Razne stvari. Domače. (Cesarjev rojstni dan.) V torek so ob 9. uri slovesno sv. mašo peli v stolni cerkvi mil. knezoškof ter končno zapeli zahvalno pesem. Ob 1. uri popoldne pa se je pri mil. nadpastirja zbralo na obed več odličnih gostov. Pri tej priliki so mil. knezoškof v nedoseženo krasnih besedah slavili čednosti presvetlega cesarja. Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo ! (Cesarsko odlikovanje.) Gosp. Filip Koderman, nadučitelj na Frankolovem, je dobil od presvetlega cesarja srebrni zaslužni križec. Gastitamo! (Shod volilcev) skliče vlč. g. dr. Gregorec pri Sv. Ani v Slovenskih goricah v gostilni g. Senekoviča v nedeljo, dne 23. avgusta popoldne ob 3. uri, da jim poroča o delovanju v državnem zboru. (Javna zahvala.) Iz srca lepo se zahvaljujem za trud vlč. gosp. kanonikn in mnogozasluženemu državnemu poslancu dr. Gregorecu, da so mi pripomogli do državne podpore 70 gld. za popravo po plazu poškodovanega vinograda v Tibolcih pri Sv. Marjeti pod Ptujem. — Jakob Laura, posestnik. (Zlato poroko) sta v ponedeljek obhajala v Mariboru gospod Karol in gospa Frančiška Scherbaum. Posebno reveži mariborski želijo zlatoporočencema še prav mnoga, srečna leta. (Poroka.) V ponedeljek ob 6. uri zjutraj je bila pri Sv. Magdaleni v Mariboru poroka g. gimnazijskega profesorja Bl. Mateka z gospodično učiteljico .losipino Turk. Poročali so ju preč. g. kanonik in dekan Tomaž Rožanc. Častitamo! (Vzavodu čč. šolskih sester) v Mariboru so dne 15. avgusta mil. knezoškof preoblekli devet kandidatinj v šolske sestre. Preoblečene so bile: Ana Gabrovec (sestra Pija), Liza Neuwirlh (s. Fabijana), Neža Mikec (s. Ema), Marija Ferlan (s. Tekla), Marija Zmazek (s. Justina), Marija Leitgeb (s. Kerubina), Gera Plemenitaš (s. Ljudmila), Marija Hogernvarth (s. Alojzija) in Franca Matjašič (s. Koleta). (C. g. L. Hudovernik), stolni kapelnik in vikar v Mariboru, je že meseca svečana nevarno zbolel. Te dni se mu je sicer zdravje nekoliko zboljšalo, vendar javno prosi, naj mu še za nekaj časa gospodje in društva prizanesejo z raznimi pismenimi vprašanji. (Uboj.) Ono nedeljo zvečer so ničvredni fantalini ubili "i51etnega Ludovika Kosa, krčmarskega sina iz Oplotnice, v Stranicah, kamor je na biciklu hodil obiskat svoje sestre. *) Arpad a Uhorsko, 8—10. (Č. g. dr. A. Medved), profesor veronauka na mariborski gimnaziji, nam je izjavil, da ponujeno kandidature za brežiški okraj ne vsprejme. (Škofijska sinoda) ali zborovanje bode zopet letos za našo škofijo. To zborovanje bode v Mariboru v cerkvi sv. Alojzija od dne 28. septembra do dne 2. oktobra. Bog daj svoj obilni blagoslov, da bode ta sinoda na veliko korist duhovščini in vernikom! (Iz Slov. Bistrice.) V ponedeljek je bil pri seji okrajnega zastopa za blagajničarja okraine branilnice izvoljen prvokrat znani rodoljub g. Peter Novak, katero mesto je bilo dosedaj le v nemških rokab. Le tako vrlo naprej! (0 živinoreji) je predaval zadnjo nedeljo gosp. živinozdravnik .lelovšek v Lučah. Obžalovati je, da se gospodarji niso v večjem številu prekoristnega poduka udeležili. (Zupno cerkev na Rečici) bode pričel prihodnji mesec slikati g. J. Gosar. — Preslikana bode tudi farna cerkev v Lučah po A. Bnolliju. (Ciganska nadloga.) Cigani so ukradli v petek zjutraj, dne 14. avgusta, dva konja v planini nad Novoštifto pri Gornjem gradu. (Od gornje Savinje.) V Mozirju se je naselil folograf Fr. Vajs. — V Gornjem gradu tudi davkarija pozna le nemški pečat. Kje je enakopravnost? (V Solčavi) Se sedaj nimajo pošte; hudobni jeziki govore, da se direkcija ustavlja dvojezičnemu pečatu. — Največje število turistov šteje knjiga pri gosp. Šturmu v Solčavi. (S1 o v e n s k e o b č i n e) naj do zadnjega septembra vložijo peticije pri deželnem odboru za preosnovitev livske postave. Občino Sv. Janž in Sv. Marjeta na Dravskem polju sta to že slorili, zahtevajoč, naj se zajec sme od vsakega pokončati, kaleri ga na svojem posestvu zasači. (Ogenj.) Dne 8. avgusta je zgorelo v Polulah pri Celju gospodarsko poslopje Jožefu Zupaneu; zanetil je 41etni otrok. — Okoli 8. ure zvečer dne 11. avgusta pa je zunaj Maribora v spodnjem Pobrežju zgorelo neko gospodarsko poslopje. (Z a r a d i u k r a d e n i h h 1 a č) in vsled tega iz strahu pred kaznijo se je v Celju pred tednom uslrelil vojak Jakob Zorko. (V Št. Pavlu v Savinjski dolini) so bile dne 10. avgusla občinske volitve — in čuj in strmi svet: V Savinjki dolini še nemškutarije ni konec; kajti v Št. Pavlu je nemškularija tega dne dobila večino! (Okuženi vinogradi.) Koncem leta 1895. je bilo na Štajarskem okuženih 11.89414 hektarjev; popolnoma uničenih 3300 hu, in od teh z ameriškim trsovjem obnovljenih 1081-76 lta. V vseh državnih Irtnicah na Štajarskem so minolo lelo pridelali 103.425 korenjakov in 616.420 ključev. (Najnovejši anarhist?) Na sbodu kmetovalcev dne 14. avgusta pri »Stadt \Vien« je za gosp. poslancem Fr. Robičem govoril tudi znani Francel Girstmayr. Na koncu svojega govora je kričal: >Ako vse^a ne dobimo, kar hočemo, potem postanemo anarhisli!« Torej prekucuh hoče postati Francel, prekucuhi naj postanejo naši kmetje? Ne in nikdar! Zato pa za Fraaicelnom ludi nemško misleči kinetje ne pojdejo! (V Zrečab) se je meseca julija zavoljo »ošpičkov« morala »zapreti« šola. To se je, kakor postava določuje, naznanilo Solskej oblasti, oziroma gospodu okrajnošolskemu nadzorniku. Ali nesreča je hotela, da se je gospod podal nadzorovat šole ravno v Zreče, predno mu je naznanilo bilo prišlo v roke. Našel je torej šolo brez šolarjev. Težko, da se je že kateremu nadzorniku pripetilo tako. Na Štajarskcm otrožki vrtec v dobro obiskana. Društvene. (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela dne 11. avgusta v Ljubljani letošnjo glavno skupščino in sicer v novem, skoraj dogotovljenem »Narodnem domu«. Družba prav dobro prospeva; ima zdaj 132 podružnic, med te.ni je 28 žcnskib, in 21.200 udov. je družba ustanovila in podpira slov. Gelju in v Mariboru, ki sta bba vrlo Nova velika družbina šola v Velikovcu na Koroškem pa se otvori dne 6. septembra t. 1. (»Slov. pevskega društva«) letošnji koncert v Brežicah je bilo tako sijajen, da še nikoli ne tako. Vseh udeležencev je golovo bilo nad 2500. ZagrebSka vojaška godba je svirala mojstersko, pevci pa so pod vodstvom slavnega Fr. S. Vilharja dovršeno lepo peli. Slava odboru! (P o d r u ž n i c a sv. G i r i 1 a i n M e t o d a) za Vuhred-marnberški okraj ima dno 30. avgusta popoldne ob 4. uri v gostilnici gosp. .1. Widmoserja v Vubredu svoje lelno, občno zborovanje z običajnim sporedom. (losli dobro došli! (Pod ružn ic a sv. Cirila in Metoda na Rečici) v Savinjski dolini bode imela svoj občni zbor v eelrtek, dne 27. avgusta 1896 ob 4. uri popoldno na vrtu g. Guježa z navadnim vsporedom. Po občnein zboru : pelje in tamburanje. Tz drngih krajev. (Predsednik katol.delavskega društva) v Gradcu, vlč. gospod dr. Jožef Neubauer, je od presvetlega cesarja imenovan kanonikom sekovškim. (Grof Hohenwart), slavni vodja konservativcev avstriiskih, je dne 18. avg. slavil s svojo soprogo zlato poroko. Še na mnoga lota! (Povodnji na Ogerskem). Začetkora tega ledna so bile na Ogerskem velike povodnji, katere so povzročile narasle reke, posebno Donava, Vag in Litava. (Vojaški zakonik) je dne 18. avgusta objavil lastnoročno pismo presvetlega cesarja, v katerem se izraža častitka in priznanje fem. baronu Reinlanderju v Gradcu povodom petdesetletnice njegovega službovanja. (Spomina vreden odlok.) Podružnica nemSkega »Sulvereina« v Frohnleitnu na Gor. Slajarskem je hotela dne 9. avgusta prirediti veselico s sreeolovom v drušlvene namene. Dan pred slavnostjo pa dobi načelnik odlok finančnega ministerstva, da se dovoli srečolov s 3300 srečkami po 5 kr., toda ne na korist neinškega »šulvereina«, lemveč za dober namen, ki ga določi okr. glavarstvo. Vsled tega velika jeza med Nemci. (Za koga je upeljan na Ogerskem) civilni zakon? Za ogerske žide, katerim je po katoliškem corkvenem pravu zabranjena zveza s katoličani, če so ne spreobrnejo. Prvih osem mesecev namreč se je sklenilo 460 mešanih zakonov med židi in kristjani. (Priporočba.) Zavarovanje vseli vrst pri »Unio catbolica«. Pošteni, dclavni zastopniki na deželi sc išiiejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzkygasse štv. 1. (Naš vnanji minister), grof Goluliovski, je dobil od svetlega cesarja največje odlikovanje, namreč red zlatega runa. (Grof Badeni) je oni dan bil v Holleneggu na Srednjem Štajarskem pri knezu H. Lieehtensteinu. Pravijo, da grof I3adeni zato hodi na Štajarsko, naj bi grof Wurmbrand zopet poslal deželni glavar, ker polem bodo vstopili slovenski poslanci v deželni zbor. Prazna »muja«! Wurmbrand in Attems sta si enaka.