'oitnina plačam ▼ gotovini
Leto ¥111, št. 287
Ljubljana, petek 11. novembra 1027
Cena 2 Din
m iskala »M.
stane mesečno. Din «5-—; za iaa> itautro Din *cr— neobvesao.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, Knafiora ulica »ter. j/L Telefon k. «07« in 1S04, ponoči todi it. »034.
Rokapial aa na vniai«.
Dnevnik
prosveto in politiko
uueraiai odtfatak: Uubgana, Pre*o-" it. 4. — Telefon it. «49»
PodraiBid: Marttor, Aleksandrova it 13 — Celje, Atekaandrora cesta
Račan pri poMaeai teit. zavodu: Ljub-iana it. 11.84« - Praha čisto 78.1I0. Wien,Hr. 105^41.
Danes popoldne ob 5. uri bo podpisan
francosko-lugoslovenskl pakt
ItaUja se še vedno prav po nepotrebnem razburja
Včeraj je prispel v Pariz zunanji minister dr. Marinkovič, ki je imel dolge razgovore z g. Bri-andom, — Naš rimski poslanik oficijelno obvestil Mussolinija o sklenitvi pakta. — Mussolini vzel obvestilo na znanje. — Marinkovicev sestanek z Mussolini) em
Ljubljana, 10 novembra.
Jutri bo v Parizu podpisana franco-sko-jugoslovenska pogodba. Isti dan pa se praznuje tudi devetletnica premirja na zapadni fronti. Ta sočasnost je značilna in simbolična. Francosko-ju-goslovensko prijateljstvo je zmagovito prestalo krvavo preizkušnjo svetovne vojne in po devetih letih se ta nikoli umrla zveza na svečan način potrjuje v formalni pogodbi. Kot pravilno piše neki francoski list, se je naše Vzajemno prijateljstvo izkazalo kot eno izmed najzanesljivejših iti najmočnejših, kar se jih je rodilo iz svetovne vojne. Francosko-jugoslovenske divi^ie so prve prebile železno fronto osrednjih sil nad Solunom ter s tem odločilnim udarcem odprle zavezniškim armadam pot do zmage.
Po vojni je sledila era intimnega sodelovanja med veliko zapadno republiko in našo kraljevino. Francija je zrla v Jugoslaviji močan steber novega reda na jugovzhodu Evrope, mi pa smo gledali v Franciji glavno zaščitnico miru na kontinentu in ono silo, ki je za slovanstvo zavzela od Rusije zapuščeno mesto. Naše prijateljstvo je utemeljeno v istovetnosti interesov obeh narodov in vkoreninjeno v globokem medsebojnem zaupanju Jutrišnji formalni akt bo torej predvsem potrditev in naraven zaključek že obstoječega stanja.
Vzrok, da do podpisa ni prišlo že prej. je skrajno skrupulozna obzirnost do Italije. Dve leti smo čakali Mussolinija, da pristopi kot partner ali pa da prvi sklene z Jugoslavijo sličen pakt. Tudi Francija je večkrat izrazila voljo za prisrčno sodelovanje z Italijo, seveda pod pogojem, da ne žrtvuje svojih interesov, svojih prijateljev in zaveznikov.
Italija je torej dobro poznala duh in besedilo nameravane trancosko-jugo-slovenske pogodbe. Italija je bila opozorjena, nanjo se je čakalo dve leti. Ker ni prišla, ker je stopala po popolnoma drugi poti, se ni moglo več čakati. Zdaj se izvrši brez nje formalna utrditev miru v našem delu Evrope, h kateri je bila tudi ona poklicana. Njene odsotnosti nismo zakrivili niti mi niti Francija
Italijansko časopisje v svojih žolča polnih izlivih proti jugoskrvensko-fran-coski prijateljski pogodbi popolnoma pozablja na 27. januar 1. 1924. Docela izgublja izpred oči, da so tisti dan Mussolini, Pašič in Ninčič na najsve-čanejši način podpisali v Rimu pogodbo o »prisrčnem sporazumu* med nami in Italijo. Ta pogodba govori o ^obstoječem prijateljstvu med obema kraljevinama in vzajemnem spoštovanju njunih pravic na suhem in na mor-ju», z njo se obe državi «obvezujeta, da bosta druga drugi nudili pomoč in prisrčno sodelovanje pri vzdrževanju reda in spoštovanju obveznosti, določenih z mirovnimi pogodbami v Tria-nonu. Saint-Germainu in Neuillyju». Italija in Jugoslavija si obljubljata »nevtralnost v primeru neizzvanega napada« ter »diplomatsko in politično pomoč, ako bi varnost ali interesi ene od visokih pogodbenih strank prišli v nevarnost zaradi nasilnih zunanjih vpadov, s ciljem, da prenehajo zunanji vzroki te nevarnosti*. Končno izjavljata obe državi, da «se bosta v slučaju mednarodnih komplikacij in ako obe visoki pogodbeni stranki soglašata, da so njuni skupni interesi v nevarnosti ali da bi mogli biti ogroženi, sporazumeli o korakih, ki bi jih skupno storili, da obvarujeta svoje interese.» Trajanje konvencije je bilo določeno za pet let. Torej je prav za prav še danes v veljavi.
Jugoslavija se zaveda, da se je rimske pogodbe iz 1. 1924. ves čas skru-pulozno držala. Ali more to isto Italija trditi o sebi? Ce niti ne upoštevamo neprestanega laškega ruvanja v Bolgariji in Grčiji, njenega pakta z Madžarsko itd., moramo na vsak način ugotoviti, da je s tiranskim paktom, s katerim si je brez našega znanja in odobrenja podredila Albanijo, ne le v duhu, marveč tudi formalno prekršila rimski sporazum, »prisrčnega sodelovanja«. Ne bilo bi napačno, če bi si fašizem glede tega izprašal svojo pozab-Ijivo vest na dan, ko si Francija in Jugoslavija podajata roke za zaščito miru in obstoječega evropskega reda ter podpisujeta pogodbo, ki je ne bosta pozabili, kakor ima navado pozabljati Italija svoje pogodbe in obveznosti.
Pariz, 10. novembra h. Francosko -jugoslovenska pogodba se bo podpisala jutri ob petih popoldne m Ouai d'Or-sayu.
Pariz, 10. novembra s. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je danes v spremstvu svojega kabinetnega šefa in generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu prispel semkaj. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki Ouai d'Orsaya in jugoslovenski poslanik Spalajkovič. Novinarjem je dr. Marinkovič odklonil vsako izjavo. Še dopoldne je posetil francoskega zunanjega ministra Brianda ter se z njim dalj časa razgovarjal. Nato se je vršil pri Briandu zajutrk. Tudi popoldne so se vršili razgovori.
Pariz, 10. novembra r. »Journal des Debat s« prinaša članek Avgusta Gauvaina in piše:
Odnošaji med Francijo in Jugoslavijo so bili od svetovne vojne prijateljski, prisrčni in intimni. Prijateljska pogodba in arbitražna konvencija predstavljata enostavno ugotovitev obstoječega stanja. Nobena izmed teh pogodb nima kake tajne klavzule.
Razpravljajoč o pogajanjih, ki jih je vodil dr. Ninčič, ki si je prizadeval sMeniti slično pogodbo tudi z Rimom, opozarja Gauvain na okolnosti, ki so to preprečile in zlasti povdarja sklenitev italijansko-madžarskega prijateljskega pakta in krizo, ki je nastala meseca marca med Jugoslavijo in Italijo, in končno aibansko-jugoslovenski spor, ki je nastal neposredno po tej krizi. Ti dogodki so onemogočili vsako upanje na sklenitev stičnega sporazuma med
Oficljoznl Italijanski Izpadi proti
Franciji
Fašistična vlada ugotavlja preokret francoske politike napram
Rimu ter vidi v paktu protiitalijansko ost. — Glavni fašistični
organ se tolaži s fašistično disciplino in očita Franciji vodstvo
protiitalijanske politike na evropskem kontinentu
saje z Jugoslavijo, smo dovolili koncesijo ter smo izpraznili tri cone v Dalmaciji, ki so naan bile zagotovljene v londonskem paktu. Kljub temu pa Beograd ni izpolnil svojih obveznosti. Kar se tiče odnošajev do Francije, si Italija ne more ničesar očitati. Mi nismo z nobeno državo, ki ima s Francijo nasprotujoče se interese, sklenili kako zvezo, mi nismo nikogar oboroževali ter smo ostali vedno lojalni!
Jugoslavijo in Italijo in je tako nastala prirodna potreba, da se ratificira in podpiše jugoslovensko - francoski pakt. O tem je bil obveščen g. Mussolini potom francoskega poslanika v Rimu in temu ni ugovarjal. Sicer pa se mora g. Mussolini, če je res iskren prijatelj miru, Ie radovati, da je prišlo do take pogodbe, koje cilj je garancija miru v delokrogu Društva narodov, kojega članice so prav tako Italija, kakor Francija in Jugoslavija.
Koncem tega tedna bo položaj sledeči: Jugoslavija, članica Male antante, je vezana z Italijo po prijateljskem paktu z dne 27. januarja 1924, s Francijo pa po prijateljski pogodbi in arbitražni konvenciji z dine 10. novembra 1927.
Beograd, 10. novembra p. Iz Rima je sprejelo zunanje ministrstvo poročilo, da je včeraj posetil naš podanik Milan Rakič Mussolinija in ga po nalogu naše vlade obvestil, da bo jutri podpisana v Parizu prijateljska pogodba in arbitražna konvencija med Jugoslavijo in Francijo. Pri tej priliki je poslanik povdaril, da je ta pogodba sestavljena v duhu Locarna in pakta Društva narodov. Mussolini je izjavil, da sprejme obvestilo na znanje in je zlasti nagla-šaJ, da je italijanski tisk v presojanju tega važnega dogodka pisal zelo korektno in mimo. (!?)
Pariz, 10. novembra t. Kakor poroča »Petit Parisien«, je dobil jugoslovenski poslanik v Rimu nalog, da predlaga Mussoliniju sestanek z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, ki naj bi se vršil po podpisu pakta v Parizu.
Rim, 10. novembra, g. Razpravljajoč o sklenitvi francosko-jugoslovenskega pakta je «Tribuna» napisala danes trpke besede zaradi zadržanja Francije. Oficijozno glasita pravi med drugim:
Ce obstoja Društvo narodov in Lo-carno, tedaj je nerazumljiva francoska vojna zveza z Jugoslavijo! ki ima prikrito protiitalijansko ost. Če ni pozabljena solidarnost Italije tekom svetovne vojne ter njena pozicija velike države, tedaj je nerazumljiv francoski preokret, ki je postavil Beograd nad Rim, če že ne naravnost proti Rimu. Novo pogodbo smatra «Tribuna» kot delo francoske protiitalijanske politike, ki se je pričela z zasedbo Tunisa Francija, na-glaša list, nadaljuje s to svojo zmotno politiko tudi sedaj, kakor da ni bilo svetovne vojne, v kateri se je Italija borila na strani Francije. Francija je pozabila na to in je zaradi tega v . zmoti, iz katere izvirajo vsa mogoča nasprotsfva. Francija prezira in žali Rim. Francozi so, ki sovražijo Rim, Francozi so, ki mislijo, da se lahko veže London z Beogradom, Berlin s Prago ali Bukarešto, Rim pa naj se počuti zadovoljnega in mirnega s postransko vlogo. Francozi so, ki gredo preko vsega dobrega okusa ter govore, da je potrebno iti v Beograd, da se zapostavi Rim.
Milan, 10. novembra, s. S člankom svojega diplomatskega sotrudnika pod naslovom «Quo vadiš Gallia?» stopa danes «Popolo d' Italia» iz svoje dosedanje rezerve glede jugoslovensko-francoskega prijateljskega pakta. Po ugotovitvi, da daje disciplina fašizma Italiji potrebno moč in ravnodušnost, govori list o znakih nerazpoloženja v drugih državah, zlasti v Angliji. Diplomacija Quay d' Orsaya je po vsem kontinentu sklenila dogovore in zveze. Direktive zunanje politike v Bruslju, Varšavi, Pragi, Budimpešti in Beogradu se stekajo v Parizu. Te zveze imajo brezdvomno gotove naloge v srednji Evropi in na Balkanu. Maršal Foch je večkrat obiskal prestolice teh držav.
List naglasa potem podporo, ki jo je Francija že več let nudila Jugoslaviji. Ta podpora je bila naperjena proti italijanskim zahtevam na Jadranu. Ko je Jugoslavija odklanjala ratifikacijo net-tunskih konvencij ter ogrožala albansko integriteto, so francoski parniki prevažali vojni materijal v jugoslovenska pristanišča. To dejansko stanje, piše list , nas sili do gotovih opomb. Da bi dosegli prijateljsko sosedne odno-
Nemški glas o pariškem paktu
Berlin, 10. novembra, h. '<Vossische Z e i t u n g» se bavi danes g francosko-jugoslovensko pogodbo ter pravi med drugim:
Kaj naj storijo države, ki so kakor Jugoslavija od vseh strani obkrožene od italijanskih pozicij, ali pa Francija, ki brani v Beogradu svojo zadnjo sigurno balkansko pozicijo, drugega, kakor da se združijo. Da je ta združitev tesnejša kot se to vidi iz besedila pogodbe, je razvidno iz informacij, ki smo jih dobili iz dobro poučenih virov in ki pravijo, da mora Jugoslavija čim prej končati svoje vojaške priprave, in sicer zaradi eventualnega konflikta s fašizmom, da bo mogla nastopiti proti vsaki eventualiteti. Francija je dovolila Jugoslaviji skoraj neomejen kredit za oboroževanje. Vojaške delavnice, arzenali. letališča in druge vojaške naprave so se zgradile s francosko pomočjo. Govori se tudi o tem, da so bila naročila podmornic in drugega pomorskega materijala pri angleških tvrdkah razveljavljena ter izročena francoskim tvrdkam. Izgleda tudi, da so gotova na francoski repara-cijski konto v Nemčiji napravljena naročila določena za Jugoslavijo.
Na koncu zavrača list trditev <Daily Tele-grapha », da je prava ost pogodbe naperjena proti Nemčiji. Nikakor ni osnovana trditev, da bi se Mali antanti pridelila napram Nemčiji taka uloga, kakor jo je mogoče igrala pred leti. Nemška politika je stremela za tem, doseči s svojimi sosednimi državami prijateljsko zbližanje, kar se ji je tudi proti vsakemu pričakovanju posrečilo.
Razpust zveze mladinskih društev v Trstu
Trst, 10. novembra, 1. Z ukrepom prefekta je bila danes razpuščena zveza mladinskih društev v Trstu. Prefekt pravi v svojem dekretu, da delovanje zveze ni bilo v skladu* z nacijonalnimi interesi države Danes je bilo razpu-ščeno tudi Slovensko trgovsko in izobraževalno društvo v Trstij.
Kmetsko - demokratska koalicija osnovana
Najvažnejši politični dogodek zadnjih let
Svečana skupna seja klubov SDS in HSS. — Velike odnševlfene manifestacije solidarnosti f deln za koristi naroda ln države. — Na pragn lepše
bodočnosti
Beograd, 10. novembra p. Današnji dan znači važen mejnik v razvoju naše notranje politične zgodovine, saj je danes dobila svojo sankcijo ustanovitev demokratsko-kmetske koalicije. Ta dogodek znači ne le poppln preokret, marveč tudi nov pravec razvoja naše notranje politike. Ustanovitev kmetsko-demokratske koalicije pa je obenem tudi velik korak naprej k ujedinjenju celokupne demokracije. Z ozirom na dejstvo, da je to akcijo in to novo formacijo odobril tudi šef demokratske za-jednice, g. Ljuba Davidovič, posledic tega važnega dogodka ni težko presoditi. Enodušnost, s katero so poslanci HSS in SDS odobrili sklepe vodstva, je najboljši dokaz, da bo ta koalicija rodila plodonosne uspehe, ki jih pričakuje vsa javnost.
Zvečer ob 6. se je vršila seja kluba SDS. Na seji je podal g. Pribičevič poročilo o delu za ustvaritev koalicije s HSS. V debato, ktt se je razvila o tem poročilu, sta posegla poslanca dr. Žerjav in dr. Budisavljevič. Resolucija, ki vsebuje tozadevne sklepe (in ki jo objavljamo na drugem mestu), je bila med splošnim odobravanjem soglasno sprejeta.
Istočasno se je vršila seja kluba HSS. Tudi ta klub je po poročilu St. Radiča soglasno odobril resolucijo. V imenu obeh klubov je posetil nato posl. Vil-der predsednika zemljoradniške stranke g. Joco Jovanoviča in ga obvestil o sklepih obeh klubov glede ustanovitve kmetsko-demokratske koalicije ter ga povabil na. sodelovanje. G- Joca Jova-novič je z odobravanjem vzel na znanje to sporočilo in izjavil, da bo predložil na prihodnji seji predlog v odločitev tudi klubu zemljoradniške stranke. Takoj nato se je vršila
svečana skupna seja
klubov SDS in HSS v prostorih radi-čevskega kluba. Sejo je otvoril Stepan Radič, predsedovala pa sta ji skupno gg. Pribičevič in Radič. Prihod poslancev SDS v radičevski klub so poslanci HSS navdušeno pozdravili. G. Radič je
nato v daljšem govoru opisal historijat akcije za ustanovitev skupnega parlamentarnega kluba, nakar je poslanec Maštrovič prečital tozadevno resolucijo. Med navdušenim vzklikanjem poslancev je bila resolucija enodušno sprejeta. V svečanem razpoloženju sta nato oba predsednika, Pribičevič in Radič, podpisala resolucijo v dveh izvodih, ki bosta shranjena v arhivih obeh klubov. S tem je koalicija stopila v veljavo. Po podpisu sta si Svetozar Pri-■ bičevič in Stiepan Radič segla v roke in se poljubila. Nato je bil izvoljen
skupni poslovni odbor
S strani SDS. so izvoljeni v ta odbor poslanci gg. dr. Gregor Žerjav, dr. Sve-tislav Popovič, Juraj Demetrovič in Ve-česlav Vilder. Za HSS. pa gg. dr. Se-kula Drljevič, Ivan Pucelj. dr. Maček in Predavec.
- Stepan Radič je nato v daljšem govoru naglasil velik pomen pravkar ustanovljene kmetsko - demokratske koalicije, ki združuje za skupno delo najboljše sile naroda in najbolj poštene elemente našega pofitičnega življenja. Koalicija predstavlja novo silo našega državnega življenja in mozeg nove državne politike.
Nato je povzel besedo še g. Svetozar Pribičevič, ki je med frenetičnim aplavzom polnoštevilno zbranih poslancev obeli klubov naglasi;, da predstavlja kmetsko-demokratska koalicija obenem prvo koncentracijo demokratskih sil v naši državi. .Danes ustanovljena koalicija ;ie" prva etapa tega velikega dela; Koalicija' pa bo tudi v veliki meri olajšala borbo" proti današnjemu nasil-niškemu režimu, ker se bo lahko naslonila ena stranka na drugo. V trdnem zavezništvu bo sel jaška demokratska koalicija nadaljevala borbo za zmago demokracije in ravnopravnosti vseh državljanov in vseh delov države. Vsa demokracija Evrope s simpatijami spremlja to akcijo.
Govor Svetozara Pribičeviča je izzval viharno odobravanje. Seja je bila tiato zaključena.
Ustanovni dokument koalicije
Beograd, 10. novembra p. Resolucija sprejeta na današnji skupni seji klubov SDS in HSS, se glasi:
V dosedanjih razgovorih, ki so se vršili med predsednikom kluba HSS, ujedinjenega s SKS in črnogorsko stranko, ter predsednikom kluba SDS, kakor tudi med drugimi predstavniki teh klubov, se je vršila temeljita razprava o celokupni politični situaciji. V vseh teh razgovorih je bila ugotovljena istovetnost v pojmovanju in presojanju tega položaja ter na podlagi tega sklicana skupna seja obeh klubov. Na tej seji je bila soglasno sprejeta sledeča
resolucija:
Kluba HSS in SDS sta skupno z zem-ljoradniškim klubom stavila klubu Demokratske zajedmice predlog za ujedi-njenje celokupne demokracije v enotni poslanski klub. Ker je bil ta predlog za sedaj sprejet samo v načelu in iz razlogov politične taktike še ni izveden, sta se zedinila kluba HSS in SDS, da na programu, ki je bil sestavljen in predlagan obenem s predlogom Demokratski zajednici dne 22. oktobra, na-
pravita prvi veliki korak k ujedinjenju demokracije s tem, da se združita v kmetsko-demokiratsko koalicijo.
Klub kmetsko-demokratske koalicije bo imel seje vsaj enkrat na mesec. Na sejali bosta predsedovala menjaje se dosedanja predsednika obeh koaliranih klubov, ki sta istodobno tudi voditelja kmetsko-demokiratske koalicije.
Skrb za enotno parlamentarno akcijo kmetsko-demokratske koalicije in za vodstvo skupnih poslov se poveri poslovnemu odboru kmetsko-demokratske koalicije, ki šteje osem članov, od katerih določi vsak klub po štiri.
Dosedanja poslanska kluba kot strankina organa in parlamentarno-tehnični edinici ostaneta še nadalje.
Kmetsko-demokratska koalicija lahko stopi samo v tako vlado, ki pomeni spremembo današnjega političnega sistema v duhu demokracije, parlamentarizma in ravnopravnosti.
Oba kluba kmetsko - demokratske koalicije se obvezujeta, da eden brez drugega ne gre v nobeno vlado. Noben klub ne more napraviti nobenih separatnih sporazumov ali koalicije z drugim klubom ali stranka.
Trije voditelji o važnosti združitve
Beograd, 10. novembra p. Zvečer ob 9. se je vršila v hotelu Imperijal svečana večerja poslancev seljaško-demokratske koalicije. Udeležili so se je vsi člani klubov HSS in SDS. V dvorani je vladalo praznično razpoloženje, ki je tudi na zunaj dokumentiralo prisrčnost koalicije med obema strankama.
Stjepan Radič je v svojem nagovoru opozarjal na zgodovinsko važnost današnjih dogodkov, katerih posledice se bodo šele pokazale. »Najprej nazdravim našemu in vašemu Svetozarju- ki je imel smisel in razumevanje, da ie prišlo med nami do tako tesnega sodelovanja. Napačno so računali oni, ki so špekulirali na naše prepire. Midva sva se že pred 30 leti sestajala in raz-govarjaia o tem, kako bomo delali v našem skupnem parlamentu v Beogradu. G. Pribičevič se ie izkazal večjega prijatelja in lojalnejšega zaveznika, kakor smo pri-
čakovali. Demokracija ne sme in ne more biti samo etiketa in forma, marveč delo. Nazdravljam Svetozarju, s katerim smo odslej eno. Da se nismo zedinili že prej, je pač krivo to, ker je bil on v Ameriki, jaz pa v Aziji. Z novimi izkušnjam; smo se zopet našli na isti poti in' v stremljenju za istimi cilji«. Viharne ovacije so spremljale Radičeva izvajanja.
Prav tako prisrčno hi navdušeno pozdravljen je povzel nato besedo g. Svetozar Pribičevič. V svojem briljantnem govoru je povdarjal med drugim:
»Gosp. Davidovič mi je danes zjutraj rekel, da je to, kar smo mi pravkar sklenili, zelo dobra stvar in velike koristi, ker bo to olajšalo in pospešilo ujedinjenje celokupne demokracije. (Navdušene ovaciie z• Davi-dovidu). Sedanja vlada ie ustvarila tako situacijo, da sta nastali dve fronti: na eni strani reakcija, na drugi strani dcraotetdfc
Mi smo z našo akcijo prvi ustvarili drugo fionto, fronto demokracije, ki bo ia mora zfomiti fronto združene reakcije. Naše brate Srbijance smo vedno bratsko ljubili. P®-nudili smo iim celo vodstvo ia s tem na-najbolj nedvoumen način dokazali, da hočemo delati skupno z njimi. Opozarjali sao jih, da tako kot je sedaj ne gre več dalje, ker se je deiafo doslej s prečanskirm kraji na način, kateremu so mora enkrat za vselej: napraviti konec. Mi smo doslej1 v svoji veliki ljubezni irr požrtvovalnosti šli tako daleč, da smo zatajevali samega sebe, toda naši opomini so ostali glas vpijočega v puščavi. Zato moramo dvigniti svoj glas za enakopravnost. Danes smo prišli do prepričanja,. da je največji sovražnik narodnega edinstva sedanja vlada, ki je potisnila vse prečane v opozicijo. Mi nočemo biti v Beogradu sluge, marveč gospodarji in solastniki. To tudi bomo, ker smo prepričani, da bo in mora priti do iskrenega sporazuma. Ne zahtevama zase ničesar, najmanj pa kake sinekure-, vse kar zahtevamo, zahtevamo za narod. Zahtevamo pa le to, kar je narodna jn državna potreba«.
V svojih nadaljnih izvajanjih je g. Pribičevič odtočno obsojal partizanstvo sedanje vlade ter energično zahteval depolitizacjio državne uprave, tako da bodo uradniki res samo uradniki države, ne pa uradniki slučajno vladajočih strank. Kar se je danes zgodilo je eminentne važnosti za celokupni narod. Oni, ki se tolažijo ia trde, da je naša koalicija le začasna, bodo kmalu imeli priliko, da se prepričajo o nasprotnem. Poznam razmere tudi v Srbiji in vem, da bodo to naše delo prav tako navdušeno po-
zdravili vsi pošteni ia demokratični srbi-janski elementi, kakor jo Dazdiaviiaio pre-čanski. Ta akcija bo nedmufc tudi še
oae demokrate, ki stoje danes morda še ob strani in trdno sem uveijen, da smo s tem napravili velik korak v boljšo bodočnost našega naroda jn aaše drage domovine.«
Kot tretji »rornik je nastopil vodja slovenskega dfehi SDS dr. Žetiav, ki je v svojem govoru pozdravil ujedinjenje obeh klubov v seljaško-demokratsko koalicijo še posebej kot napreden Slovenec. Ze tedaj, ko je bil še nasprotnik HSS, mu je bil Radič simpatičen, ker ie itaskal napredne Slovence v »orbi zoper mračno reakcijo. Vselej, kadar so stali napredni Slovenci v težki borbi, se je oglasil St. Radič poleg Svetozarja Pribičeviča kot edini politik v državi, ki je opozarjal na nevarnost kleri-kalizma. Borba proti klerikalSzmu ni samo kaprica dr. Žei-java in njegovih prijateljev, marveč je to važno vprašanje celokupnega našega naroda in naše države. Slovenci, ki so doslej čutili, da stoje v tej borbi osamljeni, so dobili z ustanovitvijo sel.iaško demokratske koalicije močnega zaveznika. Svoj govor, ki je napravil na navzoče globok utis, je končal dr. Žerjav z zdravi«) združeni demokraciji.
K besedi so se oglašali še nadaljni govorniki i z raznih delov države, ki sa vsi izražali svoje zadovoljstvo in svoje veselje nad tem, da ie končno prišlo do prve združitve demokratskih elementov v državi, ki bo po splošnem prepričanju dovedla de ustvaritve enotne demokratske fronte in potom nje do ozdravljenja neznosnih raz-, mer v državi.
Slab dan za dr. Gosarja
Nezadovoljivi odgovori na interpelacije post. Petefana__Kako
podpira dr. Gosar stanovanjsko akcijo v Ljubljani. — Ministrova protekcija Vzajemni zavarovalnici — Popoka brezbrižnost
vlade za delavstvo
Beograd, 10. .novembra p. Današnja seja Narodne skupščine je bila napovedana za 9. uro, vendar pa ie bik) ob 10. navzočih komaj okrog 40 poslancev, tako da se seja ni mogla vršiti, ker ni bilo kvoruma. Vladnih poslancev ni bilo v zbornici niti 10. V največji naglici je vlada po telefonih ia z avtomobili zbirala svoje poslance in okrog 11. se je naposled zbralo 18S poslancev, nakar je predsednik otvoril sejo.
Na dnevnem redu ie bila interpelacija so-ciiaHstičnega poslanca Petejana na ministra socjjalne politike glede borz dela in zavarovanca delavcev za slučaj brezposelnosti. Interpelacija slika težak položaj delavstva, zlasti v dobi vladajoče gospodarske krize. Interpelant naglaša, da vlada doslej, ni ukrenila ničesar, da bi olajšala beden položaj delavskih slojev. Delavstvo ie od svojega krvavega zaslužka zhraio v fond za podporo brezposelnih, že nad 40 milijonov din a nje v, a vlada doslej še ni izdala niti pravilnik za razdeljevanje brezposelnih podpor. Borze dela ukinjajo, mesto da bi jih podpirali, kakor to predvideva zakon o zaščiti delavstva. Interpelant •zaiiteva nujne ukrepe, da se zamujeno vsai deloma popravi in se tako olajša naraščajoča beda delovnega ljudstva.
Minister za socijalno politiko dr. Gosar ie odgovoril na to interpelacijo z daljšim govorom, ki ga ie zbornica z napetostjo poslušala, kateremu pa se je poznalo, da povzroča ministru silno zadrego. Velika živahnost je zavladala v zbornici, ko je začel dr. Gosar govoriti o porabi fonda za podporo brezposelnih, ki ga upravlja ministrstvo za socijalno politiko. Prišlo ie do zelo ostre debate med ministrom in dr. Kramer-jem, ki je ministru očital, da je iz strankarskih razlogov in iz samega maščevanja nad napredno Lj ubija no med drugim razveljavil odlck svojega prednika ministra Mijoviča, ki Je odobril gradbeni zadrugi Stan 'n dom v Ljubljani kredit v znesku 2 milijonov dinarjev. »S tem denarjem bi bila zadruga že v letošnjem letu zgradila 30 novih delavskih stanovanj.«
Dr. Gosar se je izgovarjal, da je bilo re-šenje ministra Mijoviča nepravilno in da se je Hipotekama banka za to branila izplačati nakazani znesek. Dr. Kramer ie ta izgovor pariral z vprašanjem: »Zakaj pa niste formalne napake popravili vi?« Opo-ziciionalni poslanci so burno zahtevali od ministra, naj pojasni, zakaj je oškodoval stanovanjsko akcijo v Ljubljanii dočim je dal milijone zagrebškim kapitalistom. Dr. Gosar pa na ta vprašanja ni reagiral.
V smešno zadrego je spravilo dr. Gosarja tudi vprašanje, zakaj se je zavzemal za to, da dobi zavarovanje objektov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev klerikal-
na Vzajemna zavarovalnica. Dr. Gosar se ie izgovarjal, da je bi! za to intervencijo naprošen in je tej prošnji s svojim pismom ustregel. Ta izgovor je izzval celo ploho ironičnih medklicev. G. Pribičevič mu ie za klical: »Kar ste vi storili, je delo navadnega »agenta«. Dr. Gosar: »Tudi vi ste že delali tako in priporočali«. Pribičevič: »Povejte, kdaj, v kateri stvari in komu. Klevete vam ne bodo nič pomagale«. V dvorani je nastal velik' hrup. Klerikalci so skušali vse druge prevpiti, da bi na ta način preprečili nadaljno debato. V splošnem neredu je dr. Gosar zaključil svoj govor. Odobravali so ga Ie klerikalci, dočim ie ostaTa zbornica ostala popolnoma apatična, vfada pa ie bila radi tega mlačnega odgepvora dr. Gosarja v vidnr zadregi. Dr. KrameF je med splošnim smehom ironično, pripomnil: »V »Slovencu« pa bo jutri napisano: burno odo bravanje in navdušeno ploskanje vse zbornice«.
»Popravljena" nezaupnica
Eksodus opozicije
Beograd. 10. novembra, p. Na popoldanski seji Narodne skušeine je govoril poslanec Petejan, ki je s konkretnimi navedbami pod črtal svoje, v interpelaciji iznešeue zahteve in ostro kritiziral postopanje vlade, zlasti pa ministra dr. Gosarjai, kt je radodaren z obljubami in načrti, ki pa doslej ni še ničesar ukrenil. Vsi njegovi ukrepi imajo le izrazito partizanski značaj in ubijajo le to, kar je dobrega. Nato so govorili še poslanci Stepaa Radič. Antolič in dr. Basariček, nakar je posl. Kremzar predlagal prehod na dnevni red. s katerim se odobrava delo ministra dr. Gosarja.
Pri glasovanju pa je vlada zopet imela smolo. Vladni poslanci, ki za razprave v skupščini ne kažejo skoraj nikakega zanimanja. so se namreč med debato razšli in tako je bila vlada v manjšini. Pri glasava-njw je opozicija z večino glasov zavrnila Krenraarjev predlog za prost prehod na. dnevni red. Vladna večina si pomagala iz zadrege na ta. naeia, Aa je kratkomalo proglasila glasovanje za neveljavno ia je predsednik odredil kljub ostremu protestu opozicije ponovno glasovanje. V znak protesta so poslanci HSS korporativso zapustili dvoran«. Tudi ostali zastopniki opozieije, razen manjšega števila opazovalcev, so se demonstrativno odstranili Medtem so vladni zaupniki z največjo naglico sbobnali vladne poslance in so tako pri ponovnem glasovanju s 146 proti 16 glasovom sprejeli Kremžarjev predlog. Seja je bite nato zaključena.
Prihodnja seja je napovedana za jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu je poročilo odbora za predlog poslanca dr. Budisavlje-viča glede spremembe občinskega reda za Hrvatsko in Slavonijo ter poročilo odbora za predlog o postavitvi spomenika generalu Kovačeviču.
davna skupščina SSLU
Včeraj popoldne se je vršila v zbornični dvorani ljubljanske univerze glavna sknp-ščina najvišje stanovske organizacije naših akademikov. Sveta slušateljev ljubljanske univerze. Za zborovanje je vladalo med di-jastvom veliko zanimanj«- kar je izpričala tudi udeležba na zboru. Skupščino je vodil predsednik Iskra, ki je v kratkih potezah orisal delo v preteklem poslovnem letu. Bolniške blagajne za akademike Svet letos še ni mogel oživotvoriti, ker ni bilo mogoče obvezati vseh akademikov k plačevanju prispevkov, brez gotovega kapitala pa je akcija neizvedljiva. Akademski dan, ki naj bi se bil vršil in katerega organizacija je bila v rokah delegata svobodnih akademikov, se ni izvedel; krive so bile deloma tudi razmere in pa prekasni čas. ker so nas prehitele počitnice. Uresničila pa se je namera ustvaritve Zveze študentov naše kraljevine na kongresu v Beogradu v letošnjih počitnicah. V tej zvezi so zastopane vse tri naše univerze.
Predsednik je naio prečita) resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnji seji Sveta proti gTOzeči okrnitvi ljubljanske univerze.
Pred odobritvijo predsednikovega poročila se je javil k besedi Ciril Kočevar, ki je kritiziral delo predsednika tako neutemeljeno, da so njegova izvajanja vzbudila sprva nejevoljo, kasneje pa smeh. Predsednikovo poročilo je bilo nato sprejeto z veliko veŠao.
Sledila so nato poročila načelnikov sekcij: socijalne (Iskra), športne (Jurkovie) in manjšinske (Maister). Prvi dve sta pohvalno izvršili svoje delo. tretja pa je bila raz-puščena, ker ima slieno nalogo ie klub za Društvo narodov.
O meiiuaiodnem dijaškem kongresu v Rimu je toča! delegat Schenk. Z njim sta bila v <K:	5e po dva dijaka beograj-
ske in zagrebške univerze. Iz poročite je bilo razvidno, da se naši študenti v mednarodnem življenju vedno močneje uveljavljajo.
Revizorji so predlagali zaupnico, ki je bila sprejeta z vsemi proti enemu samemu glasu, ki ga je oddal Ciril Hočevar. V splošnem pa je bilo opažati, da se je letošnja skupščina vršila v mnogo resnejšem in usmerjenejšem praven kakor lanska, kar moramo z zadoščenjem zabeležiti. Cul se je upravičen klic po sindikalni, stanovski organizaciji, v katero naj bi se prelevil SSiLU, ki naj bo res stanovska organizacija, na katero se bo obračal vsak dijak z zaupanjem. Simpatično je bil sprejet tudi predlog, da se organizira dijaška borza dete, ki naj bi preskrbela študentu kruha.
Skupščina je bila zaključena z iskreno željo vseh navzočih po resnem delu, ki naj privede do uspehov.
Napredna lista delovne omladine gre v današnje volitve z upanjem, da ji akademiki tudi za nadalje omogočijo resno, smotre-no delo v Svetu.
Besedilo arbitražne konvencije s Francijo
ki bo istočasno s prijateljsko pogodbo danes podpisana t Parizu
Pariz, 10. novembra, r. Istočasno s prijateljsko pogodbo bo podpisana tudi konvencija o arbitraži. Konvencija vsebuje nastopne glavne določbe: 1. poglavje:
Člen !.: Vsi spori med visokima pogodbenicama, bili kakršnegakoli značaja, v katerih bi pogodbenici draga dragi osporavali kako pravico in ki bi jih ne bilo mogoče rešiti rednim diplomatskim potom, na prijateljski način, bodo predložene arbitražnemu sodišču ali pa stalnemu mednarodnemu razsodišču v smisla določb te konvencije. V te spore spadajo tudi vsi oni spori, ki jih omenja čl. 13 pakta Društva narodov.
Nadaljna dva odstavka določata, da ne spadajo pod določbe te konvencije dogodki. ki so nastali pred sklenitvijo te konvencije, ter oni spori, za katere je v drugih pogodbah predvideno posebno postopanje. Tretii odstavek pa se glasi:
Francoska vlada in vlada kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev se vzajemno zavežeta, da s svoje strani ne bosta pokrenili nobenega vprašanja, ki bi stremelo za spremembo njihove teritorijalne inte-
■ gritete ali njunih državnih meja, kakor so ugotovljene po pogodbah, ki sta jih podpisali.
Člen 2.: Preden se uvede arbitražno postopanje ali predloži spor stalnemu mednarodnemu sodišču, se lahko spor po medsebojnem sporazumu predloži stalni komisiji za poravnavo, ki jo predvideva ta konvencija.
Člen 3.: Če se tiče spor zadeve, ki spada po notranji zakonodaji v kompe-tenco državnega sodišča, bo predložen tak spor arbitražnemu sodišču šele potem, ko je državno sodišče izreklo svojo sodbo.
Člen 4: Ta člen govori o konstituiranju stalne komisije za poravnavo, predvidene v členu 2. Členi od 5. do 16. govore o funkcijah in postopku te komisije.
Člen 16.: Če ostane posredovanje stalne komisije za poravnavo brezuspešno. se predloži spor po medsebojnem sporazumu stalnemu mednarodnemu razsodišču ali pa posebnemu arbitražnemu razsodišču pod pogoji in postopanju, kakor ga predvideva haaška
konvencija z dne 18. oktobra 1907. za mirno rešitev mednarodnih sporov.
V slučajih, v katerih ni bil dosežen sporazum pred komisijo za poravnavo, more predloarti ena in druga stranka mesec dni po notifikaciji spor neposredno stalnemu mednarodnemu razsodišču.
II. poglavje.
Člen 17. govori o vprašanjih iz člena L. za katera v obstoječih pogodbah
ni predvidena posebna procedura in ki pridejo v slučaju spora pred stalno komisijo za poravnavo, ki bo predlagala strankama rešitev in v vsakem slučaju predložila svoje poročilo.
Člen 18. če se v roku mesec dni po zaključku postopanja stalne komisije za poravnavo obe stranki ne sporazumeta, se predloži spor na zahtevo ene ali druge stranke svetu Društva narodov.
Splošne odredbe.
Člen 19. V vseh slučajih, zlasti pa v vprašanjih, zaradi katerih je nastal spor in ki potekajo iz že izvršenih dejani ali iz dejanj, ki so pred izvršitvijo, določi komisija za poravnavo, ali če je spor predložen arbitražnemu sodišču ali stalnemu mednarodnemu razsodišču v smislu čl. 41. statusa tega sodišča v najkrajšem roku provizorne odredbe. Če je vprašanje predloženo svetu Društva narodov, določi ta začasne potrebne mere. Obe pogodbenici se zavežeta, da se pokorita odredbam in da ne storita ničesar, kar bi kvarno vplivalo na izvršitev teh odredb ali sporazuma, ki bi ga predložila komisija za poraznavo in sploh, da ne izvrše nobenega dejanja, kakršnegakoli značaja, ki bi mogk> poslabšati že obstoječi spor.
Člen 20. Ta konvencija ostane v veljavi tudi v slučaju, če bi se druge države zainteresirale za spor.
Člen 21. Ta konvencija bo ratificirana. Ratifikacijske listine bodo shranjene v Parizu skupno z rati-fikacijskimi listinami prijateljske pogodbe sklenjene istega dne med Francijo in kraljevino SHS.
Konvencija stopi v veljavo pod istimi pogoji, kakor prijateljska pogodba in ostane v veljavi za isto dobo, kakor ie sklenjena prijateljska pogodba.
Vprašanje romunskega prestolo-nasledstva pred vojnim sodiščem
Zakonski načrt o zaščiti države in monarhije
Včeraj se je pričel proces Manoilescu. Prvi incidenti na obravnavi — Vlada prepovedala kongres narodne kmečke stranke v AIbi Juliji, — Kako namerava vlada diskreditirati princa Karla
Bukarešta, 10. novembra, s. Danes se je pričela pred vojnim sodiščem obravnava proti bivšemu državnemu pod tajniku Manoilescu. V bližini vojašnice, kjer zaseda vojaško sodišče, je samo malo radovednežev. Varnostna služba se skoraj ne opaža. Ob 8. so dospeli branitelji io novinarji. Razpravna dvorana ni dobro zasedena.
Ob 8.50 je predsednik vojnega sodišča, polkovnik Vladescu. o tvoril obravnavo. Poleg njega so v senatu majorja Circulescu in Precup ter kapeta-na Tenescu in Urcu. Obtožbo zastopa polkovnik Carapancea. Ex offo brani-telj je kapetan Dobritescu. Na klopeh braniteijev je od 110 vpisanih advokatov 30. Po prečitanju obtožnice so se pozvale priče. Od 37 pozvanih prič so prišle samo štiri. Poslanec Jorga je prosil, naj se ga najprej zasliši kot priča, nakar ob nastopil kot zagovornik. To se mu je dovolik). Najprej izzovejo branitelji incident, ker so zahtevali, da se pozovejo nove priče. Po odgovoru kraljevega komisarja Carapancea je predsednik pristal na to. da se pozovejo nove priče.
Drug incident je povzročilo vprašanje kompetence vojaškega sodišča, ker je branitelj Jonanicescn izjavil, da ie bila proklamacija obsednega stanja protizakonita. To trditev o nekompetenci vojaškega sodišča so podpirali branitelji Jeanitescu, Teodorescu, Otelesea-no in Trancu. Polkovnik Carapancea je odgovoril, da je bila proklamacija obsednega stanja v smislu državnih zakonov. Po polurnem posvetovanju je vojno sodišče s tremi proti dvema glasovoma odklonilo ugovor, nakar se je razprava prekinila ter se nadaljuje jutri ob 8. dopoldne-. Na tej seji bodo branitelji predložili nove ugovore glede nekompetence vojnega sodišča.
Bukarešta, 10. novembra, d. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o zaščiti države, iavnesa reda in monarhije. Ta zakonski načrt določa za vsakega, ki bi poizkušal na kakršenkoli način kako akcijo v svrho zarote proti obstoječi ustavi, vladni obliki in ustroju monarhistične države, kazen od 6 mesecev do pet let ječe. denarne globe od 1MM do 100.000 lejev in izgubo časti. Z ječo od 6 mesecev do dveh let kakor tudi z denarno globo od 5000 do 50.00» tojev se kaznuje, kdor v besedi, pisavi ali z drugimi sredstvi širi ten-dencijozne vesti o izpremembi ustave, vladne oblike in monarh {stičnega državnega reda. Agenti provokatorjl so podvrženi isti kazni. Javni nameščenci hi duhovniki, ki zakrivijo takšen zločin, bodo odpuščeni iz službe.
Bekarešta, 10. novembra, h. Vlada je prepovedala kongres narodne kmečke stranke v Afcj Juliji, pač pa je dovo-
lila, da se vrši kongres v kakem drugem kraju Sedmograške, toda pod pogojem, da bo stranka predložila vladi listo onih oseb, ki bodo prisostvovali kongresu kot zastopniki podeželskih organizacij. Takoj nato se je sestal izvršenim odbor narodne kmečke stranke, ki je sklenil, da bo ostro protestiral prot temu ukrepu vlade. Govori se, da bo stranka to zadevo spravila pred parlament in da bo pri tej priliki ostro napadla vlado.
Bukarešta, 10. novembra (lo.) Vlada ie posegla po nenavadnem sredstvu, da diskreditira propagando princa Karla. Vlada namerava namreč objaviti njegova Ijubavna pisma, da ga desavuira pred narodom.
Washington, 10. novembra, h. Vlada je od svojega poslanika v Bukarešti Culbertsona brzojavno zahtevala poročilo o nekakem ameriško-rumunskem incidentu. Culbertson je namreč pri Manoilescu, ki je obtožen veleizdaje, svojčas oddal svojo vizitko, kar je pri
vladi napravilo zelo neugoden vtis. •
V Bukarešti se vrši proces zoper gospo* da Manoilesca, ki so ga zasačili, ko je prenašal pošto princa Karla. Poroča se, da proces sam ne povzroča posebnega zanima* nja. Kljub temu pa je vlada odredila vse potrebno, da ne doživi presenečenja.
Manoilescu ni tako ugledna politična osebnost, da bi njegova usoda vzbujala iz« redno pozornost. Pripada stranki bivšega generala Avaresca, ki seveda ne pomeni mnogo v državi, m zato tudi proces stran= kinega pristaša ne more stati v ospredju zanimanja.
AH vlada sama je na drug način poskr* bela. da obrne pozornost občinstva drugam.
Pravkar je predložila parlamentu zakon--ski načrt, po katerem se uvedejo izredne do loebe za vse akte in propagando, ki bi stre. mela za spremembo ustave in kar je s tetr. v zvezi. Ostre kazni se projektirajo za one, ki bi se pregrešili proti novemu zakonu o zaščiti države; jasno je na prvi mah, da gre zoper vse. ki bi v bodoče skušali ob* noviti propagando za povratek princa Karla.
Ta zakonski predlog je važnejši nego Manoileseov proces. Manoilescov slučaj je bil, lahko sc reče, le povod zanj. Ker ima vlada v parlamentu ogromno večmo, ni dvoma, da bo sprejet. Z njim bo Bratianu bržkone lahko držal situacijo, zakaj težko si je in isti ti, da bi opozicija v novih razmerah izzivala vlado na represalije s kari i. stičnimi špekulacijami. Naj konča Manoilescov proces kakor hoče, v bodoče bo sKč* ne eksperimente krivec gotovo prav drago plačal
Povratek egfotskega kralja
Touton, 10. novembra, h. Kraij	se
je dues vkrcal za Aleksandri jo.
Promenadni koncert v Zvezdi
se bo vršil danes ob pol 6. uri zvečer v proslavo podpisa prijateljske
pogodbe s Francijo. Igrala bo priljubljena železničarska godba «Sloge«. Ljubljansko občinstvo se bo te patrijotlčne prireditve udeležilo gotovo v velikem številu.
Izboljšanje političnih razmer v Evropi
Zasluge Francije io Nemčije
London. 10. novembra, (lo.) Na banketu,
prirejenem v Guildhallu na čast novemu londonskemu županu, je imel Bakhvin velik političen govor, v katerem je podal pregled o notranje- in zunanje - političnem razvoju vladne politike.
Ministrski predsednik je izjavil, da je optimist, vendar pa kljub temu dovolj realist, da si ne dela prevelikih iluzij in se zaveda dovolj velikanskih težav, s katerimi se ima boriti svet za ohranitev svetovnega miru. Če se primerja politični položaj v Evropi z onim v trenutku, ko je prevzelo vlado kon servativno ministrstvo, je zaznamovati v Evropi veliko izpremembo na boljše. Anglija, Francija, Nemčija in Italija, ki so predstavljale v svetovni vojni glavne akterje, so se sedaj sporazumele in delujejo skupno za mirovno stvar in za ozdravljenje naše skupne civilizacije.
Anglija, je nadaljeval Baldwin, je veliko storila za ozdravljenje političnih razmer v Evropi, vendar največjo zaslugo imajo pri stvari dalekovidni francoski in nemški državniki. ki so s svojim plemenitim delom omogočili, da sta se Nemčija in Francija sporazumeli. Vsa Evropa jih upravičilo časti in jim izreka zasluženo priznanje. Oni so prvi prižgali luč miru in prednjaoili z dobrim vzgledom onim, ki niso še uredili svoje spore in pri katerih še vedno tle p>od pepelom nevarne iskre, ki bi mogle zanetiti nov svetovni požar. Evropa se vprašuje, kateri bodo tisti državniki, ki bodo sledili dr. Stresemannovemu pogumu in dale-kovidnosti ter Briandovi človečnosti in ljubezni do miru. Katera država na Balkanu (Baš danes se podpiše pakt v Parizu! Ur.) in vzhodni Evropi bo prva, ki bo sledila njihovem vzgledu in žela ravno tako priznanje.
Sem realist, je nadaljeval Baldvvin. in zato op>timist. Ako so pota že tako jasno začrtana, tedaj ni dvoma, da se bo napredek v mirovnem vprašanju tudi dosegel. Želel bL da bi lahko tako upapolno govoril tudi glede naših odnošajev s sovjetsko Rusijo, s katero je prekinila Anglija v ravno takih političnih razmerah, kakor so prekinile s sovjeti angleške delavske organizacije in kakor je bil to slučaj povodom zadnjega spora med Francijo in Rusijo, ki je spravil v resno nevarnost redne diplomatske odnošaje med Francijo in Anglijo. Anglija se ne vmešava v notranje politične zadeve sovjetske Rusije. Ako bo Rusija varovala korektnost v mednarodnih odnošajih in se odrekla vmešavanju v notranje zadeve angleške države in politiki intrig, bo našla pri Angliji tisto dobro voljo in velikodušnost, ki preveva vso angleško zunanjo politiko.
Davčna uredba umaknjena
Beograd, 10. novembra, p. Kakor se oo* znava iz vladnih krogov, je finančni mini' ster umaknil svojo uredbo glede sprememb neposrednih davkov.
Madžarsko-italijanska trgovinska pogodba
Budimpešta, 10. novembra, (bu.) Pogaja* rtja med Madžarsko in Italijo za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe se prično v Rimu 23. novembra.
Lord Rothermere hoče nadaljevati svojo madžarsko
akcijo
London, 10, novembra, h. Danes opoldne je odposlanstvo madžarske lige za revizijo mirovnih pogodb izročilo lordu Rotherme* reu pozdravno pismo madžarske javnosti, ki ima 1,300.000 podpisov in je vezano v krasno platna Na banketu, ki se je vršil na čast madžarskega odposlanstva, je po* zdravil lorda Rothermerea bivši madžarski pravosodni minister Emil Nagv ter je izja* vil, da hoče madžarski narod, da se popra* vjjo velikanske krivice, ki so bile izvršene v povojni atmosferi. Lord Rothermere se je zahvalil za izražene simpatije madžar* skega naroda. Izjavil je. da je angleški jav* i:osti znano, da je usoda potegnila Madžar* sko v vojno m da so madžarske zahteve upravičene ter da bodo zmagale. Potrpež* ljivost, vztrajnost ki vera bodo prinesle osvoboditev. Lord Rothermere bo svojo borbo za Madžarsko nadaljeval z vsemi sredstvi.
Praktično delo za združitev Avstrije in Nemčije
Bettin, 10. novembra, h. V pondeljek zve* ter bo odpotovala delegacija desetih članov kazensko pravnega odbora zbornice na Du* naj, da prične tam s pododborom avstrij« skega kazenskopravnega odbora že delj ča* sa nameravana pogajanja za izenačenje nemško»avstrijskih zakonov.
Pred novo vladno krizo v Nemčiji
Berlin, 10. novembra, d. Dogodki zadnjih tednov so politični položaj zelo poslabšali. Kriza je neizogibna. V poučenih pariamen« tirnih krogih pričakujejo celo, da bo dr« zavrti zbor že v kratkem razpuščeti. V vlad« ni koaliciji so odnosa j i med nemškimi na» cijonalci in drugimi koalicijskimi skupina« mi od dne do dne bolj napeti. Nadalje jo tudi položaj finančnega ministra Kohlerja postal nevzdTiljiv. Odstop vlade bi seveda imel za posledico razpust državnega zbora, ker je sestava nove vlade iz sedanjega dr« žavnega zbora nemogoča. Ce pride do kri« ze. bo sedanja vlada ostala do volitev kot poslovna vlada. Najtežje vprašanje bo, sa ta prehodni čas najti finančnega ministra.
Naši Kraji m
Rojaki!
Ne recite, da zopet beračimo, če Vas bodo v nedeljo ustavljale na ulicait naše na-biralke in naši nabiralci. Samo za en dinar Vas prosimo. Prosimo Vas v imenu duhovnikov, odgnanih izipred oltarjev cerkva, sezidanih z žulji našega ljudstva, prosimo Vas v imenu vseh učiteljev, odpuščenih iz služb ali odpravljenih preko meje, prosimo Vas v imenu tisočev in tisočev naših otrok, ki v šoli ne sinejo več govoriti in moliti v jeziku svojih mater in ki jim zblazneli fašizem zastruplja duše in telesa, prosimo Vas v imenu vseh, ki so vzdihovali in ki vzdihujejo po ječah zavoljo svojega narodnega prepričanja, mučeni in trpinčeni s peklenskimi sredstvi, ki si iih more izmisliti samo italijanska duša, prosimo Vas v imenu vseh ponižanih i,n razžaljenih v svojem slovanskem čustvovanju po zblaznelih fašističnih tolpah, prosimo Vas v imenu naše bodočnosti, ki bo velika ta slavna in bo mogla izbrisati vse te krivice z našega naroda in jih maščevati samo tedaj, če bo sleherni od nas občutil bolečine in trpljenje naših zasužnjenih rojakov kakor svoje lastne bolečine in svoje lastno trpljenje. Saj bi zaslužili, da bi naši zanamci »pljuvali naše grobove, če bi bila naša brezčut-nost in brezbrižnost za usodo naših rojakov pod laškim jarmom kriva, da bi Slovenstvo izginilo s površja zdaj še našega Primorja.	Jugoslovenska Matica.
Martin Ogorevc
veleposestnik in bivši trgovec v Konjicah 80-letnlk.
Nedavno so obhajala narodina društva v Konjicah njegovo 80-Ietnioo. Nešteto znancev se ga bo spominjalo ob pogledu na s8'ko, marsikomu se bo vzradostilo srce ob spominu. na p-rijetme ure, ki jih je preživel v njegovi družbi.
Rodil se ie 1. 1847. v Pišecah pri Brežicah kot kmečki sin in se je posvetil po dovršenih šolah trgovini. Kot potnik tvrdke 1. C. Majer v Ljubljani je. prepotoval vso širno Slovenijo in bivšo Goriško. S 1. aprilom 1887. se je nastanil kot samostojen trgovec v Konjicah. Trgovino je prevzel od rajnkega Ivana Šepica ter postal priljubljen pri vseh, osobito pri kmečkem ljudstvu. Njegova trgovina je bila narodna kakor on sam. Pročelje moderno prenovljene hiše je dičila slika jugoslovanskega Sokola, kojega član je bil in je danes najstarejši Sokol v Konjicah.
Roka mu je bila vedno odprta za dobre namene. Čes tokrat je povabil vso zavedno trško inteligenco v četrt -ure oddaljeni vinograd v »Jamnah«. Kdo jih ne pozna, te lepe m ljube »Jasmine«, ki so povzdignile
Samo še danes«
ob 4, pol 6, pol 8. in 9.
Krasna LEE PAR<Y v elegantni, duhoviti in pikantni veseloigri
Žena. hi ne reče je',
Trikrat poročena 'n dvakrat ločena moderna do skrajnosti vihrava bogata dama.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
\
marsikomu narodno zavednost, premnogim pa tudi vzele moč do pokončne, normalne hoje vsaj za nekaj časa . . . Obhajala so se neštetokrat prava gostovanja pristne slovenske gostoljubnosti in vzajemnosti.
Ob priliki neke nemške prireditve v trgu je povabil vse slovensko prebivalstvo iz trga in okolice ter iz kleti zakotailil vinske sode kar pod milo nebo v zeleno dolinico, češ: tudi mi premoremo kaj, ne samo vi, Nemci!
Blaga njegova žena ga je zgodaj zapustila s tremi otroki. Pavel je tik po prevratu podlegel »španski«. Bil je vreden sin svojega očeta. Tužni žalujemo za njim. Martin je zdravnik v Rogatcu, Anica, omožena Križničeva, pa deli svojo vedno ljubeznivo skrb med možem in očetom, katerega ne mara pustiti samega.
Kljub svojim 80. letom je slavijenec mladostno čil in zdrav. Grča je, naroden in odločno napreden danes kakor je Ril nekdaj.
Kot vzor lahko služi drugim, ki ob vsaki priliki popuščajo ter si ne upajo pokazati svojega naprednega demokratskega mišljenja.
Vsi prijatelji in znanci sirom Slovenije mu kličemo ob 81. godiu, danes — na Martinovo! —: Še na mnoga leta! Zdravja in sreče v izobilju Tebi in Tvojim! Zdravo!
Sokolska proslava SOletnice 0. Župančiča
Ljubljanski Sokol je sinoči proslavil 50-letndoo prvaka slovenskih pesnikov Otona Zupančiča z lepim večerom. Prireditve v mali dvorani v pritličju Narodnega doma, ki je bila za to priliko lepo okrašena, so se udeležili v častnem številu člani in članice kakor tudi starešine.
Uvodoma je zbranim spregovoril, društveni prosvetar br. Vladimir šuklje, pojasnjujoč pomen im smisel te lepe spominske proslave.
Nato je podčrtal še br. orof. Rupelj v daljšem govoru pomen proslave jubileja, naglašajoč, da ne bi smelo biti Slovenca, ki se ob tej priliki ne bi zavedal pesnikovega pomena za našo kulturo in narod. Usoda Prešernova in drugih naših mož se ne bi smela več ponavljati pri naTodu, ki je postal svoboden in — zrel.
V kratkih potezah je predavatelj nato orisal našo literaturo in pesništvo od po-četnikov: Vodnika, do Prešerna, vrha slovenskega pesništva, pa do »moderne« Ketteja, Cankarja 'n Murna ter Zupančiča, ki ga je orisal v celotnem njegovem razvoju, citirajoč posamezne pesmi in vzklike, ki značijo vse faze pesnikovega delovanja. Sledile so recitacije Župančičevih pesmi. Br. Markič je zelo občuteno podal: »Ma-■Tiorn Murna Aleksandrova«, »Z vlakom« ter »Kvartopirci« Ljubko je deklamkala sestrica Bngehnainova pesmici: »Dete čeblja« m »Oranža«. Zelo močno je podal br. Val. Petre »Probujemje«, »Pogledal jo je vroče«, ki je lepo uspeli večer zaključil s tragičnim »Kišem«.
Nenavadna avtomobilska nesreča
Te dni se je v Vršcu v Vojvodini dogodila avtomobilska nesreča, kakršne menda še ne beleži svetovna kronika tako številnih nezgod z avtomobili.
Prekrasen dan je privabil mnoga tamošnja dekleta na siprehod in promenado. Tudi dve služkinji, tovarišici, rodom Cehinji iz Velikega Središta, Ana Kubikova in Marija Zapska, sta se podali popoldne na zrak. Ustavili sta se na glavnem trgu pred av-totaksi, ki so jima bili vsi po vrsti prav všeč. Neki mladi šofer se je hotel izkazati za kavalirja in je mladima služkinjama ponudil, da ju brezplačno povede z avtomobilom na šetnio po mestnih ulicah. Dekleti se nista dali dolgo prositi, sedli sta v avto, menda prvič v življenju, in šofer France Hansl je pognal ter devojki odpeljal do Obiličeve ulice. Tu sta služkinji prosili šoferja, nad zaokrene avto nazaj v mesto, ker ju doma čakajo gospodinji. Šofer je privolil, toda z avtom ni mogel takoj okreniti. ker sredi ulice ni imel dovolj prostora. Tedaj sta se služkinji prestrašili, meneč, da ju hoče šofer odpeljati dalje iz mesta. Ko je šofer pognal, sta se dekleti pognali Iz avtomobila Šofer je zaslišal dva obupna krika, ustavil je avto im ugledal strašen prizor:
Ana Kubikova si je pri skoku iz avtomobila razbila lobanjo ter je v kratkih trenot-kih izdihnila. Marija Zapska pa je dobila hude notranje poškodbe in je obležala v nezavesti. Šoferja Hansla je takoj nato aretirala policija in ga izročila v preiskovalni zapor sodišča v Beli Crkvi.
Zagonetka divjaškega uboja v Podlipovci
Litija, 10. novembra.
V torkovem «Jutra» smo poročali o žalostnem dogodku v zagorski okolici, kjer je bil ubit 60=letni Dolinar. Na« padalci so divjali nad ubogo žrtvijo z bestijalno surovostjo. Obdukcija je ugotovila na Dolinarjevem truplu 17 ran, ki so bile prizadejane po vsem te« lesu z noži. En sunek je šel pod levim očesom v nosno duplino; rana, ki jo je dobil Dolinar v rame, je 15 cm glo« boka in je predrla celo trdo kost lo« patico. Šest cm globoka rana pod le« vim ušesom je prerezala žilo, kar je ;melo za posledico izkrvavenje in smrt. V pljučih sta dve široki rani.
Bestijalen napad je razburil vso
okolico. Aretirani osumljenci so še po« vsem mladi fantje: Kuhar Jože ima 20 let, njegov brat Tone 25 1, Ševerka Ivan pa je stopil komaj v 19. leto.
Motiv napada in uboja je še popol« noma nepojasnjen. Fantje, ki se naha« jajo v litijskih zaporih, odločno taje vsako krivdo in udeležbo pri nesreč« nem slučaju. Prvotno se je domnevalo, da so hoteli vlomiti v Dolinarjevo klet, odkoder so bili prepodeni.
Fantje zagotavljajo, da so bili radi zavžitega vina in žganja popolnoma omoteni in se ne zavedajo ničesar. Ko pa so odšli iz hiše, kjer je bila svatba, so se namenili vasovat k dekletom pod okna. Izbrali so si 25 letno Dolinar« jevo rejenko Marijo. Da bi prišli laž« je do njenega okna, so odstranili vse cvetlice, ki so bile na oknu.
Zagovor'fantov se ne krije z ugoto« vitvami sodne komisije na kraju ubo« ja. Edina obremenilna priča, ki je skrivaj, a v razumljivem razburjenju opazovala nočni poboj, je 16=letni ne« čak umorjenega, France Šestar, ki od« ločno vztraja na svoji prvotni izpoved« bi in trdi, da so aretirani fantje bili napadalci.
Nadaljna sodna zaslišanja bodo vse« kakor pojasnila zagonetno smrt Doli« nar jevo, prave krivce pa stavila na za« fožno klop.
Rudar nosi mrtvaško srajco...
Tragično poglavje o katastrofi v šentjanškem premogovniku v Krmel ju
Požar v Venče-šahtu, kjer gori neprestano od torka zjutraj. — Goreče plasti podsule tri rudarje. — Dramatični prizori ob dvignjenju in pokopu krst z ostanki ponesrečencev. — Pre-
« i________j«___j_________:
iskavo vodi rudarski nadsvetnik inž. Pehani
Št. Janž, 10. novembra
Šentjanški premogovnik v Krmelju.
šemtjanški premogovnik v Krmelju je last dedičev pok. Andreja Jakila, katerih pooblaščenec ta solastnik ie g. Vence Jakil. Premogovnik zaposluje okoli 500 rudarjev, od teh 200 kopačev, 25 učnih kopačev, 89 vozačev, 42 profesijonistov, 44 žensk, ki so zaposlene na separadji, in 46 dnevnih delavcev.
Premogovnik obstoji iz Andrejevega šah-ta, ki je 60 m globok, Venčešahta (90 m), Franjtaega šahta (60 m) in dnevnega kopa Koluderja, kjer pa kopljejo premog le ob večjih naročilih. Produkcija vseh treh šah-tov znaša dnevno 30 do 40 vagonov. Rudarji delajo v treh dninah: od 6. do 14., od 14. do 22. in od 22. do 6. zjutraj. Tehnični ravnatelj premogovnika je g. inž. Červin-ka, ki je obenem obratovodja Andrejevega in Venčešahta skupno z asistentom g. Zupančičem, dočim ie g. inž. Rotta skupno z g, inž Janežičem .obratovodja Franjtaega šahta in Koluderja.
V	najstarejšem Andrejevem šahtu je že večkrat gorelo; premog se tu rad nagib lje k samovnetju. V zadnjem času pa so fclenja ponehala. V Franjtaem šahtu, poprej imenovanem Strassburg, so se pred vojno tudi večkrat vnele premogovne plasti, nakar so ga morali zaliti. Strassburg je bil nato zaprt 10 let. Pred tremi leti so ga na novo odprli in prekrstili v Franjin šaht. Ponekod so morali napraviti popolnoma nove hodnike, drugod pa so se zopet poslužili starih.
V	Venčešahtu so se pojavila od vasi Gabrijele v smeri proti železnici večja ttenja, ki pa niso povzročala nevarnosti, ker rudarji v teh predelih niso delali in so imeli goreče plasti za hrbtom. Delali so na pri-liano varnih mestih naprej od gorečih plasti. Premogovni sloji leže v Venčešahtu navpično ta se pri kopanju radi dirobe. Ker je tudi velik pritisk zraka in nudi razdrobljen premog večje površine zraka, se premog kaj Tad vname; tako se je že pred dvema mesecema vnelo na neki koti, vendar se je posrečilo ogenj udušiti.
Venče-šaht leži na levi strani železniškega tira neka-' ko v sredi med Andrejevim ta Franjinim šahtom. Približno v isti smeri kakor Andrejev šaht leži vas Gabrijele, odkoder vodi v globini 59 m od površine glavni hodnik proti šahtu samemu ta k glavnemu izhodu poleg njega. Od vasi Gabrijele vodi spočetka v precejšnjem loku cesta, ki obide na severni strani. Venče-šaht ta doseže glavno cesto blizu električne centrale. To cesto z Gabrijele mimo Venčešahta so morali 1. 1925 preložiti proti severu, ker se je vdirala, očitno zaradi spodaj izkopanih rovov.
Od glavnega hodnika v globini 59 m gre na-vzor ta navzdol več vzporednih hodnikov; na obeh straneh glavnega hodnika kopljejo premog. *
Kraj nesreče se nahaja približno 300 m od šalita na tkzv. koti 225 v globini 30—35 m, torej 29—34 m nad glavnim hodnikom Od glavnega hodnika navzgor proti površini na prostem vodi več zasilnih izhodov (malih jaškov), 15— 16 po številu, ki služijo obenem za zračenje. Ves Venče-šaht obsega skupno okoli 10 km hodnikov.
Kraj nesreče je imel obliko četverokot-ndka, čigar stranice so obsegale 2.20 m. V tej tkzv. »sobi«, kakor često imenujejo rudarji predele s tako obliko, so delali 4 delavci, ki pa so se menjavali zaradi prehude vročine, ki je prihajala od vrhnih gore. čih plasti na levi strani precej stran od opisanega kraja nesreče, tako da sta po dva delavca delala, a dva počivala.
V usodnem času
v torek ob pol 4. zjutraj je bil en sam kopač na delu, ostali trije tovariši pa so počivali. Ker mu je šlo delo prepočasi od rok, je zavrtal v steno, da bi lažje kopal, pri tem pa je nenadoma zagrmel strop nad njim ta ga zasul, preden mu je bilo mogoče ubežati. Premogovne plasti ki so se vsule z vrha doli, so zasule tudi dva njegova tovariša; tretjemu se je posrečilo uteči in enako pazniku, ki je imel službo v neposredni bližini.
Reševanje ponesrečencev.
Kakor hitro sta se rešena rudarja zavedla, kaj se je prav za prav zgodilo, ta opazila požar, ki je nastal v jami, sta odhitela obvestit o katastrofi kopače v sosednjih »sobah«. Vsi so zaradi večje varnosti pred požarom zbežali navzdol na hodnik 50 m globoko, na tkzv. koto 207. Takoj se je sestavila rešilna ekspedicija pod vodstvom inž. Rofcfce, asistenca Zupančiča, inž. Janežiča ter paznikov Lundra in Ferkov-nika. Kraj požara so po spodnjem hodniku Obšli, vendar zaradi dima ta ognja niso mogli priti do ponesrečencev.
Da bi udušili ogenj, so pričeli zunaj na prostem po malem jašku vlivati vodo na koto 225. Po napornem in težavnem gašenju se jim je končno posrečilo, da so prišli opoldne do kraja nesreče ta do prvega ponesrečenca.
Šest ur kasneje so potegnili izpod žerjavice še ostala dva in vse tri odnesli proti šahtovemu izhodu.
Pogled na ponesrečence je bil strašen.
Enemu rudarju je manjkala roka, noga, glava, tako da ga je bil sam trup; vse drugo je zgorelo. Enako izkažena sta bila
Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Črnooka Lya de Putti
v filmu
«Brezumna strast»
Ljubav maturanta. Telefon 2730.	Kino «DVOR».
Jutri:
»Ljubavne avanture Leo-poldine Habsburške«,
ostala dva. Da ne bi po nepotrebnem še bolj razburjali svojcev, ki so čakali pred glavnim vhodom v šaht na žalosten povratek svojih dragih, so vse tri takoj položili v že pripravljene krste in te nato potegnili na svetlo.
Pred glavnini vhodom,
kjer je bila zbrana velika množica ljudstva, so se že od zjutraj dalje odigravali presunljivi prizori Ko pa so se prikazale krste, ki so bile že zabite, so dramatični prizori dosegli svoj višek. Krste so položili na voz ta jih odpeljali v mrtvašnico v Tržišče. Za vozom so korakali s sklonjenimi glavami, obupno ihte ta jokaje najbližji sorodniki, dolga procesija rudarjev in drugega občinstva.
Po dvignjonju ponesrečencev,
do katerih so razmeroma zelo naglo prišli, pri čemer so reševalci riskirali tudi svoje življenje, samo da bi pomirili veliko ogorčenje prebivalstva, so pričeli zapirati najbližje dohode, do kote 225, da bi požar lo-kalizirali in da bi se sam udušM, ker se gasilcem ni posrečilo, da bi ga omejili. Do dane« zvečer pa vsi ti ukrepi niso uspeli v vsem obsegu in požar še vedno traja. Nesrečne žrtve katastrofe.
Smrtno ponesrečili so se naslednji rudarji:
Jernej Petje, 251etni rudar, oženjen, stanujoč v Sv. Roku pri Mokronogu.
Vinko Ko lene, 251etni samski rudarski delavec iz Vrhka, občina Tržišče.
Ivan Hribar, 231etni samski rudarski delavec z Velikega Vrha, občina Boštamj.
Zanimivo je, da je bil 251etni Petje poročen komaj 14 dni. Lansko leto se je vrnil od vojakov in stopil v službo pri premogovniku. Bil je priden ta varčen ter je komaj čakal, da bi si ustvaril z izvoljenko svoj lastna dom. Njegova žena Frančiška je že v starosti 6. let izgubila starše, ki so živeli z njo v Žunovcu pri Št. Rupertu. Zgodaj osirotelo deklico je vzela k sebi teta Alojzija Brkova iz Gornjih Jesenic pri Št. Rupertu. Ko sta se mlada zaročenca poročila, sta se z Gor. Jesenic preselila k Sv. Roku pri Mokronogu. Oba pač nista niti najmanj slutila, da jima bo mlada rodbinska sreča tako kmalu in tako tragično uničena.
Pogreb nesrečnih rudarjev
se je vršil danes dopoldne. Kolenca in Hribarja so pokopali v Tržišču, po Petjeta pa je snoči prišla z vozom njegova žena Frančiška in ga je odpeljala k Sv. Roku, odkoder se je vršil pogreb v Mokronog. Pogreba Kolenca in Hribarja se je udeležil g. Venče Jakil, dalje inženjer Rotta, uradni-štvo, poduradništvo in rudarji z rudarsko zastavo. Pogrebne obrede je vršil župnik g. Vidmar. Ko so polagali krsti v skupni
LJUBAVNE AVANTURE
LEOPOLDINE HABSBURŠKE
JUTRI!
KINO «DVOR».
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Petek, 11.: «PoInoč». A.
Sobota, 12.: ob 15.: «Ukročena trmoglav« ka». Dijaška predstava pri zniž. cenah. Izv.
Nedelja, 13.: ob 15.: «Hamlet». Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv.
Pondeljek, 14.: orVrt Eden». Nastop gdč. Slavčeve. Izv.
Torek, 15.: Zaprto.
Sreda, 16.: «Medeja». Premijera. Prcmijer« ski abonma.
Ljubljanska opera
Petek, 11.: »Bajaderar., opereta.' Premijerski abonma.
Sobota, 12.: «Zaljubljen v tri oranže». B.
Nedelja, 13.: ob 15.: aTraviata«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: «Bajadera». Izv.
Pondeljek, 14.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Tetek, 11.: »Rapallski večer® Jugoslovenske Matice.
Sobota, 12.: «Revizor». C. Kuponi
Nedelja, 13.: ob 15.: <rSnegulčica». Ob 20.: «Čardaška kneginja®.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 13. t. m. bodo v ljubljanskem gle-
dališču tri predstave. Drama uprizori popoldne ob 3. Shakespeareovo tragedijo «Ham-let» z go?p. Rogozom v naslovni ulogi. Opera ima ta dan dve predstavi. Ob 3. popoldne se poje Verdijeva «Traviata», zvečer ob pol osmih pa bo Kalmanova opereta «Bajade-ra». Za predstavi cHamleta> in <Traviate> veljajo znižane dramske, odnosno operne cene. Uprava pripominja, da konča opera «Traviata> pred šesto uro, tako da je mogoč odhod z večernimi vlaki vsem izven-Ijubljanskim posetnikom.
Prokofjeva opera (Zaljubljen v tri oran-že» se poje v običajni zasedbi v soboto, dne 12. t. m v ljubljanski operi za red B. Veliki uspeh, ki ga je doživelo to moderno delo na našem odru, zanima tudi zunanji svet in založništvo dela, eno največjih muzikal-nih založništev Breitkopf in Hertl, se živo zanima za uspeh predstave ter je zahtevalo od uprave, da mu pošlje vse tozadevne kritike in poročila o vseh dosedanjih uprizoritvah tega dela. V prihodnjih dneh bo premijera te opere v veliki pariški operi.
Premijera Kalmanove <Bajadere». Danes v petek ob 8 zvečer je v ljubljanski operi premijera Kalmanove <Bajadere>. Kakor vse operete slavnega komponista te stroke, se odlikuje tudi to delo po izredno srečnih muzikalnih zamislekih ter ima polno lepih-melodij najrazličnejšega ritma, ki jih pozna skoro ves svet, saj se je cBajadera» z
največjim uspehom neštetokrat zaporedoma igrala na najrazličnejših odrih tam, kjer je doma tako zvana lahka vesela muzika. — Libreto sta napisala Brammer in Griinwald. Dejanje se vrši v Parizu, in sicer: prvo dejanje v ložnem vestibulu gledališča Chate-let, drugo v palači princa Radjamija, tretje pa v malem pariškem baru. — Na današnji premijeri, ki jo dirigira kapelnik Anton Neffat, režira pa g. Povhe, nastopajo vsi naši stalni operetni sodelovalci, v prvi vrsti ga. Poličeva in ga. Balatkova, ter gospodje: Drenovec, Petek, Povhe in Šubelj. Sodeluje tudi baletni zbor. Plese je uvežbal baletni mojster Vlček, nove dekoracije je naslikal gledališki slikar gosp. Skružny.
Zdenka Zikova, odlična pevka, ki je bila za časa delovanja v ljubljanski operi ena najbolj priljubljenih članov opernega ansambla, priredi na splošno željo v pondeljek, dne 14. t. m. v veliki dvorani hotela Union svoj koncert Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
<Eva> na mariborskem odru. Mariborsko gledališče študira Leharjevo mojstrsko opereto <Eva, deklica iz tovarne>, za katero se vrše že zadnje vaje, tako, da bo njena premijera drugi teden. To opereto odlikuje ne samo krasna, deloma operetna godba, temveč tudi jako lepo in smiselno dejanje, ki je prepleteno z vrlo veselimi prizori.
Begovičeva drama <Pustolovec pred vrati, se bo izvajala v Bragaglijevem gledališču cTheatro degli Independenti» v Rimu in v stockholmskem gledališču cCentral The-ater>.
Jugoslovenska glasba v Pragi
Prošli petek se je vršil v Pragi komorni večer, v nedeljo pa simfoničen koncert jugo-slovensek glasbe. O prireditvi poročajo praški listi z zelo kritičnimi besedami.
<Č e s k e Slovos omenja, da se jugoslovenska komorna glasba, ki je bila zastopana na koncertu skoraj po samih modernih skladateljih, razvija v pravo narodno umetniško produkcijo. Obstoje pa še precejšnje kvalitetne razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci. Severnejši Slovenci in Hrvati so v primeri s Srbi naprednejši. Jugoslovensko glasbeno ustvarjanje pa kaže očitno tendenco, da se prerije na višino drugih narodov in doseže sodoben svetovni format.
Skladatelj P. Konjovič se giblje v smeri ljudske glasbe, dr. Širola je blizu sintezi domače tradicije z modernizmom Štolcer-Sla-venski pa je samo snovno zvezan z domačim svetom, dočim pripada glasbeno k najskrajnejši moderni. Najdalje na levici je Slovenec L. M. Škerjanc, najmlajši med skladatelji, Ju-gosloven, ki je bil kulturno vsikdar najbližji ne le Dunaju, ampak tudi Pragi Med impresioniste šteje kritik skladatelje Odaka in Adamiča. Dirigent N. štritof je po sodbi poročevalca zvest tolmač svojih rojakov v vseh njihovih smereh in oblikah.
Kritik tNarodnih Listov» opozarja v začetku na kvalitativne razlike med slovensko, hrvatsko in srbsko glasbo. O Hrvatih pravi, da so pod vplivom francoskih in
ruskih impresionističnih smeri, dočim slovenska glasba priča, da so ji bili učitelji Čehi in da so skladatelji goreče proučavali klasično in romantično godbo. O Slovencih piše: Slovenci so se nam predstavili z imeni, ki so za nas večinoma nova. Višek Skorja a-čevega dvostavkovega koncerta je Preluiij. Drugi stavek, cSherzo>, je živ in originalen v ritmiki temperamenten v izrazu in bri-ljantno instrumentiran. Emil Adamič je bil zastopan z odlomki dveh suit. Obe skla<lbi sta izrazito subjektivni. Prva je pisana v ljubki melodiki in v ansamblskem zvoku godalnih instrumentov ter krasno izraža nastroj v kaki ljubljanski cerkvi, kjer je skladatelj ostal sam s svojimi mislimi in refleksijami. <Mož z medvedom?* ima živo izraznost, hkrati pa tudi humor in esprit. Obe skladbi sta srečno in duhovito instrumentirani. Instrumentalno vzbuja pozornost tudi <Caprice» Ant Lajovtca, ki slušatelja zgrabi s svojim strastnim vrtincem izraznosti, razvijajoči se v naglem tempu in z občudovanja vredno enotnostjo, pri čemer skladatelju nikdar ne zmanjka diha. Niko Štritof je z lahko roko obvladal orkester in je dovršeno zadel značaj vsake skladbe ter jo podal slušateljem v kolikor mogoče najboljši formi. Kritik še dostavlja, da bi bil koncert lahko boljše obiskan, saj je Praga rada <slovanska» in se smatra za nekak center kulturnega življenja vseh Slovanov.
tPrager Tagblatt® imenuje štrito-fa energičnega in smotrenega dirigenta, ki mu je glasba njegovih rojakov srčna zadeva. Najbolj hvali list skladatelja Škerjanca, o ka-
grob in se je nesrečnim žrtvam poklonila rudarska zastava v zadnji pozdrav, je ma-lokatero oko ostalo suho. Še dolgo so zvonovi v Tržišču zvonili žalostno, turobno...
Vtis » Jutro vega« poročila in preiskava.
Današnje »Jutrovo« poročilo o katastrofi v šenldanškem rudniku je napravilo na tukajšnje prebivalstvo najboljši vtis. Zlasti rudarji, so s simpatijami pozdravili list, ki je s svojim obširnim poročilom vnovič dokazal, kako zelo so mu pri srcu njihovi m teresi. »Jutrovo« poročilo so danes povsod živahno obravnavali.
Izbrnbrala je že dolgo zadrževana jeza proti neznosnim eksistenčnim prilikam, katerih pa ni toliko krivo podjetje, kakor splošne razmere, v katerih živimo. V vsem svojem razburjenju tudi rudarji in prebivalstvo pojmujejo, da podjetje ne želi nesreč, ker niso niti najmanj njemu v prid.
Danes dopoldne se je pripeljal iz Ljubljane rudarski nadsvetnik inž. Igo Pehanl, ki je takoj do prihodu vlaka začel preiskovati, kako je katastrofa nastala in kdo jo je zakrivil. Ze tekom dopoldneva so bite zaslišane prve priče, nakar je odšel g. inž. Peham v Venče-Sabt, da se na licu mesta prepriča o vzrokih nesreče in njenih krivcih. Preiskava še traja.
Vesti o ponesreSenju Inž. Janežlča neosnovane.
Potniki snočnjega dolenjskega vlaka, ki prihaja v Ljubljano ob 20.20, so raznesli vest, ida se je v jami ponesrečil tudi g. imž. Janeždč. Danes dopoldne je dospeSo več brzojavk, v katerih so se njegovi prijatelji »teresirali zanj. Vest o njegovem ponesrečenju pa je bila netočna, ker je g. inž. Janelžič popoteoma zdrav in se ob času nesreče niti ni nahajal všafoiu.
Netočne vesti o katastrofi so se širile v marsičem tudi zaradi tega, ker niti pri premogovniku samem niso takoi imeli pregleda o obsegu Katastrofe, ki je, žal, zopet enkrat tako tragično potrdila om stari rudarski pregovor, ki pravi:
—	Rudar koplje v jami do polovice gol, a vendar vselej na sebi nosi mrtvaško sraj-oo . . .
Dvojni nboj bogatega Madžara
V	torek popoldne se je v Bogoievu v Ba-čsi vršila imenitna svatba. Oženil se je bogat madžarski posestnik Pavle Horvat. Kakor je to običaj pri Madžarih, je ženin povabil na svatbo poleg drugih svojih prijateljev tudi dva veleposestnika: Gerfija s sinom in Josipa Kaloczjtfa. Svatba je sprva potekala prav veselo, končno pa je Ka-loczy začel Gerdju in njegovemu sinu očitati, da sta kot čistokrvna Madžara pri nedeljskih občinskih volitvah glasovala za radikale. Prepir je postal precej resen, vendar je ženinu uspelo, da je nasprotnike pomiril.
Toda končno je vendarle prišlo do krvavega spopada. Okrog 2. po polnoči so se gostje začeli razhajati. Nesreča je hotela, da so šli Kaloczy in oba Ger&ia isto pot. Zopet so se začeli prepirati. Gerojev sin Irrrbre je prijel Kaloczyja z levico okrog pasu in ga podrl na zemljo, obenem pa Je potegnil izza pasa dolg nož, rekoč:
—	»Zdaj ti bom prerezal vrat!« . . .
V	strahu za svoje življenje se je Ka-loczy skušal napadalca rešiti, otel mu je nož in štirikrat mladeniča strnil v prsi in v trebuh. Vsi udarci so bili smrtonosni in mladi Imbre je na mestu izdihnil. Ko je stari Gero ugledal svojega sina mrtvega v krvi, je zavihtel paKco in začel udrihati po Kaloczyju, ki ie bliskovito šmil kvišku in zagrozil:
—	»'Nazaj, sitari, sicer zakotjem tudi tebe!«
—	»Maščeval bom svojega sina, pa ma-kar padem tudi sam!« je odvrnil stari Gero.
Tedaj je Kaloczy z istim Dožem trikrat močno sunil tudi starega Geroja v trebuh. Starec je še parkirat omahnil io se nato tudi oc zgrudil in iztSmiL Še tisto noč je KaIoczy izginil iz Bogojeva. Ni pa pobegnil, kafcor se je domnevalo, marveč je peš koračil v Sombor, kjer je pokHcal svojega odvetnika dr. Aleksandra Krečareviča. Ker je bil Kaloczy sam krvav in poškodovan ra rokah, ga je odvetnik takoj odvedel k sodnemu zdravniku dr. Grgnrovu. Ko mu je ta obvezal rane, se je Kaloczy takoj zjutraj sam prijavil državnemu pravdmJcu, ki je dvojnega ubijalca vtaknil v preiskovalni zapor.
terem pravi, da je najmodernejši med vsemi komponisti. Pohvalno omenja poročevalec tudi skladbi Emila Adamiča in A. Lajovica <Caprice> za veliki orkester.
Dva koncerta Bronislava Hubermana v Zagreba. Kralj sodobnih evropskih goslačev, sloviti Bronislav Huberman, je ta teden dvakrat koncertiral v Zagrebu, prvič v torek, drugič v četrtek. Njegov nastop je bil po sodbi kritikov največja glasbena senzacija letošnje sezone. Torkov koncert je začel z Bachovo sonato v E-duru in je dosegel višek s Hindemithovo sonato v H-molu. Huberman in njegov klavirski spremljevalec sta se zlila v eno, da takega primera še ne pozna zgodovina zagrebške koncertne dvorane. Na četrtkovem koncertu je goslač izvajal dela Beethovna, Bacha in Goldmarcka.
Bekord češkoslovaških skladateljev v Nemčiji Seznam, ki so ga prejeli člani društva za zaščito svojine intelektualnih delav-rev v Češkoslovaški, pavi, da zaslužijo češkoslovaški glasbeniki momentano največ na Nemškem, kjer so njihovi sporedi pred programi drugih narodov. Za Nemčijo pridejo za češkoslovaško glasbo v poštev še: Avstrija, Francija in Anglija. Tudi v ameriških Zedinjenih državah zavzemajo čeSki glasbeniki zelo vidno mesto, toda Američani jim ne plačujejo tantijem, ki jih evropske države točno odračunavajo.
Letošnja Sehiilerjeva nagrada se je razdelila med tri pisatelje. Prejeli so deleže: Herman Burte, Fritz v. Unruh in Fr. Wer-fel. Pisatelje je predlagala posebna komisija, odobrilo jih je prusko prosvetno ministrstvo.
Schlesingerjeve goljufije v Sloveniji
Kakor smo nedavno poročadj, je bil v Ogulinu aretiran trgovski potnik Artur Schlesirager iz Madžarske, ki je številne tvrdke na Hrvatskem ogoljufal na ta način, da je nastopal kot bogat trgovec z lesom, naročal večjo količino blaga, potem pa si pri tvrdkah izposojal znatne zneske, češ, da denarja, ki je že na potu, še ni sprejel V zagrebškem »Grand Hotelu« je vratarja Horvata ogoljufal za par tisočakov. Končno ga je v Ogulinu zalotila žandannerija ter ga spravila v Zagreb.
Sctoksimger je tudi v Sloveniji izvršil več goljufij. Meseca julija je bil prišel v Ljubljano in tukaj s tvrdko »Arbor« sklenil kupčijo. Tudi ta tvrdka mu je posodila 2.500 dinarjev. Z denarjem ie odpotoval in se ni več vrnil. Tudi z lesnim trgovcem Alfonzom Pernatem v Št. Lovrencu na Pohorju je sklenil kupčijo in mu na enak način odnesel 500 Din. V Meži si je pri trgovcu Rudolfu Kamenarju »izposodil« 1000 Din, v Slovenski Bistrici pa pri Franu Razboršku 1800 Din. Schlesinger se 5e Po aretaciji skušal v Zagrebu z veronalom zastrupiti. Iz bolnice, ga je zopet prevzela policija ter ga izročila sodišču.
Aretacije komunistov v Zagrebu
Zagreb, 10. novembra.
Tukajšnji komunisti so ob priliki 10-letnice obstoja sovjetskih republik širili razne letake in lepake. Policija je te lepake zaplenila in izvedla tekom včerajšnjega in današnjega dne pri znanih komunističnih voditeljih in v tajništvu komunističnih organizacij hišne preiskave. Zaplenila je vse pisalne stroje in šapirografe. da na ta način ugotovi, kje so bili letaki izdelani. Poleg nekaterih komunističnih delavcev je bila aretirana tudi znana komunistinja Zlata Miil-!er, študentinja medicine.
Srečen lastnik Holbeinovega originala
Beograjsko »Vreme« poroča o izredni sreči banatskega slikarja Zdravka Slepče-viča, bivajočega v Vršcu. Pripoveduje, da je slikar po dobrem naključju prišel v last originalne slike znamenitega slikarja HoJ-betaa. Stika predstavlja prizor iz starega testamenta, kako Samuel kaznuje Savla.
Akademski slikar Slepčevič je letos bival na počitnicah na Hvaru pri neki ribiški obl-telji. Tu se je zainteresiral za neko staro popolnoma obledelo sliko. Kot strokovnjak je v njej takoj spoznal veliko umetniško delo. Sliko je od otttelji kupi! za 4.000 Din in jo odnesel s seboj na Dunaj. Tu jo je pokazal strokovnjakom, ki so ugotovili, da je to Holbeinov original. Isto mu ie baje priznal tudi berlinski kritik Bode. Sreča lastnika Holbeinovega originala, ki ]e baje vreden okol' 300.000 zlatih mark ali 4 milijone 65.000 Din, je zaenkrat seveda še problematična. Vsekakor pa »'Vreme« pledira za to, da bi .znamenita slika ostala v kaki domači galeriji.
Silen požar v Bosni
Sarajevo, 10. noveoftra.
Danes pozno popoldne je nastal iz doslej še nepojasnjenega vzroka v vili nekega uradnika v Zavidoviču pri Sarajevu ogenj. Požar se je bliskovito razširil na bližnje lesno skladišče, kjer gori ob uri, ko to poročamo, nad 30 vagonov že obdelanega lesa.
Ogenj se je razširil tudi na obe parni žagi, ki spadata med največji v naši državi. Gasilci, delavci in orožništvo, ki si prizadevajo, da ogenj omeje, so napram razdivjanemu elementu popolnoma brez moči. Kakor zatrjujejo, je popolnoma nemogoče, da bi ogenj omejili in bo ponoči vse podjetje postalo žrtev plamena. Brzojavnim potom je bilo pozvano na pomoč vojaštvo in vsa gasilna društva iz okolice. Podjetje je šele pred kratkim kupila Našička industrija.
Samomor starega krmarja z molitvenikom v roki
V Zemunu je v sredo vzbudil senzacijo samomor 701etnega upokojenega krmarja Josipa Rekuliča, ki je bil dobro znan kot šaJjivec in splošno priljubljen med zemun-skira občinstvom. Točno opoldne sta v starčevem stanovanja odjeknila dva strela. Prebivalci hiše so pohiteli pred stanovanje »strica« Josipa, ki ga je bilo zadnje dni redko videti. Vrata pa so btia zaklenjena. Ko jih je policija šiloma odprla, se je prisotnim nudila pretresljiva slika:
Poleg postelje je v mlaki krvi ležal starček Josip, ob njen pa starodavni samokres, s katerim si je pognal dve krogli v desno sence. V levici pa je starček krčevito držal molitvenik, iz katerega Se oči vidno pred smrtjo čital razne molitve in se priporočal Bogu, da mu oprosti poslednji greh . . . Nesrečni upokojenec je menda obupal zaradi osamljenosti in bolehnostti.
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 10. novembra.
Pri današnjem žrebanju so bile izžrebane naslednje številke:
3QjOOO Din dobi srečka 122.230.
10.000 Din dobi srečka 73.463.
Po 4000 Din dobijo srečke: 20.497, 24584, 24.721, 40.501, 80.502, 84.767, 122.287, 26.697.
Po 2000 Din dobijo srečke: 1171, 2990, 4509, 6018, 7005, 7665, 8328, 10.062, 12.104, 13.656, 17.232, 21.136, 25.498, 25.978, 26.203, 30.691, 31.903, 33.170, 42.164, 43.155, 44304, 44.341, 44.501, 44.968, 47.875, 50.445, 51.024, 52.931, 55.343, 56.464, 58.065, 58.565, 63.921, 68.774, 71.876, 75.055, 75.130, 78.421, 78.751, 91.158, 96.865, 98.031, 98.054, 99.244, 99.630, 102.999, 103386, 113.041. 117.599, 119.643, 124.734, 9194, 9363, 16.344, 16379, 16.784, 20.102, 20.902, 20.812, 23.384, 38.3o7, 44.180, 54.851, 66.029, 76.211, 98.037, 98.999, 99.105, 101.073, 106.496, 113.445, 124.189.
Darujte za spomenik
kraliu Petra Osvobodite!in!
Resolucija,
akademske mlaSine ljubljanske univerze, »prejeta na U. redril skupščini Sveta shti šateljev ljubi], univerze, dne 10. nov. 1927.
Shišateijstvo ljubljanske univerze, zbra« no dne 10. novembra 1927 na drugi redni letni skupščini Sveta slušateljev ljubljanske univerze je vzelo n* znanj« izjavo g. univ. prof. dr. Metoda Dolenca, člana komisije za univerzitetni zakon, in se mu zanjo, ka« kor tudi za pokazano ljubezen do ljublj. univerze najlepše zahvaljuje.
Ljubljanska akademska omladina na jod* ločneje protestira proti pokazani nameri, da se okrne ljubljanska univerza s tem, da se ukine medicinska fakulteta in tehniška fakulteta, mesto katere naj bi prišla neka visoka šola za rudarstvo. Shišateijstvo vidi v tem usodepoln napad na najvišjo našo kulturno ustanovo, ker pomeni napoved postopne demontaže naše univerze.
S tehniško fakulteto vsaj ena tretjina slušateljstva odpade, od katerih polovica gotovo sploh ne bo mogla nadaljevati štu« ®j. Zaradi premajhnega števila slušateljev pa bo kaj lahko ukiniti fakulteto za fakul« teto in s tem univerzo, ta davni in s tako težavo uresničeni sen Slovencev.
Rudarska akademija bo stala Vsaj toliko, kolikor tehniška fakulteta sedaj, medicin« ska fakulteta pa tako stane državo mini« malni znesek letnih 700.000 Din.
Zato ljubljanska akademska omladina iz« javlja, da ima odločno voljo, obvarovati univerzo sebi, narodu in državi in braniti jo neokrnjeno za vsako ceno.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1927. Za Svet slušateljev ljubljanske univerze:
Vekoslav Iskra, stud. iur., predsednik, Niko Kuret, stud. phil., tajnik I.
Novi predlog zakona o odvetnikih
«Jutro> je že poročalo, da je minister pravde predložil Narodni skupščini med drugimi tudi nov predlog zakona o advokatih. V bistvu se pa ta novi Subotičev pred log ujema s prejšnjim predlogom, ki je bil predmet razpravljanja starega zakonodajnega odbora (v prejšnji Narodni skupščini) in takrat tudi že sprejet. V stari skupščini pa ni prišlo do glasovanja. Zato bo novi zakonodajni odbor moral ponovno o njem razpravljati.
Novi predlog definira advokaturo kot poklic javnega reda, ki ima namen, da s strokovnim znanjem advokatovim vestno in pošteno pomaga posameznikom s pravnimi sveti, vpliva na mirno poravnavo strank, katere pridejo v spor v pravnih odnoiajib ali interesih, v slučaju sporov pa pred sodišči zastopa pravdne stranke, njih opravičene interese in pravice in da vobče pomaga uporabo zakona pred sodnimi in drugimi državnimi oblastvi.
Tudi ženske bodo smele postati advokati in vršiti advokaturo. V načrtu pa manjka varstvo stanu, ki je bilo vsebovano v prvotnem načrtu zakona, da smejo k advokaturi sodniki, pa ne v istem kraju, kjer so službovali tekom zadnjih dveh let Kdor se je odrekel advokaturi v teku disciplinarnega postopanja, ne more ponovno postati advokat Vežba za pripravnike se določa sedaj samo na 3 leta (preje pri nas 7!) in je določeno, da je pripravniška praksa pri sodišču brezplačna. Pritožba zoper odklonitev vpisa v imenik odvetnikov gre naravnost na Vrhovno sodišče in ne na skupščino odvetniške zbornice. Odvetniški izpiti se po načrtu izenačijo s sodnimi izpiti in se vrše pred istimi i pitnimi komisijami, ki bodo pri I^asacijskem sodišču za celo državo in sestavljeni samo iz članov Vrhovnega sodišča. Odpadli so na ta način iz te komisije univerzitetni profesorji in drugi strokovnjaki. Izpadli so pa tudi praktični advokati. Prehodne odredbe pa določajo, da se bodo toliko Časa polagali izpiti pred istimi komisijami, kakor so se dosedaj, dokler se ne ustanovi edinstveno Kasacijsko sodišče za celo državo. Do tedaj ostane torej glede izpita vse pri starem. Reakcijonaren je načrt, ker nima določbe glede imunitete advokatov v izvrfevanju njihovih dolžnosti, pač pa je obdržal nepraktični predpotopni predpis, da je obligatorna pismena informacija, ki jo mora podpisati stranka.
Pač pa je hvale vredno, da se nanovo predpisuje službena obleka za advokate in advokatske pripravnike, kadar vršijo svojo službo pred sodišči in kadar polagajo službeno prisego. Advokatska komora je sestavljena zi vseh advokatov, vpisanih v imenik zbornice na teritoriju apelacijskega sodišča.
Pritožba proti odločbam odbora odvetniške zbornice gre na Kasacijsko sodišč« in ne več na skupščino advokatske komore. Pravilnik novega in važnega advokatskega penzijskega fonda se mora objaviti v »Službenih Novinab>, čim je odobren od ministra pravde. V prehodnih določbah je odpadla zahteva, da morajo biti advokati, ki so pridobili državljanstvo naše kraljevine, po rodu Slovani, kar je določal prejšnji osnutek. Zato pa izključuje sedanji osnutek advokate iz ozemlja nekdanje Avstro - Ogrske monarhije. Taki bivši advokati po novem osnutku že po enoletni praksi pri advokatu-dobijo pravico do vpisa v imenik odvetnikov, ne -ia bi morali polagati odvetniški Izpit. M je bil preje predpisan. Sedanji oddelki Vrhovnega sodišča so toliko časa pristojni za reševanje vseh zadev njihovega lastnega področja, dokler se ne ustanovi enotno Kasacijsko sodišče za celo državo.
To so spremembe sedanjega predloga zakona o advokatih proti prejšnjemu predlogu, ki ga je že obravnaval Zakonodajni odbor prejšnje skupščine. V zadnjem predlogu se niso upoštevali sklepi Zakonodajnega odbora prejšnje skupščine in tudi ne pred-stavke odvetniških organizacij cele države, ki so zborovale oktobra 1926 v Beogradu. Zato so tudi letos koncem oktobra odvetniške organizacije morale ponovno zborovati ter so zavzele proti zadnjemu predlogu zakona svoje stališče in je obrazložili ministru pravde dr. Subotiču Le - ta pa je izjavil, da pričakuje od nsi ®'nih poslancev, da bodo stavili v Zakonodajnem odboru primerne predloge za zboljšanje osnutka zakona, katere bo prav rad sprejel. Zlasti glede dobe prakse odvetniških kandidatov je minister pravde pripravljen sprejeti kompromisni predlog za petletno prakso. Zakonodajni odbor sedanje skupščine bo v kratkem začel razpravljati o predlogu zakona o advokatih in upamo, da bo ta zakon čim preje »prejet v obliki, ki bo zadovoljila upravičene zahteve stanovskih zastopstev.
Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas!
Šah
21. remis
Buenos Aires, 10. novembra, h. 27. parti« ja med Capablanoo in Aijehinom je bila po 38 potezah remis. Capablanca je otvoril z damskim gambitom, ki ga pa je Aljehin od klonil. Pri 36. potezi je Capablanca napra« vil napako, vsled katere jo postala partija remis, Capablanca je izrazu željo, da bi imel v petek prosto, kar pa je vodstvo mateha odklonilo z motivacijo, da bi se s tem tekmovanje po nepotrebnem zavleklo.
Šport
Službene objave JHS.
Naknadna prijava trening tekme SK Ptuj : SK LaSko se odobri. Prijavna taksa po« tožena. Zapisnika 20 in 21 redne seje LHP se vzameta na znanje. Cka se s pravom ta« kojšnjega nastopa Stebieh Malčd za SK Ptuj. Po seznamu verificiranih igralk z dne 2. t. m. (LHP) se sestavi točna evidenca verifikacij ter se vse predhodne verifikaci« je razveljavijo. Seznam verificiranih igralk SK Concordije, Zagreb, se vzame na zna« nje in v evidenco verifikacij. Zapisnike V. m VI. ure dne seje ter IL izredne seje BHP se vzamejo na znanje obenem z obvesti« lom. da je prvak BHP SK Jugoslavija, Beo« grad. Vsi podsavezi se pozivajo, cia porav« najo svoje obveznosti do Saveza do naj« kasneje 15. t. m.
Tekme za Gosposvctski pokal
V nedeljo ob 14., igrišče SK Ilirije.
V korist Jugoslovenske Matice in v okvir ju Rapallskega dne odigrajo štirje najmoč* nejši ljubljanski klubi Ilirija, Primorje, Hermes in Slovan v nedeljo nogometni tur« nir za prehodni Gosposvetski pokal. Na inicijativo SK Ilirije se ponavljajo te tek« me vsako leto. dokler si pokala definitivno ne pribori klub, ki zmaga tri leta zapored ali petkrat prekinjeno.
Razpored letošnjega turnirja je sledeči: v semifinalu nastopita ob 14. Hermes m Primorje, ob 14.45 IKrija in Slovan. Nato sledi približno ob 15.30 nagovor zastopnika Jugoslovenske Matice na športnike in pu« bKko in, za tem se odigra približno ob 15.45 odločilna tekma za prehodni pokal med zmagovalcema dveh semifinalmh te« kem. Vsaka tekma traja samo 45 minut, to« rej polovico regularnega časa. Ob neodlo« čenem izidu se tekma podaljša za dvakrat 10 minut, nato odloča po potrebi žreb.
Službeno Iz LNP. Glasom sklepa po« slovnega odbora na seji dne 9. t. m. se od« igra v nedeljo 13. t. m. ob 10. na igrišču SK Ilirije prvenstvena tekma Slavija rez. : Hermes rez. Kot službujoči odbornik se delegira k tej tekmi g. Bajec, vsak klub pa postavi po 4 reditelje na predpisan način pol ure pred pričetkom tekme. V slučaju nepovoljnega vremena si pridržuje posl. cdbor tekmo na licu mesta po potrebi od« povedati. — Preostali dve rezervni prven« stveni tekmi Slavija : Jadran in Primorje : Hermes se odigrata prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. — Ukine se z današnjim dnem suspenz igr. Gartner Lad. (SK Jadran). — Odobri se prijateljska tekma Elan : Svobo« da (Ljubljana) v Novem mestu dne 13. no« vembra. — Tajnik II.
Iz LPP, (službeno). ASK Primorje in SK Ili ija se v zmislu zahteve JP&a pozi« vata, da pošljeta podsaveiu (za savez) t>o en izvod svojih društvenih pravil naikasne« je do 15. t. m. Svoj naslov n?j javi tudi LSK. — Tajnik.
Nov odbor LPP. Na rednem občnem zboru LPP dne 29. oktobra je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik ing. M. Debelak, podpredsednik M. Rvbaf, tajnik I. V. Sak« sida, tajnik II. O. Cek, blagajnik L. Zaje, tehn. referent & Sancin, odtorniki: dr. Kan dare, dr. ing. Kramaršie, arh. Spifcčič. R. Peterka, M. Vončina, namestnika B. Kras maršič in Miran Bleiweis, preglednika R. Gregorič in D. Sancin. Dopisi za LPP naj se pošiljajo na naslov V. Saksida, Ljublj a« na, Selenbur" va uL 7/11.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Seja sek« erjskega načelstva se vrti danes, v petek ob 1830 v kavarni «Evropa». — V nedeljo 13. t. m. sodeluje SK Ilirija v turnirju za Gosposvetski pokal. — Načelnik.
ASK Primorje, nogom. sekcija. Sporo« čamo članstvu nogom. sekcije, da se bo vr« šil v nedeljo 13. t. m. ob 9.30 sestanek z dnevnim redom: voKtev novega sektijske« ga odbora. Kraj priobčimo prihodnjič. Na« čelnik.
ASK Primorje (veselični odsek). Danes ob 2030 sestanek v restavraciji «Slon». Va« bijo se k udeležbi vsi gospodje, ki so so« delovali pri lanski reduti, kakor tudi vsi prijatelji kluba, ki bi hoteli letos sodekx vati pri reduti. — Tajnik.
SK Krakovo. Tekma za Gosposvetski pokal v nedeljo odpade. — Tajnik II.
SK Krakovo. Danes v petek ob 20.30 se vrši v posebni sobi Narodne kavarne seja upravnega odbora. Radi važnega dnevnega reda prosim polnostevikie udeležbe zlasti sledečih gg. odbornikov: Semko, Novak I, Stante, Koser L in n, Bončar, Stiene; Jer« šek, Grilc, Kukovica, Czernv IL — Tajnik.
Nov trener Gradjanskega. Gradjanski si je pridobil novega trenerja v osebi An« gleža Farmerj«, ki bo še pred Božičem pri« čel s treningom nogometnega moštva.
Ali sme kapetan nogometnega moštva izključiti svojega igrača? Pri tekmi na An« gleškem je kapetan nekega moštva izključil iz igre svojega lastnega igrača. Ta primer je seveda izzval razne komentarje in hiter« pretacije. Ali ima kapetan tako pravico? Tajnik angleškega nogometnega saveza Wall je mnenja, da pristoja taka pravica samo sodniku.
Finale za srednjeevropski pokal se vrši v nedeljo na Dunaju med praško Sparto in dunajskim Rapidom. Za to tekmo vlada v vseh športnih krogih, zlasti na Dunaju, izredno zanimanje. Ker so ta dan na Duna« ju prepovedane vse druge tekme, se raču« na z vehkarrsKrm posetom. Najbrže bo tu« cK avstrijski zvezni predsednik dr. Hainisch prisostvoval tekmi ter osebno izročil mo« štvu, ki bo zmagalo, častno darilo. Tekmo bo sodil holandski sodnik W. Eijmers, ki je poleg Mutterta eden najsposobnejših holandskih sodnikov, ki je vodil že nad 20 meddržavnih tekem. — Trofeja, ki si jo bo priborilo zmagujoče moštvo, je ma« siven srebrni pokal, ki so ga darovali no« gometni savezi Avstrije, CeSkoslovaSče, Jugoslavije in Madžarske. Visok je 60 cm. Na pokrovu to vdelane v eataHu državne barve imenovanih držav.
LJUBEZEN
V
SEDMEM NEBU
TRPLJENJE
JUTBI PREMIJERA
| Ljubljanska opera: Hoffmannove pripovedke
Sicer prav na brzo roko pripravljene Hoffmannove pripovedke so bile snoči ven« darie zanimive in so napolnile opero skoro do poslednjega sedeža, to pa radi tega, ker je gostoval v vlogah Lmdorfa, Coppeliusa, Dapertutta in Mirakla g. Križaj, dalje je debutirala kot Olim pij a gdč. Popovičeva in še dalje je pela Antonijo gdč. Majdičeva.
Vse štiri figure g. Križaja so bile globo« ko zamišljeno kreirane in podane z never« jetno sigurnostjo v vsaki kretnji, v vsakem tonu
Zopet in zopet osvaja pubKko g. Križaj s svojim kot zvon polnim glasom, ki zveni zdaj resno, potem mehko lirično, pa zopet demonsko, da pretresa mozeg. Da, g. Kri« žaj je res pevec po božji volji in lahko nam je žal, da ga svoj čas nismo mogli ob« držati doma. Po drugi strani pa je zopet prav, da je Sel od nas, saj se je na večjem odru v Zagrebu razmahnil in izpopolnil. Čujemo, da nas bo od sedaj dalje redno pošečal, kar pozdravljamo z največjim ve« seljem. Zlasti krasno in umetniško dovrše« no je odpel zrcalno arijo o beneški sliki, ter zanjo žel neskončen, navduien aplavz. Še večjega seveda potem pred zastorom.
Gdč. Popovičeva je na odru prav lepa, de« gantna figurica, polna zdrave mladosti, pre« krasno oblečena v nežno rožnato oblekeo z neštetimi volančki, v svilene nogavičke in pozlačene čeveljke in sladke in tako da« Ije. Ker pa moramo končno smatrati tudi Ofhspijo kot pevko, pa moram z otožnost*
ELITNI KINO MATICA
/o povedati, da gdč. Popovičeva tudi v tej pripresti, več ali manj koloratumi vlogi še ni zrela za oder in najbrž še dolgo ne bo. Njen glasek je zelo majcen, negotov, celo za prvi nastop preboječ, neprestano in več ali manj lahno distoniranje ni dokaz velike muzikalnosti. Gospodični pevki resno s ve« tujemo, naj, ako jo to veseli, le študira te« meljito dalje, vendar pa je za njo boljše, ako se posveti morda kakšni drugi sorodni stroki, kajti ne vidim, po današnji mali probi sicer sklepajoč, za njo večje ali celo velike pevske bodočnosti v operi. Nebroj cvetja in živi aplavzi niso veljali pevki, temveč dobri prijateljici in res lepi figuri.
Mnogo boljša je gdč. Majdičeva hi ven« dar še tudi tu ni vse odKčno. Neprestani vi« brato glasu ni podavanju v korist, najvišji toni so morda še nekoliko ostri, rezki, igra ji je medla, nesiguma, vendar pa tiči v mladi začetnici spoštovanja vreden fond muzikalnosti in lep, izdaten, zelo simpati« ce« glasovni materijal. Uverjen sem, da bo gdč. Majdičeva naredila v operi lepo kari« jero.
Prav dober in razvnet je bil danes tudi g. Banovec, dalj« sta zdo uporabna g. Mo« hooo m g. Janko, ga. PoHčeva in ga. Thler« ryjeva sta bili v svojih vlogah na najbolj' sem mestu, tako da so tudi ostaK pubKko povsem zadovoljili. Zbori v prologu niso ^bogvekajl dokaz prenagle priprave dela. Opero je vodil g. Balatka, režijo, če se ne motim, g. Subelj. G. Križaju: na skorajšnje veselo svidenje.
—c.
clotro* St. 367
Petek, 11. XI. 1927.
Domače vesti
*	Kraljevo bivanje v Zagrebu. Včeraj se je vrnil iz Beograda župan Heinzl, ld je v razgovoru z novinarji izjavil, da je s svojimi konferencami z raznimi ministri zelo zadovoljen. Okrog 20. t. m. potuje ponovno v Beograd in bo ob tej priliki sprejet na dvoru, kjer bo poročal kralju o preimenova nju ulic in trgov z imeni, kraljeve rodbine in prosil kralja, naj par mesecev prebije v Zagrebu. V soboto dopoldne se bo vršila izredna seja zagrebškega občinskega sveta, na -kateri bo sklenjeno preimenovanje nekaterih ulic in trgov.
*	Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval z redom Belega orla petega razreda Vladimira Arka, predsednika trgovske zbornice v Zagrebu in industrijalca Milana Krcšiča, bivšega generalnega, tajnika iste zbornice.
*	Iz ministrstva prosvete. Pomočnik ministra prosvete Dimitrije Magaraševič je upokojen, za njegovega naslednika pa jc imenovan bi/i minister prosvete Rista Joiič.
*	Finančni minister odklonil kredit za tlnbljansko tehniko iakulteto. »Vreme« beleži, da je prosvetni minister dr. Kumanudi dostavil finančnemu ministru prošnjo za odobritev kredita 300i)00 Din v svrho ureditve tehniške fakultete v Ljubljani. Kredit naj bj se črpal iz partije BlairoVega posojila. Finančni minister pa je peticijo zavrnil." '
*	Geometrski drž. izpit na tehniški fakulteti ljubljanske univerze so položili gg. Fr. Brarkovič. Drago Čibej, Ludvik Fatur. Mu-stafa Kapetanovič. Grigori.i Perkov in Josip Wittine.
*	Zakon o univerzah. Minister prosvete dr. Kumanudi je dopisniku zar • 'iških Novosti« izjavil," da je že dovršen načrt zakona o univerzah, ki bo edinstven za vso državo. Načrt je definitivno redigirala komisija vseučiliških profesorjev iz Beograda Zagreba in Ljubljane. Ljubljansko univerzo ie zastopal profesor dr. M. Dolenc. O vprašanju redukcije posameznih fakultet komisija ni razpravljala. Po izjavi dr. Kumanu-diia se bo to vprašanje rešiio v spur.izt.mj s finančnim ministrom.
*	Manifestacije »Narodne odbrane« za Francijo. Centralna'uprava znanega patri-jotjčnega udruženja »Narodna odbrana« ie sklenila, da povodom podpisa prijateljskega pakta s Francijo priredi v vsej naši državi velike manifestacije za Francijo. Obenem se bodo v krajih, kjer prebivalstvo ni imelo prilike neposredno spoznavati Francoze, kakor so .iih spoznali Srbi v svetovni vojni, prirejala predavanja, da se tudi slovenska in hrvatska mladina, spozna s francoskim narodom, ki je bil v svetovni vojni. naš prijatelj in zaščitnik in ostane tudi v' bodočnosti mogočni naš zaveznik.
+ Zastopstvo naše univerze in naših prav nikov pri dr. Poličevem pogrebu. Ljubljansko vseučilišče bosta zastopala pri pogrebu " dr. L. Poliča v Zagrebu profesor dr.'~Leo-rid Pitamjc mesto zadržanega rektorja dr. Rajka Nahtigala in dekan juridične fakulte- . te dr. Aleksander Bilimovič. Društvo Pravnik v Ljubljani pa . profesor dr. Metod Dolenc. Pogreb se bo vršil danes ob 16.
*	Premestitev slovenskih učiteljev v Beograd. Te dni je ministrstvo prosvete pre-. mestilo v Beograd naslednje učitelje in učiteljice iz mariborske in ljubljanske oblasti: Joško Zega iz Guštanja, Ciril Pivk iz Dola pri Litiji, Mirko Koželj iz Žetal, Mjlivo; Jarnovič iz Vučje Gomile, Joško Kocmut iz Beltitic, Ladislav Poljšak iz Zagozda, Nande Kavčič iz Solčave, Milan Jaklič iz Makol, Draga Roškar iz Dolnje Lendave, Justina Bolhar iz Čepeli, Danica Germek iz St. Petra pod Sv. Gorami. Omenjeni obiskujejo v Beogradu višjo gimnastično šolo ter se pripravljajo za profesorje telovadbe na srednjih šolah.
*	Rapallo. Združena društva na Ježici pri Ljubljani so sklenila, da naj člani vseh ta-mošnjih društev prispevajo v spomin na sedmo obletnico nesrečnega rapallskega dr,e vsak najmanj po 3 Din na korist Jugo-sicvenske Matice. Posnemajte!
*	Zlata poroka nad učitelja Jos. Mauriča. Dne 12. t. m. praznuje zlato poToko vpok. nadučitelj Jos. E. Maurič, sedaj hišni posestnik v Mariboru. Poročen je bil 12. nov. 1877. v Guštanju na Koroškem Rojen v Scboti pri Sp. Dravogradu 1. 1850. je po dovršeni gimnaziji moral k vojakom za 3 leta. Nato si je izbral učiteljski stan ter je marljivo poučeval 48 let, celih zadnjih 44 let pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Kot dijak se je udeležil prvega slovenskega tabora 1. 1867., kakor je omenjeno v dr. Jos. Vo-šnjakovih. spominih v Ljutomeru. Tu se je navdušil po iskrenih govorih dr. Ploja.dr. Zamika, dr. Vošnjaka in Bož. Rajča za narodno delo. L. 1871. je ustanovil v čitalnici v Celovcu prvo slovensko pevsko društvo pod pokroviteljstvom gg. Lamberta in An-dre:a Einspielerja, Rcsbacherja i. dr. Zbor ie pel pri prvi slovenski besedi v Celovcu« kier ie bivši škof dr. Napotnik ime! slavnostni govor. Te slovesnosti se je udeležil tudi tovariš g. Fran Podobnik, vpok. nad-nčiteli, ki je takrat briljiral s krasnim tenorjem. G. siavljenec zlate poroke jc bil 32 let predsednik Učiteljskega društva za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. in si je pridobil lepe zasluge za učiteljstvo.- Pedagoško didiktiško je visoko izobražen. Postal'je častni član okraj, učitelj, društva. Svoje dni je Tad Pisal članke v razne pedagoške časnke. Jubilantu 77 letniku želimo od srca: Živel še mnoga leta s svojo blago, 15 let mlajšo skrbno gospo soprogo!
*	48 letnica šolskega poslopja v Toplicah. Dne 18. t. m. preteče 40 let, ko je bilo slovesno otvorjeno sedanje šolsko poslopje v Toplicah pri Novem mestu. Od leta 1843, ko ie bila šola v Toplicah ustanovljen t, ie bila nastanjena v starem, neprimernem poslopju. na mestu kjer stoji danes kopaiiška restavracija, ki se je z otvoritvijo ->re;e'i'a v novo poslopje,-Kerbo to važen spomin-
ski dan topliške občine, je sklenil krajevni šolski odbor sporazumno z upraviteljem šole, da ta dan kar najslovesnejše proslavi in sicer v nedeljo, 20. t. m. Šolsko poslope bo lepo okrašeno ter na predvečer proslave slavnostno razsvetljeno. Na dan slavnosti bo dopoldne ob 9.. slavnostna seja krajevnega šolskega odbora, po seji maša za umrlo učiteljstvo in umrle šolske dobrotnike, po maši pa v šoli slavnostno zborovanje. Popoldne ob 14. bo na šolskem odru šolarska prireditev z obdarovanjem šolarjev. K prireditvi je vabljeno vse bivše učiteljstvo in bivši učenci na topliški šoli.
*	Delovni čas v državnih uradih. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je vsem ministrom priporočil, naj v svojih resorih uvedejo tak delovni čas, da se bo delalo od osmih do dveh popoldne. Na ta način se bo •prihranilo pri razsvetljavi pa tudi pri kurjavi.
*	Kako se dela draginja? Pišejo nam: O tem poglavju bi nam lahko kaj povedala naša monopolna uprava. Včeraj sem za po-skušnjo prvič kupil najnovejši tobak za pipo, ki so ga krstili za »Amerikanca«. 100 gr tega tobaka stane Din 15.—. Ko sem ga pogledal sem se spomnil, da imam še od zadnjega potovanja na Češko paket češkega tobaka »Americky lulkovi«. Ko sem primerjal oba paketa, sem videl, da je to po kvaliteti en in isti tobak. 25 gr. češkega tobaka stane Kč 1.30, ali 100 gr_ da primerjam z- paketom, Kč 5.20. Če preračunam K -ašo valuto moram na žalost konsta-i; Ja stane en in isti tobak pri nas, to-re. državi, ki tobak izvaža za lastne državljane Din 15.—. v Češkoslovaški pa v državj, ki tobak kupuje Din 8.85, pri čemer Tačunam Kč po najvišjem kurzu 1.70. Mislim da pri takih cenah ne bi bilo potrebno, reducirati dohodke ubogim trafikantom, ampak monopolna uprava bi nam mogla nuditi še kaj boljšega, če že noče poceniti svojih izdelkov.
*	Kraljevič Marko 1928. Zbral Kompolj-ski, ilustriral J. Vokač, Družba sv. Cirila in Metoda, duševna mati naše obmejne mladine, jo je zopet razveselila s knjižico, ki nosi zunaj podobo jugoslovenskega junaka Kraljeviča Marka, "znotraj pa nudi mnogo zanimivih pravljic, med njimi zlata vredrio bajko Milčinskega »O Marički, ki je pol ure prekasno prišla na svet«, pesmi, poučnih člankov in važnih drobtin; knjižico okrašeno z lepimi ilustracijami, zaključuje koledar in oddelek za beležke. Šolska vodstva, starše in vse ljubitelje slovenske mladine opozarjamo na to delce, ki je.zbog tehtne vsebine in jako nizke cene — 6 Din, — vredno najtoplejšega priporočila. Kupite Kraljeviča Marka otrokom za Miklavža in Božič! Naroča se v pisarni C. M. družbe v Ljubljani, Narodni dom.
*	Aretacija oblastnega poslanca. V Mo-. starju je bil predvčerajšnjim aretiran poslanec oblastne, skupščine Čišič. ki je bil od. okrožnega sodišča obsojen zaradi nekega tiskovnega pregreška in je kazen postala pravon , čna. Kazen je bila izrečena povodom Čišičevega članka v sarajevski »Pravdi« o haj.dučiji v Hercegovini.
+ Grozna rodbinska drama v Vlnkovcih. V noči od torka na sredo se je v Vinkov-cih odigrala grozna rodbinska drama. Vrtnar Anton Heinrich, notoričen alkoholik, je v zadnjih letih živel s svojo ženo v neprestanem prepiru, tako da je bilo njuno zakonsko življenje pravi pekel. V torek zvečer je Heinrich zopet pijan prišel domov. Njegova žena in oba otroka so bili že v postelji. Stopil je k postelji svoje žene, ji potisnil glavo globoko v blazine, da ni mogla zakričati, ter ji iz revolverja pognal kroglo v sence. Žena je bila takoj mrtva. Otroka sta si preplašena, komaj upala dihati. Potem je oblekel svojo črno obleko, položil na mizo orno obleko svoje žene, potem pa se je podal k svoji svakinji, ji povedal kaj se je zgodilo in je takoj zopet odšel. Svakinja je hitela na policijo, ki je odposlala stražnika v Heinrichovo stanovanje. Našli so dva mrliča-ženo in Heinricha, ki se ie ob postelji svoie žene ustrelil. Uboga otroka sta ostala brez staršev.
Žrebanje loterije
društva »Trgovske akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra
preložilo nepreklicno na 5 december.
Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra. Pri društvu naročene srečke se pošiljajo
naročnikom samo proti plačilu. Srečka 10.— Din, dobitkov 88o od 50.— do
100.000— Din._
*	Železniška nesreča v Hercegovini Preiskava o veliki železniški nesreči r>ri Bro-dinu v Hercegovini, kjer se je koncem oktobra zrušil železniški most in je nekoliko vagonov padlo v prepad, je bila te čini končana. Strokovnjaki cenijo škodo na 800.000 dinarjev. Promet na tej progi ;e v celiti »postavljen.
*	Lov na duhovna v cerkvi. V mirnem baškem selu SotiT ie pnš'o na Mitrov dar. ki je pravoslavni praznik, do nezaslišanega škandala. Bogati veleposestnik .Štefan Do-čič ie ob času službe bo'žje vdrl v pravoslavno cerkev s puško m lovskim psoin. pomeril s puško na duhovaa Dušana Štefa-noviča ter ga pozval, ^a cc takoi odstrani iz cerkve. Preplašeni duivivnik ie •: mašni opravi bežal iz cerkve v žapnišče. .~>oči£ ie hitel za njim, vendir si seiiaki n.ipadaLa kmalu razorožili. Dočič je lil aretiran in izročen sodišču. Vzrok napada ni znan. Zdi se pa. da je med duhovnom in veleposestnikom vladalo staro sov-aš;v">.
*	Pes — detektiv. V Radincih pri slavonski Mitrovici je bil te dni izvršen vlom v hišo seljaka Pante Klaiča ter odnešeno vse kaT se ie pač dalo odnesti, Klaič je naprosil
žandarmerijo, naj bi njen volčji pes skušal izslediti storilce. V resnici je pes izsledil vlomilca v osebi seljaka Milana Sakotiča, ki je orožnikom tatvino brez ovnkov priznal. IzrooiK so ga sodišču.
2070 popusta pri vsem martuf - kturnem blagu
Oglejte si veliko zalogo in prepričajte se
JOS. SNOJ, Ljubljana,
Prešernova ulica štev. 3
*	Poštar, ki jemlje denar iz pisem. Iz
Baške Topole .ie žandaTmerija predvčerajšnjim eskortirala poštnega uradnika Matijo Novosela, ki je v službi odprl iz Amerike došlo pismo ter vzel iz njega deset dolarjev. Pismo je bilo priporočeno in naslovljeno na neko udovo. V pismu ji poroča sin, da- ji prilaga v pismu 10 dolarjev. Vdova se je pritožila-pri poštnem upravniku, ki le kmalu ugotovil, da je Novosel v. banki menja! dolarje. Novosel je priznal deianie. zatrjuje pa, da je čin zagrešil v pijanosti.
*	Obrtniki trga Veržej so ob priliki svoje prireditve pokloni! Din 468.20 ubogim šolarjem v Veržeju, za kar se v imenu revnih učencev prisrčno zahvaljujem. Šolski upravitelj.	1667
*	Žika je samo ena! Če hočete piti res dobro in .ne predrago kavo, zahtevajte izrecno Žiko. Pazite na to ime. zaradi številnih ponaredb!	233
•=• Glede na nekatere neresnične vesti, da namerava družba General Motors opustiti nadaljno izdelovanje avtov in traktorjev znamke »Chevrolet« objavljamo, da so te vesti popolnoma neosnovane jn vzbujajo začudenje spričo vedno večjega svetovnega povpraševanja po Chevrolet avtomobilih. — S spoštovanjem: Louis de la Gorde, glavni direktor General Motors Near East S. A. Aleksandrija.	1655
*	Pri razdraženih živcih, glavobolu, pomanjkanju spanja, slabem želodcu, utrujenosti, potrtosti, tesnobi imamo s prirodno grenčico »Franz-Josef« v rokah domače zdravilo, ki skoraj nikoli ne odoove, da takoj zatremo vsako vznemirjenje, naj že izhaja iz kateregakoli dela prebavilnih poti Sloviti zdraVniki prjpoznavajo. da voda »Franz-Josef« zanesljivo učinkuje tudi pri ljudeh višje Starosti.
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v nailepšo izvršitev.
. 28.
Dobrega kdor zdravja nima, mu ne prija vsaka klima. Vse jedi bo klel pogrete, hvalil bo le
(Dalie prih.)
Iz Ljub^ane
u— Zveza jugoslov. demokratske mladine
priredi v soboto, dne 12. t. m. ob 20. skupno z društvom napredne mladine »Edinost« ob obletnici nesrečne rapallske pogodbe javno predavanje v mali dvorani Kazine. Udeležba za člane obvezna/Gostje vabljeni. Tajništvo ZDM.
u— Vse gospe, gospode in dijaštvo, ki bo sodelovalo pri nedeljskem »dinarskem dnevu«, prosi Jugoslovenska Matica, da se zglasijo v soboto 12. t. m. popoldne v njeni pisarni, Šelenburgova ulica 7-11.
u— JAD »Triglav« ima v pondeljek, 14. t. m. ob 14. v salonu gostilne Češnovar svoi redni občni zbor. — Odbor.
u— Društvo »Soča« v Ljubljani vabi vse »Sočane«, prijatelje in dTuge v soboto 12. t. m. v Ljubljanski dvor (klet) na spominski večer sedme obletnice nesrečnega rapallskega dneva. Na dnevnem redu: govori petje in deklamacije. Pridite polnoštevilno, da posvetimo ta večer našim zatiranim bratom, nad katerim vlada težko in kruto nasilje tujca. Začetek ob 20.30 zvečer, brez vstopnine. — Odbor.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek ob tričetrt na 19. ženski zbor, v nedeljo dopoldne ob pol 11. tenorji, v pondeljek zvečer ob pol 8. mešan zbor. Pred nastopom smo, zato ne zamujajte vaj. — Tajnik.
u— Splošen tečaj za učenje češkega jezika
ki ga v okviru Jugoslov. češkoslovaške lige v Ljubljani vodi g. prof. dr. V. Burian, bo otvorien v pfetek JI- t. m. Ob 18.-Lokal: Št Jakobska meščanska šola II: nadstropje. III. c. razred. Tu se vrši ob navedenem času vpisovanje jn^se dobivajo tudi vse informacije. Za Jugoslovene odpira znanje češkega jezika vrata v razumevanje vseh ostalih slovanskih jezikov, zato vabimo naše občinstvo, da se prav mnogoštevilno \ piše v ta učni tečaj. — Odbor Lige.
u— Služba hišnika. Osebe, ki žele sprejeti mesto hišnika v novi mestni hiši na Ahacljevj cesti 10, naj se takoj zglase v mestnem gospodarskem uradu. Reflektira se na inteligentnega v Liubliano pristojnega upokojenca-.	1661 u— O čarovnicah in vražah v srednjem •veku. O tej velezanimivi tvarini priredi ZKD v nedeljo In pondeljek dne 13. in 14. t. m. filmsko predavanje. Predavatelj g. prof. R. Pavljč bo opisal na nazoren način najstrašnejše slike praznoverja v srednjem ve ku in podal historične vire o tedanji zaslepljenosti človeštva. Predavanje bo spremljal izredno zanimiv film. Opozarjamo občin stvo, da odpade sobotna prireditev, ker bo dvorana kina Matice zasedena ves popoldan Zato se bo vršila nedeljska prireditev že ob 10.30 dopoldne ter se predavanje ponovi v pondeljek ob 14.30. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na to spremembo!
i_ Malenškov večer. Kakor vsako leto se vrši Martina Malenška »Martinov večer« v nedeljo 13. t. m. zvečer v steklenem salonu glavnega kolodvora. Martinovi večeri, prirejeni od Šentpetrskih podružnic sv. Cirjla in Metoda, so že tako znani in priljubljeni, da bo salon tudi letos poln obiskovalcev. Goska, ki pride na licitacijo se že 33 dni pita ter je že zadosti sita. Naša agilna gospa predsednica se pa veseli ker se goska tako lepo redi. Poleg licitacije goske je bogat srečolov. petje, god-' ba. razno. Vstopnine ni — pridite vsi!
u— «Siavčev» Martinov večer v soboto, 12. novembra, gostilna pri »Jerneju« Sv. Petra cesta.	i64S
u— Kako je zamišljena »Modna-čajanka« Atene, povprašujejo mnogi. Velika union-ska dvorana bo pogrnjena po sredi in po čez s preprogo, po kateri bodo nastopali razni mannequini. Pa kakšni mannequinj! Pripravljajo se domači, zagrebški in celo iz vrst naših umetniških krogov. Po dvorani bodo razvrščene mizice z nufflerirani-mj sedeži, na balkonu enako sedeži in stojišča. Serviralo se bo po želji čaj in pecivo. Program se bo razvijal v smislu »od jutra do večera« in bo prepleten s prvovrstnimi klavirsk'mi, pevskimi in plesnimi vložkami. Pričetek ob 17. konec po 20. Občinstvo poliubuo prihaja in odhaja. Godba.
1662
OBLAČILA
tvrctee 3. Maček
LJUBLJANA. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
u— Plesna vaja »Jadrana« se bo vršila danes, U. t. ni. točno ob 20. uri v dvorani arene »Narodnega doma«.	1649
u— Nogavice najcenejše pri Dobeicu, Pred škofijo 15.	188
u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 1 poskus tatvine konj, 2 tatvini koles, 2 telesni poškodbi, 1 pretep, 1 popadljiv pes. 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 ogenj, 2 prestopka cestnega policijskega reda, 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer; 1 zaradi prepovedanega povratka, 1 zaradi suma tatvine, 2 zaradi razgrajanja, in 1 zaradi beračenja.
u— Ogenj v stanovanju. V stanovanju gostilničarja Frana Rozmana na Sv. Petra cesti št. 85 bi v sredo okrog 21. ure skoro prišlo do velike nesreče, ki bi imela lahko katastrofalne posledice. V spalni sobi ie nenadoma nastal'ogenj. Vnel se je tapeciran stol, ki je stal tik ob peči. Peč ie imela malo razpoko in je plamen udaril skozi. Iskra je zažgala tudi obleko, Veliko odejo ter plišast prt, kar vse je bik) pogrnjeno čez stol. Zaradi dima, ki se je valil iz sobe. je opozoril nekdo gasilce, ki jim pa ni bilo potrebno stopiti v akcijo; Gospodar je namreč medtem že sam udušil ogenj ter tako preprečil nadaljno nevarnost Rozmanu je ogenj, povzročil, okrog 2000 Din škode.
u^ Štirje bratci. Ko je patruljiral. stražnik dolenjske stražnice včeraj zjutraj po Ižanski cesti, je opazil, da je Jesihov kozo-zolec na Ilovici nekam razdejan. Prišedšj bližje je videl, da je vhod v šupo nasilno Odprt in da je odlomljenih več' desk. Stražnik je nato sam zlezel skozi luknjo ter na svoje presenečenje našel v mrvi pet spečih moških. Ti so, opazivši stražnika planili p« konci in enemu izmed riiih se je res posrečilo ubežati. Ostale štiri: Ivana Z. bivšega prodajalca premoga, Valentina L. prodajalca srečk, Antona Š. delavca ter Filipa G. je stražnjk vzel s seboj. Vsi štirje so brezposelni ter so se pečali z raznimi posli, včasih tudi s takimi, ki niso v skladu z zakonom. Stalnega bivališča sploh nimajo, zato so prenočevali sedaj tam sedaj tu. Policija jih je predstavila preiskovalnemu sodniku.
V nedelio, dne 4. decembra v Kazinski di orani
jffiklavžev večer
S. K ILIRIJE
u— Prijet vlomilec. V nekem predmestnem prenočišču so včeraj ponoči prijeli policijski organi delavca Frana fli- iz Bohinjske Bele. Aretovanec je znan vlačugar, ki ima na vesti tudi več tatvin in vlomov. Pred nekaj dnevi je vlomil tudi v hišo svojeg:a očeta ter mu odnesel razno obleko, perilo in dva dežnika, nakar se je odpeljal v Ljubljano s kolesom, ki si ga je tudi »izposodil« doma. Zlikovec je obleko prodal v Ljubljani starinarjem, nekaj perila pa je imel še na sebi. Pokvarjenca so vtaknili v zapor.
u_Zanimiva beračica. Ob priliki kontrole tujcev je včeraj zjutraj naletel policijski agent v nekem prenočišču v šentjakobskem okraju na 43 letno Terezo K. rodom Čehi-njo, a pristojno v Braslovče, navihano be-račico. Tereza je vdova in je obiskovala po Ljubljani razne boljše ljudi ter jrh prosila miloščine. Pri beračenju je uporabljala vedno originalne trike. Pravila je, da ji je šele pred dnevi umrl r» ž na jetiki, da je brez vsakih sredstev in da ima doma pet otrok. Včasih si je zopet izmislila, kako drugo ganljivo zgodbo, da bi se kamnu smilila. Potrti vdovi je vsakdo rad odrinil par dinarjev. Ljubljanska policija je vsiljivo bera-čico izgnala že svoj čas za daljšo dobo iz svojega okoliša, vendar se ie Tereza spričo dobrega zaslužka vedno vračala. Prevejan-ko so sedaj posadili za rešetke.
u— Tatinski lov za kolesi. »Kolesarji« letos niti sedaj pred zimo nočejo odjenjati. Včeraj je neznan uzmovič odpeljal zopet 1600 Din vredno kolo mestnemu stavbnemu referentu dr. KodTetu in sicer iz veže Kre-sije. Drugo koio je bilo ukradeno mesarju Alojziju Češku z dvorišča Kalanove gostilne na Poljanski cesti št. 52. Prvo kolo je znamke »Atlas«, drugo pa »Torpedo«.
u— Nezgoda na cesti. Soprogo trgovca Josipino Zidarjevo z Brinja, je predvčerajšnjim zjutraj povozil na Dunajski cesti neki kolesar. Zidarjeva je padla po tleh ter se močno poškodovala. Pokvarila si je tudi obleko ter zlomila nov dežnik, tako, da trpi poleg bolečin tudi 400 Din škode.
u— Konjski tatovi na delu. V pondeljek ponoči je 12 letnega posestnjkovega sina Ivana Zdešarja na Viču št. 31 nenadoma zbudil ropot, ki je prihajal iz hleva. Dečko se hitro zavedel in pogledal na vrt. Tam^ je videl stati domačega konja, drugega pa je pravkar nekdo vodil iz hleva. Fant je tedai pričel kričati, nakar je storilec pustil oba konja na licu mesta in zbežal. Konja so domači zopet spravili v hlev, naslednje jutro pa so našli na gnoju odtise šimi-čev-Ijev s širokimi nizkimi petami. — V noči na 9. t. m. so se tatovi, gotovo isti kakor v pondteljek. zopet pojavili v namenu, da ukradejo konje. Njihova namera Pa se jim tudi tokrat ni posrečila, ker so domači hlev zapahnili od znotraj. Kdo so ti drzni tatovi, doslej še ni bilo mogoče dognati, vendaT pa kažejo vsi znaki, da bodo to najbrž tržaški konjski mešetar.ii.
Iz Maribora
a— Zborovanje advokatov. V četrtek zve čer je bila dvorana kazenskega senata na okrožnem spdišču polna mariborskih odvetnikov, ki so imeli prvič svoje stanovsko zborovanje te vrste po prevratu. Sestanek ie sklicai in vodil starešina mariborskih odvetnikov, g. dr. Radoslav Pipuš. za zapisnikarja pa je bil imenovan dr. Rejsman. Sestanka so se udeležili skoro vsi mariborski odvetniki in v precejšnjem številu tudi kandidati. Na dnevnem redu je bila razprava o zaščiti stanovskih interesov odvetnikov v Mariboru, kjer se neprestano pojavljajo razne zakotne pisarne, ki škodujejo justici in odvetnikom, ki morajo nositi težka bremena režij, davkov in odgovornost. Živahna debata je trajala skoro dve uri. Odvetniki so med drugim grajali, da si je ustanovila zadnji čas neka stanovska kor-poracija nekak pravni odsek, nastanila bivšega sodnega uradnika, ki kar na veliko izdeluje tožbe. Razen tega se ie pojavila v Mariboru neka dunajska tvrdka. ki pošilja svojega zastopnika od tr-govca do trgovca, da prevzema izter.iavanje in tudi tožbe. Obširno so odvetniki razpravljali tudi o raznih drugih perečih stanovskih vprašanjih. Končno je bilo sklenjeno, da bo v to izvoljeni cžji odbor odvetnikov predložil potrebne spomenice na pristojnih mestih, zlasti prj sodišču in odvetniški zbornici. Enaki sestanki se bodo odslej večkrat redno vršili ter se povabili k njim tudi tovariši z dežele.
a— Katoliški plesi. Naša vest o neprestanih plesih -v klerikalni banki je klerikalno vodstvo zadela silno neprijetno. Upravičeno. Že lansko leto so se namreč spun-tali klerikalni mladini okrog Ljudskega odra ker niso mogli imeti svojih vaj zaradi večnih plesov, ki so jih voditelji trpeli rajše kot Ljudski »der, ker so plesalci dobro plačali dvorano. Odbor Ljudskega odra ie takrat demonstrativno odložil svoje delo in to tudi javil v »Slovencu«. Klerikalni uradnik, ki je prišel do lepe službe potom klerikalcev na p »' stratu, je moral dati celo javno izjavo, da on ni pisal dotične protestne notice. Letos vlada zaradi zopetnih plesov v klerikalni dvorani, o katerih »Slovenec« sam včeraj ugotavlja, da niso od SLS, ravno takšno razburjenje med katoliško mladino. Mladi so ogorčeni zaradi tega, ker ie katoliško tiskovno društvo tako odločno proti plesom, da nobene veselice ne smejo objaviti v katoliških listih, če .ie na sporedu ples. Ta beseda se sploh ne sme pojaviti v »Slovencu« in tovariških bojevnikih za sveta načela. V. praksi pa delajo gg. čisto drugače jn dajejo celo svoje dvorane na razpolago, na škodo delovanja svojih kulturnih organizacij liberalnim plesalcem, samo, če plačajo, da je »kšeft«. In tako se torej včerajšnji »Slovenec« upravičeno jezi nad »Jutrom«, ker piše o plesnih vajah v katoliški banki.
a— Nacijonalne prireditve. Danes- v petek zvečer itna Jugoslovenska Matica v Na-Todnem gledališču ' slavnostno akademijo, pri kateri nastopi kot govornik tudi predsednik J. M. dr. Pretnar iz Ljubljane. Jutri zvečer ob 18. bo velika slavnost v mestnem parku ob spomeniku J. M., zvečer pa sokolska akademija v proslavo 20 letnice mariborskega Sokola. V nedeljo bo nabiralni dan Jugoslovenske Matice.
Od 'etnik
dr. Makso Šnuderl
n-zna na
da ie otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnila
dr. Leopolda Roštjančiča
v Mariboru, Aleksandrova c. 36 i
a— Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi rapallskega večera odpade danes predavanje. V pondeljek 14. novembra ob 8. uri zvečer predava o »Sumatri kot najlepši deželi sveta« dunajska pisateliica in svetovna potovalka ga. Al. Schalek na podlagi prekrasnih barvanih skioptičnih slik. V torek, 15. t. m. ob 19.30 se bo otvorilo delovanje mariborske Ljudske univerze v Studencih v deški šoli.
a— Muzikalne prireditve. V sredo, dne 23. novembra nastopi Kroemeriev trio iz Gradca. Neraličev koncert opernih arij je končnoveljavno določen za petek. 12. dec. Obe prireditvi še vršita v veliki kazinski dvorani.
a— Velik požar na ptujskem polju. Včeraj zjutraj, ko je divjal na ptuiskem polju silen , vihar, se je razbesnel v Šikolah pri Pragerskem požar, ki je napravil ogromno škodo. Posetnikom Mirkotu Majcriču. Simonu Premzlu in Slatantelu jc uničil s slamo krite domačije z gopodar. poslopji in ži-
vino. Kljub temu, da so prihiteli na pomoč gasilci od Ptuja do Maribora, se je posrečilo ogenj po treh urah napornega dela in gašenja komaj omejiti.
a— Gospod dr. Makso Šnuderl je otvoril v Mariboru odvetniško pisarno in jo pridružil pjsami odvetnika dr. Leop. Boštjan-čiča na Aleksandrovi cesti št. 36-1. 1665
a— Rodbinska tragedija. Iz Sv. Marjete na Ptujskem polju so pripeljali 32 letnega bajtarja in bivšega rudarja na Francoskem Maksa Avgusta. Pred par leti je odšel z doma, kjer je zapustil mlado ženo in očeta, v Francijo, da si kaj prisluži in olajša doma življenje. Ko pa se je po treh letih težkega dela vrnil, ie izvedel, da se je žena med tem oklenila njegovega očeta, in to prijateljstvo ni ostalo brez posledic. Nastali so prepiri, ki so končali s tem, da je v nedeljo obležal Avgust s preklano glavo v mlaki krvi in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico.
a— Večerni kuharski tečaji za odrasle se začno dne 14. novembra na zavodu »Vesna« v Mariboru. Informacije se dobe dnevno od 10. do 11. ure pri ravnateljstvu.
'563
iz Celja
e— Občinske volitve v srezu Celje-Vran-
sko so bile prvotno razpisane za vse občine, ker je potekla 3 letna poslovna doba, na dan 20. t. m. Ker pa so se po nekaterih občinah predpriprave za občinske volitve zakasnile tako, da je potekel še Je rok za vlaganje kandidatnih list, ko bi morale biti kandidaine liste že razglašene na občinski deski je preložil sreski poglavar celjski volitve v teh občinah na poznejši čas zato, da se more ustreči vsem predpisom zakona o občinskih volitvah.
e— Strahovit vihar v Celju in v okolici. V noči od srede na četrtek, dne 10. t. m. je razsajal nad Celjem in okolico orkan, kakor ga ljudje le redko pomnijo. Po vseh hišah so zabrlele naenkrat luči in iz najtrdnejšega spania od silnega treska in vreščanja prebujeno prebivalstvo je v največjem strahu pričakovalo, kaj še pride. Raz streli, ki jih je ponekod veter popolnoma odkril, je frčala opeka, popuščal je omet na zidov.iu in plotovi so ležali križem na več mestih. Po okolici ie orkan izruval mr.ogo dreves, podrl razne droge ter povzročil na stavbah precejšnjo škodo. Po hišah na bolj eksponiranih cestah so ljudje preplašeni zapuščali svoje sobe ter se skri-vali po varnih zavetiščih, O strašnem viharju in o veliki škodi nam poročajo tudi iz mnogih krajev Savinjske doline, čez dan je orkan sicer popustil, vendar obeta vreme-nik Še vedno viharno vreme.
e— Obrtniški Martinov večer. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi v soboto zvečer v hotelu Balkan »Martinov večer«. Ker je čisti dobiček namenjen za podpore onemoglih pbrtnikov, je upati, da bo ta večer dobrp obiskan.
u— Promenad«! koncert v proslavo podpisa prijateljske pogodbe s Francijo se vrši danes ob pol 6. uri zvečer v Zvezdi.. Igral bo priljubljeni orkester železnjčarskega godbenega društva »Sloga«. Ljubljansko občinstvo se bo te patrijotične prireditve gotove udeležilo v velikem števiiu.
e— Rapallski dan priredi Jugoslovenska Matica v nedeljo ob pol 11. v veliki dvorani Narodnega doma. Slovenci, udeležite se te manifestacije in pokažite, da niste pozabili storjene krivice in nasilja. V nedeljo vsi v Narodni dom.
h Trbovelj
t_ Sokolsko gledališče priredi v soboto zvečer premijero «Lilioma». Občinstvo se vljudno naproša, da provočasno zasede svo« jc prostore, ker se bo predstava pričela točno oh napovedanem času, sicer bi se predstava zavlekla preko 24. ure. Igra ima r.amreč sedem dejanj. Mesto gdč. Uletove, ki je odpotoval?, igra vlogo stare Bezgov« kc gdč. Paternostrova. Med odmori svira sokolski orkester.
t— Prevoz pošte je dobil avtopodjetnik g. Arzenšek kot najcenejši ponudnik.
t— Rezervnim oficirjem. Izredni sesta« nek rez. oficirjev, ki bi se imel vršiti v so« boto, jg radi predstave v Sokolskem domu preložen na pondeljek, 14. t. m. ob istem času in na istem kraju.
t— Stavbno gibanje. Onim, ki zidajo hi« Še. je bilo letošnje jesensko vreme izred« r.o ugodno. Nenadna promena vremena je le nekaterim prekrižala račune. G. Šetinc je s svojo stavbo v glavnem gotov, gradba meščanske šole pa je dogotovljena do stre« he in deloma že tudi pokrita.
Iz Tržiča
č— Dramatični odsek Sokolskega d ruš t s va vprizori v nedeljo že tretjo predstavo v sezoni, ki se je komaj dobro začela. To« krat nam poda Zvonimira Kosma «Morje», dramo v treh dejanjih. Vloge so v najbolj« ših rokah in upamo, da bo predstava zopet prvovrstna. Začetek ob 20.
Č— Obrtn&nadaljevalna šola šteje letos brez trgovskih vajencev in vajeni;, ki ima« jo svojo gremijalno šolo, 88 • vajencev, ki pripadajo večini čevljarski obrti. Močno je zastopana letos tudi usnjarska stroka, saj ima samo zadruga «Runo» sedem vajen« cev, ki obiskujejo šolo. Pouk se vrši ob ponedeljkih od 14.^20. in oh nedeljah od 9,—13. Radi otvoritve tretjega razreda je letos tt)di drugi raz red skoro prepoln, šte* jc 39 vajencev. Kakor lansko leto se uči tudi letos strokovno risanje posebej za krojače in šivilje, posebej za čevljarje in posebej za tehnične stroke. Pouk prav lepo napreduje, v mesecu oktobru ni bilo ne« opravičenih zamud.
č— Deveto obletnico razsula Avstrije je tudi letos proslavila mladina meščanske šole, ki ohhaja ta dan kot svoj posebni praznik. Vsako leto pri-edi nabiralno akci« jo na ta dan v korist podporne zaloge, ki podpira celo vrsto revnih učencev in jim nudi vse šolske knjige. Letos je prinesla zbirka 3236.73 Din. kar je dokaz, da ljudje razumejo težnje mladine in jo prav radi podpirajo. Mladina pa jim je hvaležna iz dna otroškega srca ter jih nagradi s pridi nim učenjem.
č— A. (i je tržiška carinarnica ie definii tivno ukinjena ali ne, še ni gotovo Res je upravnik carinarnice g. Cop že vso robo odposlal v Ljubljano, kjer io je hotel osebno predati. Toda vagon, ki je šel v
soboto iz Tržiča, v popedeljek še ni bil v Ljubljani na glavnem kolodvoru, kar je precej čudno izpričevalo za točnost na že« leznici. Vendar imamo v Tržiču še upanje, da nam ostane carinarnica, zakaj ni še vseh besedi j kotjec.
Iz Novega mesta
n— Podružnica Jugoslovenske Matice se na tem mestu iskreno zahvaljuje vsem p. n. trgovcem in darovalcem dobitkov za tom« bolo dne 9, okt. t. 1„ ki je po njihovi za« slugi prav zadovoljivo izpadla. Naj bodo uverjeni, da so pomogli najsvetejši narod« ni stvari in ta zavest naj jim bo tudi naj« lepše plačilo in zahvala. — Odbor.
n— Rapallski dan. Tudi tukajšnja po« družnica Jugoslovenske Matice se bp spo« niinjala tega nesrečnega dneva. Ker je ne« mogoče prirediti obletnieo v večjem ob« segu, vabi podružnica JM občinstvo, da se polnoštevilno udeleži spominske prireditve v soboto, dne 12. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma. Na sporedu so deklamacije, petje, orkestralne točke in govor prof. J. Kovača. Posebej vabimo vsa društva, pol. organizacije in javne korpo« racije, da se spominske prireditve udeleže oficijelno po delegacijah. Naj ne bo niti enega, ki bi v teh dneh ne sočustvoval z našimi ljudmi, ki jih neusmiljeno tepe bič fašističnega diktatorja. — V nedeljo, dne 13. novembra se bo vršilo obiranje dinar« skih prispevkov za naše narodno«obrambne namene po načelu: vsaj 1 Dinar za prega« njane trpine ob našem Jadranskem morju.
n— Qlepševajno društvo bo vprizorilo 3. in 4. decembra Petrovičevo veseloigro «Ploha» v režiji učitelja g. Ivanetiča.
Iz Litije
i— Napad na izletnike. Grad Gamberk v zagorski okolici je prav priljubljena iz« letniška točka, kamor posebno rade zaha« jajo rudarske družine v prostih nedeljskih popoldnevih. Sedanji lastnik gradu in nje? gov 81Jetni oče pa ne vidita rada, da hodi kdo po njihovem posestvu. Ko je prišla po grajski poti rodbina rudarja g. Praprotni« ka, sta jih oba Gamberčana prav ostro za« vrnila. V STedo se je znašla vsa izletniška družba na litijski sodniji, tudi oba grašča« ka sta prišla. 811etni mož se je zagovarjai, da ni bilo nič hudega, priče pa so dokazale nasprotno. Zgodilo se je torej, da niso bili obsojeni izletniki, marveč oba lastnika gra« du in posestva.
i— Rapallski večer. Jugoslovenska Mati« ca priredi v soboto ob sedmi obletnici Ra? palla ((Primorski večer». Na sporedu, ki se začne ob 20. v Sokolskem domu v Litiji, je petje «Lipe», deklamacije in govor gq« spoda učitelja Župančiča. Na prireditev opozarjamo vse narodno zavedno občin« stvo, Vstop prost.
i— Šmartno pri Litiji. V soboto zvečer vsi na prireditev v spomin na žalostno ra« pallsko pogodbo. Spominska slavnost se bo vršila v sokolski telovadnici. O položaju med našimi zasužnjenimi brati bo govoril g. šol. upravitelj Kovačič. Vstopnine ni. ZAGORJE
z—. Na občnem zboru Glasbenega dru« štva, ki se je vršil pretečeno soboto ob za« dovoljnem obisku članov je bil za pred« sednika izvoljen g. Franc Hladnik. V od« bor izvoljeni člani bodo gotovo z delova« njem poživeli društveno delovanje.
z— Stavbeno gibanje je letos v Zagorju na višku. Največ novih hiš so postavili de« lavski sloji. Sedaj sta pričela z zidanjem gospa Marija Ranzinger, ki bo na parceli g. Weinbergerja postavila enonadstropoo hifio, in g. Janko Steiner, ki na bivšem šol« skem vrtu gradi hišo.
z— Udruženje vojnih Invalidov, krajev« ni odbor v Zagorju, vabi vse prijatelje in prijateljice na predstavo «Posledtiji mož o, ki jo uprizori dramatični odsek iz Ljublja« ne v nedeljo, 13. t. m. ob pol 20. v dvorani Sokolskega doma. Ker je čisti dobiček na« menjen za božičnico revnih članov in voj« nih invalidov, pričakuje udruženje obilne udeležbe in moralne in gmotne podpore,
Gospodarstvo
Kriza našega kmetijstva
Iz Ptuja
j— Kovinarska zadruga. Kakor smo že poročali, si je izvolila kovinarska zadruga predzadnjo nedeljo izključno nemški ozw roma nemškutarski odbor, radi česar je odredila oblast za zadajo nedelja ponovno volitve 4 odbornikov in 4 namestnikov. Vendar so kovinarji vztrajali pri svoji pr« votni izvolitvi ter ponovna oddali svoje glasove istim kandidatom. Udeležencev je bilo tokrat le okroglo 40,
j— Nove krasno dvorano je slovesno otvoril v nedeljo Franc Bračič, gostilničar v Rogoznici, znani narodnjak, ustanovitelj rogozniške čitalnice in tudi rogceniške god« be. Zbral se je pri tej priliki pri njem sko« ro ves Ptuj in bližnja okolica. Podjetnemu naprednjaku in narodnjaku so bile izreče« ne prisrčne zdravice. Le škoda, da je Bra« čiču zadnje čase popolnoma opešal vid in da mu ni dano veseliti se v zdravju svoje* ga pridnega dela.
j-=- Za jetiko je umrl g. Šile, sodni urad« nik v Ptuju. Še«lo nedavno smo pokopali njegovega očeta za isto boleznijo. Težko prizadeti materi naše isreno sožalje.
j— Z motorjem se je hudo ponesrečil dne 8. t. m. na cesti od Borovcev proti Ptu« ju g. Zamuda, trgovski potnik iz Ptuja. Priletel je na oster kamen in obležal neza« vesten na cesti. Zlomil si je dvakrat nogo, motor pa je zelo poškodovan. Pripeljali so ponesrečenca v ptujsko bolnico, kjer so mu takoj nudili prvo pomoč.
j— Občni zbor gozdovnikov v Ptuju. V torek 1. novembra t. 1. se je vršil občni zbor prvega gozdovniškega rodu v Ptuju. Brat Samotni Volk (Šegula) je prešel s primernim uvodom in pozdravom na dne v« ni red. Iz poročil funkcionarjev o poslova« nju v prošlem letu jc razvidno, da je pri« šel v društvo nov duh in je rodov svet de« lal tako požrtvovalno, da bq rod dobii kmalu svoje šotore, s katerimi bo omogočeno prvo samostojno taborenje Ptujčanov. V nov rodov svet je izvolil občni zbor poleg dosedanjih še nove tekušene moči. Njih ugled in delavnost jamči, da bo društvo v bodočem poslovnem letu le napredovalo. Potrebno pa je, da širša javnost temu sala« demu vzgojnemu društvu prisoči na pomoč z gmotno podporo za nabavo taborniških knjig in publikacij, nakup šotorov in aru« gih taborniških potrebščin; predvsem pa da omogoči letno taborenje mlajšim in revnejšim članom.
j— Martjonetno gledališče. Kolo jugo« slovenskih sester v Ptuju priredi v nedeljo 13, t. m. ob 15. prvo marijonetno predsta« vo v telovadnici Mladike. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki dobrodošli. Otroci! Pridite v obilnem številu! Gašperček vas bc zabaval, da boste vriskati veselja.
V	zvezi z vprašanjem prezadoiženosti našega kmetijstva, objavlja Voj. Gjorgjevič v
včerajšnji številki beograjske «Politike> zanimive statistične podatke, ki se nanašajo na krizo našega kmetijstva.
Če upoštevamo, da se v naši državi bavi
85	% prebivalstva s kmetijstvom, je jasno, da kriza kmetijske produkcije predstavlja najvažnejši problem našega narodnega gospodarstva. To velja v isti meri za Slovenijo, čeprav se struktura slovenskega gospodarstva in težnje slovenskega kmetijstva v mnogih ozirih bistveno razlikujejo od gospodarske strukture ostjlih pokrajin naše države in teženj kmetijstva v teh pokrajinah. Od sanacije kmetijstva v naši državi je v prvi vrsti odvisno tudi gospodarsko prospevanje Slovenije, kajti povečanje kupne moči jugoslovenskega kmeta je za industrijo Slovenije erninentne važnosti. Poleg tega pa bi povečanje industrijske delavnosti v Sloveniji posredno vplivalo na uspešen razvoj vseh ostalih panog slovenskega gospodarstva.
Po podatkih, ki jih navaja Gjorgjevič, se obseg kmetijske produkeije v naši državi po svojem obsegu ne more primerjati z nobeno drugo panogo naše produkcije. Po raznih virih ceni Gjorgjevič dohodek od kmetijske produkcije v "naši državi na 35.4 milijarde Din (18.6 milijarde Din od poljedelstva. 12.4 milijarde Din od živinoreje, S.9 milijarde Din od gozdarstva in 0.5 milijarde Din od ribolova) napram 54.9 milijarde Din dohodka od skupne produkeije, 64 % vse produkcije odpade torej na kmetijstvo,
Čeprav se je skupni dohodek kmetijske produkcije po vojni povečal, vendar' so se stroški produkcije in cene predmetov za konsum še v večji meri dvignili. To ne velja samo za našo državo, temveč več ali manj tudi za ostale evropske države. V tem leži glavni^ vzrok krize kmetijstva v Evropi. V naši državi, predvsem v pokrajinah izven Slovenije, pa prihaja v znatni meri v poštev tudi visoka obrestna mera za kmetijske kredite.
Če primerjamo cene kmetijskih proizvodov v i. 1925./26. s cenami v 1. 1913./14., tedaj vidimo, da so se cene kmetijskim proizvodom v zlgtu dvignile v Švici za 58.4 Nizozemskem za 47.7 %, v Jugoslaviji pa le za 38.7 %. Ker pa so se cene predmetov za konsum v zlatu Se v večji meri dvignile, je kupna moč kmeta znatno nazadovala. Iz Izkupička za prodane kmetijske proizvode je mogel kmet v 1. 1925/26. kupiti v naši državi le okrog dve tretjini (64.9 %) onih konsumnih predmetov, ki jih je iz izkupička prodanih kmetijskih proizvodov lahko kupil v 1. 1913 /14. če se vzame, da je kupna moč kmetijskih proizvodov znašala leta 1913./14. 100 %. tedaj je v 1. 1925./26. padla v naši državi na 64.9 v Franciji na 60.6 v Nemčiji na 78 v Belgiji na 68.8 %, v Češkoslovaški na 72 %, v Švici pa 89.5 %, v Madžarski na 67.4 jc, v Nizozemski na 75 %. v Avstriji na 48.5 % in v Belgiji na 68.8 %. Ker pa v večini drugih držav odstotek prebivalstva, ki se bavi s kmetijstvom, ni tako velik, kakor v naši državi, zato nazadovanje kupne moči kmeta pri nas mnogo bolj vpliva na splošno gospodarsko stanje. .
V	Danski, Švici in Nemčiji je bilo na podlagi pregleda številnih kmetijskih knjigovodstev ugotovljeno, da js rentabilnost kapitala, vloženega v kmetijsko produkcijo, padla na 1—2 %. V 1. 1925./26. je v Nemčiji
86	% pregledanih kmetijskih knjigovodstev Izkazalo izgube, čeprav je bila letina izredno dobra. Kmetijska kriza je torej izrazita tudi v državah, kjer je intenzivno kmetijstvo na najviSji stopnji razvoja, kjer je prodaja kmetijskih proizvodov vzorno organizirana in kjer se kmetijstvo poslužuje najcenejših kreditov pri svojih zadrugah.
Gjurgjevič _ po pravici smatra, da bi bila dobra organizacija zadrugarstva najuspešnejše sredstvo za olajšanje krize in rešitve problema naše kmetijske produkcije. Kreditno zadrugarstvo je povsod najugodneje vplivajo na razvoj kmetijstva ter omogočilo eenen kmetijski kredit, zato bi morala tudi paša država temu vprašanju posvetiti največjo pozornost.
.= Carinski dohodki in redukcije carinarnic. Kakor znano, je svoječasno finančni minister motiviral redukcije carinarnic z nazadovanjem carinskih dohodkov. Navajal je, da znaša primanjkljaj carinskih dohodkov napram proračunu v easu od 1. aprila do 11. septembra 46 milijonov Din in da bo ?a celo leto znašal primanjkljaj okrog 100 milijonov Dip. Že takrat smo opozorili, da ta argument ne drži, ker je nazadovanje carinskih dohodkov v poletnih mesecih pripisati le sezijsklm vplivom in ker kažejo carinski dohodki rastočo tendenco. Dejansko so v avgustu, septembru in oktobru carinski dohodki prekoračili tako predvidene vsote, kakor tudi dohodke v istem času preteklega leta. Iz zadnjega izkaza carinskih dohodkov je razvidno, da je tudi prvotni primanjkljaj carinskih dohodkov napram proračunu popolnoma krit. Od 1. aprila do 20. oktobra so namreč carinski dohodki znašali 941,7 milijona Din napram 938.1 milijona Din, predvidenih v proračunu za to razdobje. Carinski dohodki so torej že prekoračili predvidene vsote, navzlic temu pa se finančni minister krčevito brani vsaj deloma popustiti od svojega prvotnega odloka. V Sloveniji je zaradi ukinjenja carinarnic najbolj prizadeto Celje, ki si je z lastnimi sredstvi zgradilo carinarnico. Ker je celjska carinarnica s svojim prometom dokazala upravičenost obstoja, in ker se je na
drugi strani izkazalo, da so carinski dohodki že prekoračili predvideno vsoto, zato moramo po pravici pričakovati, da bo fi nančni minister prisiljen, ponovno uposta viti to carinarnico.
= Naša trgovina s češkoslovaško v oktobru t, i. visoko pasivna. Po češkoslovaških podatkih je v mesecu oktobru t. 1, uvozila Češkoslovaška iz Jugoslavije za 41.3 milijona Kč blaga (lani v istem času za 59.9 milijona Kč), a izvozila v Jugoslavijo za 96.7 milijona Kč (68.1). Češkoslovaška trgovina z Jugoslavijo je torej v tem mesecu aktivna za 55.4 milijona Kč, dočim je bila v enakem času minulega leta aktivna le za 8.2 milijona Kč. V septembru t. L je znašala aktivnost češkoslovaške trgovine napram naši državi celo 69 milijonov Kč. Največ je v oktobru t. 1. uvozila Češkoslovaška iz Jugoslavije živih živali (za 18.5 milijona Kč), potem živil in pijač (12.2), sirovin (7.5) m izgotovljenega blaga (2.9), a izvozila je k nam največ izgotovljenega blaga (92 2), potem sirovin (3.4) in živil ter pijač (1).
—	ženevska konvencija o ukinjen ju uvoznih in izvoznih prepovedi podpisana. Iz Ženeve poročajo, da je bila v torek zaključena mednarodna konferenca za ukinjenje uvoznih in izvoznih prepovedi. Tozadevno konvencijo je podpisalo 18 držav, in sicer An glija, Francija, Nemčija, Italija, Češkoslova< ška, Belgija, Avstrija Švica Madžarska, Ru* murjija, Nizozemska, Danska, Bolgarija, Egipt, Finska, Luksenburg, Japonska in Siam. Jugoslovenski delegat je zaenkrat podpisal Ie zaključni akt ter je izjavil, da bo priporočal vladi, da pristane na sklepe konference. Ta konvencija pomeni velik na. predek za mednarodno trgovino, čeprav jo bo treba sčasoma še izpopolniti, posebno glede razsodiščnega postopanja.
== Vplačilo III. obroka na delnice Obrtne banke SHS bo poteklo s 15. t, m Zveza obrt nih zadrug v Ljubljani je poslala vsem gg. delničarjem poštne položnice. Na vsako delnico je treba vplačati 10 Din. Če bi kak delničar položnice pomotoma ne prejel, naj se obrne na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani (Beethovnova 10. pritličje, levo), da mu jo naknadno pošlje.
= Iz Društva kmetijskih strokovnjakov. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je dovolilo, da smejo dati neposredni starešine enodnevno odsustvo onim državnim uradnikom, ki se bodo udeležili skupščine 12 t. m. v Celju.
v- Nizke ceiic hmelju v Bački. Iz Bačkega Petrovea poročajo, da se plačuje v tamo-šnjem okolišu hmelj po 15 do 45 Din za kg. Promet je slab. Išče se skoro le prvovrstno blago.
—	Položaj na žateškejn hmeljskcm tržišču. Iz Žatca poročajo, da je bilo v zadnjem času živahno nakupovanje hmelja na deželi. Tudi na trgu se je dnevno prodalo 50 do 150 centov po 50 kg. Zadnje dni so se gibale cene med 2000 do 2350 Kč za 50 kg po kakovosti (67.38 do 79,17 Din za kg).
= Znatno nazadovanje brezposelnosti v Češkoslovaški V zvezi z ugodnim stanjem gospodarske konjunkture v Češkoslovaški je število brezposelnih v septembru doseglo do sedaj najnižje stanje, kajti v tem mesecu je bilo registriranih le 37.600 brezposelnih napram 40.900 v avgustu in 70.800 v septembru 1926. Januarja 1923 je znašalo število brezposelnih 321.000, od tedaj pa z malimi izjemami stalno nazadovalo.
Pred veliko produkcijo sladkorja v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je zaradi ugodne letine sladkorne pese vseh pet avstrijskih sladkornih tvornic polno zaposlenih. V obratih dela nad 5000 delavcev. Pripravlja se ustanovitev še ene nove sladkorne tvornice.
—	Insolrenoa v češkoslovaški tkaninski industriji. Iz Brna poročajo, da je ustavila plačila znana stara tvornica sukna Kernov sin pri Iglavi. Pasive znašajo 21 milijonov Kč, katerim stoje nasproti aktive 13 milijonov Kč. Prizadetih bo več inozemskih tvrdk.
ss Odprava vseh omejitev v deviznem pro metu v Poljski. V zvezi z izvedbo valutne stabilizacije je poljska vlada sklenila tudi ukinjenje vseh omejitev v deviznem in valutnem prometu med Poljsko in inozemstvom. Na varšavski borzi je od 7. t. m. že prosti promet z devizami in inozemskimi šeki,
= Aktivnost rtimunske zunanje trgovino. V prvih devetih mesecih t. 1. je uvozila Ru-niunija za 25.208 milijonov lejev blaga, a izvozila je za 28.783 milijonov lejev, tako aa znaša prebitek v tej dobi 3575 milijonov lejev. V enakem času lanskega leta je znašala aktivnost 1689 milijonov lejev.
== Vpisi v trgovinski registor. V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Mirko Marš, trgov, s sadjem in lesom. Ljutomer; Franc Škerlec, trgovina s mešanim blagom, Ljutomer; Ivan Berger, trgovina s sirovimi kožami, Trbovlje; Josip Elšnik, trgovina z vinom, Malečnik; Roman Brezožnik, trgovina z živino, Maribor; Ivan Gottlich, trgovina s sadjem, sočivjem, deželnimi pridelki in perutnino, Maribor; Mihael Hohnjec, trgovina z živino, Maribor; Josip Urban, trgovska agentura, Maribor; Avgust Zlahtič, komisijska prodaja kemikalij in razpečava-nje ameriških mineralnih produktov, Maribor; Štefan Brodar, trgovina z vinom, Ormož; M. Vrečko, lesna trgovina in industrija, Polzela; Josip Zidar, trgovina z govejo živino, Praprotno; Leopold Pristavec, lesna trgovina, Preserje; Alica Gabrič, trgovina z jajci, perutnino, ribami in divjačino, Ptuj; Maks Weissenstein, trgovina z zaklano živino, Ptuj; Olga Sporn, brusna industrija, Rogatec; Draga Guštin, trgovina z mesenimi izdelki, perutnino, sadjem in zelenjavo, Selo; Janez Fritz, trgovina s hmeljskimi stroji in
Vremensko poročilo
Meteorološki sarod * Ljubljani. 10. novembra 1927.
Višina barometru 81)«.!- m
Kraj	Cas	g	i a	i 33
»pazovani-		so	L*	
Ljubljana		/48-2	!7-b	72
Maribor , , .		741 1	ls-o	65
Zapeb ..,,	g.	744 0	18-0	62
Beograd » ,»		7475	200	53
Sarajevo ,, ,		757-5	15-0	58
Skopi je . , , ,		75^-5	9-0	37
Dubrovnik .		75S-5	20-0	72
Split ....	?	751-0	'8-0	91
Prtha		743 0	50	-
Smer vena ir brzine v metrih
o
■52
P
W 4 SE 14 SW 10 SE 6 S5 mirno SE 10 SE 16 N 4
10 10 10 9 3
9 10 10
Padavine
Vrsta * °D t-
dež
dež megla
del
7.3
2.0
6.0
Solpce vzhaja ob 6.50, zahaja ob 16.37, luna vzhaja ob 17.29, zahaja ob 8.14.
Najvišja temperatur« danes * Ljubljani 19.6 C, najnižja 15.8 C.
Dunajska vremenska napoved m petek: Nejasno, na nekaterih krajih padavine; temperatura bo padla.
Tržaška vremenska napoved xa petek: Močni južni vetrovi, nebo večinoma oblačno, temperatura od 14 do 18 stopinj; morje razburkano.
iivino, Serdica; T. Kalan, trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in lesom, Stika; Anton Fižer, trgovina z živino, Sv. Marjeta »a Dravskem polju; Ivan Cverlin, trgovina z mešanim blagom in izvoz jajc, št. Peter na Medvedjem selu; Franc Podlip-nik, trgovina z lesom, Tesno; Mihael Kmetic, trgovina z živino, Trzin; Franc šklamba, trgovina z vinom, Velenje; Amalija Milic, trgovina z deželnimi pridelki in perutnino, Vič; Franc Zabavnik, trgovina s sadjem in krompirjem, Vodrand.
= Panično nazadovanje tečajev na berlinski efektni borzi. Berlinska efektna borza je v pondeljek utrpela težak udarec. Tečaji posameznih vodilnih papirjev so katastrofalno nazadovali. Nekateri papirji so v tečaju popustili za 40—60 % nominala. Kot vzrok nazadovanju se navaja napetost med reparacij-skim agentom Gilbertom in predsednikom Nemške državne banke dr. Sebachtorn. Včeraj so se tečaji zopet uekoliko okrepili.
Borze
10. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil tudi danes promet v devizah znaten. Narodna banka je morala intervenirati v devizah na London, Curih, Dunaj, Berlin in deloma v devizi na Prago. Deviza na London se je dvignila za 5 točk na 276.75. Devizi na Berlin in trst sta mednarodno nekoliko popustili, kar pa v tečajih še ni prišlo popolnoma do izraza.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tcu-denca v Vojni škodi čvrsta. Promptna se je trgovala po 398 — 399 (včeraj je notirala 396 — 398), za november po 400 in za december po 402.5. V bančnih papirjih je osta la tendenca nespremenjena. Jugobanka so je trgovala po 93.75 — 94. Praštediona po 890, Narodna po 5140 in Ljubljanska kreditna po 125. Od industrijskih papirjev so bile v skladu s tendenco na dunajski borzi evrstej-še delnice Trboveljske (480 — 488) in Gut-manna (220 — 225). dočim je šečerana popustila na 580. Vevče so se nekoliko okrepile ter so se trgovale po 136 in 137.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.54 — 13.57 (13.555), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj S.005 do 8.035 (8.02). London 276,35—277.15 (276.75), Newyork 56.65 — 56.85 (56.75). Praga 168.036 — 168.836 (168.45. 166.425), Trst 309.42 — 311.42 (309.25, 309.75).
Zagreb. Dunaj 8.0025 _ 8.0325. Berlin 13.535 - 13.565, Milan 309.26-311.26, London 276.35 — 277.15, Newvork 56.65—36.85. Praga 108.025 168.825, Curih 1094-1097; ameriški dolar 56.2 — 56.4.
Beograd. Pariz 222.5 — 224.5, London 276.35 — 277.15, Newyork 56.65 — 56.85, Dunaj 8 — 8.03, Praga 168.025 — 168.825. Budimpešta 9.955 — 9.985, Berlin 13.5325 do 13.5625, Bruselj 7.925 — 7.955. Amsterdam 22.92 — 22.98, Bukarešta 35 — 35.5.
Trst. Beograd 32.23 — 32.53, Dunaj 256.50 — 262.50, Praga 54,3250 — 54.6250, Pariz 72 — 72.30, London 89.35 — 89.65, Nevork 18.33-18.39, Curih 353.25-355.25: dinarji 32 — 32.5.
Dunaj. Beograd 12.4550 — 12.4950. Berlin 168.60 - 169.10. London 34.4475-34.5775, Milan 38.51 — 38.61. Newyork 707.35 do 709.85, Pariz 27.77 - 27.87- Praga 20.9625 do 21.0425, Curih 136,43 _ 136.93: dinarji 12.40 — 12.46.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123,525, London 25.26125. Newvork 518.525, Pariz 20.365 Milan 28.22, Praga "15.375. Budimpešta 90.825 Bukarešta 3.21, Varšava 58.20, Dunaj 73.17o.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 133 — 0, Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 — 0, Kranjska industrijska 375 — 0, Ruše 280 du 295, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 399 — 400, kasa 399 — 400, za november 400 — 401, za december 402 do 402.5, investicijsko 83.5 — 83.75. agrarne 51.25 — 52; bančne: Eskomptna 91 — 93, Poljo 17 _ 19, Kreditna 90 — 92, Hipo 57 do 58, Jugo 93.75 — 94, Praštediona 890 do 894, obrtna 40 — 42, Srpska 138 — 140. Ljubljanska kreditna 123 — 126, Narodna baiika 5140 — 5150; industrijske; Gutmann 220 — 225, Slaveks 105 — 110, Slavonija l;i do 15, Narodna šumska 16 — 0, Danica 163 do 109, Drava 563 — 585, Šečerana 580 do 5S5, Trbovlje 480 - 488. Vevče 137—137.3, Dubrovačka 400 — 415, Union mlin 285 do 290, Vagon 28 — 30, Osiječka lijevaonica 175 do 195.
Beograd. Vojna škoda 399 — 399.5. za december 403.25 — 404, investicijsko 83 do 83.5, agrarne 51.25 — 52.
Dunaj. Trbovlje 60.45, Kranjska industrijska 48.5. Šečerana 72.95, Jugobanka 11.5.
Blagovna
Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona hrastovih pragov, 1.80 m. 13 )< 18 X 19, fco vagon meja po 19 in 1 vagon bukovih plohov, ostrorobih, paralelnih, očeljenih, od 2 m naprej, 10 % od 1 do 1.90 m, šir. od 14 cm naprej, 65 % I„ 35 % II., debelina 27, 40, 60 mm. fco vagon naklad, postaja po 800. Deželni pridelki: Tendenca za pšenico nespremenjena, za turščico čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78-79 kg. 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 342.5 do 345, sremska in slavonska promptna pa po 337.5 — 340; t u r š č i c a (slov. postaja, promptna): baška, stara, navadna tarifa po 272.5, mlevska tarifa pa po 267.5, baška, umetno sušena, navadna tarifa, po 265, baška, času primerno suha, s kakovostno garancijo po 240; moka <Og*>, baška, fco Ljubljana po 480.
Norosadska blagovna borza (10. i. m.) Pšenica: bajka, 78/79 kg. 2 % 287.5 do 290; banatska. 7879 ker, 2 % 282.5 - 285; sremska 78/79 kg, 2 % 287.5 — 290. Tu r-52! ca: baška, stara 215; baška. nova ? ka-kovostno garancijo 185 — 187.5; baška in banatska. za dr-cemter - januar 195 — 197 5: sremska. za december - januar 185 — 1P0. Moka- baška <Cg, 415 — 425; baška <2, 395 — 405: baška <5> 370 — 380; baška <6» 315 - 325.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (9. t. m.) Pod utisom ugodnejših poročil ir, prekoinorskih produkcijskih dežel je bila tendenca na čikaškem terminskem tržišču mlačnejša. Tudi na dunajski borzi je bilo razpoloženje zelo mirno. V cenah ni opažati bistvenih sprememb. V jugoslovenski pšenici (Tisa je bilo na račun slovaških rulitiov zabe'eženih nekaj zaključkom pa 1.90 Kč ex Bratislava ali Dunaj. V mlinskih proizvodih je tendenca dalje zelo mirna. Uradno notirajo vključno blagovnoproin>-*ni davek brez carine: pšenica: domača 38.75 - 39.75. madžarska Tisa (81 33 ke) 43.25 - 43.75: rž: marchfeldska 38.5 - 39: t u r š ? i c a. 27.5 — 28; oves: domači 30 do 30 5. madžarski 31 — 31.5. Moka <0> (v trgovini na debelo): domača 62 — 06, madžarska 61—64, rumunska 58 — 61.
Jugoslovensko-francosko prijateljstvo
O priliki današnjega svečanega podpisa prijateljske in arbitražne pogodbe med Jugoslavijo in Francijo
Francoski institut v Ljubljani
Čitalnica in knjižnica delujeta redno vse leto. Sedaj v zimski dobi pa je institut zopet pričel društvene večere ob pondeljkjh, na katerih ta ali oni član kramlja o slovstvenem ali drugačnem predmetu. Prireditve se začenjajo ob 9 uri. Otvoritveno predavanje je imel ta teden g. prof. Martel, ki je popisa! svoje dojme in pojme iz Rusije. Prebil je v preteklem poletju nekaj mesecev po službenih opravkih v Moskvi, Lje-ningradu in Harkovu. Njegova izvajanja so bila vsestranski zanimiva ter osobito glede gospodarskega napredka v Ukrajini razveseljiva. Njegove vtise priobči menda Le Monde Slave. Isti je sinoči v imenu franc. instituta otvoril na univerzi v polni slavnostni dvorani predavanje prof. Georgesa Blondela (College de France), ki je že pred 35 leti potoval po naših krajih in sedaj na svojem pohodu po Jugoslaviji govoril v Mariboru in v Ljubljani. Povdaril je, kako se naše belo mesto razvija, ter prešel na svoi predmet, o naporih za vzpostavitev Francije. V svetovni vojni, ki je spravila 45,000.000 mož pod orožje, ni nobena zemlja toliko trpela kot baš njegova domovina. Deset de-partementov je bilo zasedenih. 600.000 hiš porušenih. 22.000 tvornic je bilo popraviti. Stroški so znašali doslej 120 milijard. Rekonstrukcija gre počasi naprej. ker Nemčija ni dovolj točna pri plačevanju, ker Anglija in Amerika no: četa iti Franciji preveč na roko. Simpatični gospod se je s kinematografsko pestrostjo dotaknil mnogih vprašanj — gospodarskih, finančnih, moralnih itd — in pozdravljaje delavni slovenski rod končal s pozivom na sodelovanje za skladnost in sporazum med ljudstvi.
Francija - Nemčija -Amerika
Po nemško-francoski trgovinski pogodbi
Pretenzije Zedinjenih držav.
n, Pariz, 9. novembra.
Nedavni Hindenburgov govor v Tannen* bcrgu ie pokazal, kako so s političnega vi* etika še vedno znatne diference med Franci* jo in Nemčijo. Tudi izjave državnega kan* celarja dr. Marxa v Essenu o odgovornosti za vojno in o reviziji versajske mirovne pogodbe dokazujejo, da stoji Briandovo in Stresemannovo prizadevanje za spravo obeh velikih narodov še na šibkih nogah. Plodovi locarnske politike dozorevajo prav počasi. Vendar se na nekaterih poljih opa* ža nepobiten napredek francosko*nemške* ga zbliževanja.
Zlasti se ne da tajiti velik pomen dej* stva, da je po triletnih trudapolnih pogaja* njih prišlo do sklepa nemško*francoske tr= govinske pogodbe. S tem važnim dogod* kom so vzpostavljeni normalni, mirni od* nošaji med obema državama in podan je temelj za novo, ozko gospodarsko s odelo; v nje.	,
Francija je priznala svoji bivši sovražnici klavzulo najbolj favorizirane države, ki jo je ta uživala že pred vojno na temelju po* sebne določbe frankfurtske mirovne pogod* be. Tako je prišla Nemčija zopet do ene izmed glavnih pridobitev, ki ji jo je princ* sla zmaga 1. 1871., a jo je uničil poraz v svetovni vojni. S to določbo stopijo za Nemčijo avtomatično v veljavo najnižje carinske tarife, ki jih vporablja Francija v svojih trgovinskih odnošajih z inozem* stvom.
Ker pa se je francoska vlada ustrašila, da bi nova trgovska pogodba utegnila ime* ti za posledico preplavljenje francoskega trga z nemškimi proizvodi, je sklenila isto« časno štirikratno zvišati svoje najnižje ca* rinske tarife. Da opraviči ta svoj ukrep, se je sklicevala na padec franka, ki se je sedaj stabiliziral na manj nego četrtini svo* je zakonite vrednosti. Ta korak je bil raz* umljiv in upravičen, v praksi pa je zadel ne samo Nemčijo, nego tudi razne manjše države, zlasti Švico in Belgijo. Ti dve sta hiteli protestirati, toda njun glas ne bi kdo* vekaj zalegcl, če se ne bi naenkrat pojavila intervencija Zedinjenih držav.
Takoj po podpisu francosko*nemške tr» govinske pogodbe je poslala washingtonska vlada odločno noto v Pariz, v kateri je zahtevala, da prizna Francija tudi za Ze» dinjene države vse tiste ugodnosti in olaj« šave, ki jih je dovolila Nemčiji. Zagrozila je celo z represalijami, če se njeni zahtevi ne bi ustreglo. Zanimivo in značilno je, da je \Vashrngton pretendiral, da stopi tu» di zanjo avtomatično v veljavo klavzula najbolj favorizirane države, čeprav ni sama ponudila nikakršne olajšave za uvoz fran* coskih proizvodov v Ameriko. In vendar veljajo sedaj za nekatere izmed njih uprav prohibitivne carinske tarife.
Dočim so se pogajanja z Belgijo in Švico zavlačevala, se je vnela med Parizom in Washingtonom uljudna, toda napeta kon* troverza. Po zadnjih poročilih je upati, da pride vendarle do splošnega sporazuma. Francija bo nekaj popustila, vendar ne bo občutno odstopila od zvišanja tarifov. Švi* carskim in belgijskim željam ne bo ustre* ženo v toliki meri, da bi ti dve sosedi bili zadovoljni.
Nemško*francoska trgovinska pogodba, ki je logična posledica locarnske politike, je zboljšala odnošaje z Nemčijo, ohladila pa jih je z nekaterimi sosedi. Prisilila je Zedi* njene države, da razkrijejo svoje namere napram Evropi. Samozavestni in avtorita* tivni ton, s katerim je začela Amerika te razgovore, ne kaže bodočnosti baš v rož* uati luči. Zopet enkrat se je pokazalo, da so letošnji pomladanski sklepi mednarodne gospodarske konferenco še mrtva črka.
Zunanji minister Briand
Francija in Evropa
Ob priliki podpisa prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo morda ni neumestno. če si predočimo. kakšna je bila in bo vloga Francije v Evropi. In kot nalašč za to priliko ie iz srede nemškega naroda izšla knijiga, ki ostro analizira bistvo francoskega duha in iz te analize pokaže vezi, ki vežejo usodo Evrope na usodo Francije. Knjigo je napisal nemški esejist Paul Coliem-Portheim z naslovom: Der Geist Frankr-eichs rad Europa (Gustav Kiapenheuer Verlag. Potsdam)
Knjiga n' informativnega značaja v tem smislu, da bi nudil? obširno gradivo o politični organizaciji, o ekonomičnem položaju ali o duhovni produkciji Francije. Za kar gre nemškemu pisatelju, je analiza francoske mentalitete. vživetje v snovanje francoskega duha. da potem na podlagi teh svojih izsledkov določi vlogo, ki pripada Franciji med evropskimi narodi. Avtor torej ne osamlja Francije in ie ne motri le kot celoto zase, marveč jo postavi v osrčje Evrope in z bistrim očesom poišče vse niti, k? jo spajajo z drugimi narodi: ves njen zgodovinski razvoj proučuje le toliko, kolikor ie v stikih in kolikor je vplival na ves ostali razvoj velikih evropskih edinic.
Odjek vsega socijalnega razvoja Francije, kakor tudi njenega umetniškega oblikovanja pa se zdi nemškemu avtorju tako bistvenega pomena za Evropo da veže usodo evropske na usode francoske kulture. Globokoumne resnice, do katerih je prišel Cohen-Portheim oib razmišljevanju o evropski kulturi in ki iih tolmači v tem svojem delu. ga vedejo do zaključka, da so kakršnekoli spremembe v francoski družbi ali v francoskem mišljenju bile. vedno povod spremembam, ki so pretresle vso Evropo. Versailles z vsem svojim družabnim redom in sijajnim umetniškim snovanjem je vtisnil svoi pečat vsei tedanji Evropi: revolucija je jeknila iz Pariza, zrušila stoletja trajajoči družabni red in našla odmev v vseh evropskih deželah Izhodišče vseh valov, ki odplavljajo stare civilizacije in na-plavljaijo nove, je Francija, je Pariz.
Coiien-Portheim .je izvrstno osvetlil vlogo,. ki jo ie od neikdaj igral Pariz v razvoju evropske kulture. Ta vloga se ie le še povečala v zadnjih lotih in vsled nje je Pariz na najboljši .poti. da se v bodočnosti izobli-či v »prestolico sveta« Prestolica, kjer se že shajajo izobraženci vsega sveta, ki sprejema kakor ogromna antena tisočere vplive, jih izoblikuje in jim daje plodno smer. Po mnenju avtorja je bistvena funkcija Pariza ta. da srka vase vsemogoče doneske, z vseh strani sveta., jih presnavlja. izkristalizira do najpopolnejše čistosti in tako vtisne pečat edinosti vsej evropski kulturi.
Zaradi te vloge, ki ie od nekdaj pripadala in še oripada 'e Parizu, zaupa Nemec Cohen-Portheim Parizu najgrandijoznejše j vseli poslanstev, da postane vodnik raz- '
Zunanji minister Marinkovič
Deležne prilike v Franciji
Po vojni je skoro po vseh državah zavladala velika brezposelnost, tako da so bile vse države prisiljene temu socijalnemu problemu posvečati znatno zakonodajno pažnjo. Nekako izjemo je tvorila Francija, predvsem zaradi tega, ker je obnova opustošenih krajev zaposlovala najrazličnejše industrijske in obrtniške panoge in pa ker je francoska izvozna r^olitika po vojni zase imela vse ugodnosti Francija je bila za ostale manjše države edina izseljeniška država, kamor so se za kruhom zatekali brezposelni, zlasti iz Poljske, Češkoslovaške in Italije. Tudi precejšnje število Jugoslovenov je v raznih francoskih rudnikih in tudi v drugih podjetjih našlo svojo delovno priliko.
Toda brezposelna in gospodarska kriza pa tudi Franciji ni prizanesla. Prinesla jo je s seboj kriza franka. Tako je bil lani francoski delovni trg za priseljence zaprt, mnogi pa so se pričeli vračati domov. Naporom vlade narodne koncentracije se je posrečilo, da je uvrstila tudi v tem oziru preokret
leta so de-v Franciji zopet ugodne. Narašča povpraševanje po tujih delovnih silah. Vzporedno s tem naraščanjem delovnih prilik in konsolidiranjem gospodarskega življenja je francoska vlada posvečala veliko pažnje in napora ureditvi v Franciji zelo perečega vprašanja delavskega socijalnega zavarovanja. To delo je končano. V januarju je bil sprejet zakon o socijal-nem zavarovanju; zakon ščiti tudi inozemske delavce in predvideva recipro-citetne pogodbe v svrho varovanja pridobljenih pravic v slučaju vrnitve v domovino.
Situacija v poljedeljski produkciji je ugodna Končana poljedelska sezijska dela. žetev, trgatve niso imela za posledico brezposelnost, kakor je to običajno. Pri teh delih zaposleno delavstvo je ostalo še nadalje v službi. To znači, da bo ob novem pričetku poljedelskih del znatno povpraševanje po izkušenih poljedelskih delavcih. Trdi se, da je v težki industriji opažati naravnost pogubno pomanjkanje delovnih sil. Industriji so se odprla velika izvozna tržišča in naročila za izdelke železne industrije se stalno množe. Povpraševanje po delovnih silah je zato splošno.
V	premogovni industriji je delovni trg šp stalno neugoden. Premogovna industrija je še vedno v krizi, kar je splošno opažati tudi v drugih državah. Nasprotno pa je delovni trg na široko odprt v solnih rudnikih. Delo v teh rudnikih pa je po svoji naravi naporno in škodljivo V njih so zaposleni večinoma poljski delavci, ki so skromni in kmalu zadovoljni.
V	zadnjem času se je tok emigracije obrnil na Tunis v severni Afriki, kateri je pod francoskim protektoratom. Poroča se, da so se v zadnjem času delovne prilike in razmere znatno zboljšale, tako da iste odgovarjajo tudi nazorom in zahtevam evropskega delavca. Zlasti v rudnikih in industrijskih podjetjih vseh vrst, posebno v onih, ki obratujejo v pristaniščih, je povpraševanje po delovnih močeh z dneva v dan močnejše. Poljska in Češkoslovaška sta v svoji izseljeniški politiki posvetile pozornost tej koloniji. Važno bi bilo, da tudi naši poklicani faktorji o teh razmerah dobe podrobnejše informacije in tok izseljevanja v Kanado in Brazilijo preokrenejo v bližje kraje, s katerimi je mogoč ožji stik in prijateljske zveze.
drjb.
Šolsko deco čuvajo
ANACOT-RIITII
pred prehladom, kijavico in influeaco.
Ljubljana, le 10 Novembre.
Le voyageur qui s'arrete en Yougo-Slavie y revient. S'il y sejourne quel-(jue temps, il ne seloigne jamais sans melancolie ni regret. Nous sera-t-il per-mis de dire que, parmi tous les etran-gers, les Franeais sont ceux qui ressen-tent le plus vivement cette impression? N'est-il pas vrai, egalement, que les Yougo-Slaves qui visitent la France ou s'y čtablissent ne se trouvent pas de-payses et s'adaptent sans effort d l'e-sprit de leur nouveau milieu? Fl existe done, entre ces deux peuples, si eloi-gnčs par les distances, des »affinites eleetives« (Mi les rapprochent et leur permettent une mutuelle et iacile com-prehension.
La patrie yougo-slave est ime belle patrie. Comment rester insensible au cliarme et « la variete de sa nature? Peu de pays au monde offrent une pareille variete d'aspect. De la Blanche Slovenie, nimbee de eristal et d'opale, (i l'čblouissante Dalmatie, qui mire ses }oyaux dans les flot s bleus de VAdria-tique, en passant par la reveuse plaine croate et la pittoresque Vieille Serbie, le voyageur hesite a. fixer son desir. Tout 1'attire et tout le retient. Le peu-ple qu'il decouvre Venchante par la cordiale simplicite de son accueil, la spontaneite de ses aspirations demo-cratiques qui unissent toutes les classes de la societe dans une egalite frater-nelle. Ce peuple est justement fier d'un riche passe de gloire. II a du defendre ses libertes d toutes les periodes de son histoire, depuis les invasions turques Jusqu'aux dernieres epreuves de la Grande Guerre. Conduit par ses princes il a etonne le monde par sa vaillan-ce, sa tenacite, sa dignite dans les re-vers et les souffrances.
La nation yougoslave unle, tranquille et libre ne songe qu'd poursuivre dans la paix la belle carriere ou les destins Tappellent. Amis et allies nous applau-dissons d ses progres, nous faisoris confiance d son genie, nous saluons en elle un des peuples slaves les. plus riches d'avenir et de promesses. Ou'elle soit grande, puissante et respectee. car elle est une des iorces vives de VEuro-pe et un des espoirs de VHumanite!
Rene Martel.
sprejela begunce iz Belgije in iz vz* hodne Francije, ki jo je zasedel so* vražnik. In vendar ni oklevala, da sprejme tudi srbsko mladež z naj ve & jo gostoljubnostjo, ravnajoč se po francoskem načelu: Najnesrečnejšim največ ljubezni.
Srbska mladina je bila porazdeljena po 80 mestih, po velikih kakor Pariz in Lyon, a tudi po najzakotnejših v a* seh in tako je imel priliko ves franco* ski narod, da ji izkazuje svoje simpa* tije. Povsod so jim priredili svečan sprejem. Oblasti z velikim županom na čelu in velike množice so čakale povsod prihoda gostov. Ko se je usta* vil vlak, se je začulo burno pozdrav* ljanje. Toda ko je množica uzrla ta drobna bitja, sestradana, bleda, mrša* va, utrujena, zavita v revne cape, jc nastala grobna tišina in solze sočutja so zalile marsikomu oči. Tej deci, ki je prišla skoro gola k njim, so dali Francozi vse, oblekli so jo in hranili, poskrbeli so za njeno duševno izobraz* bo. Dne 27.. julija 1916 pa so ji prire* dili po celi Franciji «Srbski dan», po* svečen proslavi srbskega junaštva ir. zbrali 3 miljone frankov za njo, V 100.000 francoskih šolah so na ta dan učitelji govorili francoski mladini o junaških osvobodilnih bojih srbskega naroda in vžgali v mladih srcih ljube* zen in spoštovanje do srbskega imena Kar so Francozi storili za srbsko mla* dino, to so za nas storili. Naš narod tega ne sme in ne more pozabiti. Pri* jateljska pogodba med Francijo in Ju* goslavijo poleg hvaležnosti nalaga naši mladini nove dolžnosti, da se z vso vnemo uči jezika tistega naroda, ki nam je v najtežjih trenutkih stal na strani in tako dokazal, da je zmožen žrtev tudi v bodočnosti.
Dr. J. P.
drobljenj, izgubljeni, razpršeni Evropi, da ustvari sintezo novega duhovnega žavlje-ibja, »ki ga pričakuje ves svet«. In Coheai-Portheim zaključi: »Bodočnost Evrope zavisi od tega, kar bo postal Pariz«.
Dr. St Leben
Prezident Doumergue
Francija — naša prijateljica in dobrotnica
Kakor zlato v ognju, tako se je pre* izkusilo francosko prijateljstvo do na* šega naroda v njegovem največjem trpljenju za časa svetovne vojne. Umestno je, da se v trenutku, ko se podpisuje tudi formelno pakt priia* teljstva, ozremo nekoliko nazaj v ne* daljno preteklost in si pokličemo v spomin čine nesebičnega prijateljstva, ki so jih izvršili sinovi francoskega naroda.
Po prvem umiku avstrijske armade so se širile po Srbiji strašne epidemi* je, ki so postale prebivalstvu nevarnej*
Ministrski predsednik Poincare
še, ko vojska. Število srbskih zdravni* kov se je v boju proti temu sovražni* ku skrčilo na polovico, položaj je po* stajal obupen. Srbska vlada je zaprosi* la pomoči pri zaveznikih. Francosko vojno ministrstvo je pozvalo franco* ske zdravnike, naj se javijo prosto* volino tisti, ki bi se žrtvovali temu sa* maritanskemu delu. Potrebuje se 100 zdravnikov, odgovor je treba poslati brzojavno. Na ta poziv je dospelo v par dneh 3400 brzojavnih prijav. Fran* coskim zdravnikom se je po težkih na* porih posrečilo udušiti epidemije.
Umik skozi Albanijo je najgroznej* še poglavje iz srbske tragedije. Izmu* čeni ostanki srbske armade so dospeli do Jadranskega morja. Kaj sedaj? Treba sc je bilo odločiti takoj, da se vojska prenese na primernejši teren, kajti nasprotnik se je bližal in ogrožal njen obstoj. Francoski mornarici gre zahvala, da je še pravočasno ukrenila vse potrebno in prevzela inicijativc. Treba je bilo prepeljati 150.000 mož, ki so imeli seboj 7000 volov in 37.000 konj. V toku dveh mesecev je bila vsa ta armada prevedena na Krf in rešena.
Rešena? Še ne! Tu je prežala na njo smrt. Izmučeni in izčrpani so začeli srbski vojaki umirati sredi čarobnih vrtov krfskega otoka. Francoski zdrav* niki in bolničarji so jim v teh težkih urah stali ob strani. V francoskih li* stih tiste dobe so nam ohranjene slike groze in strahote s krfskega otoka.
Rezultat vstrajnih naporov franco* skih vojnih in sanitarnih oblasti pa je bil sijajen: Iz te gomile razcapanih in sestradanih pa je za nekaj mesecev kot čudo vstala nova, krepka in s fran* coskim orožjem dobro oborožena ar* mada, zmage in osvete željna. Stopila je na solunsko fronto ob boku Franco* zov in postala jedro, iz katerega je vzklila zmaga in osvobojenje. In 5. no* vembra 1918, nekaj tednov po prebitju solunske fronte, je predsednik franco* skega parlamenta Paul Dechanel med burnimi ovacijami našemu narodu, za* mogel govoriti v parlamentu: ... Srbi* ja je svobodna. Po mučeništvu evo zmagoslavja! Veliki sen Jugoslovenov se ustvarja; Francija jih bratsko po* zdravlja in jim k življenju, ki bo vskli* lo na novo, kliče: Nesmrtna slava!«
Francija pa ni rešila samo srbske armade; storila je drugo veliko dobro delo, rešila .je istočasno tudi njeno omladino. Vsprejela je okoli 4000 srb* ske dece v svoje osnovne, srednje in obrtne šole in okrog 1000 dijakov na visoke šole — skoro vse, kar je ostalo od cveta srbske mladine. Minister prosvete je objavil sklep parlamenta, da se srbska mladež sprejme v fran= coske šole, s sledečim dopisom:
«Vem, s kakšnimi težkočami bo v podrobnosti zvezano to započeto delo; toda so plemenita dela, za katere mora Francija biti vedno pripravljena. Ne sme se reči. da smo ostali neobčutni in brezdelni v taki nesreči.® In res so bile težkoče ogromne. Francija je že
Ministrski predsednik Vukičevič
Aleksander L
Iz življenja in. sveta
Sejalka
Pred leti je francoska republika sklenila, da si bo dala napraviti nov žig za tvoj drobiž. Obrnila se je na slavnega rraverja Rotyja, ki je predočil Francijo kot sejalko. sipajooo seme iz polne pesti pred solnčnim vzhodom. Učinek je bil velikanski. Vsa Francija se je spoznala. Ko bi bil vrezovalec predstavil deželo kot žanjico, ne bi bil navdušil nikogar. Sejačica pa je vsakogar odu-ševila; z drobiža je prešla na debelejši kovani denar in na znamke . . . V tej podobi se je Francija po pravici spoznala: vsa njena preteklost, njena sedanjost, njena bodočnost se izraža v tej kretnji. Iz te dlani, stegnjene proti vzhajajočemu solncu, proti večni zarji idej, je padlo nekaj najplodnejšega semena na svetu. Roka je vrgla zrnje v veter in zrnje je vzklilo. Sejala je svobodo. in svoboda je pognala. Sejala jo je na svojih tleh, sejaia jo po ameriških ravninah, po italijanskih dolinah, po grških poljih, in svoboda je prfklila na dan.
Francoske besede
Založnik Figuere je izdal knjižico misli, nabranih po govorih in spisih Raymonda Poincareja. V tem snopiču najdeš tenkoumnih, posmehljivih, resnih, globokih utrinkov. Na slednji stra-ni se razodeva duša velikega Francoza. Ta zvezek ostane kot nekak domovinski brevir. Evo nekaj odlomkov:
Francoska umetnost je in mora biti neprestana pretvoritev. Kdor pravi ne-gibnost, pravi smrt in jalovost. Bogokletno bi bilo, če ne bi spoštovali preteklosti; zaslepljenost pa, ako bi se vanjo zaprli.
*
Stokrat višje in plemenitejše nego duše, hrepeneče po slavi, so tiste, ki ne iščejo nobene nagrade in ki se čutijo dočista zadovoljne z vedrim veseljem storjene dolžnosti.
•
Francoska ideja se simbolično izraža v knjigi. Knjiga podaljšuje prošlost v današnjost; od mrtvih budi ugasle ve-kove; drami glas naših prednikov; omogoča nam živeti v njih družbi ter se pomenkovati z njimi.
Nikar ne mislimo, da je naša naloga končana. Včerajšnje delo nas ne odvezuje današnjega. Današnje dek> nas ne oprosti jutrišnjega. Bodočnost bo taka, kakor si jo napravimo, kar boste na-
redili vi za nami. Narod, ki zaspi, se
nikoli več ne prebudi.
*
Vojniki so rešili Franciji življenje. Delujmo na to, da bo v narodni slogi to življenje delavneiše, plodnejše in uspešnejše negoli kdaj poprej. Francija je našla vojaštva. Danes mora najti državljane.
* *
Na odiru niso vsi govori enako vredni. Nekateri so jako zgovorni, drugi so precej dobri, nekateri pa so za silo; a doslej ni bilo mogoče drugače slišati odlične govornike, kakor da ste morali poslušati tudi slabe.
Odličnih davkov prav za prav ni. *
Človek je za nekoga vedno staroko-pitnež.
Sprememba na francoskem poslaništvu v Rimu
Kakor javljajo francoski listi, hoče franco« ski poslanik v Rimu Rene Besnard zapu« stiti svoje mesto. Zunanji minister Briand je med tem sprejel Mauricea Herbettea (zgpraj), poslanika v Bruslju, in Hermitea (spodaj), poslanika v Kodanju. Prvi kandi« dira za naslednika Besnarda v Rimu, sled3 nji pa bo baje imenovan za poslanika v Bruslju.
Podzemska Francija
Posebno bogati s podzemeljskimi rovi sta pokrajini Šampanja in Pikardija. V okrožjih Abbeville, Dotflleus, Amiens in Pčronne so našli vsaj 60 serij podzemskih hodnikov. Med vojno so Nemci nekatere izkoriščali kot zavetje, zlasti blizu Reimsa. Črta Chemin des Da-mes se je mogla držati toliko časa deloma zbog votlin v tleh. <Zmajeva» jama n. pr. je bila sijajno opremljena. Na drugi plati so se francoski starci in otroci pred aeroplani često zatekli v podzemne špilsje . . . Sedaj je popisal jamar Blanchet še polno drugih duplin (Portou, Pčrigord, Auvergue, Bretag-ne), omenja veličastne galerije nalik gorostasnemu satovju. Vendar te pečine in zijavke so manj zanimive od slovenskih duplin in podmolov. A v Maille-raisu (Vendeja) poznajo že tisoč let jamo s tremi divnimi oltarji. V Saint-Bmi-lionu pri Bordeauxu pa slove monolitna umetniška cerkev, ki so jo pod skalo izkopali prvi kristjani. Podobno ima Aubeterre. Po nekih dupljah so zadnje čase zasledili stebre, opornje, ki jih je vsekakor svoje dni napravila človeška roka. V Ouesnelu je n. pr. v 18. stol. ženstvo ob zimskh večerih hodilo prest v tople podmole. Danes je ta šega zamrla, mestno prebivalstvo niti med bombardiranjem ni maralo bežati v slična skrivališča. Blanchet med drugim svetuje, naj bi se takšne votline rabile za kleti ali skladišča. Takisto bi še arheologija pomagala blažiti stanovanjsko krizo.
Trikot svetovnega miru
Danes dne 11. novembra obhajamo deveto obletnico premirja z Nemčijo. Angleški tisk je temu dogodku posvetil posehno pažnjo. Razmotrivaljoč o mednarodnem političnem položaju ter o vprašanju svetovnega miru in o načinu, kako naj se preprečijo bodoče vojne, predlagajo koncept »trikota svetovnega miru«, katerega naj bi tvorile tri države: Anglija, Francija in Nemčija.
Trikot, pravijo listi, naj bi stvorili socijalisti, katere vodi zgodovina na pota bodočnosti. Razvoj dogodkov namreč kaže, da bodo imeli socijalisti kmaiu v rokah državno oblast v Nemdjii, Franciji in na Angleškem. Nemčija se je po velikem zlomu v svetovni vojni pomirila in ne zahteva ničesar drugega kakor varnost na Reni in revizijo vzhodnih meja. Kolonijam se je odrekla.
Pobudo za stvoritev tega trikota, pravi angleški »Observer«, bi morala dati Anglija. Angleške mase, nadaljuje
Letošnje poletje so v pariški burbonski palači prižli na sled zanimivim freskam. Na zahtevo Bouissona, predsednika parlamenta, so začeli z adaptacijo prostorov, namenjenih ovinarjem. pre čemer so odkrili fragmente dveh stenskih slik, ki ju gori priobčujemo. Freski sta slikani v svetlo-ujavih barvah in vabujata, gledani iz primerne razdalje, vtis refliefov. Po sodbi strokovnjakov sta
Pomembna najdba v palači francoskega parlamenta
kompoziciji tvorili del dekoracije velike dvorane, ki so jo pozneje predelili v navpični in vodoravni smeri. — Leva grupa prikazuje kneaa odnosno kralja, ki stoji pred prestolom, okrog njega pa so zbrane simbolične osebnosti: pisatelj, ki razvija rokopis, voinik s čelado, umetnik in zakonodajec z zakonikom, vklesanim v kamen. Na desnem fragmentu sta dva vojnika, ki pokla-
njata krono nevidni osebi: eden od njiju drži v roki prapor, na katerem je napisana številka S.000. _ V prvih parlamentarnih počitnicth nameravajo burbonsko palafo podrobneje raziskati in upajo, da bodo našli še ostale fragmente fresk. Sodijo, da so bile slike izvršene okoli leta 1800.
H. G. Wells:
Angel in vikar
Zvečer je pripiaval ii?d zemljo angel božji. Ljudje so ga smatrali za čudnega ptiča in vikar, ki je bil dober lovec, ie streljal nanj :n mu jf. prestrelil peruti. Brž mu je obvezal rane m: ga prepeljal v župnišče.
Angel ni imel, kaipa, niti pojma o tem, kako žive ljudje na zemlji. Vikar mu je dajal prva pojasnila.
»Začenjamo živeti,« je pravil, »kot dojenčki. To so vam sila neumna, rdečkasta, slabotna bitja, ki jih zavijajo v bele plenice. Imajo izbuljene oči in v krstilnicah grdo dreče. Ta bitja, ki ne umejo govoriti, počasi rastejo in so čisto lepa — če si umivajo obraz. In tako doraščajo do neke višine. Postajajo otroci, dečki in deklice, mladeniči in device, mladi možje in mlade žene.To je najlepša doba v življenju; tako vsaj sodijo mnogi ljudje. Polna velikih nadej in sanj, temnih miselnih nemirov in nepričakovanih nevarnosti.«
»In potem?«
»-Potem,« je nadaljeval vikar, »jame bledeti vedrina in lepota; začenja se resno življenje. Mladi možje in mlade ženske se snubijo, vsaj po večini je tako. Prihajajo k meni sremežljivi in plahi, v čudnih oblekah, da jih poročim. Potlej dobe majhne, rdečkaste otročičke. Nekateri izmed teh. ki so bili
mladeniči in device, postanejo tolsti in mastni, drugi pa mršavi in jezljavi. Njih lepa polt izgine; domišljajo si, da so vzvišeni nad mladimi ljudmi. Iz njihovega življenja izgine vse razkošje in lepota. In na to se jamejo razkrajati.«
»Razkrajati?« je vzkliknil angel. »Kako groteskno je to!«
»Lasje začnejo izpadati; dobe pepel-nato barvo, dokler ne osive,« je nadaljeval vikar. »Poglejte mene — tu imate primer.« Sklonil je glavo, da pokaže bleščeče mesto, veliko kakor zlatnik. »Tudi zobje izpadejo. Lica izgube napetost, koža se naguba in usiha kakor skvaTjeno jabolko. Čedalje bolj se brigajo samo za to, kaj bi jedli in pili, za druge slasti pa vedno manj. Udje postanejo v sklepih mehki, srce slabi, ali pa izkašljujejo majhne koščke pljuč. Bolezen... «
»Ah!« je vzdihnil angel.
»Bolezen se jim čedalje bolj zajeda v telo. Nato pa odhajajo. Neradi odhajajo, toda morajo oditi s tega sveta. Zelo neradi ...«
»Kam odhajajo?«
»Nekoč sem mislil, da vem. Zdaj, ko sem starejši, vem. da tega ne vem. Imamo legendo. Morda pa ni legenda. Človek je lahko duhoven in vendar ne veruje. Stokes pravi, da je vse to bosa...« Vikar je vrti! glavo nad bananami.
»In vi?« je vprašal angel. »Ali ste tudi vi Mi majhen, rdečkast otročiček?«
»Ni še tako dolgo, kar sem bil.«
»Ali ste se oblačili tako kakor zdaj?«
»Ah ne, moj Bog, kako čudna misel! Imel sem, menim, dolgo, belo oblekco kakor vsi drugi.«
»Na to pa ste bili deček.«
»Da, deček.«
»In potlej zal fant!«
»Bojim se. da nisem bil preveč lep. Bil sem bolehen in preveč reven, da bi bil zal, pa tudi na moč boječ. Pridno sem Študiral in skrbno čital minevajoče misli davno mrtvih ljudi. Tako sem izgubil vso lepoto in nobena devica ni prišla k meni. Prezgodaj me je bila obdala resnoba življenja.«
»Ali imate majhne, rdečkaste otro-čiče?«
»Ne.« je odvrnil vikar po kratkem pomisleku. »Toda, zdaj je vseeno: začenjam se razkrajati. Kmalu se mi sključi hrbet kakor se vpogne ovenela rastlina. Čez nekaj tisoč dni bom docela izčrpan. In potem pojdem s tega sveta — kam, ne vem.«
»Ali morate vsak dan kaj jesti?«
»Kaj pa — jesti, oblačiti se in skrbeti za streho. Na tem svetu je nekaj vrlo neprijetnih reči, n. pr. mraz in dež. Drugi ljudje so me napravili za duhovna, j Prinašajo k meni otročičke in moram j brati nad njimi neke starinske besede ! in počenjati še druge reči. In ko deca j zrase v dečke in deklice, prihajajo k j •meni h konfirmaciji To boste doumeli stoprav pozneje. Preden pa se mladi
list, so prepričane, da se da tak trikot ustvariti, dasi ne delijo mnenja, da bi bili za to delo poklicani baš socijalisti.
Lord Rothermere je objavil v listu »Sunday Pictorial« članek, v katerem izjavlja, da se popolnoma strinja s predlogi LIoyda Georgea glede raz-oroževanja. Evropa, pravi lord, znatni madžarski agent, je še danes prožeta z militarizmom in bi bilo potrebno, da bi se zganile velesile ter povedte energično akcijo za razorožitev. Anglija plačuje danes visoke vojaške davke, ker gradi ogromno vojno brodovje. Če bi bili državniki Evrope vsaj nekoliko miroljubni, bi se stvar igraje izvedla, v nasprotnem primeru pa se bo naš kontinent vedno bolj bližal končni katastrofi.
Ruth Elderjeva in Haldeman
sta te dni vzela slovo od Pariza. Odpeljala sta se s postaje St. Lazare, kjer jima je ves lika množica ljudi priredila viharne ovacije. Mlada in lepa Ruth Elderjeva je izjavila novinarjem, da so jo navdušeni sprejemi v Parizu bolj izmučili, nego prekomorski po* let do Azorov. Haldeman pa je dejal, da se ni nadejal takega sprejema, in je Pariš žanom obljubil, da hoče s svojo solfitalko še enkrat poskusiti polet iz Newyorka v Pariz. Elderjeva in Haldeman sta se odpe* Ijala v Cherbourg in se vrneta s parnikom v Newyork.
Šola iz stekla
V berlinskem predmestju Steglitz bodo te dni dovršili stavbo, ki utegne biti edina svoje vrste na vsem svetu: grade namreč ljudsko šolo, ki bo vsa iz stekla, tudi zidovje, stropovje in tla. Bdino za table so porabili škrilj in za nosilce železne tramove.
Stekleno šolo so sklenili zgraditi na podlagi poročila komisije za šolsko hi-gijeno, ki je ugotovila, da se šolarji najlažje ubranijo tuberkuloze, ako imajo na razpolago dovolj solnčne svetlobe.
Nova šola bo imela 24 učilnic in bo svečano otvorjena početkom leta 1928.
Turška prestolnica, mesto brez žensk
Poročali smo že, v kakšnih okoliščinah se je letos 28. oktobra vršilo ljudsko štetje v Kemalovi Turčiji. Prebivalstvo je ta dan moralo ostati od zore do mraka doma. Nihče ni smel iz hiše na ulico, razen komisij, ki so hodile od hiše do hiše ter popisovale ljudstvo. V Carigradu so dali odrešilno znamenje s strelom, ki je naznanil meščanom, da smejo zopet na prosto. Nekdanja ponosna prestolica turških sultanov ob Bosporu je bila ta dan kakor izumrla in drugim turškim naselbinam se ni godilo nič boljše.
Seda objavlja uradni list turške vlade izid ljudskega štetja. Moderna Turčija ima. izvzemši carigrajski vilajet, 12,942.208 duš. Najgosteje je naseljeno prebivalstvo v vilajetu Smirni. Potem
ljudje poroče, preden smejo imeti svoje rdečkaste otročičke, morajo zopet k meni. da berem nad njimi iz posvečene knjige. Gorje si ga onim, ki bi bili imeli otročičke. ne da bi bil jaz preje dvajset minut Čital nad njimi iz svoje knjige! To je tukaj neobhodno potrebno, kakor utegnete sami spoznati, čeprav se vam zdi čudno. Pozneje, ko se jamejo počasi razkrajati, jih skušam prepričati o drugem svetu, ki vanj sam komaj verujem. Naposled jih pokopljem in zopet čitam na grobu iz svoje knjige — čitam ljudem, ki se bodo kmalu sami podali na pot v večnost. Tako stojim na začetku, na višku in na koncu njihovega življenja. In vsak sedmi dan jim jaz, ki sem človek, kakor vsi drugi in ki ne vidim dalje od njih, pripovedujem o bodočem Življenju — življenju, ki o njem ničesar ne vem.«
»Kako čudno življenje!« ie vzdihnil angel.
»Da,« je nadaljeval vikar, »kako čudno je življenje! Na vse te reči sem zrl tako. kakor da bi se umele same ob sebi. Šele v tem trenutku sem se začudil nad njimi. Naše življenje je tako trmoglavo. Venomer nam stiskajo dušo njegove drobne skrbi in trenutne radosti In med tem ko jaz pridigujem ljudem o drugem življenju, si nekateri ba-šejo usta s slaščicami, drugi — stari ljudje — dremljejo. mladeniči pasejo svoje oči na dekletih, možje bahavo
pridejo na vrsto pokrajine: Konia, Brussa, Sarusehan, Kastamuni in Ma-letia.
Angora šteje 74.784 prebivalcev in ima najmanj žensk v celi deželi. V An-gori živi namreč nad 50 tisoč moških oseb. Carigrad šteje z okolico vred 699 tisoč 602 prebivalca. Potemtakem ima Kemalova Turčija v edem 13,641.810 prebivalcev.
Grazia Deledda
Stockholm, 10. novembra, s. Akademija je prisodila Noblovo nagrado za literaturo za leto 1926. italijanski pisateljici Graziji Deleddi.
Nobilov polarni polet
Italijanska avijatika je doživela v zadnjem času par nevšečnih porazov, za katere bi se sedaj rada pred svetom rehabilitirala. Italijanski vodljivi zrakoplov, katerega je rimska vlada prodala Japonski, se je na manevrih ponesrečil. De Pinedova smola je znana. Prav tako pa je znan spor med Nobi-lom in Amundsenom. ki je izbruhnil povodom predlanske Amundsenove ekspedicije. Nobile je na tem poletu paradiral, Amundsen pa je nosil težko odgovornost za celo podjetje.
Sedaj se hoče fašistična Italija vnovič proslaviti pred svetom in general Nobile pripravlja s podporo mestne občine v Milanu novo ekspedicijo čez najsevernejšo točko naše zemlje Kakor pišejo, namerava odriti na pot v aprilu prihodnjega leta. Dvignil se bo baje v Milanu, od koder pojde čez Nemčijo in Rusijo na Spitzberge.
Na Spitzbergih pripravljajo že sedaj veliko oporišče za zaloge živil in goriva. Vse to bodo prepeljale na Sprtzber-ge italijanske vojne ladje. Te pojdejo na pot tudi šele tedaj, ko se bo začel
Humbert Droz,
francoski komunist in tajnik III. interna« cijonale za latinske države, ki so ga v Pa« rizu aretirali. Zgoraj: njegova slika, kakr« šna je bila signalizirana policiji, spodaj: Humbert Droz obrit.
razkazujejo -bele telovnike in zlate verižice, a njihove žene se ponašajo s paradnimi klobuki. In jaz govorim in vorim, pripovedujem o rečeh, ki jih nisem videl in ki jih v resnici ni. »Oko ni videlo,« čitam »in uho ni slišak) in človeška misel ne more razumeti«; berem in opazim mladeniča, ki si pravkar z dopadenjem oblači rokavice, ki jih je bil kupil za trideset in šest penijev. In tako vam gre od leta do leta. Ko sem bil v mladosti bolehav, sem bil skoraj da preverjen, da je nad našini minljivim svetom resnično življenje — trajni svet večnega Življenja. Toda
zdaj---- Zagledal se je v svojo
debelo, mastno roko, ki je držala med prsti kozarec.
»Zredil sem se,« je rekel.
Molk.
»Izpremenil sem se in se postaral. Danes me ne vznemirja več boj med dušo in telesom. Vsak dan čutim manj zaupanja v svojo vero. Živim, bojim se. izvršujem mirno svoje dolžnosti in zda i pa zdaj streljam ptiče ali igraim šah. Malce se tudi ukvarjam z matematičnimi igračkami. Moj čas je v Njegovih rokah--«
Vikar je vzdihnil in se zamislil. Angel mu je zrl v obličje in v očeh se mu je zameglilo od samih skrivnosti. Glo, glo, glo. je klokotal vrček, ko si je bil vikar znova napolnil kozarec. /
tajati led na severu evropskega kontinenta. Ekspedicija bo trajala celo poletje. Udeleževalo se je bo 17 oseb, s.e-veda samih Italijanov. Zračna ladja bo opremljena z radiotelegrafsko napravo, v ekspediciji pa bodo poleg učenjakov in novinarjev tudi fotografi in filmski operaterji. Na ta način upa Nobile. da se bo njegovo podjetje pod Mussoliniievim protektoratom bogato izplačalo.
Primator dr. Karel Baxa zopet izvoljen
h. Praga, 8. novembra.
Kakor sem že brzojavno poročal, je bil včeraj dr. Baxa znova izvoljen za praškega primatorja, in sicer z vsemi glasovi, razen glasov boljševikov in Nemcev. Protikandidata ni imel nobenega in volitev je bila popolnoma spontana. To je veljalo osebi dr. Baxe! Širile so se sicer govorice o drugih kandidatih iz iste stranke, toda to so bile zgoli govorice, na drugi strani pa so
klubi največjih strank v naprej proglasili, da bodo volili dr. Baxo ne glede na njegovo strankarsko pripadnost. Volitev je torej veljala dr. Baxovi osebi, bila ie izraz zaupanja za njegovo dosedanje delovanje in ni imela to pot nobenega političnega značaja.
Bilo je to posledica dejstva, da je bilo praško mestno zastopstvo pod žu-panovanjem dr. Baxe popolnoma depolitizirano in se je v resnici posvečalo zgolj reševanju dalekosežnih nalog, ki so se pojavile, ko se je Praga razvijala iz pokrajinskega mesta, na katero jo ie degradirala Avstrija, v prestolico ugledue države splošno - evropskega slovesa. Tako je dana dr. Baxi s ponovno izvolitvijo možnost, da lahko započeto delo konča ali vsaj v toliko dovrši, da bodo dovršene najglavnejše naloge. Potreboval bi mnogo prostora, ako bi hotel, če tudi samo v glavnih obrisih naslikati vse ono delo. ki je bilo v tem času na tihoma in v vsi skromnosti izvršeno.
Čim potrdi prezident republike doktor Baxo v njegovem dostojanstvu, se mestno zastopstvo znova zbere, da voli njegove namestnike ali podžupane. Kakor zatrjujejo, bo prvi podžupan narodni demokrat dr. Stula, ki je bil na tem mestu tudi v prejšnjem občinskem zastopstvu, drugi podžupan bo obrtnik Hadrbolec kot predstavitelj združenih malih strank in ki je bil drugi podžupan tudi v stari občinski skupščini. Kot tretji podžupan prihaja v poštev socijalni demokrat Kellner, ki zasede mesto, ki ga ie preje zavzemal predstavitelj komunistov. Komunisti topot sploh ne bodo zastopani v predsedništvu mestnega občinskega zastopstva.
Vstajenje Poljske
(11. nov. 1918).
Danes obhaja Poljska obletnico svojega osvobojenja. Ne pomeni to, da se je šele 11. novembra 1918 zavedla svoje svobode ali da je šele takrat bila sigurna svojega vstajenja, saj zavest lastnega nacionalnega in državnega življenja nikoli ni umrla, a med svetovno vojrio so se prijatelji in prijatelji brž zavedli, da poljsko »vprašanje« ne ostane vprašanje, nego da pride odgovor v ustvaritvi nove Poljske.
Če je stvar taka, zakaj pa se je potem službeno baš dan 11. novembra vzel tako rekoč kot datum poljskega osvobojenja?
Nikjer v Evropi se med vojno niso toliko suvale armade sem in tja kakor na zemlji poljski. »Dimi požarov« so naznanjali, da se goefe strahote, kadar se rodi novo življenje. Zdelo se je pa, da bo najhuje, ko so se zamajale nemško - avstrijske fronte ter so popustile vse vezi vojaške discipline. Nemške in avstrijske armade so se razvezale ter se iz Ukrajine čez zemljo poljsko pomikale na zapad — ne več redne arrni-je, nego razuzdane drhali. Pot se je delala boljševikom, ki so iskali ceste na zapad, da ga razsujejo. V Nemčiji je izbruhnila revolucija — Ukrajincem je dala Avstrija oficirje za boj proti Poljakom, proti Lvovu in Premislu—
Tak je bil položaj na Poljskem začetkom novemb. 1918. Pač je že Galicija bila storila svoj svobodni korak, pač ie že v Lublinu, do tedaj sedežu avstrijskega okupatorja, nastala vlada so-cijalista Dašinjskega, ali šlo je za Varšavo, za centrum... Poljska ni imela doma niti večje redne voske — legije Pilsudskega so Nemci in Avstrijci internirali, a druge legije so bile še kje v Sibirij n Franciji - niti ni imela drug državni aparat razen nekaj malega, kar je bil ustvaril za nemške okupacije tako zvani Regencijni Svet. In ni bilo »glave države«...
Kdo postane oni steber, ki se bo na njega vse naslonilo? Kdo si bo upal in kdo bo mogel sredi nemško - ruskega kaosa napraviti red in začeti ustvarjati državno življenje?
Komandant legij, gospodar tajne »Poljske vojne organizacije«, ki je imela namen ruvati proti nem. ukupator-jem, je bil od julija 1917 v ječi v Mag-deburgu. Ko je pa novembra 1918 izbruhnila v Berlinu spartakovska revolucija, se je Pilsudski osvobodil ter brž odšel v Varšavo.
Prispel je tja dne 10. novembra. Regencijni svet mu je 11. novembra izročil najprej vrhovno vojno oblast, a 3 dni pozneje prenesel na njega tudi vso civilno. Ljudstvo je videlo v njem edinega človeka, ki bo kos situaciji. Prisotnosti pa je bilo treba.
V svojem prvem dekretu je Pilsudski dne 14. novembra izjavil, da sprejema najvišjo oblast, ali zato, da »ljudstvu olajša delo lastne organizacije«...
To je pomen II. novembra za novo Poljsko.
Fr. I.
Smoblng ie geslo
f nih gospodov. Plesna sezija in druge svečane prilike zahtevajo to slavnostno oblačilo, katero izvršuje najelegantneie iz prima sukna tvTdka Drago Schwab Ljubljana.
1937
«lu pred vsem, sin. pazi, da ne boš med vožnjo iz» stopa]!«	(«Auto»)
Berlinsko pismo
Berlin, 6. nov.
Danes je proletarski Berlin proslavil lOletnico revolucije in obstoja sovjetske Rusije. Že včeraj na večer so zavi-hrale v delavskih okrajih rdeče zastave s sovjetskimi inicijalkami in zažare-Ie po pročeljih proletarskih kasaren v Panhoru, Wedingu, Neukolnu, Schone-bergu peterokrake boljševiške zvezde z Ljeninovim profilom. V številnih delavskih lokalih so se vršile slavnostne akademije, na katerih so poveličevali komunistični govorniki oktobersko revolucijo in zmago sovjetov ter čitali proglase tretje internacijonale s patetičnimi naslovi: Vsem! Vsem! Med temi lokalnimi proslavami je bila najintere-santnejša ona, ki so jo priredili ruski dijaki. komunisti v gledališču »Pisca-tov«, ker je na njej govoril poznani ljudski komisar za prosveto Lunačarski, ki se vrača v Moskvo iz Pariza. Njegov govor je bila himna na sovjetsko prosvetno politiko in je žel zanj burno odobravanje mladih komunistov, ki so ga nesli nato na ramah iz dvorane.
Glavne komunistične demonstracije pa so se vršile danes ob 14. uri ma enem najlepših empskih trgov — »Lustgart-nu« — ob spomeniku potentata Frdie-rika Viljema III., v senci največje berlinska protestantovske cerkve »Doana« ter bivšega cesarskega gradu. Vreme ni bilo nič kaj primerno za tako masno prireditev, ker je bril do kosti segajoč sever in pršil dež, ki se ga ni bilo moči obraniti z dežnikom. Proletarske mase pa se tega nevremena niso plašile. Občudoval sem naravnost njihovo fantastično gorečnost, ko so prikorakale ti-sooglave povorke demonstrantov iz ene oddaljenih delavskih predmestij, premočene do kože, a žarečih lic in gromko prepevajočih proletarske buntorne pesmi.
Točno ob 14. uri je zasviral preko morja rdečih praporov, napisov, transparentov in 60.000 komunistov koral: »Bratje, k solncu!« Po njem je zadonel glas roga in v istem mahu je jelo govoriti na dvajsetih mestih — dvajset govornikov. Govorili so dokaj zmerno in v glavnem pozivali mase, da naj ne klonejo v borbi za zmago komunistične ideje in za vsako ceno onemogočijo kakršnokoli sodelovanje Nemčije pri ev. napadu zapadnih kapitalističnih velesil na sovjetsko Unijo. Po govorih je zaigrala godba »Internaciorcalo«, k'i jo je zajedno z njo zapela vsa nad polstoti-sočglava množica. Ta hip so se tresla okna na cesarskem -gradu in Domu, pred katerim so stali mož pri možu stražniki v stavu mirno — z nabitimi puškami. Takoj po končanem oficiel-nem delu proslave so se jele mase zopet razhajati v redu in disciplinirane, kakor so prikorakale. Pri njih pohodu po berlinskih cestah jih ni?motil nihče. Padla pa tudi ni niti ena beseda iz njihovih vrst proti nacionalistom ali policiji, ki je spremljala vsak okrajni sprevod v avtomobilih »Ueberfallkomande«.
Tabo se je proslava komunistov končala brez vsakih večjih pričakovanih incidentov. Nekaj streljanja je bilo sa-' mo pri burnijskem mostu, kjer so ranili policisti par demonstrirajočih komunistov. V Kopenicku pa so se ustrelili po proslavi istočasno sami trije mladi komunisti. Motiv samomora je bila brezposelnost, ki je v Berlinu še vedno silna.
★
Današnja nedelja je bila usodepolna za avtomobile, M divjajo po berlinskih ulicah tako, kakor pri nas kje od Je-perce proti Kranju. Razbilo se je vsega pet avtomobilov. Ubitih in povoženih je bilo kar šest oseb. V tem pogledu se torej Berlin pošteno trudi, da se kar najbolj amerikanizira. Kot vzrok nesreče je pri štirih slučajih navedeno asfaltno tlakovanje, ki ob deževnem vremenu onemogoča pravilno uporabo zavor. Zbog tega je čuti vedno glasnejše zahteve javnosti, da naj se opusti in uvede zopet kockasti sistem, ki nudi dokaj večjo sigurnost pasantom in av-tomobilistom. V tem smislu se je izrekla i posebna anketa, ki je preštudirala to pereče vprašanje.
S politiko, notranjo in zunanjo, imajo Nemci velike težave. Vprašanje edinstva in federalizma še vedno visi nad njimi, kakor Damoklejev meč in smo v
«Snoči je bila zopet enkrat strašna ne« vihta. Takega bliskanja in grmenja skoro ne pomnim!«
«Tako? Nisem slišal — pogovarjal sem se s svojo ženo.«	(«Vikingeru>)
tem oziru danes Jugosloveni gotovo pred njimi, četudi se čuje to nekam paradoksno. Pokrajine se. še niso odrekle provincialnemu zaplotnjaštvu. Med temi zavzema Bavarska s svojimi klerikalnimi nazori prvo mesto. Posebno jasen dokaz za to so borbe okoli zakona o šolah.
Poleg te borbe se bije še vzporedna med staro, z nazori cesarske epohe, in mlado, po resnični demokraciji in zbli-žanju s Francijo stremečo Nemčijo. Prerokovati izid je težko. Gotovo je samo, da bo v bližnjih spomladanskih volitvah k levici stremeča mlada Nemčija pridobila dokaj na številu in okrepila svoje pozicije. Karakteristično za levičarsko orijentiranje je zadržanje doslej avantgardistov reakcije in kapitalizma »Frontkampferjev« in »Stahl-helmerjev«, ki javno proglašajo, da odhajajo na levico. Dosledni temu sklepu so že pri zadnjem štrajku v srednje-nemških premogokopih podprli stavku-joče, dočim so bili doslej glavni kader za rekrutiranje stavkokazov.
V zunanji politiM posvečajo Nemci sedaj največjo pozornost pismu reparacij skega komisarja Parkerja Gilberta, ki je pošteno izprašal vest reichovske-tnu finančnemu ministru, ker preveč razmetava državni in izposojeni denar. Ogorčenje proti Gilbertu je splošno. Osobito med državnim uradništvom, ki je po njegovi intervenciji prikrajšano za v načelu že odobreno povišanje plač. Gospodje se bodo že morali udati v usodo, saj so itak neprimerno bolje plačani, kakor njih jugosiovenski kolegi, katerim ne pritrguje plač kak Parker Gilbert, nego poplave in suše na terenu in v državnih blagajnah.
Kakor so resni in težki časi, ki jih preživlja Nemčija, tako pa so njeni prebivalci še vedno dobro razpoloženi in kaj radi posečajo mnogoštevilne bare in varieteje. Tako sem včeraj konsta-tiral v 5 barih in varietejih, da so nabito polni in da pri posetnikih ni opaziti baš poseben vpliv sicer danes v Nemčiji tako popularizirane in sprovedene vsestranske racionalizacije. Za vstopnice v varieteju »Scala«, kjer gostuje komik Grockf, pa se naravnost tepejo.
Nič manj polnoštevilno niso zasedena kinogledališča ki igrajo kar naprej, škoro brez odmora. Z. največjim pose-tom so oblagodarjena kinogledališča »Ufa«. Sedaj vrtijo: »Bodečo žico«, Gasanova«, Veliki odmor«. »Divjajočo Lolo« in »Veliko parado«. Proti »Bodeči žici« so vstali šovinistično razpoloženi nacionalisti in zahtevali, da se jo odstavi s programa. Bodla jih je pacifistična tendenca filma in dokaj jasna propaganda za izmirjenje ter sporazum Nemcev s Francozi. Ker se »Ufa« ni vdala, njih pozivu, so skušali prirediti ob predvajanju filma demonstracije z medklici, da izdajajo gledalci v vojni padle Nemce in zasužnjene brate v Porenju, Posarju in Alzaciji. Njih demonstracije so naletele na odločen odpor publike, ki jih je pometala iz dvorane in nato mirno prisostvovala predvajanju do konca, ko je cela dvorana ostentativno ploskala in cepetala po berlinski navadi z nogami v znak soglašanja in zadovoljstva s filmom.
Berlinčani ne posečajo samo kinov, kakor Ljubljančani, nego tudi umetniške razstave, ksr pokazuje zlasti obisk
razstave del Arnolda Bocklina, ki jo je posetilo v desetih dneh prek® 15.000 obiskovalcev. Med njimi sem opazil vse stanove od preprostega delavca, preko običajnega profesorja, do pruskega prosvetnega ministra .Vsi stoje ter gledajo z enako pobožno zamišlje-nostjo pred Bocklinovim »Otokom blaženih«, »Snemanjem s križa«, »Kugo«, ali »Odisejem in Kalipso«. Opazoval sem ogledovalce slik in se oziral po prostranih polnih dvoranah ter^ mislil na majčkeni umetniški paviljonček v Tivoliju, njegovo obupno praznoto v času katerekoli razstave in izgubljeni grob največjega slovenskega slikarja, ki ga .ie usoda udarila s tem, da ga je postavila med dobro ljudstvo, ki se zadovoljuje s fabriško izdelanimi slikanicami »Zadnje rihte« in grenkobo v kot obešene bridke martre.	A. V.
_	I	■
Pred novimi važnimi odkritji v Egiptu
Egiptska vlada je poverža angleškega arheologa Fhrtha z nadaljnim raziskovanjem starinskih grobov Faraonov in njihovih predhodnikov. Firth koplje sedaj pri Sakkari, blizu stopničaste piramide kralja Zoserja in pravi, da bo odkril stvari, o katerih se ljudem niti ne sanja. Vsekakor napoveduje, da bodo njegova odkritja daleko prekosila najdbe lorda Camarvona in njegovih pomočnikov.
V predelu, kjer koplje Firth, se je že pokazal prekrasen zlato sijoč zaklad kakor tudi obrisi redkega, umetno obdelanega kamenja. To je domneven vhod v grobnico faraona Zosarja, ki je živel in vladal Egipčane 4000 let pred Kristom. Za časa dinastije tega kralja je bilo sedem gladnih let, katere omenja Sveto pismo.
Arheologi, ki se udeležujejo Firthove ekspetficije. izražajo mnenje, da se nam obetajo še velika odkritja, ki bodo daleko prekosila vse dosedanje najdbe v faraonskih grobiščih. V počivališčih tretje dinastije morajo biti nakopičeni ogromni zakladi. Učenjaki se nadejajo, da jim bo dano najti tudi ključ do povsem neprouoene dobe, ko so vladali Egipčanom Hyksos in pastirski kralji. Egiptologi so si s tem vprašanjem že močno razbijali glavo, vendar do danes še niso prišli do zaželjenega rezultata.
X Nenavadne demonstracije v bukare* škem gledališču. V bukareški operi se je pripetil prošle dni zanimiv incident. Bari« tonist Atanasijev je prosil direkcijo, naj ga oprosti nastopa, ker je prehlajen. Vod« stvo je njegovo prošnjo odbilo in pevec je moral nastopiti V prvem odmoru je občinstvo priklicalo Atanasija pred zastor. Pevec je porabil to priliko ter je začel go« voriti in je poslušalcem objasnil svoj kon« flikt z gledališkim ravnateljem. Publika js začela manifestirati za pevca in 6e je eno« dušno dvignila proti gledališki upravi. Pri predstavi je bil tudi navzoč ruimmski mi« nister ver, ki je bil radi mučnega incidenta primoran, ostaviti ložo in zapustiti gledali* ško poslopje.
X Avtomobili na Angleškem. Število motornih vozil na Angleškem od leta do leta narašča. Iz statistike za leto 1926, ki je bila pred kratkim objavljena, izhaja, da je bilo lani na Angleškem 182.000 več avto« mobilov kakor leta 1925. Našteli so namreč 1 milijon 720.090 motornih vozil, kar da povprečno 1 avto na 26 oseb. Dovoljenje za šoiiranje pa ima povprek vsak 21. An* glež.
X Prodaja Byronove oporoke. Te dni je bila v Londonu prodana oporoka velikega angleškega pesnika Byrona. ki jo je počet* nik romantične šole v pesništvu napisal 1. 1811. Kupec jc plačal za testament 530 funtov šteriingov.
«Ali ste kaj izgubili?«
«Da, listnico, tam zadaj.«
«Pa zakaj jo potem tukaj	iščete?«
«Ker je tod svetlejše!«	(«PSlesMč!e»)
I. S.:
Nas gospod doktor
Moj dobri prijatelj Blaž Pelinar mi je nedavno poslal vrsto odlomkov iz svojega nedavnega življenja. Pozval me je naj literarno predelam njegove memoare. V svoji neskronmosti je celo predlagal obliko: libreto za komično opero! Stvar je kaj težavna: z muziko nimam stikov — zato se bo moral Blaž zadovoljiti s kratko črtico.
Blaž Pelinar iz Blatne vasi ni vsakdanji tip. Kakor frči vihravi metuljček oa cvetke do cvetke, tako je tudi njegov pustolovski duh obletaval že vse mogoče znanosti. V njegovi sobi ležijo knjige razmetane po polici, mizi in klopeh: Botanika, egiptologija, lepa knjiga, sanskrti, politika, medicina, vse v božanskem neredu. Tako nekako pač tudi v njegovih možganih... Govori dokaj učeno toda neurejeno z drznimi skoki od snovi do snovi. Nikjer temelji* tosii, nikjer pozitivnosti...
Pred njegovo kritiko ni varna nobena stvar, najmanj pa naše javno življenje. Nedostaja mu jasne orijentacije in njegova smer se izgublja tam nekje med papeškim Rimom in boljševiško Moskvo.
Gospod doktor! Tako mu pravimo vsi. On se brani tega naziva, pač pa mu zaigra na ustnicah, zadovoljen nasmeh, kakor da ga je pogladila nevidna roka. Nekaj izpitov več ali manj. to že ne more igrati tolike uloge. Kdo bi zameril Blažu, če gleda s prezirom na novopečene promovirance. do deset let mlajše od njega?... Odločilno je bilo in bo, kako se človek izkaže v praksi.
Našemu doktorju pa prakse ne manjka. čast komur čast! Sest let se že žrtvuje za trpeče človeštvo, družeč izkustva minulih stoletij z nainovejšimi pridobitvami novodobnega zdravstva. Več ko tristo let staro knjigo mu je spravil srečen slučaj v roke: tam je opisano, kako zdravijo vratobol z okrvavljenim storžem in kako uporabljajo volčje blato zoper ozebline. Nič manj izvirna ni njegova, na najmodernejših orincipih sloneča giangnoza. Pogleda te samo v oči in že ti pove, da ti apnenijo žilice in sta tvoji ledvici podobni dvojici starih copat.
Živčne bolezni so njegova najjačja stran. Pod dojmom tozadevnih opazovani ie Blaž spoznal, da se tudi on sam dokaj razlikuje od povprečnega človeka. To spoznanje mu daje nekakšen generalni pardon za vsako še tako nerazumljivo poCetje. Ce ima vsak človek
kako družabno stopnjo, kak resen poklic, njemu tega ni potreba, popolnoma mu zadošča njegova nenavadnost... Radovedni profesorji na osovraženi univerzi, še dolgo boste zaman čakali našega Pelinarja!
On piše recepte in prekuhava vodo, ki mu io nosijo stare ženice. Vse kliče Blaža, bodisi, da je kdo padel s kozolca, bodisi, da je treba spodvezati nadležno bradavico. Celo k živini ga zo-vejo in marsikak teliček ie že z njegovo pomočjo primukal na ta nehvaležen svet. Ljudje so s Pelinariem zelo zadovoljni, češ prijazen je in po ceni,, vse vzame, kar mu prineseš. nič izbičen ni.
Tako se rine naprej, sai ni bil nikoli razvajen. Le sestra Jera. ki mu vodi gospodinjstvo, ga dan za dnevom bolj pikro zbada in godrnja...
Da bi se lotil drugega posla? Slabo poznate Blaža, preveč sovraži pridobitni svet. — Smrdijo mu trebušati bur-žuji in podeželski magnati, nič manj uradniki, učitelji: sama pokvarjena gospoda ...
»V kamniški dolini ie vse polno pe-tičnih deklet, obabi se prijatelj!« tako mu je nekdaj šepnil na uho učitelj Snoj.
Ta misel se ie že davno sama oglašala v njem; toda ostal ie asket, vajen ukvarjati se- s važnejšimi problemi
nego s plitkim ljubimkanjem. Tudi njegova vnanjost ni takšna, kakor si jo zamišljajo sanjave devojke. Bolj nase-den je nego vitek, vrat mu je debel in zvoki iz njegovega grla te spominjajo mladega medveda.
Vzlic svojim načelom pa ne zanemarja estetskih užitkov, kadar se ponudi prilika zanje.
Pri Košarjevih dorašča brhka Mar-jetka. Zadnje čase ji često postaja slabo; joče se in govori zmedene besede, kakor da se ji je omračil razum. S skrbjo počiva oko očeta Matiie na njegovi ljubljenki. »Potrpljenja ie treba, lcadar se otrok razvija v žensko.« Košar ni zaman že šesto leto župan v Blatni vasi: moder mož ie. Ne tako teta Liza, ki bi že skoraj verjela govoricam vaških ženic, da .ie dekle obsedeno ...
Ko je nekega dne Košar odšel z doma in ie bilo Marjetki zelo hudo, se teta ni mogla deli premagovati. Hitro je poslala po dohtarja. ki ima kolomon in ugane po očeh...
Blažek ie urno prisopihal in je naročil teti, naj ju pusti z Marietko samo v kamrici. Dolgo je zrl dekletu v žive temne oči, nikakor pa ni mogel v njih motnem blesku razbrati drugega kakor dekliško nedolžnost jn veliko lepoto...
V duhu je zazrl učitelja Snoja, ki mu je bil šepnil na uho: »Obabi se. prijatelj!« Iu mahoma mu je postalo gorko pri srcu...
»Nu, kaj pa delate tako dolgo?« se oglasi v veži hripavi glas tete Lize. »Recept pišem«, se moško odreže Blažek. In res je potegnil iz žepa beležnico in hitro načečkal na list nekai latinskih besed. »Nate, teta.« in zmagoslavno je oddal pravkar vstopivši Lizi popisan listič, »pojdite jutri zjutraj v mesto po zdravila, to bo gotovo pomagalo.«
Pelinar je imel zek> nemirno noč. Po žilah mu je vrela kri, dražestna Mar-jetka ie iztezala roke proti njemu..
Magister Skovir v lekarni »Pri Sovi« .ie drugi dan buljil v hijeroglife, ki mu jih je pomolila pod nos vsa zasopla teta Liza... »Nu, vaš gospod doktor so pa bili včerai nekoliko zmešani: nemara da radi v kozarec pogledajo?« je nosljal izza mize Skovirjev glas. »Vrag se spoznaj v tem dokumentu moderne norosti... Nu. nai bo...« In natočil je v steklenico neko tekočino, stresel vanjo pet raznobarvnih praškov in vse skupaj dobro premešal. »To mora zadoščati za konja... Kako se jemlje? Vsak dan trikrat do eno žlico. Petdeset dinarjev. Hvala... Z Bogom!«
Z veliko težavo je spravila Marjetka

Naši onstran granic
Imenik - razpušcenih narod
nik društev v Primorju
N« Primorskem, v novembru.
Sedaj, po dobrih treh mesecih, odkar so fašistične državne oblasti na Primorskem zače le izvrševati raznarodovalno - asimilacijski program, kakor je bil sklenjen na sestanku primorskih fašističnih provincijalnih tajnikov po predlogu tržaškega provincijalnega tajni-ka inž. Cobola, se more reči, da je ena točka tega programa že popolnoma izvedena. Mislimo namreč popolno zadušitev našega na-rorinoprosvetnega društvenega življenja.
Ko je fašizem s svojo Gentilejevo šolsko reformo zadal smrtni udarec našemu narodnemu šolstvu, ko je bila tako naši mladini odvzeta možnost šolske izobrazbe v njenem materinem jeziku, so naša narodna društva ostala edino zavetišče našemu jeziku, naši prosveti in omiki. Narod se jih je oprijel z največjo ljubeznijo in je treba priznati, da so ta naša narodna društva ravno zato poleg svojih prosvetnih ciljev doseeala tudi še druge. tako pomembne uspehe, da bi bila povsod drugod, kjer je v državi odločujočim čini teljem v resnici pri srcu obče blagostanje ljudstva, gotovo deležna vse naklonjenosti In priznanja teh činiteljev. Lahkomiselna razuzdanost in zapravljivost, ki se je kot posledica vojne duševnosti razpasla v prvih povojnih letih tudi po naših primorskih krajih, je v naših narodnih društvih naletela r.a tak odločen odpor, da je v kratkem skoraj popolnoma izginila. Brezumno veseljačenje, popivanje, plesarjenje je ponehalo in ljudstvo, mlado in staro, se je zbiralo le pri društvenih prireditvah, ki so mu dvigale duha i n srce s poučnimi predavanji, petjem, gledališkimi igrami. Telovadba, časopisi, knjige, pevske" vaje, razgovori o goepodiarskih vprašanjih: vse v društvu, ki je tako postalo v resnici središče in ognjišče vsega skupnega življenja našega naroda in obenem gotovo tudi važen obče koristen činitelj.
Fašizem, fašistični režim, ki ima, kar se tiče uašega naroda na Primorskem, samo en c ilj. da namreč čim hitreje ubije v njem njegovo narodno zavest, da čim temeljiteje iztrebi vse, kar spominja v njem samostojnega narodnega življenja, da ga pač čim prej raziiarodi, asimilira, poitalijanS, je seveda k idel v naših narodnih društvih največjo ovi ro za dosego tega cilja in je zato udaril z vso silo po njih. Tako moramo danes ugotavljati. tla naših narodnih društev na Primorskem ni več! V treh mesecih jih je fašistični režim uničil vse, razpustil vse, kolikor jih je še ostalo po prejšnjem njegovem divjanju proti njim.
Da jih ohranimo za tiste, ki bodo kdaj pisali zgodovino našega naroda na Primorskem, zgodovino njegovih muk in trpljenja, zgodovino italijanskega barbarstva- v pro-svetljenem dvajsetem stoletju, naj navedemo tu za sedaj vsa ona naša narodna dTu-5tva, ki so pala kot žrtev fašističnega razna-rodovalno - asimilacijskega terorja v zadnjih treh mesecih letošnjega leta. Onemu, ki z razumevanjem in sočutjem spremlja ta smrtni boj našega naroda na Primorskem, bo ta žalostni imenik že s samimi imeni, ki jih je dajal nas narod svojim društvom, jasno govoril o mišljenju in čustvovanju naroda, kateremu sedaj tujec jemlje pravico življenja na njegovi rodni grudi, na kateri je živel iz roda v rod nad tisoč let.
Evo vam imenika žrtev italijanskega fašističnega kulturnega barbarstva:
1. cDijaška Matica> v Trstu. 2. Prosvetno društvo v Cerknem. 3. Prosvetno društvo <Zarja» v Ajdovščini. 4. Veslarsko društvo ■-Sirena, v Trstu. 5. Katoliško prosvetno dru Jtvo v Cezsoci. 6. Katoliško prosvetno društvo v Planini. 7. Katoliško prosvetno društvo v šturijah. 8. Čitalnica v Kanalu. 9. Izobraževalno in športno društvo v Renčali. 10. Ženski krožek v Kanalu. U. Planinsko društvo v Trstu. 1'2. Športno udruženje v Trstu. 13. Športno društvo -Obzor> pri Sv. M. Magdaleni v Trstu. 14. Mladinsko društvo <Prosveta„ v Trstu. 15. Mladinsko društvo <Prosveta» na Opčinah. 16. Mladinsko društvo »Zarja* v Rojanu. 17. Mladinsko društvo ■ Magdalena?- pri Sv. Mariji Magdaleni v Trs!u. 18. Mladinsko društvo »Spar-t:i v Skednju. 19. Mladinsko društvo »Viša-va v Ranah - Konkonelu. 20. Mladinski kržek I.oroU v Roeolu. 21. Dijaški krožek N. Tommaseo* v Trstu. 22. Športno društvo Adrija* na Proseku. 23. Športno društvo Primorje* na Proseku.- 24. Katoliško izobraževalno društvo v Kredu. 25. Kmetijska čitalnica v Podragi. 26. Čitalnica v Solkanu. 27. Delavsko izobraževalno društvo v Idriji. 28. Ženski krožek v Kobaridu. ?!) Katoliško prosvetno društvo v Lokovcu. :><>. Katoliško prosvetno društvo v Ajdovščini. 31. Katoliško prosvetno društvo v Oslav-jti. 32. Katoliško prosvetno društvo v Vrh-polju. 33. Katoliško prosvetno društvo v Podragi. 31. Katoliško prosvetno društvo v Bu-d.-injaH. 35, Katoliško prosvetno 'Iruštvo v števurjanu. 36. Katoliško prosvetno društvo v Cerovem. 37. Bralno in pevsko društvo Svoboda, v Njivicah. 38. Kmetsko prosvetno društvo v Volčah. 39. Prosvetno društvo v l'šniku pri Tolminu. 40. Prosvetno dru-šivo v Višnjeviku. 41. Pevsko društvo Zvon na Opčinah pri Trstu. 42. Prosvetno
društvo v Vrtec» v Vipoičah. 43. Bralno in pevsko društvo »Sloga* v Ročinju. 44. Zveza telovadnih društev v Trstu. 43. Telovadno društvo, Sv. Ivan v Trstu. 46. Telovadno društvo v Komnu. 47. Telovadno društvo, Sv. Jakob v Trstu. 48. Telovadno društvo, Prosek. 49. Telovadno društvo, Idrija. 50. Telovadno društvo, Ajdovščina. 51. Telovadno društvo, Postojna. 52. Telovadno društvo, Prvačina. 53. Čitalnica, Postojna. 54. Pevsko društvo, Postojna. 55. Tamburaško društvo, Postojna. 56. Pevsko društvo »Zastava*. Lo-njer pri Trstu. 57. ;Bralno in pevsko društvo*, Ozeljan. 58. »Bralno in izobraževalno društvoj, Sem pas. 59. Pevsko društvo. Kobarid. ()0. Prosvetno društvo, Pečine. 01. Športno društvo »Adrija*, Sv. Jakob v I r-stu. 62. Spoitm klub tVaU, Barkovlje. 63. Prosvetno društvo, Idrija ob Bači. 64. do 81. Katoliška prosvetna društva: Kanal, Sv. Križ v Vipavi, Gorenje polje, Črni vrh, Šte-verjan. Cerovo, Avče, Podsabotin, Slap pri Vipavi, Gaberje, Štanjel. Spodnja Idrija, Bukovo, Drežnica, Smast, Podpora, Plave. 82. Bralno in pevsko društvo, Kozana. 83. Mladinsko društvo <Zarja>, Bazovica pri Trstu. 84. Bralno društvo »Lipa>, Biljana. 83. Prosvetno društvo, Gabrije. 86. Bralno društvo, Idrsko. 87. Slovensko planinsko društvo. Tolmin. 88. Izobraževalno društvo »Napredek*, Tomaževica." 89. Prosvetno društvo cZarja», Zatolmin. 90. Prosvetno društvo »Pomlad*, Zabče. 91. Prosvetno društvo »Škrjanček«, Cepovan. 92. Prosvetno društvo <Hrast», Št. Maver. 93. Prosvetno društvo, Dobrovo. 94. Bralno in pevsko društvo »Pevmica*. Podsabotin. 95. Prosvetno društvo, Livek. 96. Prosvetno društvo, Svino. 97. Čitalnica, Ponikve. 98. Prosvetno društvo »Dom*, Logaršči. 99. Prosvet. dr. »Bodočnost«, Slap ob Idriji. 100. Športno društvo <Coneordia>, Skedenj pri Trstu. 101. Bralno in pevsko društvo, Štandrež. 102 Bralno društvo »Sto1», Srpenica. 103. Mladin sko društvo, Kobdil. 104. Mladinsko društvo <Ladja», Kontovel. 105. Prosvetno društvo »Zarja*, Hlevnik. 106. Bralno in pevsko društvo, Medana. 107. Prosvetno društvo. Fojana. 108. do 111. Glasbeno društvo c Naša Sloga» v Buzetu s podružnicami v Štrpe-du, Sv. Martinu in Mlunu. 112. Mladinsko društvo »Sv. Ivan» pri Sv. Ivanu v Trstu 113. Pevsko in bralno društvo »Venec* na Kozini. 114. Pevsko in bralno društvo »Zvez da» v Herpeljah. 115. Bralno in pevsko društvo »Jasna Poljanam na Policah pri Cerknem. 116. Bralno društvo na šentviški gori. 117. do 127. Katoliška prosvetna društva: v Solkanu, na Idrskem. v Ravnah r>ri Cerknem, Sovodnjem. Gaberju pri Mirnu. Liv-ku, na Svinem pri Kobaridu, Št Mavru, Sv. Luciji, Fojani in na Dobrovem. 128. Prosvetno društvo v Otaležu. 129 Slovensko akademično društvo »Balkan* v Trstu. 130 Čitalnica pri Sv Jakobu v Trstu. 131. Bralno in pevsko društvo v Šmarjah. 132. Bralno in prosvetno društvo v Crničah. 133. Rralno društvo v Liubiniu. 134. Športno društvo -rja d ran 5 v Herpeljah. 135. Pevsko društvo «Lipa» v Bazovici. 136. Čitalnica v Prapet-nem Brdu pri šentviški gori. 137. cProsve-ta* v Trstu. 138. Prosvetno društvo »Vesna« v Sv, Križu pri Trstu. 139. Prosvetno društvo v Prvačini. 140. Čitalnica v Dornber-gu. 141. Prosvetno društvo »Pomlad* na Vogerskem. 142. Prosvet. društvo cLijak* na Vogerskem. 143. Prosvetno društvo »Pra-por* v Brdih. 144. Izobraževalno društvo »Sloga;- v Ladri. 145. Prosvetno društvo »Ognjišče,, v Rihenbe.rku. 146. Čitalnica v Škednju. 147. Čitalnica na Grahovem. 148. Bralno in pevsko društvo »Sv. Pavel» v Grjačah. 149. Bralno in pevsko društo »Ča-ven* v Selu pri črničah. 150. Bralno in pevsko društvo v črničah. 151. Dramski krožek rSpravas in 152. Telovadni odsek v Mirnu. 153. do 163. Katoliška prosvetna društva: v Biljah, OrehovljaH, šebreljah, Banjšicah, Ka-lu. Dornbergu. Batujah, Vogerskem, Ljubi-nju, Poljubinju, Zakrižu pri Cerknem. 164. »Slovenska čitalnicam v Vrtojbi. 165. Pevsko društvo »Ilirija* pri Sv. Jakobu v Trstu. 166. Pevsko društvo <Kolo> v Trstu,
ljube in tazpoke na koži
Izginejo, £e po umivanju ie mokro koto masiraš vsak dan s
lire mo Simon
(Cr6me Simon)
in se t. brisat o reš šele po masiranju. Ke2a obraza In rok postane mehka In baiZunasto vollna
Puder in u iio SIMON, Pariz
prvo porcijo skozi goltanec. Kmalu nato je postala bleda kakor zid. prijela se za trebuh in stekla za hišo tia. kamor je morala še neštetokrat tisti dan...
Zjutraj je hodil Blaž Pelinar nekam p »bit in zamišljen okoli doma. Zatopiti se je hote! v knjige. Da se mu ni dalo. Da bi se zamotil. ie šel na niivo sestri leri pomagat brati krompir. Na večer se mu ie zopet zahotelo estetskega užitka in nestrpno je ubral Dot proti Košarievim.
Prav tedaj se je vračal Matija Košar iz svojega vinograda, od koder sta \ lekla konjiča tri polne polovnjake. T iriglja je bingljala ob ročici, nekaj pa ga je nosil Košar menda tudi v sebi s ' boj. 2e v Gorenji vasi mu ie zaupala K'epetačeva Urša. kai se je bilo zgodilo tioma za časa njegove odsotnosti. »Cuj, \'afija<. ie rekla dohtar Pelinar je iz-s lal iz tvoje Marietke hudiča — še ;c'ai se kadi okoli hiše.« Košar kot napreden mož ni sovražil ničesar bolj od hibjeverstva. zato ni črhnH besedice, Ie 7. zobmi ie zaškripal in poznal konje proti domu.
Baš je krenil voz na domače dvori-šje. ko jo z druge strani primaha Blaž Pelinar. Široko se je nasmejal: »Kaj pa dobim, oče JAattfa? V«So Marjetao smo i*
»Tole dobiš!« je zarohnil Košar in njegov bičevnik se je nekajkrat zaporedoma ovil okrog nesrečnih Blažkovih pleč. »Naučim te — uš! iz poštenih ljudi se norca briti — ušk! — mrcina sleparska — ušk! napolni študirana ti.«
Toda Blažka ne uženeš kar tako. Ko se je bil umaknil iz dosega Košarjeve jeze, se je mogočno vzravnal in je za-klical z velikim glasom:
»Matija, krokodil ima trdo kožo — raniš ga samo, če mu izbiješ oko!« Nato je izginil v noč.
Stopaje ob plotu ie začel svoj monolog: »Univerzalen človek sem. Kmet in gospod, hlapec in doktor, miloščinar in obrtnik, bebec in učenjak, boljševik in klerikalec. Interese raznih stanov družim v sebi, nasprotujoče si svetovne nazore izravnavam .. .<
Bolečina v plečih ga je domislila neusmiljenega Košarja. »Danes še župan, a ne dolgo več!« je zaškri^l. dvigaje v luninem svitu pest proti njegovi hiši. »Jaz stopim na tvoje mesto. Občinske volitve so razpisane, jaz sestavim svojo lastno listo. Eh, radi dajo vaščani svoje podpise, če gre zoper pokvarieno gospodo ...«
najstarejše tržaško pevsko društvo. 167. Prosvetno društvo <Prešeren» v Št. Petru pri Gorici. 168. Prosvetno društvo »Zlato-rog» v Kalu - Koritnici pri Bovcu. 160. Katoliško prosvetno društvo »Mladika* v Gorici. 170. Pevsko društvo <Hajdrih» na Proseku pri Trstu po več ko 401etnem delovanju. 171. Pevsko društva »Adrija* v Bar-kovljah po 381etnem delovanju. 172. Prosvetno društvo »Napredek^ v Gorenji Vrtojbi. 173. Izobraževalno društvo »Mladina, v Št. Petru pri Gorici. 174. Izobraževalno društvo »Tabor* v Dolenji vasi. 175. Bralno društvo v Oseku. 176. Katoliško prosvetno društvo v Novakih. 177. Katoliška prosvetno društvo v Straži pri Cerknem. 178. »Narodno bralno društvo* v Orehku pri Postojni. 179. do 181. Katoliška prosvetna društva: v Lomu, Marijinem Celju in Sedlu. 182. Katoliško prosvetno društvo v Štoma-žu. 183. Katoliško prosvetno društvo v Kam-ujah. 184. Katoliško prosvetno društvo v Crničah. 185 Katoliško prosvetno društvo v Vrtojbi. 186. Dekliški krožek v Vrtojbi. 187. Ljudska knjižnica na Proseku. 188. Katoliško prosvetno društvo »Colnič* v Breginju (prostovoljen razid, da se izogne oblastnemu razpustu). 189. Pevsko in bralno društvo »Zora* v Kostanjevici.
p— V Bazovici pri Trstu so otvorili v ne« del jo novo ljudsko šolo, ki nosi ime padle« ga tržaškega prostovoljca Josipa Sillanija. Tudi druge mestne in okoličanske šole so že določile ali dobe v kratkem imena po raznih sličnih bojevnikih. Šola v Sv. Križu je dobila ime po Tržačanu Zupanu.
p— Izseljenci. Cela vrsta se jih jc zopet odpeljala s pamikom Cosulicheve družbe v južno Ameriko. Z ladje pošiljajo pozdra« ve v domovino, ki so jo zapustili s krvave« čim srcem. Izseljenci so doma iz Cerkna, Dornberga, Vogrskega, Pliskovice, Lokev, Orehovelj, Vipolž, Renč, Divače, Zemona, Bača, Dcmjega dela, Koritnice, Buzeta. S Kobariškega odhajajo v svet zlasti mladi fantje.
p— Tragična smrt mladega dijaka. V Bo« ljuncu se je pripetila nesreča katere žrtev je mladi dijak Karel Zobec. Odtrgal se je plaz s strmega hriba ki je zajel dijaka in ga zasul. Zobec se je ustavil tam, ko je srečal svojega tovariša Oskarja Žerjala. Ko sta se pogovarjala se je pripetila nesreča. Žerjal se je še pravočasno umaknil. Zobca so izkopali mrtvega.
p— Orožniki v Crničah so vložili ovadbo proti podeštaiu Alojziju Lipovžu in proti dr. Lojzetu Jasniču. Oba sta se, kakor zna no, prodala 'ašistoni. Jasniču so do doktorata pripomogle žuljave roke slovenskih kmetov in delavcev, ki so si trgali od ust, da so zbirali prispevke za Tržaško dijaško podporno društvo, na čigar vrata je sedanji »■fašistični dohtar» Lojze premnogokrat trkal. Podeštat ir njegov tajnik sta obdolžena, da sta prikrivala neko tatvino vaškega pi-smonoše. Svoj čas je bila proti dr. Jasniču uvedena preiskava radi izrabljanja vojnih sirot in invalidov pri sestavljanju prošenj. Lepe tipe ima fašizem v vrstah svojih pristašev slovenskega rodu!
p— Proslava nasilstva. Pisali smo že, kako slavijo v številki »Gerarc^ie,, ki je bila posvečena Julijski Krajini, nasilja proti Slovanom pod Italijo. Še bolj brutalna je bila ta proslavitev- v 'Popoio di Trieste* in »Piccolu* od 30. oktobra, na dan, ko so slavili fašisti pohod na Rim. Z nekako slastjo so omenjali tam ponevno požig Narodnega doma v Trstu, požige in umore v Marezi-gah, v Krnici, napad na razne slovanske ustanove v Trstu, v Puli in po vsej Istri. Vrhunec tega slavljenja pa predstavlja vsekakor kraljevi odlok, s katerim se odreja, da se ne sme vpisati v kazensko izvidnico noben zločin ali prestopek, ki je bil izvršen v »nacijonalne namenes ali pa če je bil kakorkoli v zveži s takim namenom, razven umora!
p)— O vipavskem in kraševskem vodovo« d u so zopet razpravljali v Gorici. Polno zastopnikov oblasti, inženjerji, fašisti, dolgi govori, nujnost vsestransko priznana, 54 občin iz goriške in tržaške pokrajine ča« ka vodovoda ... Zborovalci so bili navdti« šeni in gostobesedni, zelo iim je ugajal vo» dovodni načrt inž. Dreossija, ali ko se je ugotovilo, da bi vipavski in kraški vodo« vod stala 22 milijonov, so se gospodje spete gledavali, poparjenost, malodušnost. Kje bodo dobili tako svoto? Izvolili so komi« sijo, ki naj prouči finančno stran podjetja, na kar se bo vršilo drugo zborovanje. Naj« fcrže tega novega zborovanja ne bo tako kmalu.
p— Ljudski» pijavke pred sodiščem. Poro« čali smo o obsodbi davčnih iztirjevalcev v Kobaridu in Bovcu pred goriškim sodi« ščem. Obsojeni so se pritožili na prizivno sodišče v Trstu. Potrjeni sta obsodbi Ja« koba Todolo in Ferruccia Micolossija, D. Ganzittiju, ki je bil obsojen na 3 leta in 8 mesecev, sta črtani dve leti. Tornado in Cussich sa oproščena Pri Todolu je apo« neverjenje» izpremenjeno v «nepristojno prilastitev®. Če bi. imela to zadevo še ena instanca v rokah, bi bile najbrže vse pijav. ke oproščene!
p— Hrvatske delavce na Reki gledajo fašisti z grdim očesom in neprestano za« htevajo njihovi listi odstranitev tujcev iz mestnih tvornic. Sedaj divja proti njim prosluli dopisnik tržaškega fašističnega glasila «Ha» in nasvetuje, da se nemudo« ma najamejo delavci iz Italije. Ti pa no« čejo prihajati na Reko, ker je delo nego« tovo in življenje predrago. Gospodarji so zadovoljni s hrvatskimi delavci.
p— Kraška proslava fašističnega pohoda v Rim. V nedeljo so morali kraški črno« srajčniki v Trst. Tako je bilo ukazano in vsi, ki niso še imeli črne srajce, so si jo morali nemudoma nabaviti. Po vseh krajih so morali izobesiti italijanske trobojnice in zvečer razsvetliti hiše. Sežanski povelj« nik Grazioli je izdal oglas, v katerem trdi, da je fašizem rešil Kraševce iz rok politi« kantov, kateri so jih izkoriščali v svoje osebne namene, in roti jih, da morajo biti ne samo zunanje, ampak tudi notranje pravi in dobri italijanski državljani. Stro: ški za proslavo so bili veliki.
p - Pomanjkanje pitne vode i Gorici. V«. dov;>d iz Ktrmlerga in vod'i>.k ob Soči z električnimi črpalkami ne zadoščata za consko mesto. VodoT l je bil zgrajen leta 1770. Voda iz Kromberškega vodovoda je d> bra. iz Soče z t nič <> nastopi suša, se z--io občuti poinpnjkanje vode, zlasti "-' prednu; stjih. Škandalozne so vodne razmere v Gorici. Pred vijno je imela Gorica -iovolj prilike, dr bi si bila napravila vodovod. V ofc-črnskem zastopstvu pa ni bilo nikdar pravega smisla za napeljavo vv>de .z okolice v nif -to Kcu«-.sii< n-trili so pa pridno i:i samo -Mrzl°k- jp požrl ogromne komisijske stroške! Obetali so vodovod slovesno pred vsakimi volitvami, po volitvah so pili prebivalci še dalje vodo iz Soče. Sramotno zanikrno je bilo italijansko gospodarstvo glede vode v Gorici kakor tudi v Trstu! »Piccolo*
Kaiserjeve
prsne karamele
s„3jelkami
je zapisal pred dnevi to - le resnico: »Voda je prvi element kulture v vsaki deželi.* Tega naj bi se zavedali v Gorici in Trstu!
p— Ptic&pevke lovijo po Goriškem brez usmiljenja. Po mesnicah v Gorici visijo celi šopi ubitih ptic, po 50 do 60 v enem šopu Vlada propagira žitno borbo. Tačas pa je dopuščeno ubijanje koristnih ptic, ki bi morale veljati za dobre zaveznice v tej borbi! Poljedelci se obračajo do oblasti, aa bi prepovedala lov na koristne ptice.
p— Slovenski «dopolavoristU pri papeževi maši. V Gorici in potem po poti so dopovedovali slovenskim romarjem, da jih bo sprejel papež. Sprejema pa ni bilo. Pripuščeni so bili k maši, ki jo je bral pa« pež v svoji privatni kapeli. Ko je prišel, jih je blagoslovil in po maši, ko je od« hajad, jih je zopet blagoslovil. Pobožne slovenske duše so bile ginjene. Ogledali so si romarji nato baziliko sv. Petra, po« tem so jih naložili v tramvajske vozove in odpeljali tia razne dele mesta. Fašistič« n: listi trdijo, da so nesmrtpe lepote Rima globoko vplivale na Slovence in da je ne« ka žena iz gornje Soške doline vzdihnila: Sedaj pa lahko v miru umrjem!...
k— Iz Koroške Nepričakovano so nem« ške stranke podale v deželnem zboru predlog o kulturni avtonomiji, povsem pričakovano pa so pričeli stari nemški so« vražniki koroških Slovencev boj proti av< tonomiji. Prirejajo shode in rogovilijo proti slovenskim z ihtevam. Pri tem iščejo poti, po kateri bi se dal predlog lepo v miru pokopati in bi se pri tem krivda zva« lila na Slovence. Pa kakšne budalosti go« vorijo na shodih! V Velikovcu je kričal posl. Meierhofer, da uživajo Slovenci na Koroškem enake pravice kakor Nemci. Za oboje je namreč vse nemško po šolah in po uradih in kmalu bo tudi po cerkvah tako. Meierhofer je vzkliknil celo: «Dajte nemškim manjšinam one pravice, ki jih imajo Slovenci na Koroškem, potem je rešeno manjšinsko vprašanje.« Nemci v Jugoslaviji se mu bodo lepo zahvalili za to! — O utrakvističnih šolah lažejo na« pram evropski javnosti, da je pouk dolgo časa slovenski in se pomaga otrokom s slovenščino, sedaj pa piše direktor me* ščanske šole v Velikovcu, Wiistner, da se preide v omenjenih šolah navadno že pred po! letom k izključnemu vporabljanju nemškega učnega jezika To jc res!
■ l l > •
Dopisi
KRŠKO. Dramski odsek Sokola v Krškem je vprizorii 5 in 6. t. m Bauernfeldovo dvodejainko »Dnevnik« in Kockovo hrvaško opereto »Serežan« pod režijo dr. Dobovl-ška. Igralci so v obeh igrah dovršeno podali svoie vioge Zar-irnivo je, da je vprizorii »Serežana« zadnjikrat dr. T. Romih 1. 188/ in sicer v Ptuju. Čeprav je opereta stara, vendar je zaradi svoje melodijozno-sti i,n pestrosti dejanja vžgala občinstvo tn to tem bolj. ker si ie dramski odsek izposodil za to igro originalne zgodovinske kostume iz garderobe narodnega gledališča v Zagreb« Opereto ie naštudira! ravnatelj Jos. Vutkovič. — Dne 26. in 27. t. m. je na sporedu kot tretja predstava v letošnji sezoni ena drama enodejanka ler ena komedija v enem dejanju.
ROGATEC V nedeljo, dne 6. t. m. smo praznovali otvoritev novega prenosnega gledališkega odra. ki sta ga skupno nabavili tukajšnji društvi Sokol in Čitalnica. Oder .ie izdelal mizarski mojster g. FHrnpl po načrtu ZKD oziroma g. Robnika iz Maribora. Pročekie slike Župančiča m Cankarja je naslika! g. Zdravko Sotošek. učiteH pri Sv. Roku. Oder je prav ličen, in kar ie glavno, praktičen. Nabavil; smo ga s prostovoljnimi prispevki darovalcev, ki cenijo vzgojni in kulturni pomen predstav ter so se radi odzvali apelu omenjenih društev. Otvoritev se ie vršila v nabito polni dvorani hotela »Sporn«. Predsednik pripravljalnega odbora za postavitev odra. aeilni učitelj g. Srečko Sekirnik. je oder po primernem govoru izročil v oskrbo predstavnikoma Sokola in čitalnice, nakar je predsednik Čitalnice, sodnik g. Ustar spregovoril o pomenu odra in o njegovi nalogi v bodočnosti. Moški zbor domačega pevskega društva je pod vodstvom g. Ant. Ste-fanciose zapel par narodnih pesmi. Sledila je mladinska igra »Prevžitkar« in veseloigra »Zdravnikov strežnik«. Temelj za na-daline delo je postavljen Oder naj postane res naše kulturno ognjišče, kjer se v smislu programa Sotoola in čitalnice vzgajaj v prvi vrsti naša mladina!
h novosti državne licejske
' 1 »«v •	I • I f • •
knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža G Ion ar.) XXI.
Album deli' esposizione di belle arti in Milano e Venezia. Milano 1855. (II 44-535.)
Armez R.: Nouveile grammaire arabe (arabe littčral). Pariš 1907. (44.279.)
Bauer Fr.: Kunst und Technik in der Schrift - Giesserei. Mainz 1925. (II 42.206.)
Beniacki L.: Publiczne biblioteki lwow-skie. Lwow. 1926. (II 44.580.)
Bernstorff I. H. Graf v.: Die deutsch-amerikanisehen Beziehunzen vor dem Krie-ge. Berlin 1930. (II 42.021—2.)
BUlmovič A.: Jugoslavien. Breslau 1927. (II 44.57?.'»
Bolsche W.: Der Stammbaum der Tiere. Stuttgart 1906. (44.256.)
Braubach M.: Zur Beuteilunz des iungea Gfirres. Koln 1926. (II 43.354.)
Breysig K.: Aufgaben und Massstabe ei-ner allgemeinen Geschichtschreibung. Berlin 1900. (44.110—1.)
CoIHngs E. H. R.: Meštrovič in England London 1919. (II 45.123.)
Dante Alighieri: Prosaische Schriften mit Ausnahme der Vita nuova. Leipzig 1845. (44.467.)
Doba- Novo. List sjediniene hrvatske, srp-ske i slovenačke omladine za politička, so-cijalna i književna pitanja. U Zlatnom Pragu, 1S98. (II 44.584.)
Dutkovič L: Stenografski riečnik za tr-govačku praksu Zagreb 1926. (44.472.)
Ettmayer K. v.: Benotigen wir eine wis-senschaftlich deskriptive Grammatik? Halle 1910. (43 462— Bh. 26.)
Frankenberger J.: Der deutsche Unter-richt am Gvmnasium. Leipzig 1926. (II 43.381.)
Gaiser K.: Kleist und Moliere. Leipzig 1926. (II 42.678-2.)
Geffcken J.: Kingšleys »Hypatia« und ihr historiseher Hintergrund. Leipzig 1926. (II 42.678—2.)
Hartmann P.: Musikpflege und das Gvmnasium. Leipzig 1926 (II 43.381.)
Helfert I. A. Frhr. v.: Die \Viener Jour-nalšstik im Jahre 1848. Wien 1877. (44.493.)
Holtschmidt W.: Kunstwerk und Erzieh-ur,°-. Leipz'? 1926. (II 42.678—2.)
Hume D.: Untersuchung iiber den menschlichen Verstand. Jena 1793. (44385.)
Instructions adressžes aux dčlegučs attič-ricains aux confčrences de La Haye et leurs rapports officiels. Nevv York 1920. (II 44.579.)
Jankovič M.: He >B3Hn jvHart i Beorpaa 1919
M -163 ■
Kaindl R. F.: Oesterreichs innere und aussere Politik 19I4. Die Irredenta. Berlin 1920. (II 42.02I—2.)
Komer J.: Eine neue Politik. Leipzis 1926. (II 42.678—2.)
Kranz W.: Die Jugend und die Antike. Leipzig 1926. (II 43.381.)
Kundeta L.: O M>3HKje qexocaoBankaro aa-io a EicaTeDHH6ypr 1919. (43.240.)
Lego I. V.: Ztroskotani fregatv Medusy. V Praze 1876, (44.421.)
Lerch E.: Zu den Anfangen der franzosischen Literatur. Potsdam 1924. (II 45.116.)
Lilek E.: Gottesurtheile und Eidhelfer in Bosnien und der Hercegovina. Wien 1894. (II 44.569.)
Loubier H.: Die vorbildliche Bedeutuns der Inkunabeltvpen. Mainz 1925. (II 42.208.)
Machatschek Fr.: Landerkunde von Mit-tcleuropa. Leipzig 1925. (II 44.574.)
Merk J. C.: Anschauungen iiber dei Lehre und das Leben der Kirche im altfranzo-sisehen Heldenepos. Halle 1914. (43.462 — Bh. 41.)
Mitterer S.: Das Freisinger Domkloster und seine Filialen Miinchen 1924 (II 45.022.)
Mohr F. A.: Taschenvvorterbuch der da-nisehen und deutschen Sprache. Berlin 1907—8. (44.416.)
Neckel G.: Germanische und klassische Philologie. Leipzig 1925. (II 42.678—1.)
Otlet P.: Les recentes transformations du livre et ses formes futures. Mainz 1925. (II 42.208.)
Pasqua1i G.: Ampotis und die Sltesten Beobachtun? der Gezeitcn im Mittelmeer. Qo"ingen 1924. (II 45.126.)
Preetorlus E.: Ober das Exlibris. Mainz 1925. (II 42.208.)
Regenbogen O.: Original oder Oberse-tzung. Leipzig 1926. (II 43.381.)
Ruvarac I.: Ojio.iat: H3 aaaacaae npe 1891-pacupaB o raaBHHM momehthma y scbbotv Cb-C bc y Hobom Cany 1901. (II 44.605)
Schall F. C.: Oesterreichs Befreiungstage oder der 13.. 14. und 15. Marz 1848 in Wien. Wien 184«. (44.478.)
Schroeder O.: Aristoteles als Dichter. Leipzig 1925. (II 42.678—1.)
Scott, L B.: The United States of America, A Study in International Law. New York 1920. (II 44.559.)
Sim<m P.: Einiiihrunz in Dantes G6ttliche Komodie. Bielefeld 1921. (44.477.)
Slovenec, Koroški. List za politiko, gospodarstvo in prosveto. Dunaj. 1921— (ITI 44.516.)
Tolscber W.: Theoretische Padagogik und allgemeine Didaktik. Munchen 1912. (II 44.590.)
Welt. Alte und neue. Illustriertes kathoti-sches Familienblatt. Einsiedeln, 1867— (ITI 44.523.)
Wendel Siidslawien, Land und Leute, Geschichte und Kultur. Prodofrtion und Handel in Einzelda-rstellimgen. Frankfurt a. M. 1922. (43-572—10.)
Zeltschrift zur Forderung einer zeitge-massen Reform der Gymnasiaistudien. Prag. 1848— (II 44.533.)


}feirtycila, in. vse dopise Ugoca* X. malih, oglasov, padaiu n.as Oglastu. oddihi. J&TRA, LjuH^aiuz; PrtJisncva, ul.4. Cdurum, račun, paftns. Hranilnici' Ljub^anujt 11J4I		Sprtjunajije tnalih, egLuav za-pri-kodnjosteoilko-JUTRA se zakljuou dan,prid. izide** lislcob nus*. Vovuj* sprejeli občem, is naslednjo steuilku Usta,.
TaLafon stamUzcL 2492	Jtah. ogla*,, ki sluzuo v posredovalne uusocifalna namsne troovshaa. ah reklamnega, iaocojo, laakp. btstda tonr*. 1bS^^isaiabtM<LcL50par. Uafmsu^zn^ek Vin Va/manfifnsstk za st/roDms-- Ose prrsfrh-Pristojbina za šifro DinZsnUzs^(iopišotfanjain oglas*, ne je vposlah obenem, % naročilom,, suzs-s* oglasi m. pnot>cyo-.	Tala/on sltujztka, 24Q2
Martinov večer
t eoititni Amerika, Gline« t soboto 11. novembri ob i.', 8. uri zvečer z izbranim sSoredom. Plesne vaj« v salonu odpadejo ia se vršijo v soboto, 19. nov. ob g. uri zvečer.	uia-ii
Gostilna «Otok Vis,>
Židovska steza. — Danes sveže morske ribe. lotim prvovrstna jeruzalemska, ljutomerska in dalmatindca vina.	34946
Snežne čevlje
in saloše popravlja Avgust. Siof. Boritnikov trg It l-
Stare autogume
cel* koi», ne posamezne dcie in vsako količino polno sume brez ovekov kupi' Rafael L. Pesach, Sarajevo. Kundrurdžiluk »J. 1* '	3480O
Indian
Bi" Chief — S prikoHeo e[«ktr. lučjo. Boscbb&m « kompletno opravo, izvrstno ohranjen, zadnja typa. malo vožen. ugodno na-^oduj. Cenjena vpraianja nod značko <Redka prilika Si« na oglasni oddelek •Jutra..
Motorno kolo
AVandeter, 3 P. S., naprodaj v Kamnit«, Sutna 33.
34945
Fiat 501
radi odpotovanja poceni prodam. Ponudbe na poštni
predal št. 21?. S49«1
Vi »1 Trg. vajenca
iz ugledne rodbine sprejmem » vso oskrbo v hiši, v trgovino 3 mešan, blagom. Prednost imajo oni ki so dovršili osnovno, ali meščansko šola s prav dobrim uspehom. Cenjene dopise je poslati sa naslov: V inko Zorko, trgovec, Sv. Benedikt v Slov. goricah.
34824
Brivskega
pomočnika
veščega popolnoma tudi bubi frizur, išče za takoj ali december Tine Ohlak, Skofja Loka 26. 34958
Vdova
izurjena v gospodinjstvu, dobra kuharica, leti v mestu ali nadežcli službe. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Vdova 88».
34922
Učenca
sprejmemo v manufaktur-no trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Gradbeni tehnik
vsestransko verziran in z dolgoletno praks«, popolnoma samostojen konstruktor. kalknlant in delovodja želi primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehnik 8».
34908
Dober zaslužek
nudim agiloim damam za razpsčavanje kozmetičnega fedmeta pri priv. stran-_ah. Ponudbe pod značko •Kozmetika« na oglas, oddelek »Jutra«.	34T51
Prepisujem
in korespondiram na lastnem stroju perfektno v hrv., nemškem in italijanskem jeziku. Ponudbe pod »Uspešna pisma« na oglas, oddelek »Jutra«. 34893
Za brivca
bi se rad učil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34952
Prodajalka
agilna in dobra, ki je zmožna samostojno voditi trgovi»o, želi službo v špecerijski, galanterijski ali mešani trgovini. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo ravnanje s strankami«.	34269
Kdor želi zaslužiti
; tem, da prevzame delo — vpisovanje na stroj — naj pošlje ponudbo na oglasni oddelek .Jatra« pod šifro »Takoj plačam«. 34838
Šivilja
se priporoča za d^o oblek. T»rila in ptaščev. Gre tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34914
Dame in gospodje
ki »i žole ustanoviti eksistenco s 300—1000 »in tudi kot postranski zaslužek! — naj pošljejo svoj« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nepre-kosljivo«.	349Ž3
Žensko perilo
iz bombaževine, za trgo Vine izdelujem poceni, m sicer po naročilu. Naelov v oglasnem oddelku Jutia 34909
Postrežnico
ki sna tudi nemško, sprejmem proti dobri plači. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	34962
Trg. pomočnika
popolnoma izvežbanega ▼ detajlni trgovini žalezninar-ske stroke, sprajme takoj
trgovina Ivan Veselič v Ormolu. Plača po
Učenca
pridnega in poštenega, s primerno šolsko izobrazbo, >prejme takoj s brano in
stanovanjem v hiši E. Plavc, trgovina. Celje.
34928
Žagarja
samo dobrega takoj sprejme za stalno k samici J-Hmelak, Oplotnica. 34924
Izurjeno pletiljo
M.rejme za takoj Galien, Vel. Lašče. Hrana in stanovanje" v hiši. 34910
Gospodična
i?, boljše hiše, poštena in pridna, katera zna dobro kuhati in malo šivati, dobi takoj službo gospodinje v trgovski hiši. Ponudbe < navedbo dosedanjih služb, narasti in zahtevkov na poštni predal 11 v Celju.
34888
2 čevljar, pomočnika
1 prikrojevaTca za gornje dele in 1 za fina dela, sprejmem za stalno v čevljarsko delavnico v Bjelo-varu. Zeli se, da ia obenem godbeniki na pitala, — Godbeniki imajo prosto stanovanje. — Ponudbe na Ivana Iruteka, pottobrskog •brtnika v Bjelo-»»tu: W9flS
Šivilja
ki popravlja tudi stare obleke, se priporoča cenjenim damam. Cena Bilke. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3497?
Trg. poslovodja
žali premeniti službo — o»J-r»je na deželo. Ponudb« j« poslati na oglasni oddelek •Jutra« pod »Zanesljiv 36».
3432T
Prodajalka
mešane stroke, z dobrimi spričevali, želi službe za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34757
Šofer - mehanik
diplomiran, ki govori tudi nemško in francosko, i|če prime'rne službe. Ponudbe na oglasni oddelel »Jutra« pod »Šofer 1895». 34865
Čevljarski mojster
odličea moderni obrtnik — prirezovalec (Herrichter) in t te par iič« službe v boljši delavnici ali večjem podjetju, samo za stalno delo Naslov: A. Dimitrije. Šibe-sik, Fausta Vraneiča 99.
34821
Deček
14 let star, šole prost, se žeii učiti ia ključavničar, ja ali mehanika, in iicei z vso oskrbo v kili, — Naslov r oglasnem oddelku •Jutra«.	34934
Motfstjnja
želi služb« — tudi izven
Ljubljane. Nastopi takoj Pismene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod šifro •Modistinja K	34903
Pouk v srbščini
želi gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »L. S.»	34790
Francoščino
in nemščino
poučujem ter jamčim uspeh. V slučaju šolskega neuspeha povrnem ves honorar. Za odrade posebno hitra metoda. — Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotov uspeh«.	S4D60
Pride/ki
Sena
T5% sladkega in 25% kislega, prežaaaga, proda« več vagonov. Štajersko 6»-ao. Cena z» 100 kg T3% Din franko vagon. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Seao štev. 320« 34889
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po po v. *etju franko od 4 kg dalje frano KoUeriMch, Apaee pri Gornji Radgoni. 34918
Ljutomerskega vina
50 ht izbornega lastnega pridelka, letnik 1927. ima naprodaj občina Ljutomer 34916

Perje
gosja, račje, kokošje to purje proda vsako množino m po najnižji cen) tvrdka E. Vajda, Cakovec. Medji-murje. Telefon 69. (SO, S.
34105
Sveže in najboljše norveško
ribje otje
in najfinejša emulzija ribjega olja vedno na zalogi v lekarni Trnkčcz; Mestni trg 4.
kdcij 3448:
Ljubitelji umetnin!
Iz svojega posostva prodam 2 originalni oljnati sliki znanega francoskega umetnika Charles Marchand Iz leta I89S. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
S4S11
Pisalna miza
iz črne hrastovine ia »raven usnjat stol napi«" ~ Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.	34872
Vrbovega šibja
lepega, snbaga, belega tn gladkega, xa railično pletenj« koSartfctt ladelkov
proda več tisoč kg, ali manjše množine Ivan Šaver — Brežice ob Savi št. 92.
34885
Šivalni stroj
dobro ohranjen, p o e e n i prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34967
Pletiini stroj
10/40 poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek
»Jutra«.	34973
Stanovanje
v sredini mesta, 3 ali več sob s kopalnico želi samski trgovec za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 347«.
34776
Ia borovih hlodov
v dolžini 4—« m, največ G in 6 m. od 30 cm srednjega premeta naprej, svežih, kupim vsako množino. Dobava takojšnja, plačilo po akreditivu. — Cenjene po. nudbe z navedba cene na naslov: Nande Ferjan, Jesenice, Gorenjsko. 34450
Borovih hlodov
za takojšnjo ia poznejšo dobavo kupim vsako količino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Borovi hlodi«.	34777
Zobatih koles
razpisujemo dobavo. Ponudbe je vložiti do 19. t, m. — Načrti pri Birekeijl državnega rudnika Zabu-kevca, p. Griže. 34920
Moško kolo
močno in dobro ohranjeno, kupim. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra«, pod šifro •Kolo«.	34965
Hiša s trg. lokalom
lep »rt, na prometni cesti, radi preselitve ugodno naprodaj. Pojasnila daje A-k., Pobreiie pri Mariboru, Cesta na Brezje 8. 34509
Manjšo hišo
v sredini mesta, na Taboru aH Frulah kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelei »Jutra> pod šifro .Tako, kupiš«.	347-"
Hišo l gostilno
in majhnim posestvom, blizu Mengša ugodno prodam Poeestvo je pripravno za vDokojenca, malega obrtnika »li trgovca. M. Tičal, Ljubljana, Selenburgov.a ul. št. 1.	34818
Majhno posestvo
kupi D. Golob, Rožna dolina, cesta IX — štev. 19.
34931
Stavbno parcelo
okrog 500 m», v bližini Dunajske ceste kupim. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod «Stavbišč«».
34906
Lokal v Zeleni jami
pripraven za manjšo trgovine ali obrt takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku. »Jutri«.	34SS1
(Umivanja
Ugledna družina
želi večje stanovanje Najemnina po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34717
Stanovanje
2 sob išče s februarjem mirna stranka 2 oseb. sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračno 49». 34749
Stanovanje
s 3 sobami iščem za takoj Plačam tudi naprej. Ponudbe na oglaaai oddelek •Jutra, ped iifro «Lesni trgovec«.	84S70
Moško kolo
poceni proda K. Kuzmin, Resljeva cesta (ruske barake).	34939
Suho stanovanje
iščem proti dobremu pla-iBu. Ponudbe na oglasni Oddelek »Jutra« pod šifro dtlrna stranka 1010«.
34970
Podstrešno
Separirano sobo
lepo, oddam solidnemu, stalnemu gospodu. Naslov v oglaenem oddelku Jutra 34273
Sobo
Sobo
želi gospod v bližini glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34907
stanovanje sobo in kuhinjo takoj oddam eni ali dvema starejšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 34932	v podpritličju oddam takoj ali s 15. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34820 Opremljeno sobo oddam gospodu v Ilirski ulici 203. 34849
Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31941	
	Gospodična uradnica — zeli solnčno. opremljeno sobo v novi hiši. Po možnosti z uporabo klavirja in s hrano. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Solnčna soba«. 34972
Zamenjam stanovanje sobe in kuhinje z vsemi pritiklinami z večjim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34956	
	Sobo s prostim vhodom in elek. trično razsvetljavo oddam gospodu aU gospodični v Jenkovi ulici 13/1, desno, 34948
Nagrado dam ali plačam naprej tistemu, ki mi odda ali preskrbi suho stanovanje 1—2 sob v bližini Tabora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mala družina«. 34269	
	Separirano sobo > posebnim vhodom oddam v sredini mesta solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, 34933
Mlad zakonski par bre* otrok, teli stanovanje sobe in kuhinje, event. sobo s Štedilnikom, za takoj ali » 1. deoembrem. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod sifto »Nujno rabim«. 34974	
	2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, elektriko, tudi z vso domačo oskrbo iščem za takoj MIhu Tabora aH kolodvora. Naslov v oglasnem oddelkb »Jutra«. 34912
Najboljša
SVINJSKA m
znamke — I. P. — znamke
lastni izdelek tvrdke
E. POPOVIC, LfUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 m 50 kg
ter sodih po 50, 100 in 200 kg. Ptekajeno svinjsko meso vedno na zalogi po izredno nizki ceni. Točna postrežba!	Cene najnižje'
M»»MMM»MMM««MMMmK«H>t»M>>»
izvrstno se zabavam ko čitam
Rene La Bruyere
Hektoriev meč
Sostanovalko
ki je ves dan odsotna, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 34913
Sobo
svetlo in zračno, z 2 posteljama oddam za 400 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34947
2 prazni sobi
oddam skupaj za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34937
Dijakinjo
sprejmem kot sostanovalko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34951
Sobo
s strogo separirauim vhodom ISčem s 13. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra^ pod šifro «Gospod».	34953
Opremljeno sobo
prijetno, oddam s 15. solidnemu gospodu. Breznik, Levstikova ulica štev. 19.
34973
2 opremljeni sobi
lepi, oddam takoj. 2 stanovanja v vili v Savljah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34971
Sostanovalko
sprejmem na hrano in stanovanje Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 348*7
D&piUi
Nov avtomobil
njegov lastnik je mlad šofer, ki ieli radi oepoznan-stva tem potom se spoznati i odgovarjajoča gospodično. Neanouimne dopise s sliko prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Nov avtomobil 34964
Opremljeno sobico
a posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». S4944
Sobico
z vso oskrbo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3495'J
Sobo
v visokem pritličju, s posebnim vbodom ia elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
34957
Opremljeno sobo
oddam uradniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra
34969
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
11011
dobe važna in koristna Dojastiila v listu »Gospodar«, ki je izšel 10, no« vembra 1927. Uprava: Miklošičeva cesta 6. Ljubljana.
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
BBBBBBBBBBBBBBBI

Za

v v
plošč%
3 m finega volnenega blaga in lJž.m elegantnega, 150 cm širokega b r o c a t a za podlogo na obroke za Diti 400.—
dobite sami Dri:
OblačSInici »ILIRIJA"
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo. i ali brez hrane želi boljši ;ospod. Točne ponudbe na »Slon«, soba št. 14.
34968

Mestni trg 17
I. nadstropje
BBBBBBBBBBBBBBBI

(Roman ,Jutra* ta sijajni velezanimivi zgodovinski roman
iz časov francoske revolucije in Napoleona Bonaparta
Tako mične iiubavne zgodbe
Tako žive slike
nadutih aristokratov, častihlepnih meščanov, revolucijonariev in vernikov
te velike dobe
še nisem imet v roke h! Kupite to knjigo takoj!
V upravi »Jutra" Ljubljana, Prešernova ulica
Bi oš z vod samo 18 Din
riBii
Vezan uvod samo 28 Din
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Dr. Ivana Tavčana zbrani spisi
Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
(V. zvezek Grajski pisai. 4000. V Zali. izgubljeni Bog. Broširano Din 84-—, v platno vez. Din 100*—, poltranc. Din 106-—,
V.	zvezek Izza kongresa. Broš. Din 84'—, platno
- Din 100'—, poliranc. Din 106»—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš
Din 72*-, platno Din 8(y- polfr. Din 92-
Damo
ki j« pisala i* Karikira, prosim naj »poroči na-t!»v. — Ysled od»»»»!!ti pismo sel« 9. pr»jeL Alak.
34940
Opozarjam
vse trgovc« w splub vsakogar, kattii posodi ali da na kredit moji ieni. d* jaz uis«u plačnik u njo. Joško Zaveo. krojaški mojster, Brej št. 39 — Ptuj.
34953
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega oobiltva po nainižiib cenah.
Kdor plačuje takse in pristojbine
in uporablja taksni zakon tn pravilnik
nujno potrebuje dopolnila in spremembe k istemu.
Izdala |ih je Tiskovna zadruga v Ljubljani in stanejo s poštnino vred Din 9—
V oglasnem oddelku «Jutra»
j« dvigniti sledeča pisma!
Astromontana. Boljša o*e-ha. Bluazov. Brezskrbna
bodočnost, Borovi hlodi, Cisto 38, Cent rum 341», Cim preje, Cunje, Dobra moč 98, Deklica, Dogovor, Dobro ideča trgovina. Deklica, Dve srčkani mladenki, Do«, Edo, Eksistenca 89, Februar, Gobe, Gjura-sek, Garnitura, Hišnica, Hrastovi sodi, H. t-. Jesen 1, Inteligentna, Industrija, Iz službenih ozirov, Jabolka, J. M. O., Jako mirna. Korespondentinja 16 Kornelija, Klavirski po*k, Karikatura I. Konvencija Ljubljana 18. Lahka služba 3000, Marinka, Mir 87, Miza. Manon 25, Marljiva mladenka, Mirna 222. Miren 33952, Mirna «0, 1. november 1927, Navedba najemnine, 15. november. Nedolžna jagnje, Nakup oprave, Noč. 1. oktober 1927, Oglje, Otroške oblekce, Oprava takoj. Otomana, Plačilo takoj, Popolnoma v»r»o, Pridna in vestna, Pridelek 75. Pianino. Pomagam slutiti. Prijateljstvo, Pozno v jeseni. Posek, Perfektna, Pebes 38, Provizija 8078. Prometna točka 80. Prometna mesarija. Potnik. Prilika B.. Pletilstvo. Resna in poštena, Redka prilika 100. Sadjarstvo, Snažna soba, Sodelovanje. Stroga tajnost, Spremljevalec. Sigurnost 7. Soba 2. S 42, Stalnost 33, Speeerija 25. Takoj 20. Trgovina 34. Trajno 1927. Takoj 100. Takoj 6. Trgovina 53, Trgovec 35. Takoj 3375«. Takoj 1. Točna 91, Takoj S29. Tiha in poštena. Tehtnica, Takojšnja ženitev, Tajnost zajamčena, Takoj 41. Trgovina 74, Tehnik. Uradnica 32002, Uspeh, Uniforma, Verziran, Vila 140, Vera v bodočnost. Velik zaslužek. Visoka provizija 30. Violina, V. K.. 220 voltov, Vajenec. Zlato srce. ZnaSajnost 3«5. Zado-voljnost je zaklad. Zado-voljnest 10. Zaupnost, Zanesljivo 86. Začetnica 111, Z. P.
'•'t
Družabnika
s nekaj kapitala, sprejmem ia damsko krojaško obrt. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kapital«.
34906
$ltvhrana>
Na domačo hrano
sprejmem gospodične ali gospode v bližini Sv. Petra na Taboru. Naslov T ogl. oddelku »Jutra«. 34«»*
2 boljša gospoda
sprejmem na dobro hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	31930
- TŽa *
Pozavno B
4 cilindre, dobro ohranjeno, proda K. Kuzmin, Resljeva cesta, (ruske barake) 34P-18
SitnUi
Par konj
temne barve, čistokrv«« angleške pasme, brezhibne, pripravne tudi za ježo, po ugodni ceni proda i. ZiherI, Suha 27. p Skofja Loka.	34921

Originalne risbe in slike za reklamo
plakate, okraske, signature, ovitke, spomenice, diplome, ilustracije itd. itd.
izdeluje posebni v to svrho ustanovljeni oddelek
Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št 16
t


C. Phillips Oppenheim:
20
Milijonar brez denarja
Zavrl je. Sredi ceste je stal z razprostrtimi rokami človek, kakor da je mahoma zrasel iz tal. Bil je v smokingu, toda brez površnika in klobuka.
»Alo!« je vzkliknil Bliss. »Kaj pa je?«
Mož se je približal. Čuden je bil videti. Njegov obraz je bil tako bled, da so pege na njem gorele kakor rjave lise. Roka, ki jo je potožil na vratca, mu je trepetala. Govoril je z vročično naglico. »Stojte! Vstopiti hočem!«
»Ali mislite, da je to vaš zasebni avtomobil?«
»Oh, zdaj šele vidim, da ni taksameter. A menda ga vsaj lahko najamem? Dvojno, trojno ceno vam plačam, samo za pol ure. Pet funtov dam.«
»Nu, peljem vas lahko za običajno ceno.«
»Velja! Vozite v Adamovo ulico št. 9, kar najhitreje morete.«
Vožnja je trajala samo nekaj minut. Hiša št. 9 je bila visoka, zakajena in mrka. Samo za najvišjim oknom je še gorela luč. Neznanec je jadrno skočil na tla. »Počakajte!« je naročil Blissu. Izvlekel je ključ ter izginil v poslopje. Bliss je opazil, da je mala električna svetiljka v vozu utrnjena. Stopil je s svojega sedeža, odprl vratca, segel v notranjost — in obstal kakor okamenel. Ko je z roko iskal stikal, je bil utipal nekaj mehkega. Urno je napravil luč. V nasprotnem kotu je slonela ženska, zastrta ženska v dolgem kožu-hovinastem plašču. In že je začul njen proseči glas: »Utrnite luč! Prosim — oh, zaklinjam vas!«
»Kako dolgo ste že v vozu?«
»Pol minute. Čakala sem na oni strani ceste in sem pravkar smuknila noter.«
»Ste li v kaki zvezi z gospodom, ki —«
»Odpeljati se hoče brez mene. Pustite me, prosim, in vrnite se na svoje mesto! A! Vidim, da zgoraj ne gori več luč; takoj bo spet tu. Brzo, brzo!«
Bliss je neodločno sedel za vodilo. Takoj nato je stopil neznanec skozi hišna vrata in je prihitel k vozu. Bliss ga je osuplo pogledal. »Oho! Kdo pa ste?«
Prišlec je nestrpno zgrbančrl čelo. »Tisti, ki ste ga naložili na Harleyevi cesti,« je rekel ostro. »Le moj obraz je bil preje z blatom oškropljen.«	__
Bliss se je čudil da nikoli tega. Ne samo, da so bile pege izginile z obličja čudnega potnika, ampak tudi vsa njegova vnanjost se je bila izpremenila; zdaj je nosil mehak, teman klobuk, globoko potisnjen na oči, na vrhnji ustnici pa so mu bili čarodejno pognali črni brkci.
»Gledališki igralec sem, vi neverjetni Tomaž! A kaj vam je do tega? Storite, kar vam velim, pa dobite pet funtov za voz in še pet funtov napitnine! Ali vam je premalo?«
»Prav! Kam pa?«
»Peljite me v Houndsditch, na konec Visoke ceste. Tam stopim doli — vi pa pozabite vse, kar ste videli. Evo vam denarja za vožnjo.« Tako govoreč je dal Blissu novčanico. »In še tole — da me pozabite.«
Bliss je počasi vozil po Strandu. Obrnil je na iztok, nato pa je naglo zaokrenil na levo. Mož v avtomobilu je razbijal po okencu, a Bliss se ni menil za to. Zapeljal je naravnost pred vhod policijskega komisarstva in je pomignil uradniku, ki je med vrati govoril z nadzornikom.
»Cujte,« je šepnil Bliss, sklonivši se naprej, »morda se izpostavljam osmešenju, a dvojica, ki sem jo naložil, se mi vidi nekam čudna. V Harleyevi ulici je vstopil človek brez klobuka in plašča. Peljal sem ga na Adamovo cesto in med tem, ko je bil on v neki hiši, se je vtihotapilo v voz ženšče. Ko se je mož vrnil, je bil preoblečen. Hotel je, da bi ga peljal v Houndsditch.«
Ona dva sta pristopila in Bliss je skočil z voza. Novo presenečenje: v vozu je bila samo še ženska! Uradnik jo je ogovoril. »Gospa, šofer pravi--«
Tiho se je zasmejala. »O, prijatelj--«
Nadzornik je vzel električno žepno svetiljko in ji je posvetil v obraz. Še tisti mah je glasno zažvižgal. Trije ali štirje redarji so planili iz hiše.
»Tako preiščite okolico! Neki moški je pravkar ušel iz tega voza. Bržkone je Peter Crazen. Brž povejte, šofer: kako je bil oblečen?«
Bliss ga je opisal, kakor je vedel in znal, in redarji so se spustili za njim. Nato je stopil za nadzornikom in z damo v poslopje. »Rada grem z vami,< je malomarno rekla ženska, »in vesela sem, kadarkoli se ustavim tu. Upam, da nimate ničesar zoper mene?«
»Ne. Ali mi želite kaj povedati? Bilo bi v vašo korist.«
Porogljivo je odkimala z glavo. »Niti besedice ne.«
Nadzornik je prosil Blissa, naj mu še enkrat vse razpove; nato je pohvalil njegovo opreznost in ga je odslovil. Bliss je zapeljal svoj voz v garažo in ker ni bilo tam nikogar več. je odšel domov
ter je legel spat.
Drugo jutro so ga poklicali y ravna.teljevo pisarno. Za mizo je spet sedel tisti elegantni mladi človek s cigareto v kotičku ust; rjav plašč za prah mu je odeval brezhibno obleko. Zložil je časopis, ki ga je pravkar še čital.
»Snoči ste imeli naročeno vožnjo z rjavim šestcilindrnikom, jelite?«
»Da.«
»Kaj ste doživeli na povratku?«
»Pravo prigodo. V Harleyevi ulici sem naložil potnika, ki mi je ponudil pet funtov za pol ure. Nato — —«
»Ali vam ni znano, da so take vožnje v naših predpisih zabranjene?«
»Nisem vedel, da kršim prepise, ako sprejmem spotoma novega pasažirja.«
»Saj vidite, kakšne so bile posledice. Znan vlomilec se je okoristil z vašo neizkušenostjo. Ne maramo, da bi ljudje spravljali našo tvrdko v zvezo s takimi dogodki. Pregrešili ste se zoper obratni red. Zglasite se v pisarni, da vam odštejejo, kar vam gre. Pri nas vas ne potrebujemo več. In mimo tega —«
»Izvolite--?«
»Če imate še kaj takih novčanic.-kakor je bila tista, ki ste jo davi oddali za voznino, sežgite .iih neutegoma!«
»Ali naj to pomeni, da je bil denar ponarejen?«
»Pa še kako! Nikar ne izkušajte plačevati z njim. Utegnili bi imeti sitnosti. Z Bogom!«
Mladi mož je spet pobral časopis. Bliss se je v oblačilnici preoblekel in je dobil pri blagajni svojo plačo. S tri in tridesetimi šilingi in ponarejenim petakom v žepu je počasi odšel po Long Acru. Spet je bil brezposeln.
★
»Zdaj sem uverjena, da nimate sreče,« je rekla Frances, ko ji je Bliss povedal, kakšno smolo je imel pri avtomobilski družbi.
»V tem trenutku se kar ne morem pridružiti vašemu mnenju,« je odgovoril z nasmeškom.
Sedela sta v svojem malem restoranu na Drury Lane. Frances ga je z nagubanim čelom pogledala preko mize. »Nu, prestaniva zdaj govoriti o meni,« je izpregovoril čez čas. »Zdi se mi, da so vaše prilike važnejše. Ni kazm\ da bi se dobro počutili • sedanji službi — tem manj, ker so pri Mastersu ravnali z vami kakor s kraljico.«
CD«CD10iC3i<=3aC5i0iCDlC=>B0
5 ,,nSB »Bi DOSOjllO S
r"
ni izgubljeno. Naročite in čitajte list
0 ■
2 Ut.M,»-'1ui°-., Miklošičeva cesta štev 6, Q l.iuMjfma Izide 10. novembra 1927 Q &»0I0I0I0I0I0I0»0»0
L. Miku*
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalni!
palic.	i
Objava.
Gospod Josip Gabefščik v Ljub-Ljani, Gosposvetska cesta št. 4, ni več naš akvlziter in vsled tega ni upravičen sklepati zavarovalne ponudbe, še manj pa sprejemati eventu-elna zadatja ali inkasovati premije, za kar sploh ni bil nikdar upravičen.
V Ljubljani, 10. novembra 1927.
JUGOSLAVIJA"
splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo, Ljubljana.
n
U-
A
Nov zvezek Jurčičevih zbranih spisov
ki jih urejuje dr. Ivan Prijatelj in izda a knjgarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
je izšel (V. z* e?ek)
L

Broširan velja Din 84—, v platno vezan Din 100-—, v polusnje Din 106-—.

Po vsem svetu ere gl.s, da j«r izna den nov pripomo čuk prot revmat zrnu, pioti-nu ia iihias i Te strahotne bolečine se vgnezduje.o lako v .ircma.šn delavč vi kolibici, kakor v sijajni palači bogataševi; p vsod iJ^ejo sv< je žrtve, prihajajo pa n< pričakovano. Kdo jih ne pozna — ako ne iz lastne l.kuinie, pa vsaj po tožbah svojih bil*n ih. nano je, koliko muk mora prestati na rtvmatumu olm i' krko nevarne p siedlce lahko nastanejo iz tega. Bolečine se vsak dan ranož-, na raznih mestih se pojavljajo otekline v -kleplh, roke ln no^e ohrome .jogosto se pa ta bolezen pojavi tu i na očeh.
Mnogo je priximočkov, ki odstr njuieio samo bolečine. Znameniti z ravniki so se ljubosumno ba-vili s tem, da t- b le<nl popolnoma uničijo, p; so i ašli poi do z'ravja v lah -o izvedljivem domačem pitja, ki b . naposled siromašne bolnike nillo teh mučnih bolečin
Dajem vam p iloinost, da se o iem prepričate ker vsakemu, kdor mi piše, pošljem POPOLNOMA ZASTONJ poučno razpravo in majhno polzkusn.o Ta način zdravljenja Ima ie na tisoče in tisoče nrivrže cev — pridružite se tudi vi in z uspehom b ste zadovoljiti in Unenadeni.
Aagast Mirzke. Bertin-Wilnersiorf. friciisalerstr. 5.
Abt: 323.
10063 s
Tobačna tovarna v Ljubljani
razpisuje
javno ustmeno dražbo za oddajo žaganja in kolpostiranega tobačnega prahu v zakup za leto 1928.
Licitacija žaganja se bo vršila 14. tlečem* bra t. 1. ob 11. uri, tobačnega prahu pa 13. decembra t. 1. ob 10. uri na licu mesta tobačni tovarni.
Vsa pojasnila in pogoji za dražbo se do« be v ekonomatu tobačne tovarne v Ljub« ljani.
Zahvalo.
Ob priliki izgube našega nepozabnega sinčka
ilurijončko
izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, najiskrenejšo zahvalo.
Prisrčno hvalo izražamo na tem mestu vsem za izkazano sočutje, za darovane šopke ter za spremstvo na Marijančkovi zadnji poti. Najtoplejšo zahvalo iz dna srca pa smo dolžni gospej dr. La-mutovi za njeno skrb in požrtvovalnost za časa njegove bolezni in za brezmejno požrtvovalnost po njegovi smrti, ker je vse potrebno uredila za pogreb ob odsotnosti nesrečnega očeta, natrosila na krsto številne šopke in okrasila svežo gomilo. Ponovno vsem prisrčna hvala!
Družina: ŽERJAL.
Potrti globoke žalosti naznanja« mo tužno vest, da je naša srčno« ljubljena mati, soproga, sestra, svakinja
Marija Erjavc
posest rtiča
dne 10. novembra 1927 ob 8. uri zjutraj po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v soboto zjutraj 12. novembra 1927, iz hiše žalosti na pokopališče Ig^Studenec. IgiStudenec, 10. nov. 1927.
Žalujoči ostali.
Dnnoaoooooon
IZJOVO.
Izjavljamo, da smo Viktorja Oblaka iz naše službe odpustili in da isti ni pooblaščen za nas sklepati kupčije. Zlasti opozarjamo naše p. n. odjemalce, da mu pod nobenim pogojem denarja za nas ne vroče, ker zato ne prevzamemo nobene odgo-w vornosti.
3 Oblačilnica »Ilirija'
n	_
inooca^oaaoDPDnaanoDonooonnDnc
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPUHU IFI
1
Naročite in čitajte list »Gospodar«. Miklošičeva cesta št. 6, Ljubljana. Izide 10 novembra 1927
0 a
0 ■
o
m
o
oioioioioioioioioic
Zastopnike - repre »entante
išče za vse kraje v Jugoslaviji, ki imajo najmanj 2000 stanovalcev, velik pridobitni zavod v Zagrebu. Zastopnik mora stalno bivati v tistem kraju in mora prevzeti za« stopstvo kot trajen postranski zaslužek za enostavno, lepo in ne naporno delo. Stroke poznati ni treba, morejo biti tudi vpokoje* n: državni uslužbenci ki kraj dobro po« znajo.
Ponudbe z osebnimi podatki an Jugosio* vensko Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Zrinje» vac 20, pod «Trajna zarada«. Za vsak kraj se sprejme po en zastopnik.
JUNIPER
ti
zeleno francosko žganje z brinjevim eks« traktom je najboljše sredstvo proti revma« tizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želod« čnim 1 leznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drr i ji in trgovini.
Glavna
zaloga ■
Trgovci zahtev.;te	AGENTURA »JUNIPER«
engpos cene. Celje, Gosposka ulica š«. 2t>
Vitomir Dolinšek
PLETILJO
prvovrstno moč
sprejmem za stalno.
Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v oglasnem oddelku „Jutra"
Prometni zavod za premog m
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah ln
samo na debelo	samo na debel
domači tn inozemski, za domafe kurjavo In Industrijske svrhe
Cenjeno občinstvo!
Danes dne 11. novembra popoldne odprem na novo
ljudsko kavarno in zaiutrkovalnico
v hotelu Tratnik, Sv. Petra cesta.
Zajamčena dobra postrežba	Cene nufce.
Se vl.udno priporoča Najem nk
Neljube dlake
po obrazu in životu sploh odstranjuje v 5 minutah | zanesljivo brez bolečin in posledic	!
„Depilatorium Venus"
Cena: 1 zavite* Din '^0—	:
KDOR SE DANIMA Ik LJUBLJANSKO OKOLICO
■ vvi berfc ASTON MELlh
K
<CUALA ANJIOAKNA TISKOVNI- .'.ADKUCil- V LJUHLJA.M
vseb vts1
Premog,
Kovaški premog Koks Brikete.
prometni zavod za premog d. d., Ijnbljana.
M idošlteva cesta št 15/1
uvarniški, plavžarski in plinski
Rudarskega
inženjerja
potrebuje premogovnik ,.JERMA• za pomočnika direktorja.
Prednost imajo oni, ki so prakticirali v rudnikih iz lijaske formacije
Ponudbe na naslov;
„JERMA" d. d., Beograd,
Sko tljanska ulica br. 3
Kreditni zavod za trgovino in industriio
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju)*
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de-viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In ln-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo. safe-deposits itd. Itd.
Braojavke: Kredit Ljubljana leleton t 2040, 2457. 2548: inferurban: 270«. 280(i
Urejuje Davorin Rsvljeo. Izdaj« za Konzorcij «Jutra» Adoii Ribnika r« Z« Narodno tfckMDO dd. kot tialcamarja Fran Joeriek. Za IaseratnJ del je odgorocf AJojUi Novak, Va v LjubiJaoL
' " : i ' .	U Vv ;-.	' jt . \ ' - _	5