bo Real z njim povrnil nekdanji sijaj.
Tudi Benetton v polfinalu Poraz Brescialata v A2
TREVISO - Košarkarji Benettona so v odločilni tretji tekmi premagali Nuovo Tirreno iz Rima s 87:77 (47:44) in se uvrstili v polfinale končnice za naslov, kjer se bodo v nedeljo pomerili z bolonjskim Teamsy-stemom. Za zmago Benettona sta najbolj zaslužna Ric-cardo Pittis (25 točk) in Željko Rebrača (20).
V polfinalu play offa v A2 Ugi pa je Brescialat na gostovanju v Cantuju izgubil s tamkajšnjim Pobijem z 80:95 (31:46). Pri Goričanih je bil najuspešnejši Davis s 24 točkami, pri Poltiju pa jih je Bailey dosegel 29. OSTALI IZIDI: Juve Caserta - Koncret Rimini 68:93 (39:44), Reggiana - Jcoplastic Neapelj 95:92 (45:46), Reyer be-netke - Panapesca Montecatini 90:70 (54:35).
Povratna srečanja bodo na sporedu v nedeljo, tretje tekme pa v Četrtek 9. maja. Morebitne pete tekme bodo 12. in 16. maja.
HIT Gorica in SCT Olimpija igrala neodločeno
NOVA GORICA - Sest kol pred koncem slovenskega nogometnega prvenstva ima Hit Gorica Se vedno pet točk naskoka pred branilcem naslova SCT Olimpijo. V sredo sta se vodilni enajsterici pomerib med seboj, po razburljivem in lepem srečanju pa sta se ekipi razšli brez zmagovalca.
Izidi 30. kola 1. SNL: HT Gorica - SCT Olimpija 2:2 (1:1); Izola - Rudar Velenje 0:2 (0:1); Beltinci - Primorje 0:2 (0:1); Maribor Branik - Mura 1:1 (0:1); Mag Korotan - Biostart Publikum 0:1 (0:1).
Vrstni red: HiT Gorica 57; SCT Olimpija 52; Mura 48; Rudar Velenje 43; Primorje 42; Maribor Branik in Beltinci 40; Biostart 38; Mag Korotan 37; Izola 8.
H NOGOMET / FINALE POKALA}-.
Minimalna
zmaga
Fiorentine
Prvo tekmo odločil lep zadetek Batistute
Fiorentina - Atalanta 1:0 (0:0)
Strelec: Batistuta v 51. minuti
FIORENTINA: Toldo, Camasciali, Sotil (od 86. min. Bigica), Piacentini, Amomso, Padalino, Schwarz, Orlando (od 46. min. Banchelli), Batistuta, Rui Costa, Robbiati.
ATALANTA: Ferron, Herrera, Bo-nacina, Fortunato, Gallo (od 78. min. Sgrb), Montero, Morfeo, Paganin, Pa-vone (od 78. min. Salvatori), Tova-lieri (od 83. min.Pisani), Valentini.
Sodnik: Boggi (Salerno)
FIRENCE - V prvi finalni tekmi za italijanski nogometni pokal je Fiorentina v Firencah zasluženo premagala Atalanto, toda za zmago se je morala zelo potruditi. Samo gol prednosti ji tudi ne zagotavlja mirnega potovanja v Bergamo, kjer bo 16. maja povratno srečanje. Odločitev je padla v 51. minuti, ko je Batistuta moCno streljal z roba kazenskega prostora in presenetil Ferrona, ki je bil brez moči. Svoje priložnosti je imela tudi Atalanta, vendar pa jih ni izkoristila.
NOGOMET / PRVA FINALNA TEKMA POKALA UEFA
Bayem si je priigral solidno prednost
Zadetka za Bavarce sta proti Bordeauxu dosegla Helmer in Scholl - Povratna tekma bo 15. maja
Bayem Miinchen - Bordeamc 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 - Helmer (34), 2:0 - Scholl (60).
BAYERN: Kahn, Matthaus (Frey), Kreuzer, Helmer, Ha-mann, Babbel, Scholl, Sforza, Ziege, KUnsmann, Papin (VVitec-zek).
BORDEALDC: Huard, Grenet, Friis-Hansen, Dogon, Lizarazu, Croci, Lucas, VVitschge, Dutuel, Tholot (Anselin), Bancarel.
Sodnik Muhmenthaler (Svi); 63 tisoč gledalcev.
MUNCHEN - Nogometaši Bayema so na prvi finalni tekmi pokala UEFA zasluženo premagali Girondins Bordeamc z 2:0 (1:0) in postavili temelje za svojo prvo lovoriko v tem tekmovanju. Bavarci so si z goloma Helmerja v 34. minuti in Scholla v 60. minuti priigrali lepo prednost pred povratno tekmo 15. maja v Bor-deauxu. Franz"Beckenbauer se je ob svoji prvi tekmi v vlogi predsednika kluba in začasnega trenerja lahko veselil, čeprav njego-
va enajsterica še ni pokazala vsega, kar zna.
Med 63 tisoč gledalci na razprodanem olimpijskem stadionu je bilo veliko znanih osebnosti: od francoskega predsednika vlade Alaina Juppeja, ki je tudi župan Bordeauxa, in teniškega zvezdnika Borisa Beckerja do bodočega trenerja Bayema Gio-vannija Trapattonija.
Igra ni bila preveč privlačna. Bordeamc, ki je nastopil brez ka-zovanih Zidanea in Dugarryja ter poškodovanega branilca Toyesa, se je na začetku povlekel v obrambo. Gostitelji so potrebovali veliko Časa, da so našli pravo taktiko za taksno igro Francozov. V 26. minuti je Babbel z nevarnim strelom preizkusil vratarja Huarda. Sedem minut pozneje se je priložnost ponudila Francozom. Tholot je ukradel žogo zadnjemu možu Bayernove obrambe Sforzi, vendar je domače rešil izvrstni vratar Kahn. Malo pozneje so Bavarci po kombinaciji dveh obrambnih
igralcev prišli do vodilnega zadetka. Libero Matthaus je žogo iz kota podal na prvo vratnico, kjer jo je z glavo prestregel branilec Helmer in jo poslal v mrežo. Po golu je imel Bordeamc tik pred odmorom dve veliki priložnosti za izenačenje. Kahn je odlično reagrial na strel Bancarela, nato pa je Sforza po akciji VVitschgeja in Tholota z glavo odbil žogo z golove Črte. Tudi v drugem delu je Kahn po strelu Lizarazu j a v 54. minuti znova preprečil izenačenje. Končno je Scholl domačim prinesel olajšanje v 60. minuti, ko je po samostojni akciji silovito zatresel mrežo Bor-deamca. Nato je bila tekma nekoliko živahnejša. Scholl je imel Se dve priložnosti, Kahn pa je bil spet uspešnejši od Bancarela in Tholota. Pri domačih sta Klin-smann, ki ni blestel, in VViteczek v 86. minuti zapravila priložnosti za 3:0. Najboljši na tekmi so bili Kahn, Helmer in Scholl pri domačih ter Lizarazu in VVitschge pri gostih. (J. M.)
p NOGOMET / 3. AMATERSKA LIGA n
V ORGANIZACIJI KD ŠILEČ IN PARTIZANA IZ RENČ
Chicago, Oriando in N. York že v četrtfinalu končnice
CHICAGO - Chicago, Orlando in New York so se brez poraza uvrstile v četrtfinale NBA prvenstva, po napovedih pa je mnogo bolj izenačeno na Zahodu, kjer je Blazersem uspelo celo izenačiti stanje na 2:2 (Sabonis nadaljuje z vrhunsko igro - v končnici ima poprečje 26 točk na tekmo).
IZIDI - VZHOD: Miami (8) - Chicago (1) 91:112 (0:3 -kval. Chicago) M: Jordan 26, Pippen 22 točk, 18 skokov C: Mouming 30, DaniloviC 16; New York (5) -Cleveland (4) 81:76 (3:0 - kval. New York); Atlanta (6) -Indiana (3) 90:83 (2:1); Detroit (7) - Orlando (2) 98:101 (0:3 - kval. Orlando)
ZAHOD: Sacramento (8) - Seattle (1) 89:96 (1:2); Houston (5) - Lakers (4) 104:98 (2:1); Portland (6) - Utah (3) 98:90 (2:2); Phoenbc (7) - San Antonio(2) 94:93 (1:2)
(VJ)
Kazahstanec Teterjuk dobil kolesarski »giro« po Furlaniji
BRUGNERA - Kazahstanec Andrej Teterjuk je dobil 23. »giro« po Furlaniji. 207 km dolgo progo je prekolesaril v 5 urah 4 minutah in 58 sekundah. Z zaostankom 18 sekund je bil drugi njegov rojak Aleksander Cefer, tretji (zaostanek 26 sekund) pa je bil Italijan Marco Zen.
Mladost in Strassoldo zaradi dežja nista igrala
Za nogometaše dober-dobske Mladosti prvenstvenih muk v 3. amaterski ligi Se ni konec. V sredo bi morah odigrati odločilno srečanje v boju za drugo mesto s Strassoldom, toda pravi naliv je onemogočil tekmo. Dež je povsem onesposobil igrišče, tako da sodniku ni preostalo drugega, kot da srečanje odloži zaradi neuporabnosti igrišča. Razočaranje na tribunah je bilo precejšnje, saj je prišlo bodrit domače nogometaše približno petsto ljubiteljev nogometa.
Mladost bo tako to tekmo odigrala v nedeljo. V
poštev pride samo zmaga, saj bo v nasprotnem primem konec sanj o napredovanju v 2. amatersko ligo. Tekmec Mladosti za 2. mesto Sagrado je namreč v sredo zanesljivo odpravil Pieris z 2:0 in ima zdaj tri točke več od Doberdobcev.
Ge bo Mladost uspela premagati Strassoldo, bo nato na nevtralnem igrišču odigrala še tekmo s Sagradom, zmagovalec pa bo osvojil drugo mesto. M vodi v igranje dodatnih tekem za prestop v 2. amatersko ligo, v katero se je iz te skupine že uvrstil Tone.
LOKOSTRELSTVO
Tekmovalci Zarje uspešni v Ankaranu
V	Anakranu je bila pred kratkim mednarodna tekma v lokostrelstvu za Pokal Alpe-Adria, na katerem je nastopilo kar 140 tekmovalcev in tekmovalk. Zarjini predstavniki so se odlično odrezali, saj je med elani Moreno Granzotto osvojil 7. mesto, Katja Ražem je zmagala med mladinkami in prvo mesto je med veterani osvojil tudi Stojan Ražem. Naj omenimo, da je Granzotto izboljšal osebni rekord in da so bili pred njim le tekmovalci, ki bodo nastopaili celo na svetovnem prvenstvu. Osebni rekord je postavil tudi Bogdan Stopar, ki je bil 11.
REZULTATI
Člani: 1. Silvio Monti 639 (317+322); 2. Marino Bergna (oba Ai-rone Bg) 633 (311+322); 3. Marjan Podržaj (Sencm) 631 (313+318); 7. Moreno Granzotto 612 (310+302); 11. Bogdan Stopar (oba Zarja) 599 (295+304).
01ympic veterani: 1. Stojan Ražem (Zarja) 538 (363+275).
Mladinke: Katja Ražem (Zarja) 513 (255+258).
V	nedeljo Čaka Zarjine lokostrelce meddeželno tekmovanju v Palmanovi.
PLAVANJE / TEKMOVANJA SE VRSTIJO
Mladi borovci dosegli nekaj lepih uvrstitev
Uveljavili so se v precej hudi konkurenci
Borovi plavalci in plavalke tekmujejo s pospešenim tempom. Zadnje dni so se udeležili kar treh tekmovanj.
V	tržaškem bazenu Bianchi je bilo prvo izločilno tekmovanje začetnikov A (1. preizkušnja), kjer je nastopilo 5 borovcev. Od naših se je na 200 m prosto najbolje odrezal Danijel Pettirosso (letnik 1984) s Časom 2:50, 5, saj je izboljšal osebni rekord kar za 18 sekund, Oskar Perosa (83) je svoj rekord izboljšal za 2 sekundi (2:53, 2), Marco Coletta (84) pa je svojega izenačil (3:10, 7). Alen Scroccaro (84) je razdaljo preplaval v 4:16, 9.
Med deklicami je bila odlična Alejandra Glavina (84), ki je izboljšala svoj osebni rekord za 18 sekund (2:52, 5) in tudi na 200 m hrbtno se je krepko izboljšala (3:05, 2).
V	San Vitu so na prvi preizkušnji izločilnega tekmovanja za začetnike B tekmovali trije borovci, od katerih se je najbolje odrezal Martin Lisjak na 200 m hrbtno in 50 m delfin. Tekmovala sta Se Ivan Longella in Alan
Mahne Kalin.
V Cordenonsu pa je bila 2. preizkušnja deželnega prvenstva za najmlajse v dveh disciplinah: prsno in prosto. Nastopilo je 8 borovcev, ki so dosegli nekaj odličnih rezultatov, in to v zelo ostri in številni konkurenci. Naj omenimo le 1. mesto Davida Lisjaka in 2. mesto Jana Sossija.
REZULTATI
Dečki, 50 m prsno (66 uvrščenih): 2. Jan Sossi (letnik 1987) 48, 3.
Deklice, 50 m prsno (35 uvrščenih): 7. Roberta Chirani (87) 59, 9; 30. Ivana Zidarič (87) 1:13, 0.
DeCki, 25 m prsno (14 uvrščenih): 1. David Lisjak (89) 27, 1; 9. Matija Timeus (89) 36, 0; 10. Ervin TauCer (89) 38,1; 12. Luka Zidarič (90) 39, 6; 13. Vanja Kalc (89) 42, 4.
Dečki, 50 m prosto (81 uvrščenih): 5. Jan Sossi 40, 0.
Deklice, 50 m prosto (49 uvrSCenih9: 6. Roberta Chirani 46, 9; 44. Ivan Zidarič (87) 1:08,1.
Dečki, 25 m prosto (uvrščenih 20): 6. David Lisjak 26, 8; 17. Luka Zidarič 35,1.
Uspel spust s kajaki in kanuji po Vipavi
Skupina članov Kajakaškega društva Šileč
Reke živijo, Ce so v njih ribe in če na bregovih uspeva bujno rastlinje. Osmislijo pa jih ljudje.
Goriško Kajaško društvo Silec je na Vipavi v tem desetletju priredilo kar nekaj vadbenih popoldnevov in spustov rekreacijskega in tekmovalnega značaja na razdaljah le nekaj kilometrov ali na maratonskih progah kot pred tremi leti, ko je osemnajst elanov preveslalo Vipavo od izvira do izliva.
V zadnjih dveh tednih sta bili na Vipavi dve prireditvi. Pred dvema nedeljama slalomsko tekmovanje v Dolj-nih Gabrjah in zadnjo nedeljo rekreacijski spust iz Rene do Sovodenj. Prvič je ta spust potekal lani v sodelovanju s športnim društvom Partizan iz Rene, ki je pristopilo k organizaciji tudi letos.
Lansko Število udeležencev se je povečalo od 63 na 82. Velika večina je bila na kajakih, kanujih z dvema veslačema je bilo šest. Po pozdravu predstavnikov krajevnega društva in ZSSDI ter po strelu s »topovsko salvo« je živopisna gmota plovil zdrsela po gladini Vipave in zaveslala po vijugasti strugi proti Biljam, kjer so domačini pripravili okrepčevalnico s Čajem, pri-
grizkom in doma peCenim kruhom, kar je nudilo novogoriško podjetje Presta. Tik pred tem pa so morali udeleženci preskočiti jez podobno kot na začetku v RenCah. Do cilja so bili Se trije podobni umetni ali naravni tobogani.
Kako to gre, lahko pričara le posnetek ekipe koprske televizije, ki je dogajanje spremljala od vpisovanja do nagrajevanja. Na cilju pod avtocestnim mostom Cez SoCo v Sovodnjah se ji je pridružila tudi tržaška slovenska televizijska postaja.
Najštevilcenjše skupine Šilca, Partizana Renče, Soških elektrarn, TOP-a in iz Štanjela so prejele pokale sovodenj-ske občine, sovodenjske banke, ZSSDI, Standreške mesarije Faganel in novogoriške restavracije Spon. Pokale sta izročila sovodenjski župan Igor Petejan in presednik PO ZSSDI za Goriško Marko Lutman. Za udeležence so prireditelji izžrebali tudi sedemnajst nagrad: od športnih torb, velike marele in salam do majic in kuponov za spust z raftingom v Bovcu oziroma za skok na elastiki s solkanskega mostu v globino.
Po triurnem veslanju in testeninah na cilju so vsi dejali: »Drugič še!«
A.R.
ŠPORT
Petek, 3. maja 1996
ODBOJKA / DEŽELNI FINALE ZA DEČKE IN DEKLICE
Espegovci drugi, borovke četrte
Naslov pri dečkih zasluženo osvojila Nuova Pallavolo TS, pri deklicah pa Juvenilia
DEČKI
Z zmago dečkov ekipe Nuova Palla-volo Trieste se je v Pordenonu končal letošnji odbojkarski deželni finale v kategoriji do 16 let Zmaga Tržačanov je zaslužena, saj so brez izgubljenega seta zanesljivo premagali vse svoje nasprotnike, na zelo dobro drugo mesto pa so se uvrstili dečki Espega pred Volley Bal-lOM Udine in Pordenonom, M je bil bistveno slabši od ostalih ekip.
Espegovci so po nedeljskem porazu z NPT v sredo odigrali še srečanji s Pordenonom in Videmčani. Prva tekma je bila gola formalnost, saj nasprotniki niso niti za trenutek ogrozili zmage Goričanov, ki so zaigrali zelo zanesljivo in brez težav zmagali.
Potem ko so v naslednji tekmi Tržačani premagali VBU in je bil deželni naslov oddan, je bil zanimiv samo še boj za drugo mesto. Pretendenta sta bila Espe-go in VBU, ki sta poskrbela za res lepo odbojkarsko predstavo, v kateri ni manjkalo atraktivnih potez. Med obema društvoma vlada zdrava konkurenčnost, espegovci pa bi si srečanje lahko zagotovili že po štirih nizih, če ne bi po nerodnosti izgubili tretjega. V četrtem setu smo bdi priča pravemu monologu Goričanov, ki so z zanesljivo igro osvojili tudi odločilni peti niz, v katerem so bdi stalno v vodstvu in samo na koncu, ko so že voddi s 13:6, so Videmčanom do-"voldi, da nekoliko ublažijo poraz.
IZIDI DRUGEGA TEKMOVALNEGA DNE: Espego - Pordenone 3:0 (15:8, 15:8, 15:2), VBU - Nuova Palavolo TS 0:3 (10:15, 8:15, 5:15, Espego - VBU 3:2 (5:15, 15:9, 13:15, 15:1, 15:11), Nuova Pallavolo TS - Pordenone 3:0 (15:2,15:3, 15:11).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Nuova Pallavolo TS 6, 2. Espego 4, 3. VBU 2, 4. Pordenone 0.
ESPEGO: Cemic, Kovic, Moro, Fran-dolič, Sergo, Tonasso, Zorgnotti, Jelen, Figelj.
DEKLICE
Na deželnem finalu deklic v Tržiču je naslov zasluženo osvojda ekipa Juveni-lie iz Bagnaria Aise, presenetijiva druga je bila Fontanafredda, tretje so bile domačinke Mercato di Selz, Sele četrte pa borovke. Poleg ekipe iz Bagnaria Arse, se je v nadaljnjo fazo v Bergamu uvrsti
še drugouvrščena ekipa. Ce je bda odlična Juvenilia premočna za vse, pa je med ostalimi ekipami prevladovala velika izenačenost. O enakovrednosti teh še-sterk priča tudi podatek, da je bdo treba za določitev zmagovalca v vseh treh srečanjih med Borom, Mercatom di Selz in Fontanafreddo odigrati tie-break. Dva je osvojda Fontanafredda, enega Tržič, praznih rok pa so ostale borovke.
Borovke so tako zaključde turnir na zadnjem mestu, toda z malo manj napakami in z malo večjo srečo bi lahko tudi dosegle drugo mesto. Odločden pa je bd najbrž »samomorilski« poraz v prvem dnevu.
V sredo so borovke po izenačenem boju kloride Fontanafreddi, popoldne pa Se Juveniln, proti kateri so predvsem v zasčetku zaigrale zelo dobro.
Ob koncu so podeldi tudi priznanja najboljšim igralkam. Kot najboljša tolkačica je bda nagrajena borovka Ivana Flego. Za najboljšo igralko je bda. proglašena Cristina Tuan (Juvenilia), naj- . boljšo univerzalko Luisa Cadorin (Fontanafredda), za najboljšo podajačico pa Eriča Maroso (Mercato di Selz).
Bor Friulexport - Fontanafredda 2:3 (16:14,14:16,4:15,15:8,15:17)
Trajanje setov: 26, 30, 23, 17, 17 minut.
BOR: Miličevič (10 +12), Flego (17+11), Macho (8+11), Sadlowsld (1+2), Rogelja (4+0), Smotlak (2+0), Posar (1+2), Kraše vidi, Frandolic.
Servis (točke/napake): Bor 14/19, Fontanafredda 12/17; napake Bor 30, Fontanafredda 18.
Juvenilia - Bor Friulexport 3:0 (15:10, 15:3,15:6)
Trajanje setov: 21,15,20 minut.
BOR: Mdičevič (5+5), Flego (2+7), Macho (2+3), Sadlowski (0+1), Rogelja (1+0), Smotlak (0+0), Posar (0+0), Krase-vich (0+0), Frandolic (0+0).
Servis (točke/napake): Bor 5/11, Juvenilia 16/11; napake: Bor 18, Juvenilia 9.
OSTALA IZIDA DRUGEGA DNE: Mercato di Selz - Juvenilia 2:3 (15:13, 1:15, 7:15,15:9, 8:15), Fontanafredda - II Mercato di Selz 3:2 (15:8, 13:15, 15:5, 7:15,15:11)
' KONČNI VRSTNI RED: 1. Juvenilia 6, 2. Fontanafredda 4,3. Mercato di Selz 2, 4. Bor Friulexport 0.	(Dejan)
KOŠARKA / 27. KOLO V D LIGI - 28. KOLO V C2 LIGI
Tekma Cus - Cicibana odloča o napredovanju v C2 ligo
Na nocojšni tekmi (ob 21.15) tudi važna vloga navijačev V nedeljo mora Bor Radenska nujno premagati Manzano
DUGA
Nocoj je v telovadnici Monte Cengio ob 21.15 na sporedu najvažnejša letošnja tekma za Citibono, ki bo skušala odbiti napad vse bolj nevarnega Cusa. »Študenti«, ki so v zadnjih tednih premagali vse ostale tekmece v boju za napredovanje, so izkoristili spodrsljaj Cicibone proti Liberta-su in se približali na pičli dve točki. Helvetius, ki bo v naslednjih dveh kolih imel lahko nalogo, bi si z nocojšnjo zmago y bistvu zagotovil vozovnico za C2 ligo, v primem poraza pa bi se boj za prva mesta odločil v zadnjih treh tekmah.
V tabora Cicibone, ki je že od 1. kola dalje na prvem mestu, je vzdušje napeto, a dobro. Igralci se zavedajo, da je naloga težka, vendar pa še zdaleč ne neizvedljiva. Plavobeli so trenirali tudi za 1. maj in negativna točka je le gripa Petra Furlana. Cicibonaši, kisov prvem delu prvenstva strli odpor Cusa, bodo morah zaigrati z maksimalno močjo zlasti v napadu, saj Cus slovi po tem, da ima daleč najboljšo obrambo v ligi. Najavljena je številna prisotnost gledalcev, pomoč navijačev pa bi bila za Cicibono še kako dobrodošla, saj bi zmaga v bistvu že pomenila napredovanje v višjo ligo.
Dom in Kontovel bosta zaposlena v gosteh na neugodnih igriščih, obe naši peterki pa si nadejata, da ponovita razplet iz prvega dela prvenstva, ko sta zanesljivo premagala Largo Isonzo oziroma hiter 1904.
TAKO V 1. DELU PRVENSTVA
Cicibona - Cus 67:62
(34:30)
Cicibona: Possega 16, Tomšič 12, A.Zuppin 11 Cus: Bergamin 17, Ada-molli 13, Tiziani 8
Dom - L.Isonzo 108:98
(43:50)
Dom: Corsi 34, Di Cecco 24, Franco 15
L. Isonzo: De Corti 13, Colautti 13, Verzegnassi 13 Kontovel - Inter 1904 97:68 (53:35)
Kontovel: Turk 21, Ci-vardi 16, Gulič 14
Inter: lurkic 26, Sreber-nik 16, Martucci 8
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 27. KOLA: L.Na-zionale - Goriziana -16, Adi Ts - Libertas -8, Momo Gib - Adi Ronchi +4, Sena-tors - Santos -11, Scoghetto - Grado -7.
C2UGA
Z zmago v Vidmu so košarkarji Bora Radenske ohranili možnosti za obsta-
nek v C2 ligi, za to pa bo, ob upanju, da tekmeci ne bodo uspešni, v zadnjih treh kolih potrebnih prav toliko zmag zelenobelih. Se najtežje bo že v nedeljo, ko bo Radenska gostila tretjeu-vrščeni Manzano, ki se še poteguje za končno drago mesto (govori se o možnosti dodatnih tekem za prestop v Gl ligo).
Krečičeva ekipa, ki je po dolgi črni seriji (1 zmaga v 11 tekmah) končno popravila učinek v igri in z večjo odločnostjo zmagala dvakrat zapored, nestrpno pričakuje obisk Manzana (v nedeljo ob 18.15) s prepričanjem, da tudi vi-sokouvrščenemu in kakovostnemu nasprotniku odvzame skalp. Barini, Grbec in ostali si letos še niso »privoščili« nobene ugledne žrtve in čas bi torej bil,
da svojim številnim in glasnim navijačem podarijo prestižno zmago. V Borovem tabora seveda upajo, da bo Vatovčev Pom zanesljivo odpravil Udinese, tudi miljski hiter, ki igra v zelo okrnjeni postavi, pa še ni povsem na varnem.
TAKO V 1, DELU PRVENSTVA
Manzano - Bor 89:81
(48:33)
Manzano: Groppo 29, Della Rovere 11, Mocchiut-ti 9.
Bor: M.Simonič 16, D.Barini 14, Grbec 13.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 28. KOLA: Virtus -Barcolana -4, Pagnacco -Gradišča -6, Spilimbergo -Staranzano +11, Pom -Udinese +16, Martignacco - Ardita +7, Intemmggia -Porcia +2, Sgt - Arte +10.(VJ)
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Crovvning Classic je letod nepremagljiv Velika negotovost v Montecatiniju
1.	dirka (Neapelj): Re-cord Ok (X) je nesporen favorit, opozarjamo pa še na Sec Mo (1) in Ringo Deia (2);
2.	dirka (Neapelj): Crovvning Classic (X) je letos nepremagljiv in zato logičen favorit. Štrene mu bosta skušala pomešati Trustworthy (2) in Toss out (1);
3.	dirka (Neapelj): Bull-ville Victory (1) je eden najresnejših favoritov. Paziti pa se bo moral Probin-ga (X) in Activityja (2);
4.	dirka (Montecatini): napoved je zelo težka. Po našem mnenju imajo več možnosti Rancing P2 (2), Nastro Ug (X) in Raggio Laser (1);
5.	dirka (Bologna): Ra-zar (X) bi si lahko to dirko zagotovil v Sprintu. Toda v boju za zmago bosta tokrat nedvomno tudi Nik Sa (1) in Nyerol (2);
6.	dirka (Milan): Bold Deputy (1) je trenutno v zelo dobri formi, na težkem terenu pa bi se znal uveljaviti El Giam (X). Oba pa ne smeta pozabiti na Hallalija (2).
Dirka tris
(Agnano, ob 18.30)
NASI FAVORITI: 10. Mille perche, 15. Reinold Sol, 3. Pico jet;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 17. Oro d’Assia, 4. Ogel, 9. Neutrolac.
1. — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	1
drugi	X2
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	X
drugi	12
6. — prvi	1
drugi	X2
__________ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM_______
Naraščajnice Vala Dom za set ob pokrajinski naslov
Prva je tako Farra, katero so valovke letos trikrat premagale - Konec prvenstva v 1. moški in ženski diviziji
NARASCAJNICE
Val Dom - Fana 2:1 (150,17:15,3:15)
VAL DOM: Ambrdsi, Brisco, Branca, Bressan, Bresdani, Cumin, Gej, Figelj, Sošol, Uršič, Vižintin, Marvin.
Naraščajnicam Vala Dom ni uspelo premagati Far-re s 3:0 in tako je pokrajinski naslov odšel v Faro. Toda naše igralke so bile temu uspehu zelo blizu Prvi set so celo osvojile na nič, nato pasov drugem po hudem boju slavile na razliko. Prav ta hud napor je naše igralke predvsem psihično izčrpal, tako da v zadnjem setu niso uspele obdržati potrebne zbranosti in gostje so ta set osvojile, s tem pa tudi pokrajinski naslov.
Trenerka valovk Suzy Čeme je bila z letošnjo sezono kljub vsemu zadovoljna: »Za nas prvo mesto ni bilo imperativ, čeprav seje v teku sezone pokazalo, da se lahko mimo potegujemo za sam vrh. Zal se nam je naslov izmuznil v zadnjem trenutku, osvojila pa ga je ekipa, ki smo jo v štirih tekmah trikrat premagali. Svojim igralkam nimam kaj očitati, saj so se vso sezono zelo dobro borile, igrale dobro in pokazale veliko prizadevnost«
OSTALI IZID: Grado - Staranzano 1:2.
KONČNI VRSTNI RED: Farra 15, Val Dom 14, Staranzano 6, Grado 1.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Val - Tomana 3:1 (14:16,15:11,15:12,15:11)
VAL: Uršič, Danielis, Humar, Čeme, Kovic, Devet-ta, Branca, Brisco, Ambrosi.
Valovke so z zmago proti zadnjeuvrščeni Tomani zaključile nastope v prvenstvu 1. ženske divizije. Zadnje srečanje je bilo dokaj izenačeno, Tomana pa je v začetku setov vedno vodila, na koncu pa so le
prevladale naše igralke. Val je nastopil brez Tomšičeve in Kocjančičeve, tako da je prvič podajala Sara Branca. Naša peterka je zasedla 6. mesto in izpolnila cilj - obstanek v ligi.
OSTALI IZIDI 18. kola: Azzurra - Intrepida 3:1, Cormons - Adi Ronchi 3:1, Mondo Computer - Pieris 3:0, Staranzano - Villesse 3:0.
KONČNI VRSTNI RED: Staranzano 32, Mondo Computer 30, Cormons 28, Azzurra 20, Adi Ronchi 18, Val 16, Pieris 14, Villesse 12, Intrepida 10, Tomana 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
01ympia - Tomana 2:3 (15:9,10:15, 4:15,15:4, 14:16)
OLVMPIA: A. in M. Vogrič, Lutman, Frandoli, makuc, Hlede, Mud, Špacapan, M. in P. Komjanc, Poletto, Cavdek
Odbojkarji 01ympie so sklenili letošnje prvenstvo 1. divizije s porazom proti Tomani. Srečanje je bilo zgolj prestižnega značaja, Oljmpia pa bi si z morebitno gladko zmago lahko zagotovila končno četrto mesto. To ji ni uspelo in tako je četrta ekipa iz Gradišča.
Samo srečanje je bilo precej izenačeno, Goričani pa so začeli zelo dobro in zanesljivo slaviti v prvem setu. Tudi do končnice drugega niza je Oljmpia igrala dobro, pri vodstvu z 10:8 pa so se začele vrstiti napake, tako da so gostje z delnim izidom 7:0 izenačiti stanje v nizih. Oljmpia se nikakor ni mogla zbrati in Tomana je zlahka osvojila še tretji niz. V četrtem je bila slika obratna in Oljmpii je uspelo izsiliti tie break, v katerem pa so gostje stalno vodili. Igrišče sta ekipi zamenjati pri vodstvu Tomane z
8:6, gostje pa so voditi tudi 11:8 in 14:12. Nato je Oljmpia uspela izenadti stanje na 14:14, potem pa sta zgrešen servis in udarec v out prinesla zmago gostom.
Intrepida - Naš prapor 0:3 (3:15,8:15,4:15)
NAS PRAPOR: Sfiligoj, Juretič, Bevčar, Mikluš, Paulin, Cemic, Cevdek, Devetak
Proti skromni Intrepidi so igralci Našega pra-porje dosegli lahko zmago. Premoč naših igralcev je bila očitna, zmagovalec pa znan že od vsega začetka.
OSTALA IZIDA 18. KOLA Acli Ronchi - Mos-sa 0:3, Turriaco - Corridoni 1:3
KONČNI VRSTNI RED: Corridoni 32, Cormons 30, Naš prapor 28, Tomana 22, Turriaco in Oljmpia 18, Intrepida 12, Fossalon 10, Mossa 6, Acli Ronchi 0. (Fossalon ima dve, Cormons in Mossa pa eno tekmo manj)
Mladinci: Espego v nedeljo v Trevisu proti Sisleyu
Mladinci Espega se bodo v okviru 2. kola med-deželne laze v nedeljo ob 17.30 v Trevisu pomerili s Sisleyem. Espegovd so se že uvrstiti med 12 najboljših mladinskih ekip v Italiji, morebitna zmaga pa bi jim prinesla celo uvrstitev na državni finale.
Društvo je ob tej priliki organiziralo avtobusni izlet. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Prijave sprejema Renza Pelesson v Kulturnem domu v Gorici (tel 0481/33288)
Danes igra za vas Totocaicio
Cremonese - Vicenza 2
Fioreniina - Roma IX Inter - Bari	1
Juventus - Atalanta 1 Lazio - Napol!	X
Padova - Cagliari 12 Parma - Torino	1
Sampdoria - Milan X Udinese - Piacenza IX Avellino - Lucchese X Foggia - Palermo X2 Massese - Pralo 1X2 Tempio - Novara 1X2
Dimitrij Ferluga (letnik 1970) se je začel ukvarjati s športnom že pri petih letih kot plavalec pri Triestini Nuoto, kjer je ostal do 12. leta, nakar se je opredelil za nogomet in igral v mladinskih ekipah trebenske-ga Primorca. Ko pri Primorcu ni bilo več mladinskega moštva, je prestopil k združeni ekipi Krasa, kjer je igral tudi s člansko ekipo v 3. AL. S 17. letom se je vrnil k Primorcu, kjer igra še danes v 2. AL.
Prejšnji teden je Marko Rismondo pravilno napovedal 10 izidov.
Dimitrij
Ferluga
Obvestila
SPDT prireja v nedeljo, 5. maja, avtomobilski izlet na Kucelj. Odhod ob 7. uri izpred restavradje Danev na Opčinah. Pojasnila daje vodja izleta Zvonko Vidau (tel. 212359).
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA priredita v nedeljo, 5. maja tekmo s skrlami. Dobimo se v Trebčah pred spomenikom ob 10. uri. V slučaju slabega vremena bo tekma naslednjo nedeljo, 12. maja.
DOGODKI IN ZANIMIVOSTI
Petek, 3. maja 1996
C	:	")
Horoskop
zapisal B. R. K.

OVEN 21, 3,-20.4.: Naleteli boste na odkrit odpor. Nekdo vam bo poleg upravičenih očitkov nasul se kup neupravičenih, vendar se ne boste ježih, saj boste vedeh, da iz njega govori zelena zavist
BIK 21.4,- 20.5.: Prevevali vas bodo občutki, ki vas bodo spominjali na odmeve tisočletnih modrosti. Prepričani, da ste med izbranci, boste poštah nekoliko naduti in modrosti 1» na lepem konec
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Po dolgem Času poleta se boste morah sprijazniti s kratkim obdobjem spuščanja Ne bo se vam zgodilo nic hudega: spust po položnem bregu bo varen in poln poučnih spotikov in padcev.
RAK 22.6. - 22. 7.: Zaskrbljeni boste zaradi svojih napak. Ne belite si las; napake so zgolj učne postaje na poti vašega osebnostnega dozorevanja. Ko boste prišli do zida, jih skušajte delati namerno.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Ne boste se počutili najbolje, vendar vas bo vseskozi preveval duh optimizma. Jutri bo ze bolje, pojutrišnjem še bolje, potem pa boste spoznali, da se vrtite v krogu.
DEVICA 24.8,-22.9.; Brez potrebe se boste trudili, da bi dokazah, kar že vsi vedo. Kdor dokazuje z besedami', ta ponavadi prikriva nasprotna dejanja, zato raje utihnite in se poskusite dokazati z rokami.
TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Vaša nemoralna poteza se vam danes ne bo zdela prav nič več nemoralna, a se boste kljub temu obrzdah. Res ni treba, da obremenjujete bližnje; izživite in pokopljite jo na samem.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Sola, kakršna vas čaka danes, bi vas morala doleteti že zdavnaj. Poučila vas bo o marsičem o sebi; med dragim boste spoznah tudi to, da ste veliko večji mojster, kot o vas menijo drugi.
STRELEC 23.11. • 21.12.: Uživali boste ob delu v ozeleneh naravi, dihali svež zrak in sanjah o mirnem življenju. Pri roki vam je, le kup svojih lažnih potreb boste morah črtati in se zadovoljiti s skromnostjo.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Marsikdo. Id se bo želel zbližati z vami, se tre raje ustavil predaleč kot preblizu. Kaj hočete, že čuti, da ga nameravate obrniti v prid svojim kratkoročnim interesom.
VODNAR 21.1.-19.2.: Končno se bodo začeli kazati znaki uspeha. Ne izpustite priložnosti iz rak; pljunite v roke, razgibajte svoje možgančke in se, če se bo pokazala potreba, posvetujte z modrejšhni
V
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Obdarjeni boste s čudovitim odkritjem, ki vam ne bo dalo spati. Ker se bo tikalo ljubezani, bo noč vznemirljiva m strastna, čeravno se partnerju o vašem odkritju ne bo niti sanjalo.
NOVA ROMANCA V HOLLYWOODU
Don Johnson se je zagledal v najstnico
Ameriški filmski igralec Don Johnson Pred kratkim so ju videli skupaj zapoje vznemiril marsikaterega zaščitnika mo- ščati diskoteko Planet Hollywood, Don rale, saj se je zapletel v ljubezensko ra- pa je dekletu podaril dragoceni nakit, ki zmerje s svojo mladoletno soigralko v te- ga je kupil pri newyorškem draguljarju levizijski nanizanki Nash Bridges. Sede- Tiffanyju. Jodiina mama zaenkrat razme-mnajstletna Jodi Lyn 0‘Keefe igra njego- rju ne nasprotuje, Jodi sama pa je videti v vo hčerko.	»devetih nebesih.«
Niti princese niso vame pred predrznimi tatovi
BRUSELJ - Nihče ni povsem varen pred tatovi, je te dni ugotavljal belgijski tisk, ko je poročal, da je neznanec okradel belgijsko princeso Astrid. Zgodilo se je, ko je na nekem križišču v Bruslju čakala, da se na semaforju prižge rdeča luč. Tat je bliskovito odprl vrata avtomobila na njeni desni strani in se polastil ročne torbice, ki je ležala na sedežu. Torbico so kasneje našli v odtočnem kanalu, sicer brez denarnice, toda ropar je na srečo v njej pustil princesino osebno izkaznico in beležko, od katere se kraljeva hči nikdar ne loči.
V kraljevi palači zadeve niso hoteh komentirati, ker ni sama po sebi nič posebnega in ker ni imela resnih posledic za princeso Astrid. Belgijski tisk pa se sprašuje, kako je mogoče, da se kaj takega zgodi članu strogo varovane kraljeve družine, ki ji varnostniki vedno sledijo na diskretni razdalji. Člani družine belgijskega kralja Alberta E. si tako kot vsak drug človek radi privoščijo tudi kakšen trenutek popolne osebne svobode, ugotavlja belgijski tisk in meni, da jih bo ta incident morda prihodnjič spodbudil k nekoliko večji previdnosti.
Cindy in Val se odlično razumeta
Vse kaže, da si je ameriška manekenka Cyndi Crawford že opomogla od nesrečnega zakona z Richardom Gereom. Zdaj jo je že kar nekaj časa tolaži mladi igralec Val Kilmer.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	PODKOVAN ČEVELJ	UPORABA, NAČIN IZVEDBE	SMISEL, BISTVO DOJETJA PREDMETA	HROSC NA TRTI	SLOV. PESNIK ZUPANČIČ	KRAVJI GLAS	KOMISIJSKI POPIS SREDSTEV	AMER. IGRALKA FARR0W	ANTIČNO IME ZA OTOK VIS	ZAVETNIK PRAVOSL. SAMOSTANA	AVTOR: MARKO DRESCEK	SLOV. SKLADATELJ ZBOROVSKE GLASBE	REAKTIVNI IZSTRELEK	KRAJ POD PRUSKO GORO	KLAVIRSKA TIPKA	RISTO SAVIN	ZAZNAVANJE Z GLEDANJEM	TOBAČNI IZDELEK IZ ZVITKOV TOBAKA	PRITOK DONAVE PRI PASAU	LJUDSTVO V JV.AZUI
IGRALEC, KI SE IZRAZA S KRETNJAMI											RDEČA KRVNIČKA									
PRILAGOD- LJIVEC, PRERAČUN- UIVEC											LEDENIK NA JZ.ALJASKE IZDELKI IZ LESA									
ORODJE ZA OBDELAVO LESA						GR. PISAT. IVASILIS)										IND.BOG OGNJA				
						VOZNIK F-1 ALEŠI										MUSLIMANSKO M. IME. EMIR				
GIBANJE GLAVE NAVZGOR ALI NAVZDOL								NEPREDIHANC PLJUČ. KRILO KRAJ PRI PORTOROŽU											NEMŠKI KEMIK (CARLO. VIKTOR)	ZENSKA, KI KRADE
METULJ Z OČESCI NA KRILIH					BITJE V SHOLAST FILOZOFIJI POSEVEK				BODEČ PLEVEL					SPREMLJEVALEC AMORJA ROGATA ŽIVAL						
VITORIO ALFIERI			SLOV. IGRALKA (BERNARDA)	SLOV. NOGOMETAŠ (JANI)					OSEBA, KI SKRBI ZA RED						SLIKARKA KOBILCA					
									MESTO V SIRUI						KAREL OŠTIR					
MAKEDONSKI PESNIK ŠOPOV				KRPA ZA OVITJE NOG						NATRU			RUM. RJAVA BARVA					GEORG TRAKL		
				SL. ARH IT. RAVNIKAR									JUNAKINJA KARENINA					REKA V ROMUNUI		
MESTO V JUŽNI FRANCIJI						ZORANA ZEMLJA				ODRASLA RAZVITA ŽUŽELKA DOKTOR						ALBAN.PESN. (F. STILIJAN)				
						MAJDA ARH										ANTON JANŠA				
TOGOSKI PREDSEDNIK (ETIENNE)								SLOVNIČNO ŠTEVILO, KI ZAZNAMUJE ENO STVAR							SLOV. GLASB. ZGODOVINAR (RAFAEL)					
ITALIJANSKI KIPAR (ANTONIO)							/	VOJAK OBOROŽEN S PRAČO							NAJVEČJA ČLOVEŠKA ZLEZA					
'vtiial
‘HVdVtid ‘VAONV3 ‘33TlV ‘VNINCm ‘VNHOVla ‘noN ‘OD VLB ‘TVH ‘S3LBN ‘13
‘vtrso
'VN
‘vonNO
‘ODV
‘VNVAI
‘avoara
‘aivd
‘VA
‘13tOW
‘ivso
‘SN3
‘vzvDomv
‘alNVLUN
‘INOV
‘sodrnsvA
‘oiaia
‘ONIdSVTVLI
‘ISINOLdOdO
'iDOdiraa
‘dMMOINVd
:OUABJOpOy\
:A3XIS3X

RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček: Kljukceve dogodivščine TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.35
11.10
12.25
12.35
13.30
14.10
15.55
17.30 18.00
18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
22.45
22.50
0.00
0.30
1.00
1.15
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La ninna nanna di Broadway (glas., ZDA ’51, i. D. Day, G. Nelson) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita Luca Sardella, Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Grehi Cabot Covea (i. A. Lansbury, J. Adams) Dnevnik, 13.55 rubrika Style, gospodarstvo Film: Buona fortuna, maggiore Bradbury (pust., VB 74, i. D. Niven) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke - * Nan.: Zorro Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: 11 fatto (vodi Enzo Biagi)
Dok.: Superkvark (oddaja o naravi in znanosti (vodi Piero Angela)
Dnevnik
Aktualne teme v rubriki Cliche ( vodi Carmen La-sorella)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Videosapere
Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Aktualno: 11 mattatore
RAI 2
7.00
8.00
9.30
9.40
10.55
11.30 12.00
13.00
14.15
14.40
16.00 16.05
17.15 18.00
18.15
18.45 19.35
19.50
20.30
20.50 23.00
23.45
0.10
0.50
Oddaja za najmlajše, vmes risanke Nan.: Blossom, 8.30 Družina Drombush Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Ekologija v gospodinjstvu
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, navade in družba, rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.1Q Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Variete: I fatti vostri TG2 Dosje
Dnevnik, rubrika Neon in vremenska napoved Dokumenti: Zgodbe PonoCi, na trgu Italija
A, RAI 3
Dnevnik
Videosapere: Robinson in Petek, Vstop prost, Zdravje, Media/Mente, Islam, Italija na kolesu, Znanstveni dnevnik Dnevnik 3 'iz Milana Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja ItaUja, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Glasba: Pred premiero Šport: motonavtika, golf, smučanje, vaterpolo Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok.: Geo
Aktulna odd.: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minut Film: Thelma & Louise (dram., ZDA ’90, i. S. Sa-randon, Geena Davis) Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Linea 3, 23.50 Reprstory Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario Šport: golf
® RETE 4	# ITALIA 1	|r Slovenija 1 H Koper
	Nad.: Piccolo amore, 6.30		Otroški variete Ciao ciao
	Jeffersonov!, 8.00 nan.		mattina in risanke
	Avvocati a Los Angeles,		Nan.: Super Vicky, 9.45
	9.00 Un volto, dne don-		Genitori in blue jeans,
	ne, 10.00 Zingara, 10.30		10.20 MacGyver
	Renzo in Lucia, 11.45 La		Aktualno: Planet
	forza deli’ amore, vmes		Nan.: T.J. Hooker
	(11.30) dnevnik		Odprti studio, 12.45 Fatti
	Nan.: Hiša v preriji		e misfatti
	Dnevnik		Avtomobilizem Fl: VN
	Rubrika o lepoti		San Marina, poskusne
	Nad.: Sentieri		vožnje
	Film: 11 mattatore (kom.,		Otroški variete, 15.20
	It. ’59, i. V. Gassman)		Ciao Ciao Mix
	Aktualne teme Giorno		Varieteja: Colpo di fulmi-
	per giorno - Dan za dnem		ne, 16.05 Generazione X
	Dnevnik Tg4, vreme		Aktualno; Planet
	Variete: Game Boat		Nan.: Bayside School,
	Nan.: 11 cliente (i. JoBeth		17.45 Primi baci - Učitelj
	VVilliams, J. Heard)		Odprti studio, vreme.
	Film: Trauma (srh., It.		18.50 Šport studio
	’92, r. D. Argento, i. C.		Nan.: Baywatch (i. David
	Rydell, A. Argento),		Hasselhoff), 20.00 Mr.
	vmes (23.30) dnevnik		Cooper
	Pregled tiska		Film: Caccia mortale
	Rubrika o lepoti		(krim., ZDA '93, i. D.
			Lundgren, G. Segal)
			Film: Doppio sospetto
|s| CANALE 5			(dram., ZDA ’93, i. Gary Busey, Kirn Katrall)
			Aktualno: Fatti e misfatti
			Italija 1 šport
	Na prvi strani		Nan.: Le ragazze della
	Variete: Maurizio Costan-		Terra sono meglio, 3.00
	zo Show (pon.)		Baywatch
	Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla		
	Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5	# TELE 4	
	Sgarbi quotidiani		
	Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, S. Flannery)		19.30, 22.00, 0.10 Do-
	Nan.: Robinsonovi (i. Bill		godki in odmevi
	Cosby, S. LeBeauf, Lisa		Nad.: Fiori d’ arancio
	Bonet)		Glasba: Slot Machine
	Variete: Časa Castagna		Film: Un ameicano a Pa-
	(vodi Alberto Castagna)		rigi (glas., ZDA ’51, i. G.
	Otroški variete Bim Bum		Kelly, Leslie Caron)
	Bam in risanke		Gospodarstvo
	Nan.: 11 villaggio dei cor-		Odprti prostor
	šari, 1730 risanke		
	Kviza: Ok, il prezzo e		
	giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota del-	(•) MONTECARLO	
	la fortuna (vodita Mike		
	Bongiorno, A. Elia)		
	Dnevnik TG 5		20.00, 22.30, 1.05 Dnev-
	Variete: Striscia la noti-		nik, 13.30,19.50 Šport
	zia (vodita Lello Arena		Nan.: Free Špirit
	Enzo lacchetti)		Film: Gaby (dram., ZDA
	Variete: 11 grande bluff		’56, i. L. Caron, J. Kerrj
	(vodita Luca Barbareschi,		Varieteja: Tappeto volan-
	Paola Barale)		te, 18.00 Zap Zap
	VeCerni dnevnik TG 5		The Lion Trophy Show
	Variete: Maurizio Costan-		Film:	Buli Durham
	zo Show, vmes (0.00)		(kom., ZDA '88, i. K. Co-
	noCni dnevnik Tg5		stner, S. Sarandon)
	Sgarbi quotidiani		Film: La caccia (dram.,
	Striscia la notizia		ZDA '66, i. M. Brando)
Videostrani Pika nogavička, 3. del Cisto pravi gusar, 5. del Sest ta pravih in zaroka, 5. del nemške nanizanke Zlata šestdeseta slovenske popevke, 6. oddaja Drget, ameriški film Poročila
Kolo sreče, pon. tv igirice Terra X, pon. 7. dela Portret slovenskega glasbenika: Bogo Leskovic Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper TV dnevnik 1 Otroški program:
Lahkih nog naokrog Fallerjevi, 10. del nemške nanizanke Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Sorodne duše, 8. del angleške nanizanke Poglej in zadeni Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Slike s snemanja filma Fanny in Alexander, švedski dok. film Režija: Ingmar Bergman. Poročila
Slovenija 2
9.00
11.40
12.10
12.35
13.35
14.35 16.30 17.00
17.25
18.00
18.45
19.25 20.05 20.20 21.10 21.15
21.40
22.10
22.35
0.20
Euronevvs
Izziv, poslovna oddaja Znanost od blizu, 9. del Portret evropskega pisatelja: Aragon, 1. del francoske dok. oddaje Dediščina Sogunov, 1. del angleške dok. oddaje Idealist, slovenski film Sorodne duše, 7. del Vrnitev kraljevega pingvina, kanadska poljudnoznanstvena oddaja Veliki dosežki slovenske kirurgije, 15. oddaja Po Sloveniji Poglej me!
Denis pokora, 3. del Forum
Angel Falls, 6. del VeCer poljske TV Zgodovina poljske ustavnosti, dokumentarec Poljske aktualnosti, kulturna oddaja
Stekla na krakovskih oknih, dokumentarec Legenda o Tatrah, tv drama
Kasia Kowalska, zabavnoglasbeni program
	Euronevre
	Meridiani, aktualna oddaja
	Peter Pan Club
	Slovenski program Studio 2 magazin
	Primorska kronika
	TV dnevnik - Vsedanes
	»Ambiente Italia«
	Euronevvs
	Potovanje po Nemčiji: Lti-beck. dok. oddaja
	Sredozemlje
	Vsedanes
	NBA Action, košarka USA
	»Spomnim se...« - posebna oddaja ob 25. letnici TV Koper
Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1248. del Dobro jutro Poročila
Izobraževalni program Griffith - oče fdma Verski leksikon Angleščina Zgodbe o lisici Dnevnik
Ljubezen, 237. del Adam, britanski film Režija: Michael Tuchner. Igrajo: Daniel /. Travanti, John Boston in drugi.
14.20
14.35
15.10
15.40
15.50
16.15
16.45
17.45
18.15
18.50 19.30
20.10
20.40
21.45
22.15
Otroški program Velika pristanišča Hrvaški glasbeniki - svetovni umetniki Verski leksikon, pon. Angleščina Zgodba o lisici Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 112. del am. nadaljevanke Kolo sreče Pol ure kulture Dnevnik Javna stvar, dokumentarna oddaja Aplavz, prosim! glasbena oddaja Hrvaški feniks, dokumentarna oddaja Dnevnik
22.35
Slika na sliko
23.05
23.40
Izgubljeni svetovi, dokumentarna oddaja Poročila
r
"\
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija;
9.10	Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;! 7.00 Kinobluz; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti;
22.00	Zrcalo dneva; 22,20 Jazz na 2. pr.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
s 13.05 Zborovske pesmi J.Ježa; 13.40
Srečanje tamburašev v Ajdovščini; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera: Kralj iz Vsa; 19.30 Iz arhiva Slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb, odd.: Muzak;
19.30	Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35
Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly;
11.00	Parlamento sette; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15 Sigla singel; 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder, r. S. Verč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: skladatelj Alojz Ajdič; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Tret Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fak 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
20
Petek, 3. maja 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
"X.. SRED
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
	/Xxj
[ u J	1
6
66
666
c
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka z jugozahodnimi vetrovi vlažen zrak.
1020
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.45 in zašlo ob 20.13. Dan bo dolg 14 ur in 28 minut.
Luna bo vzšla ob 20.19 in zašla ob 05.50. Scip bo 3. maja. ob 13. uri in 48 minut.
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje
Ribniško Pohorje
Golte
Vogel
Krvavec
Velika Planina
Kanin
Rogla
3$
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.20 najnižje -61 cm, ob 10.36 najvisje 36 cm, ob 16.08 najnižje -30 cm, ob 22.12 najvisje 57 cm.
Tutri: ob 4.53 najnižje -63 cm, ob 11.13 najvisje 36 cm, ob 16.43 najnizje -27 cm, ob 22.43 najvisje 55 cm.
V	^
Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno, zato se nodo le-ti počutili slabo, bodo razdražljivi, utrujeni, potrti in nemirni. Moteno bo tudi spanje.
60
30
30
90
35

TEMPERATURE IN c ......
1II6IUC CMC^A \i MDAU Snežna odeja je dokaj sesedena in Vlome oINCvA V vUKAM utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško tezo. Na območjih, kjer so se večje kobcine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje.
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
14
10
6
4
-1
220
J
DANES
GRADEC
11/18
TRBIŽ
66
CELOVEC O 9/16
M. SOBOTA O 13/19
mm
o
KRANJSKA GORA A 8/13	O
TRŽIČ 9/16
O
S. GRADEC 9/16
MARIBOR o 12/19
ČEDAD

O
KRANJ
o^/U
OVIDEM 13/17
^»N. GORICA GORICA n 13/17 O °
LJUBLJANA
12/17
M. MESTO
o h/i®*
ZAGREB 12/ O
KOČEVJE
O	ČRNOMELJ
o ^
Slovenija: Spremenljivo do pretežno oblačno do. Občasno bo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najvisje dnevne temperature bodo od 14 do 19 stopinj C
Sosednje pokrajine: V sosednji pokrajinah bo tudi precej obl Cno z občasnimi padavinami. Le na Madžarskem in v vzho-^LnhA^vstrijLbcM/ecin^ima^uh^

M. SOBOTA O 12/21
MARIBOR O 12/21

ZAGREB n/20
O

V Sloveniji: Se bo nestalno s kratkotrajnimi, krajevnimi padavinami. Veter bo oslabel.
Obeti: V nedeljo bo razmeroma
son —- 2---------2--' —L------
me.
sončno in povečini suho vre-— Nekoliko topleje bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Madonna se pripravlja na materinsko vlogo
»Otroška igračka« je bila pištola
HONGKONG - Gradbeni delavec, ki je na cesti pobral pištolo, meneč, da je otroška igračka, je bil nemalo presenečen, ko so izza vogala pritekli policisti in ga aretirali. V bližnji banki so namreč neznanci izvedli oborožen rop in eden od njih je očitno odvrgel ali izgubil pištolo. Za VVonga se je vse srečno končalo, saj so mu policisti verjeli in ga izpustili.
NEW YORK - Slavno pop pevko in filmsko igralko Madonno, ki bo letos postala mati, in njenega fanta Carlosa Leona (na sliki AP) lahko prebivalci New Yorka pogosto srečajo med joggingom v Centralnem parku. V tem parku sta se pred osemnajstimi meseci tudi sama spoznala in odtlej sta neločljiva prijatelja in zaljubljenca. Madonna se v Carlosovi družbi poCuti celo tako varno, da včasih odslovi sicer obvezne telesne stražarje.
Javnost zdaj z Zani-
manjem pričakuje vsako novo vest o prihajajočem naraščaju. Toda Madonna ne bi bila Madonna, Ce ne bi spet poskrbela za presenečenje. Sedemintridesetletna zvezdnica se je namreč zavila v molk in noCe dajati intervjujev. Njena predstavnica za tisk Liz Ro-senberg je, kot smo že poročali, med snemanjem filma E vita v Budimpešti novinarjem povedala novico o nosečnosti, to pa je bilo tudi vse. Madonna bo s snemanjem filma kmalu končala in se zaCela pripravljati
na materinstvo, ki ji bo korenito spremenilo zvezdniški način življenja.
Madonnin izbranec, devetiindvajsetletni Carlos, ki je po rodu s Kube, je nekoC bil poklicni kolesar. Madonna pravi, da po ločitvi od igralca Sea-na Penna, s katerim je bila poročena štiri leta, ni upala, da bo spet doživela strastno ljubezen. Prijatelji pa pravijo, da so že takoj na začetku romance predvideli, da bo njuna ljubezen lahko izpolnila njeno najveCjo željo - željo po otroku. Toda otrok »mora« biti deCek, saj Madonna pravi: »Tu je prostor samo za eno žensko -mene.«
Sprva Carlos ni bil pretirano navdušen nad željo svoje izvoljenke, zato je Madonna posegla po drugih sredstvih. Rekla je, da bo objavila oglas, s katerem bi našla pravega kandidata za oCeta svojega otroka. Zaleglo je. Carlosova latinskoameriška kri je zavrela in odločil se je. Po Madonninih besedah je njena nosečnost »božje darilo,« in ne skriva veselja. Vendar se je zaradi preteklih izkušenj odločila, da mora Carlos podpisati sporazum, v katerem se v primeru ločitve odpoveduje vsem pravicam do otroka.
Napori za zaščito škrlatne papige
Naravovarstveniki se v gvatemalskem rezervatu Maya Biosphere severno od glavnega mesta trudijo, da bi škrlatno papigo (skupina macau) rešili pred izumrtjem (AP)