Politlkufoei duhovniki •__## t* Meseca decembra pret.klega leta so ikatoliški duhovniki v Avstriji odložili politične mandate in vodilna politična mesta. Zgodilo se je to po odredbi škof.vske konference. Glede na to odredbo je berlinsfci list »Germania«, nekdaj vodilni list katoliškega centra, sedaj glasilo Papena, namestnika državnega kanclerja v Nemčiji, objavila pojasnilo, da je izšla ne toliko vsled zahteve vseh avstrijskih škofov, kolikor na željo dunajsikega nadškofa kardinala dr. Innitzerja. Narodni socialisti v N.mčiji so kajpada s to odredbo bili popolnoma zadovoljni, katero vobče odobrava vesoljno svobodomiselstv. vseh narodnosti in jezikov. Niso pa tako zadovoljni s pastirslrim listom avstrijskih šk.fov, fci je iz_el za božične praznike ter bil ljudstvu v certkvah prečitan dan pred Božičem. V tem listu tolmačijo škofje omenjeni sklep taiko-le: »Ta odredba ne zade,va osebe dotičnih duhovnik.v, ki so na teh mestih zvesto zastopali interese cerkve, za kar se jim zahvaljujemo; še manj se sme ta odredba tolmačiti tako, kakor da bi se cerkev načelno odrekla pravici izvrševatd po svojih duhovnikih na oblik.vanje javnega življenja po načelih krš.anstva tisti vpliv, ki ji pristoja. Nasprotno. Miupamo dn zahtevamo, da se bo pri nameravani ustavni preosnovi tudi cerkvi priznala in ohranila pravica taJkega vplivanja. Zato smo ta ukrep izdali kot »začasen« z ozirom na sedanje posebno kočljive politične razmere.« To tolmačenje ne ugaja ne nemškim narodnim socialistom, ne različn.jezičnitn svobodomislecem, ker ga smatrajo kot dejansko ukinitev odredbe. V tem jih podkreplja vsebina pastirskega lista, ki odlo.no odobrava Dollfussovo vlado in politiko ter z isto odločnostjo obs.ja zmote nemškega narodnega socializma. Hitlerjevci so radi vsebine tega pa^ štirskega lista vprav poparjeni. Zadnji čas so bili gotovi ikrogi pod krinko gospodarskih interesov jaJko dejavni, da bi Dollfussa pregovorili, naj Sklene z narodnim socializmom premirje i.n če mogoče sporazum, češ, da drugaCe fAvstrija ne more gospodarsko oživeti ter da je sploh nesposobna za življenje. Vprav v tem času je prišlo ško^ovsko pismo, ki je Dollfussov. staliSče ne samo odobrilo, marve. utrdilo in podkrepilo s cerkveno avtoriteto. Narodno-socialistična glasila se docela zavedajo pomena škofovske izjave. Do- 6im je odredba o umiku duhovnikov z vodilnih političnih mest izšla, kakor poudarja navedena »Germania«, poželji dunajsikega kardinala, pomenja pastirsko pismo protiakcijo cel.kupnega avstrijskega episkopata (vseh škofov). Hitlerjevski list »Angriff« .g.r.eno izjavlja, da to pismo ni dejanje dušeskrbja, marveč da gre škofom za politično oblast in moč. V Nemčiji bivajočd voditelj avstrijskih hitlerjevcev Habicht je v bavarsfcem radiu ožigosal avstrijsike škofe kot »politikujoče duhovnike«. Zoper taJke politikujoče duhovnike so nemška narodno-socialistična glasila (glavni list »Volkischer Beobachter«, »Angriff« itd.) apelirala na Vatikan (na papeža), naj izreče zoper nje obsodbo. Vatikan se je odzval ter izrekel sodbo, ki ni obsodba, marveč odobravanje. Vatikanski list »Osservatore Romano« ugotavlja v posebnem .lanku, da se cerkev politični akciji, ki se pn njej ne sme prezreti nravni zakon, nikdar ni odpovedala. Leon XIII. je rekel, naj se duhovniki z državljanskimi in političnimi vprašanji ne pečajo bolj kot je prav in potrebno Ta potreba je d.ločena z obrambo reli_ije in pospeševanjem javne blaginje. Pij X. je omenil, da sedanje ustave omogočujejo vsem brez izjeme vplivanje na javne zadeve, česar se tudi katoldčani morajo vestno posluževati. Pij XI. je protestiral zoper nečuveno trditev, 5eš, da je Katoliška akcija strazika, ko pa vendar ne dela strankarske politike, niti ni poldtična stranka. Splošno pa je 9. septembra 1924 izjavll: »Ko se politika drzne prodirati do oltarja, imajo religija in cerkev in ne samo država pravico in ob enem tudi dolžnost, da dol.čijo smernice, ker imajo katoliškl verniki pravico to zahtevati in dolžnost temu slediti. Apostoli so se dotaknili najtežjih političnih vprašanj, ko so učili, da je vsaka oblast od Boga.« Na osnovi navedenih besed, tako nadaljuje »Osservatore Romano«, je jasno, y imenu katere politdke ali boljše rečeno v imenu fcaterih verskih in nravnih! načel javnega življenja so izpregovorili avstrijski šfcofje. Hkratu. je tudi jasno, zaikaj so se v svojem pastirskem listu tako tičinkovito zavzeli za sedanjo avstrijsko vlado: saj ta vlada izhaja v svojih dejanjih bolj kot katera pred njo iz verskih in nravnih na.el svojega ljudstva. Vatikanski list je torej dal dober pouk hitlerjevcem in v tem vprašanju z njimi soglašujočim svobodomislecem raznih strank in narodnosti. Ali bo ta pouk kaj zalegel?- Morda. Bolj verjetn. pa je, da ne bo imel uspeha, ali bo imel kaj malo uspeha. Svobodomisleci meščanskega in marksističnega kova ne vidijo radi duhovnika v politiki, ker se ga bojijo. Zato ga tirajo v zakristijo, češ, vera je za cerkev, ne pa za javno življenje. V javnem živIjenju naj vlada liberalizem in protikrščanski socializem. Vera bi se s poiitiko omadeževala, torej jo je treba kot »najsvetejše čuvstvo« skrbno zapreti v srce, njeno udejstvovanje pa med štin cerkvene stene, kajpada za tiste, ki v cerkev zahajajo. Kdor pa v cerkev in k zakramentom ne hodi, bo imel to »najsvetejše čuvstvo« taJko dolgo skrbno zastraženo in zaprto v srcu, dokler ne bo umrlo. Takšno je stališ.e novodobnega liberalizma, ki stremi za popolno laizacijo (poposvetnjačenjem, razkristjanjenjem) javnega življenja. Na to ne bo katoliška cerkev nikdar pristala, ker bi se s tem odpovedla svoji bistveni nalogi. Zato bodo njeni služabniki-duhovniki nosili odslej, kakor so nosili doslej, katoliško idejo v javno življenje. Vatikanski list je t _ nemškim narodnim socialistom in svobodomislecem vobče jasno povedal. Cerkev se politiki ne more odpovedati, ako noče, da je popolnoma ne izrinej. iz javnega, družabnega in državnega življenja. S tem se bodo morali sprijateljiti tisti, ki jadikujejo o »politikujočih duhovnikih.«