Št. 283 (15.727) leto LIJ. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ■ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 ___ j cnn lin poštnina plačana v gotovini IOUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% ZADRU2NA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA .... . .. . .. m M&f NEDELJA, 29. DECEMBRA 1996 Center snuje trdnejšo »nogo« Vojmir Tavčar Na sredini italijanskega političnega loka je spet živahno. Tako v večinskem zavezništvu Oljke kot v opozicijskem Kartelu svoboščin majhne sredinske komponente išCejo svojo vlogo, predvsem pa politično vidnost s predlogi, ki naj bi razgibali dosedanje stanje. Zadnji po vrsti je predlog ministra za pošto in telekomunikacije Antonia Maccanica, ki predlaga sredinskim komponentam Oljke, naj bi strnile vrste in se združile v eno samo trdno »nogo« oljkinega omizja, tisto sredinsko nogo, Id naj bi bila resnična protiutež levičarski nogi Demokratične stranke levice. Na osnovi prvih odmevov je težko reci, ali bo Maccanicov predlog imel Ugoden odziv pri partnerjih Oljke, predvsem pa je težko presoditi, ali bodo sredinske komponente sposobne preiti od morebitnega načelnega pristanka k resničnim bolj organskim oblikam sodelovanja. Nobenega dvoma ni, da bi vsaj delna poenostavitev pestre strukture komponent Oljke olajšala dogovarjanje v vladnem zavezništvu, ki je doslej včasih s težavo našlo skupni imenovalec tudi zaradi velikega števila sogovornikov ob omizju. Vprašanje, zaenkrat brez odgovora, pa je, ali je to lahko temelj za tisti nov idejni Zagon, ki ga od sedanje vlade zahtevajo koalicijski partnerji. SRBIJA / EVROPA DOKONČNO SPOZNALA »VOLILNO KRAJO« Zahteva OVSE spravila v zadrego sibski režim Včeraj se je Beograd poslovil od Predrago Storčevičo Študentje srbskih univerz bodo koordinirali svoj protest BEOGRAD - Medtem ko Miloševičev režim v zadregi zaradi poziva Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, naj prizna rezultat krajevnih volitev 17. novembra, pomenljivo molči, so se včeraj tisoči Beograjčanov v tišini poslovili od Predraga StarCevi-ča, prve žrtve nasilja miloševičevcev (na-sliki AP). Zaradi pogreba in pravega sibirskega mraza so vCeraj policijo s hojo v krogu in z rokami za tilnikom izzivali le študentje. Ti so končno ustanovili koordinacijski odbor, ki bo usklajeval študentke protirežimske pobude v šestih srbskih univerzah v Beogradu, Nišu, Kragujevcu, Novem Sadu in Prištini. Režim vCeraj ni posegel s svojimi specialci, ker se je znašel na udaru svetovne diplomacije. Na 9. strani V Gorici so razkrinkali nevarno kriminalno tolpo GORICA - Dva tisoC nemških mark. Toliko je ilegalnega priseljenca stal “komplet” storitev, ki mu jih je ponujala široko razpredena in dobro organizirana kriminalna tolpa: poleg spremstva Cez mejo v Italijo je za to ceno dobil tudi ponarejen potni list, vozniško dovoljenje, z majhnim dodatkom pa tudi lažno študijsko diplomo. V kriminalno dejavnost, ki je obsegala še krajo in izvoz avtomobilov, tatvine po trgovinah in dru- go, je vpletenih več kot šestdeset ljudi: 21 so jih aretirali, 43 pa ovadili sodstvu. Vsi so državljani republik nekdanje Jugoslavije. Največ med njimi je Slovencev, Bosancev, Srbov. Tolpo je razkrinkala goriška policija po večmesečni preiskavi, v kateri sta sodelovali tudi policiji Slovenije in Hrvaške. Gorica je bila glavno križišče številnih ilegalnih poslov. Na 7. strani Mraz terjal že štirideset mrtvih in kot kaže bo danes še hujši RIM - Medtem ko so v Evropi izredno nizke temperature terjale že vec kot 40 Človeških življenj, se tudi položaj v Italiji noče in noče izboljšati. Napovedi o skoraj-šni otoplitvi se niso uresničile, saj bo atlantska motnja prešla Italijo južneje od predvidenega. Kljub temu pa so prefekti severnoitalijanskih dežel sprožili preplah, ker se bojijo, da so se meteorologi zmotili. Ce pa se niso zmotili, bo na severu strupeni mraz vztrajal do ponedeljka. Na 9. strani * Siraka izbira peči * Oprema za peči * Kopališke kadi in prhe Jacuzzi * Leseni pod * * in predmeti florentinskega lončarstva Tržič - Ulica Grada 76 -(Industrijska cona] Tel - (0481) 712018 Odprta ad ponedeljka da sabate Izid današnje številke Primorskega dnevnika so omogočili slovenska društva in organizacije z Goriškega katerim se vsi, ki ustvarjamo časopis, najtopleje zahvaljujemo. Benečija: 30 let aha jan ja Doma ČEDAD - Z zahvalno mašo in manjšo slovesnostjo je v petek petnajstdnevnik Dom proslavil 30-letnico obstoja. V pridigi je Marino Qualizza, ki je odgovorni urednik Doma, še enkrat podčrtal glavni vodili revije, ki je nastala na pobudo beneški slovenskih duhovnikov: krščanski nauk in skrb za slovenskega človeka v Benečiji. Po maši v špetrski cerkvici sv. Kvirina sta Čestitke Domu izrekla tudi podpredsednik deželnega odbora FJk Cruder in sekretar pri slovenskem ministrstvu za kulturo Gaberšček. Na 2. strani Klienti in pokojnine dileme nove TKB TRST - BodoCi lastnik Nove tržaške kreditne banke, Banca Antoniana Popolare Veneta iz Padove je postavila na vodilna mesta novega denarnega zavoda svoje najboljše može, iz Cesar gre sklepati, da misli resno. Tako je vCeraj menil tajnik pokrajinskega sindikata bančnikov CGIL Giorgio Uboni. Nova banka naj bi začela delovati po prazniku svetih treh kraljev, ko se v Italiji dejansko obnovi bančno poslovanje. Prva vprašanja, s katerima se bo morala soočiti, bosta gotovo obdržanje starih klientov in upravljanje italijanskih pokojnin državljanom iz nekdanje Ju-l goslavije. Za dobo šestih mesecev bo pokojnine upravljala milanska hranilnica Cariplo, ki pa ne razpolaga s primernimi strukturami. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku llly pisal Prodiju Tržaški župan svari premiera: če vlada ne bo takoj ukrepala, bo beg italijanskih podjetij v tujino postal še zaznavnejsi. Stran 2 Absurdna smrt na avtocesti Maria Letizia Berdini je zadnja žrtev absurdnih dejanj. V avtomobil, v katerem se je vozila po avtocesti pri Tortoni, je namreč priletel kamen z viadukta in jo pri prid ubil ^ 2 Pohod za mir bo 6. januarja Prireditelji so predstaviti 10. mestni pohod za mir -proti rasizmu, ki bo 6. januarja po tržaških ulicah. Stran 4 Na Goriškem visoka brezposelnost Goriška trgovinska zbornica je v obračun ob koncu leta rned pozitivne dosežke vključila novo Listino za Gorico in metan proste cone, med probleme pa zlasti nezaposlenost. Stran 7 VVibergovi slalom v Semmeringu Svedinja P. Wiberg je osvojila zenski slalom za svetovni smučarski pokal v avstrijskem Semmeringu. Stran 15 RIM / POLITIKA Maccanico predlaga zdmžitev sredinskih komponent v Oljki Vlado pripravlja odlok, ki naj bi navrgel 4.300 milijard lir RIM - V sredini italijanskega političnega loka že nekaj Časa vre, saj se za sredinsko usmerjene proglaša kopica političnih sil, ki so delno v Oljki in delno v Kartelu svoboščin. Redkokatera od teh pa ima veliko volilno težo. Kako torej okrepiti politični center? Včeraj je minister za pošto in telekomunikacije Antonio Maccanico naslovil sredinskim partnerjem v Oljki predlog in poziv za začetek diskusije, ki naj »omogoči združitev laičnih in katoliških sil«. Minister je na novinarski konferenci povedal, da namerava s svojim pozivom »omogočiti rojstvo nove situacije, ki naj bi prispevala k preseganju sedanje fragmentacije sredinskih sil v večini«. Maccanico je dodal, da njegov predlog ne teži k oblikovanju nekega »velikega centra«, ampak h krepitvi dveh centrov v okviru dveh antagonističnih pohtiCnih koalicij. »Upam, da bosta centra imela v obeh zavezništvih vse večjo vlogo in bosta prispevala k tvomejši dialektiki ter manjši konfliktualnosti«. Maccanico je pojasnil, da je njegov poziv namenjen vsem sredinskim komponentam Oljke, ki naj bi se združile in organizirale skupni parlamentarni skupini, slednji pa naj bi se s federativnim dogovorom povezali s skupinama Ljudske stranke. Poudaril je, da je poziv namenjen tudi zunanjemu ministru Lambertu Diniju in njegovim reformatorjem, ki naj bi pristopili k Oljki in naj ne bi ostali samo komponenta vladnega zavezništva. Minister za pošto je pojasnil, da se je odločil za poziv v tem Času, saj je bil finančni zakon odobren in se je parlament rešil zapoznelih odlokov pejšnjih vlad. Sedaj mora vlada razviti svoj potencial. Maccanico meni, da bi morala biti neke vrste vodstveni odbor zavezništva, ki naj pripravi prioritetno lestvico izbir. V isti sapi je minister za pošto zavrnil možnost vlade s široko parlamentarno osnovo. Po njegovem mnenju je bila ta možnost aktualna v začetku leta pred razpustom parlamenta, sedaj pa ne veC. V sredinskih komponentah Oljke je poziv naletel na deljena mnenja. Večina ga je sprejela, medtem ko so Segnijevi paktisti poudarili, da so se »komaj znebili Dinije-ve konservativnosti, zato nočemo pod Maccanico-vo«. V Kartelu svoboščin pa so bili dokaj skeptični glede možnosti uspeha Maccanicove zamisli. Medtem ko se na sredini političnega loka nadaljujejo manevri, so na predsedstvu vlade včeraj nadaljevali s tehničnimi sestanki in pripravami za oblikovanje kompleksnega odloka ob koncu leta, ki naj bi državni blagajni navrgel 4.300 milijard lir. Podtajnik pri predsedstvu vlade Filippo Micheli je dejal, da je bil odlok zasnovan, njegova vsebina pa boi znana po ponedeljkovi seji vlade. VeC ni hotel povedati, domneve, ki se širijo po Runu govorijo o prilagoditvi davka Iva za zdravila, o morebitni podražitvi bencina, žganih pijaC in cigaret. ČEDAD / OBLETNICA DOMA Trideset let zavzemanj za slovenskega človeka Na proslavi poudarjena vloga petnajstdnevnika ČEDAD - Utrjevati vero in slovenskost v Nadiških dolinah: s tem poslanstvom se je pred tri-destimi leti na pobudo skupine domačih slovenskih duhovnikov rodil petnajstdnevnik Dom. Obletnico so proslavili v petek z mašo v cerkvi sv. Kvirina v Spe-tru in manjšo slovesnostjo, ker je bilo slavje hote zamišljeno predvsem kot srečanje med prijatelji in znanci. Četrt stoletja obstoja Doma so namreč proslavili slovesneje, tokratni jubilej, morda tudi zaradi težav, s katerimi se mora spopadati tudi ta medij, pa so želeli obeležiti manj odmevno. Vsekakor pa so se zahvalne mase, ki jo je daroval Marino Qualizza, sicer tudi odgovorni urednik revije, udeležili tudi predsednik deželnega odbora FJk Giancarlo Cruder, sekretar pri slovenskem ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor. 2e v uvodniku jubilejne številke Doma je odgovorni urednik Marino Qualizza podčrtal, da Zeli Časopis izpostavljati dvoje vrednot: krščanski nauk in skrb za slovenskega človeka v Benečiji. Tudi v pridigi med zahvalno mašo je Qualizza še enkrat potrdil idejno usmeritev Doma, ki je prehodil dolgo pot in jo bo skušal tudi v bodoče, težavam navkljub. Težave, s katerimi se mora spopadati Dom in ki pestijo tudi tednik Novi Matajur (in še vrsto ostalih medijev), so prvenstveno finančne narave. Zato Dom ni več izhajal povsem redno in tudi perspektive za prihodnost niso najboljše. Kot je zbranim v špetrski cerkvici sv. Kvirina dejal Marino Qualizza, pa.Zeli uredniški odbor »iti naprej s pogumom in ljubeznijo«. Po maši, pri kateri je z občutenim petjem sodeloval cerkveni pevski zbor 'iz Liga, so na kratko spregovorili nekateri ugledni gostje. Ob Čestitkah je bila predvsem poudarjena želja, da bi petnajstdnevnik nadaljeval svoje pomembno poslanstvo med Slovenci v Benečiji. Predsednik deželnega odbora Cruder je naglasil, da je Dom odigral zelo pomembno vlogo, pri tem pa gre posebna zahvala vztrajnosti domačih duhovnikov. Silvester Gaberšček pa je naglasil pomen Doma za širše območje: preko njega lahko tudi Furlani spoznavajo slovensko stvarnost v videmski pokrajini, petnajstdnevnik pa je pomembno vodilo lahko tudi za Slovence v matici. O velikem pomenu vloge tega beneškega glasila sta govorila tudi Tomaž Pavšič in Sergij Pahor. Dom pa je tudi založniška za- druga, ki izdaja knjige, vezane predvsem na beneško stvarnost. Ob božiču so zbrani v knjigi izšli Članki, ki jih je Časopis objavljal v nadaljevanjih in ki se nanašajo na delovanje tajnih služb v Beneški Sloveniji. Pod naslovom Gli anni bui della Slavia avtor, ki se podpisuje s kratico Naz, predstavlja vrsto bolj ali manj skrivnostnih dogodkov, ki so se odigrali v Beneški Sloveniji od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Ob prehodu v novo leto pa je založba poskrbela za izdajo še ene knjige duhovnika Maria Gariupa, tokrat gre za knjigo o rudnikih v Ukvah. Predstavili jo bodo danes popoldne ob 18. uri, In sicer v Beneški palači v Naborje-tu, o tokratnem delu in o avtorju bosta spregovorila odgovorni urednik Doma Marino Qualizza in inženir Sergio delFAnna. _____SODSTVO / PO RAZSODBI SODIŠČA IZ BRESCIE_ Odprto pismo Di Pietra finančnemu minisfm Viscu Jabolko sporo izjavo generala službe Scico Jonnellijo MILAN - Dan potem, ko je kazensko sodišCe v Brescii razsodilo, da so bile zaplembe dokumentov in računalnikov med hišnimi preiskavami na njegovem domu in v njegovih uradih nezakonite, se je bivši sodnik in minister za javna dela Antonio Di Pietro podal v protinapad. Nekdanjemu kolegu, finančnemu ministru Viscu je naslovil odprto pismo (vsega 17 tipkanih vrstic), v katerem ga sprašuje, doklej bo moral se prenašati napade nase. V pismu se je »znesel« nad generalom Mariom Jannellijem, poveljnikom centralne službe finančnih stražnikov Scico, ki koordinira delovanje služb Gico. Prav florentinski Gico je vodil preiskavo, ki je privedla do uvedbe sodnega postopka zoper Di Pietra. Gen. Jannelli je v petek zveCer med televizijskim intervjujem ostro kritiziral razsodbo sodišča iz Brescie. Dejal je, da zadeva le motivacije glede odredbe o zaplembi dokumentacije, in dodal, da vsebuje poročilo službe Gi- co iz Firenc dovolj elementov, da bi lahko nanovo pregledali celotno zadevo. Di Pietro ministra Visca sprašuje, od kdaj lahko visoki častniki finančne straže omalovažujejo razsodbe italijanskih sodišč, in od kdaj jim je dovoljeno, da tako nemoteno izrekajo svoja mnenja o osebah, proti katerim vodijo preiskavo. Dodal je; da je general Jannelli izrekel svoje »ustrahovalne besede« še preden je bil sam seznanjen z vsebino razsodbe sodišča iz Brescie. Nekdanji minister je v pismu omenil tudi dogodek, iz katerega naj bi izhajalo, da je Častnik Gica ustrahoval eno od prič. Na Di Pietrovo pismo sta odgovorila tako minister Visco kot predsednik poslanske zbornice Violan-te, spet pa se je oglasil tudi gen. Jannelli. Violante je ocenil, da so bila mnenja, ki jih je izrekel gen. Jannelli, povsem »neoportuna«. Finančni minister Visco pa je izdal tiskovno sporočilo, v katerem je za- pisal, da je že zahteval, naj glavni poveljnik finančne straže poseže in ustrezno ukrepa. Gen. Jannelli je menil, da je pismo nekdanjega milanskega sodnika »v sozvočju z njegovo osebnostjo«, dodal pa je, da ni v njegovem stilu, da bi koga ustrahoval. Javni tožilec v Brescii Giancarlo Tarquini je medtem včeraj sporočil, da bo vložil priziv na kasacijsko sodišCe zoper razsodbo, s katero so sodniki ocenili, da je bil odlok o zaplembi dokumentov Di Pietru, odvetniku Lucibellu in gradbeniku D'Adamu protizakoniti. Po njegovem mnenju naj bi bila preiskava pravno neoporečna. O poteh italijanske pravice je včeraj spregovoril tudi namestnik javnega tožilca milanskega sodišCa Gerardo D’Ambrosio. Ocenil je, da deluje pravica dobro. Sodniki so povsem neodvisni od javnih tožilcev, zaradi Cesar sploh ni potrebno, da bi ti dve sodni figuri še posebej ločevali. TRST / OPOZORILO IN PREDLOGI n __________ALESSANDRIA / PREISKOVALCI SE NISO ODKRILI MORILCEV________________ Kamen z viadukta ubil žensko v avtomobilu Na istem avtocestnem odseku pri Tartani sta se podobni zločinski dejanji zgodili tudi v lanskem letu ALESSANDRIA - Na avtocesti »A21« Turin -Piacenza nedaleč od Tor-tone je v petek v poznih večernih urah izgubila življenje 31-letna Maria Letizia Berdini na fotografiji); umrla je v nesreči, ki jo je povzročil kamen, ki je z vso silo priletel z viadukta v avtomobil, v katerem se je vozila skupno z mozena in jo ubil; v nesrečo je bilo vpletenih še sedem avtomobilov, v enem od katerih je sedel fantič, ki je bil lažje ranjen v roko-Preiskovalci so takoj zaceli lov na morilce; v trenutku nesreče naj bi se namreč na viaduktu nahajali 3 ali 4 mladi, ki so na avtocesto odvrgli desetino do 3 kg težkih kamnov, ki so jih verjetno odnesli iz bližnjega potoka. Preiskovalci so takoj zaceli preiskavo, ki še ni obrodila konkretnih rezultatov. Maria Letizia Berdini je bila z možem namenjena v Turin, da bi s® srečala s prijatelji in z njimi odpotavala v PariZ’ Kamen, ki je priletel z viadukta, je prebil vetrobran mercedesa (na fotografiji) in zadel Berdini' jevo v glavo, ki je bila takoj mrtva. Vse se je zgodilo z veliko naglico, kljub temu pa je možu uspelo ohraniti nadzor nad vozilom, ki ga je ustavil po nekaj sto metrih in se šele tedaj zavedel, kaj se je sploh zgodilo. Lažje ranjen pa je bn še neki drugi avtomobilist iz Genove, ki je ravno takrat vozil mimo; preiskovalcem je izjavil, da je takrat na avtocesto priletelo večje število kamnov. Na istem odseku avtoceste v bližini Torto-ne sta se podobni nesreči pripetili že avgusta in septembra lani, gmotna škoda je bila velika, nihče pa ni bil ranjen. Illy poziva Prodija, naj zaustavi beg podjetij v tujino V dopisu tržaški župan trdi, da so v Italiji podjetja preveč obdavčena TRST - »Opozorilni dopis« z vrsto predlogov: s tem se je tržaški župan in podjetnik Illy obrnil do presednika italijanske vlade Prodija. Tokratni poseg tržaškega župana se nanaša predvsem na področje podje-tništva. Biti podjetnik v Italiji je drag in negotov posel, tako trdi Illy, ko našteva vrsto težav, s katerimi se mora danes soočati vsako podjetje. V prvi vrsti so podjetja preveč obdavčena, piše Illy Prodiju, razkorak med tem, kar prejema delavec in kar mora zanj plačati delodajalec je prevelik, nato je še povsem nezadovoljiv odnos javnih ustanov do zasebnih družb, splošna značilnost javnega je, da se po- časi premika, državna podjetja pa so glede na zasebna izredno zaščitena. Vlada mora nujno in hitro ukrepati, sicer bodo vsi italijanski podjetniki še veliko raje kot doslej odpirali podjetja v tujini, tujih vlagateljev pa je itak že malo. Glavni razlog je po mnenju tržaškega župana v tem, da so v drugih državah Evropske unije zasebna podjetja veliko manj obdavčena kot v Italiji. Illy sicer-Prodijevd vladi priznava, da z uvedbo davka Irep skuša zabrisati obstoječo razliko, vendar pa ta ukrep nikakor ne zadošča. Ob tem pa bi morali zboljšati kakovost storitev namenjenih podjetjem, ki zanje drago plačujejo. KRIZA TKB / PO NOVEM IMENU IN NOVEM VODSTVU Klienti in italijanske pokojnine velike neznanke »Nove TKB« Pokojnine bo za dobo šestih mesecev upravljal Cariplo »Novi lastniki Tržaške kreditne banke so očitno smatrali, da bi bilo za novo banko prav, ko bi se -kljub tistemu, kar se je dogodilo v TKB - nekako držala tradicije dosedanjega bančnega zavoda, zato so obdržali staro ime in mu pridali le pridevnik "nova". Dejstvo, da so na njena vodilna mesta imenovali svoje najboljše može, kaže tudi, da Banca Antoniana Popolare Veneta misli resno.« Tako meni pokrajinski tajnik sindikata bančnikov CGIL Giorgio Uboni (na sliki) o novem imenu in vodstvu nove banke. Se do pred nekaj dnevi je bilo bolj malo verjetno, da bodo novi lastniki obdržali ime TKB, ker ga je sedanja huda kriza močno diskreditirala v italijanskih gospodarskih krogih. Novi predsednik Antonio Ceola pa je že obrazložil, da je banka iz Padove, ki bo postala lastnik večinskega deleža v novi banki, dejansko potrdila staro ime prav z namenom, da bi novi denarni zavod ohranil značaj starega, in s tem potrdil dosedanjo odprtost do vzhodnoevropskih tržiSC. Nova banka naj bi začela delovati tja po prazniku svetih treh kraljev, ko se bo v Italiji dejansko obnovila bančna dejavnost: najverjetneje v tednu od 7. do 12. januarja ali najkasneje teden kasneje. To je sedaj odvisno od centralne banke, ki mora izdati novemu zavodu pooblastilo za začetek poslovanja. Kaj se bo takrat zgodilo, je sedaj težko predvidevati. Predsednik Ceola je izrazil upanje, da bodo dosedanji klienti ostali zvesti stari-novi banki. Giorgio Uboni je zadevo takole razčlenil: »Zamejska manjšina je bila nekako Čustveno navezana na banko, imela jo je za svojo. Obe sta pripadali isti družini. Bojim se, da se je Čustvena nit po krahu pretrgala. Nova tržaška kreditna banka bo ohranila staro ime in - od funkcionarjev navzdol -tudi slovensko osebje, a ne bo veC ”hci manjšine", kot je bila doslej. Možno je torej, da jo bodo Številni % rv h dosedanji slovenski klienti zapustili. Ne gre namreč pozabiti, da so morali stari klienti TKB v teh treh mesecih po zaprtju banke poiskati druge bančne zavode in odpreti tam nove raCune. Sedaj bi morali zapustiti tiste banke in se vrniti k novi banki. Banca Antoniana Popolare Veneta je velika banka in nudi iz tega vidika veliko jamstvo, a, ponavljam, tiste navezanosti, ki je v preteklosti priklenila slovenske kliente na TKB, ni več, zato menim, da se bodo sedaj odločali po tržnih zakonitostih: izbrali bodo tisto banko, ki jim bo nudila boljše pogoje.« Novi bančni zavod se bo znašel Se vsaj pred eno neznanko: italijanskimi pokojninami državljanom nekdanje Jugoslavije. TKB je z upravljanjem pokojnin zelo razširila svoj delokrog. Uboni pa je podčrtal, da si je sedaj zagotovila koncesijo za pokojnine najvecja italijanska hranilnica, milanska Cariplo, in sicer za dobo Šestih mesecev. »Upravljala« jih bo do junija prihodnjega leta. Kako, to ostaja Se skrivnost. Cariplo ima v Trstu dve okenci, nima pa zadostnega osebja z znanjem slovenskega in hrvaškega jezika, ki bi zagotavljali domač stik s prejemniki pokojnin, vsaj približno takega, kakršnega so ga bili le-ti vajeni v TKB. Po Ubonijevem mnenju se ob tem vprašanju odpirata dve možni rešitvi: prvič: Cariplo naj bi postavila na noge tako strukturo, ki naj bi bila zmožna upravljati skupek kakih 30 tisoC pokojnin. To bi seveda zahtevalo velik začetni strošek, ki bi ga milanska hranilnica sprejela le, Ce bi lahko Se naprej upravljala posel z italijanskimi pokojninami. Za dobo Šestih mesecev (kolikor znaša rok koncesije) bi se ji kaj takega ne izplačalo. Druga rešitev predvideva posredovanje Nove tržaške kreditne banke. Cariplo naj bi predala novi banki upravljanje pokojnin v nekakšen pod-zakup, saj nova TKB razpolaga z ustrezno strukturo. Tako »posredovanje« naj bi trajalo za dobo Šestih mesecev, do izteka koncesije, nakar naj bi upravljanje pokojnin prevzel novi denarni zavod. Uboni meni, da je ta varianta Se najbolj verjetna. Banca Antoniana Popolare Veneta naj bi namreč dobila nekakšna zagotovila, da bo lahko upravljala pokojnine. To naj bi bil tudi njen predpogoj, da se je sploh lotila »reševanja« skrahirane banke. Sicer bi se ji posel »Nova tržaška kreditna banka« ne izplačal. NOVICE Štiri dni stavke tržaških črpalkarjev Medtem ko so bencinski Črpalkarji drugod po Italiji preklicali večdnevno stavko, so se njihovi kolegi na Tržaškem odločili, da stavkajo od danes do 1. januarja, to se pravi štiri dni. Poleg zahteve po nujnosti posegov za restrukturacijo distribucijske mreže, kar bi pomenilo prilagoditev črpalk evropskim pravilom, postavljajo tržaški črpalkarji Se specifično zahtevo Občini, da čimprej izdela nov načrt o gorivih. Jutri v Zgoniku seja občinske skupščine Zgoniska občinska skupščina si očitno ni privoščila počitnic, če pa se sestane jutri ob 19. uri na izredni seji. Med glavnimi točkami dnevnega reda je predstavitev proračuna za finančno leto 1997 in večletnega proračuna, razprava pa bo tekla tudi o načrtu za porazdelitev prispevkov Sklada za leto 1997. Iščemo kandidate za 18. Kraško ohcet V nedeljo, 31. avgusta prihodnjega leta, se bo v repentabrski občini odvijala 18. Kraška ohcet, ki jo prirejata zadruga »Nas Kras« in domače prosvetno društvo »Kraški dom«. Vse, ki bi se radi poročili na Kraški ohceti, vabimo, da se prijavijo do 7. januarja ’97 v uradu turistične agencije »Aurora« v Ul. Milano 20. Danes na sporedu drugi decembrski TV Mozaik Danes, 29. decembra, ob približno 21.30 bo po novinarskem pregledu letnih dogodkov, na valovnih dolžinah slovenskih TV programov tretje mreže RAI, na sporedu drugi decembrski TV Mozaik. V prvem prispevku bo govor o razstavi Biblije na Slovenskem, v drugem o res neobičajnih jaslicah. Sledil bo prispevek, posvečen mladim prijateljem tiskane besede. Nato bosta gledalce pozabavali branjevki Vanka in Tonca, oddajo pa bo zaključil prispevek poln novoletnih Zelja. ZBOR/12 Spazio informativo a cura della Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Trieste TRIESTE ECONOMICA BLAGOVNI KEMIJSKI LABORATORIJ CENIK 1. VINA Gostota 20 stopinj C (piknometer) Alkoholna stopnja vot% (destilacija) Alkoholna stopnja po Malligandu Redukcijski sladkorji Jodometricni sladkor Saharozni sladkor Skupna kislost Hlapljiva kislost Suha snov Alkalicnost, indeks alkalicnosti, P04 (skupaj) Glicerin in butinelglikol (skupaj) Vinska kislina Citronska kislina Natrij (Na) in Kalij (K) (skupaj) Klor (Cl) Kalcij (Ca) Magnezij (Mg) Baker (Cu) Svinec(Pb) Cink (Zn) Železo (Fe) Sulfati (S04) Cianvodikova kislina Hibridi Ogljikov anhidrid Žveplov anhidrid skupno Prosti žveplov anhidrid pH Umetna barvila (kvalitativna analiza) Umetna barvila (identifikacija) Dietilenglikol Protifermentacijska sredstva (kvalitativna analiza) Alkaloidi skupno Polifenoli 15.000 lir 15.000 lir 10.000 lir 20.000 lir 20.000 lir 30.000 lir 10.000 lir 20.000 lir 15.000 lir 15.000 lir 20.000 lir 20.000 lir 20.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 25.000 lir 20.000 lir 15.000 lir 15.000 lir 15.000 lir 15.000 lir 30.000 lir 25.000 lir 30.000 lir 40.000 lir 40.000 lir 2. ZGANE PIJAČE IN LIKERJI Gostota 20 stopinj C 15.000 lir Alkoholna stopnja vol% 15.000 lir Ekstrakt in suha snov (skupaj) 20.000 lir Kislost in estri (skupaj) 30.000 lir Gasbomatografija 60.000 lir (vključno z metilnim alkoholom) Višji alkoholi sec Roques 20.000 lir Poskus odpornosti na hipermangan 10.000 lir 14 C 100.000 lir 3. VODE IN ODPADNE VODE Trde snovi 25.000 lir C.O.D. 30.000 lir B.O.D.5 50.000 lir P.C.B. ' 100.000 lir Mineralna olja/ ogljikovi hidrati 40.000 lir (oljne sestavine skupno) Amoniak in nitriti (kvalitativna analiza) 30.000 lir Amoniak (kvantitativna analiza) 30.000 lir Nitriti (kvantitativna analiza) 30.000 lir Skupna trdota 15.000 lir Stalna trdota 20.000 lir Organske sestavine (Kuebel) 15.000 lir pH 15.000 lir Prevodnost 20.000 lir Težke kovine 40.000 lir Usedljive sestavine 10.000 lir Žveplov vodik 20.000 lir 4. KAVA Analiza surove ali pražene kave (po zakonu) 30.000 lir Analiza surove kave brez kofeina (po zakonu) 60.000 lir Analiza raztopljive kave (po zakonu) 70.000 lir Analiza raztopljive kave brez kofeina (po zakonu) 100.000 lir Vlažnost 20.000 lir Kofein 40.000 lir Sladkor 25.000 lir Raztopljivi trdi deli skupaj (suhi ekstrakt) 50.000 lir Suha snov 15.000 lir Surova vlakna 40.000 lir Ekstraktivna topila 80.000 lir 5-CHT 100.000 lir Toksini 100.000 lir A5 130.000 lir Poskus v skodelici (poskuSnja) 20.000 lir KAKOVOST (vlažnost, kofein, sestava, poskuSnja) 200.000 lir 5. CESIJE Skupno 70.000 lir Določitev barvil 70.000 lir Določitev propustnosti 70.000 lir 6. GNOJILA IN FERTILIZANTI Vlažnost 20.000 lir Topljiv magnezijev oksid 40.000 lir Topljiv fosforjev anhidrid 40.000 lir Fosforjev anhidrid skupno 40.000 lir Prosti fosforjev anhidrid 40.000 lir Amoniakov dušik 40.000 lir Dušikov nitrit 40.000 lir Dušik skupno 40.000 lir Granulometrija 30.000 lir Težke kovine 40.000 lir 7. MOKE IN TESTO ZA ŽIVILA Vlažnost 20.000 lir PH 20.000 lir Proteinske sestavine 40.000 lir Suha snov 20.000 lir Miboskopsb pregled 20.000 lir Kislost Belila (kvalitativna analiza) Askorbinska kislina Sbob Gluten Natrijev klorid Težke kovine (kvalitativna analiza) Plesni (kvalitativna analiza) Sladkorji (vsak) Število jajc Cista teža Iskanje mehbh zrn Maščobe (eterični ekstrakt) 30.000 lir 15.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 40.000 lir 40.000 lir 40.000 lir 100.000 lir 10.000 lir 50.000 lir 40.000 lir 8. PREDIVA IN TKANINE Vlažnost Sestava Preverjanje dolžine in višine Teža na kv. meter Vodoodbojnost Krčenje Manjšanje Naziv Odpornost proti raztegovanju Raztegljivost do pretrganja Miboskopski pregled RKM TPM Sprememba dimenzij Torzija Vododržnost Odpornost proti vnetljivosti 20.000 lir 30.000 lir 20.000 lir 15.000 lir 40.000 lir 40.000 lir 15.000 lir 20.000 lir 50.000 lir 10.000 lir 20.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 20.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 9. KRMA IN SEMENA Vlažnost Beljakovine Suha snov MaSCobe Surova vlakna Kremenica Urea Oligoelementi Betakarotin Gasbomatografija mastnih kislin Sbob Število acetilov Vitamini Za bučno seme Tuja telesca, živi ali mrtvi insekti, plesni, toksini 20.000 lir 40.000 lir 20.000 lir 30.000 lir 40.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 40.000 lir 40.000 lir 80.000 lir 40.000 lir 40.000 lir 100.000 lir 120.000 lir 10. KOVINE Določanje za jekla in neželezne kovine: vsak element 40.000 lir 11. ŽLAHTNE KOVINE Vsak element 60.000 lir 12. MINERALI Usedline (z ekstrakcijo) 30.000 lir IN ODPADKI Suha snov 20.000 lir Določanje za minerale, odpadke in korozivne Sulfatne suhe snovi 25.000 lir ostanke: Destilacija ASTM (ali srednja temperatura vretja) vsak' element 30.000 lir 40.000 lir Primarni in sekundarni aromatski amini (vsak) Viskoznost 25.000 lir 100.000 lir Topljive snovi 25.000 lir Fenoli 50.000 lir Trdne snovi 30.000 lir Preizkusi cesije 1RSA 40.000 lir Število usedlin 25.000 lir Težke kovine 40.000 lir Vnetisce 25.000 lir Gasbomatografija emisij (GO, C02,02, Vžigna točka 25.000 lir N, CH4, nezgoreli delci) 80.000 lir OdtoCna točka 25.000 lir Gasbomatografija topil 80.000 lir Anilinska točka 25.000 lir Prosti isocianati 50.000 lir Kloridi (kvalitativna analiza) 25.000 lir Ogljikovi hidrati 40.000 lir Kloridi (kvantitativna analiza) 40.000 lir PNA 150.000 lir Sulfidi 40.000 lir PCB 100.000 lir Fluoridi 40.000 lir Fosfati 40.000 lir 13. PREMOG TAN 30.000 lir IN ALTERNATIVNA KURIVA TBN 30.000 lir Takojšnja analiza 50.000 lir SAN 30.000 lir Elementarna analiza 90.000 lir Elementarna analiza (C, H, N) 90.000 lir Zgornja kalorična moc 40.000 lir Korozija baba 25.000 lir Spodnja kalorična moc Gorljivo razredčilo 25.000 lir izračun Ogljikovi ostanki po Conradsonu 25.000 lir Žveplo (S) 40.000 lir Netopljive snovi v pentanu 25.000 lir Pepel 20.000 lir Netopljive snovi v benzenu 25.000 lir Klor (Cl) 30.000 lir Trdi asfalti (heptan) 40.000 lir Ogljikovi hidrati 40.000 lir 14. OLJA, MASCOBE Kjeldahlov dušik 40.000 lir IN KONZERVE Žveplo skupno 40.000 lir Gasbomatografija 80.000 lir Zgornja kalorična moc 40.000 lir Spektrofotometrija Vlažnost Zarkost Jodovo Število Število perobidov Število saponifikacije Reakcija Villavecchia - Fabris Steroli Vitamini Reakcija VVijs Nitriti Nitrati Polifosfati Natrijev klorid Kazeini Kolagen Sladkorji (vsak) 15. NAFTA IN DERIVATI Specifična teža (gostota) pH pri 20 stopinjah C Voda za destilacijo Voda po Karlu Fisherju 50.000 lir 20.000 lir 20.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 20.000 lir 100.000 lir 100.000 lir 20.000 lir 20.000 lir 20.000 lir 30.000 lir 30.000 lir 50.000 lir 50.000 lir 30.000 lir 15.000 lir 15.000 lir 25.000 lir 30.000 lir Voda in usedline (s centrifugiranjem) 25.000 lir Kovine (vsaka) 40.000 lir Fosfor 40.000 lir Stabilnost 50.000 lir Parafin 50.000 lir Barva ASTM 20.000 lir Neprozornost 20.000 lir 16. DETERGENTI IN PENILA Specifična teža 15.000 lir Viskoznost 25.000 lir OdtoCna točka 25.000 lir pH 15.000 lir Usedline 25.000 lir 20. PREGLEDI A) V mestu: pregled in izbor vzorca z enim funkcionarjem 22.000 lir z dvema funkcionarjema 35.000 lir B) V okolici: pregled in izbor vzorca z enim funkcionarjem 50.000 lir z dvema funkcionarjema 80.000 lir C) Izven pobajine: pregled in izbor vzorca z dvema funkcionarjema na kilometer ____10. MESTNI POHOD / V PONEDELJEK 6. JANUARJA Pohod pod geslom: Za mir - brez rasizma Zbirališče ob 15. uri v preddverju železniške postaje V ponedeljek 6. januarja bo v Trstu 10. mestni pohod za mir - brez rasizma; prireja ga pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo številna tržaška društva in združenja, med katerimi tudi ZSKD in društvo izobražencev, stranke in sindikalna zveza Cgil, Cisl in Uil, odvijal pa se bo pod pokroviteljst-' vom tržaške občinske uprave. Manifestacijo so v imenu pobudnikov včeraj predstavili Mario Ravalico (Cisl), Franco Purini (Acli) in Lucio Fragiacomo (Cgil); predvsem so podčrtali, da ima tržaška pobuda izvirne značilnosti, ker združuje pripadnike raznih strank in združenj brez razlik v veroizpovedi in ne glede na njihova politična prepričanja. Letošnja manifestacija se bo odvijala v duhu mednarodnega leta proti rasizmu (razglasila ga je EU za leto 1997), na njej pa se bodo na različne načine spomnili na vse drame v svetu, ne bodo pa niti pozabih, da v bivši Jugoslaviji še ni pravega miru in sloge med narodi. Pohod po mestu, kjer živi- ta dve narodnostni skupnosti, v zadnjih časih pa tudi precejšnje število »različnih«, bo ob 15. uri simbolično krenil iz preddverja železniške postaje -z mesta prihoda tujcev v naše mesto in nedaleč od postaje avtobusov-do vhoda v Staro pristanišče; nadaljeval se bo nato po Korzu Cavour, Nabrežju Tretjega novembra in Nabrežju Mandracchio do Pomorske postaje; med postankom pred vhodom v Staro pristanišče (in na drugih postankih) bodo udeleženci prisluhnili branju odlomkov beril in poezij oseb, ki so delale in še delajo za uveljavitev kulture miru in sožitja, kot na primer msgr. Jakob Ukmar in Lovrenc Bellomi ter mladi slovenski ust- varjalec Miran Košuta; sodeloval pa bo tudi zbor študentov iz raznih afriških držav »Echo du ciel«. Pohod se bo zaključil okrog 17. ure v dvorani Vittoria na Pomorski postaji, kjer bo zbor zapel še nekaj pesmi v afriških jezikih, izmenično pa bodo udeleženci prisluhnili tudi branju odlomkov in poezij. Pobudniki ob vsem tem poudarjajo tudi pomen nedavnega »Vrha o socialnem dialogu« v Firencah, na katerem so predstavniki vseh evropskih družbenih razredov podpisali važno skupno izjavo za preprečenje rasne diskriminacije in ksenofobije ter za promoviranje enakih tratmajev na delovnih mestih. Soglasno pa so poudarili, da bo izjava ostala le na papirju, če Evropa, z doprinosom nas vseh, ne bo osvojila novih logik, ki naj Staro celino spremenijo v skupno hišo za vsakega moškega, žensko in otroka. Na papirju pa bo ostala tudi v primeru, da bi mediji zapostavljali ta vprašanja in priviligirali argumente manjšega pomena. NOVICE Glasbeni pozdrav novemu letu ’97 Tradiciji prirejanja najrazličnejših novoletnih koncertov ob izteku starega in ob začetku novega leta se razna glasbena in drugačna združenja ne nameravajo izneveriti niti letos. Ze danes popoldne bo na pobudo glasbenega združenja Aurora Ensemble v gledališču Ros-setti na sporedu Dunajski večer s Komornim orkestrom FJk, dirigiral bo Romolo Gessi, kot solist pa bo nastopil mladi violinist iz Padove Giovanni Angeleri. Z današnjim, novoletnim koncertom združenje tudi začenja niz komornih koncertov posvečenih spominu tržaškega glasbenika Cesareja Barisona. Prvega januarja pa bo novo leto pozdravila godba na pihala »Verdi«, ki bo tudi nastopila v gledališču Rossetti. Godba bo že dvajsetič zaigrala novemu letu v pozdrav, vendar pa je tokrat prvič organizator prireditve sindikat CISL. Od godbe se je pred meseci poslovil dolgoletni dirigent Lidiano Azzopardo, godbenike bodo tokrat vodili kar tri dirigenti, in sicer Liliano Coretti, Paolo Spincich in Renzo Damiani. Z godbo bo na letošnjem novoletnem koncertu sodeloval tudi njen bivši klarinetist Paolo Zizich, v novi vlogi tenorista bo zapel tri znane operne arije. Dodatno bo koncert popestril še nastop otroškega zbora »Žaro« iz Pulja, ki ga vodi Linda Milani. Novoletni koncert, za katerega so vstopnice že v prodaji, se bo začel ob 18. uri. »Srečno novo leto Trst«: koncert s tem naslovom prireja tržaško združenje trgovcev na drobno v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in banko CRTrieste. Tudi ta novoletni koncert bo v gledališču Rossetti, in sicer v nedeljo, 5. januarja. Pod vodstvom Stefana Ranzanija bo nastopil orkester gledališča Verdi, ki bo v prvem delu izvajal skladbe iz znanih risank VValta Disneyja, v drugem pa bodo zazvenele tipične note tako imenovanih dunajskih skladb. Kot običajno bo šel izkupiček koncerta v dobrodelne namene, tudi vstopnice za ta koncert so že v prodaji. Barve in glasba Od včeraj so v Občinski galeriji na Trgu Unita na ogled dela iz zbirk, ki jih hranijo v raznih tržaških občinskih muzejih in ki so jih restavrirali. Gre za slike širokega obdobja, od 17. do "19. stoletja, zelo različnih avtorjev, vezna nit pa je osrenji motiv, se pravi glasba. Razstava bo odprta do 9. marca ’97. VREME / SPET JE ZAPIHALA BURJA Ledeni mraz vztraja: včeraj izmerili na Krasu -13 stopinj Nov sibirski dan na Tržaškem. Ledeni oklep, ki je v prejšnjih dneh oklenil pokrajino, je včeraj stisnil s še večjo močjo. Temperatura je ostala v mestu globoko pod ničlo, saj ni presegla šestih stopinj (pod ničlo, seveda), na kraški planoti pa se je živosrebrni stolpec spustil tudi do minus 13 stopinj. Burja je spet zapihala s poprečno hitrostjo kakih 50 kilometrov na uro in s sunki do 70 kilometrov, kar je povzročilo prebivalstvu še večje preglavice. Mraz je bil tolikšen, da je na pomolih zmrznila celo morska voda, v Bregu pa se je tudi slap Glinščice spremenila v bel kristalni tobogan. Tudi včeraj so imeli zdravniki hitre pomoči polne roke dela. Njihov telefon je zabrnel več kot stokrat; bolniki, ki jih je zdelala gripa z visoko temperaturo, so iskali -ob pomanjkanju družinskih zdravnikov - njihovo pomoč, da bi si vsaj malce opomogli. Ljudje so se stiskali na domovih, mnogim je zmrzal povzročila velike nevšečnosti. Voda v ceveh je poledenela in prizadetim ni preostalo drugega, kot da so poklicali na pomoč gasilce. Včeraj so posegli več kot petdesetkrat. Občinsko podjetje Acega je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem poziva ljudi (predvsem na Krasu), naj primerno izolirajo števce, pipe in cevi, da bi voda ne zamrznila in cevi popokale. Pipe naj pustijo rahlo odprte, da bi voda curkljala in s tem preprečila zamrznitev. Predvidevanja niso rožnata: danes naj bi mraz in burja vztrajala, v ponedeljek pa naj bi tudi snežilo. Izmenjava voščil pri Fernetičih Na mejnem prehodu pri Fernetičih je včeraj potekala tradicionalna slovesnost izmenjave voščil in daril ob prehodu iz starega v novo leto med italijanskimi in slovenskimi obmejnimi organi. ENERGETSKI OBJEKTI / IGOR POLENC Spričo zastoja gospodarstva je treba proučiti vsak načrt Resolucija stranke zelenih v tržaškem občinskem svetu o »energetskem polu« in stališče SKP sta ponovno postavili v ospredje vprašanje energetskih umestitev v Tržaškem zalivu. O tem vprašanju je svetovalec DSL Igor Dolenc izdal tiskovno poročilo, v katerem poudarja: 1. Predlogi, kot so okrepitev SIOT, preusmeritev na Trst dela prometa iz naftnega pristanišča v Benetkah, načrt za utekočinjeni plin, ponoven predlog o uplinjevalnem terminalu, so namreč argumenti, ki zadevajo proračun in vsedržavne energetske potrebe in kot take jih je treba tudi upravljati z jasno gospodarski politiko, tako državno, kot deželno. 2. Ob zastoju gospodarstva", kot se dogaja na Tržaškem, ni moč zavrniti nobenega načrta, ne da bi prej s širšega zornega kota poglobljeno proučili izdatke in koristi ter vprašanje varnosti, predvsem pa ga ni moč zavrniti ob pomanjkanju uresničljivega alternativnega predloga. 3. Lokalistični pristop do problema je povsem neprimeren, forsiranja v tej smeri pa ne dopuščajo, da bi obvezno razčlenili splošni in celoviti predlog o deželnem energetskem razvoju. Na osnovi teh ugotovitev -zaključuje tiskovno poročilo Igorja Dolenca - je še toliko po-trebnejša pobuda deželne vlade, pri kateri je DSL sicer posegla na več ravneh; le-ta naj bi namreč razjasnila smernice deželnega načrta o energetskih umestitvah glede na vsedržavne izbire in na spoštovanje kompatibilnosti z značilnostmi in potencialnostmi razvoja deželnega obalnega področja. ŠEMPOLAJ / SKD ViGRED Razstava - sejem božičnih daril Izkupiček bodo uporabili za društveni sedež BAZOVICA / BOŽIČNA PRIREDITEV Krstni nastop mladinskega zbora Koncert v cerkvi in župnijski dvorani Izkupiček vseh pobud je namenjen obnovi zgradbe sredi Sempolaja, ki jo je že načel zob časa: poslopje, ki mu pravijo »štalca«, so pred leti odkupili in v njem bo nov društveni sedež kulturnega društva Vigred iz Sempolaja. Društvo je sedaj v prostorih, ki jih daje v najem devinsko-nabrežinska občinska uprava. Pobuda, o kateri je govor in s katero so si pomagali pri zbiranju sredstev, je razstava-prodajni sejem božičnih in drugih priložnostnih daril, ki je bila najprej ob miklavžu in zatem še ob božiču. RoCna dela, ki so jih pripravili odborniki, vaščani, prijatelji, so razstavili v društvenih prostorih, kjer so bile na razpolago tudi knjige. Ob božičnih praznikih je društvo Vigred pripravilo tudi stenski koledar, ki so ga opremili s fotografijami, ki prikazujejo utrinke iz nek- danjega življenja v petih kraških vaseh (Praprot, Trnovca, Sempolaj, Prečnik, Slivno). Do fotografij so prišli s pomočjo in sodelovanjem vašCanov. Zbrali so jih kar lepo število, tako da jih bodo v kratkem tudi razstavili. Razstava bo v društvenih prostorih, odprli jo bodo 6. januarja ob 18. uri, odprta bo vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljah tudi zjutraj, od 11. do 12. ure. Ob sobotnem božičnem koncertu se je bazovska cerkev do kraja napolnila z ljubitelji zborovske pesmi. Nastopili so trije zbori s celo vrsto pesmi, ki so jih spremljali tako na klavir kot na orgle. Najprej se je občinstvu predstavil cerkveni mešani pevski zbor, ki ga vodi domačinka, prof. Tamara Ražem in ki ga je na klavir spremljal najprej Stefan Grgič, zatem še Lara Komar. Zboru se je v zadnjih Časih pridružilo veC novih pevcev in so tokrat prvič koncertno nastopili. Z eno skladbo se je predstavil tudi skupno z mladinskim pevskim zborom (pri klavirju prof. Kenija Brass, solo Lorella Hrovatin in Damjan Lo-catelli). Mladinski pevski zbor, ki pod vodstvom prof. Kenije Brass Grgič vadi šele nekaj me-isecev, je pripravil za ta svoj krstni fnastop še samo- stojen program (solo Dana Furlani, klavir Kenija Brass Grgič). Božični koncert je z bogatim sporedom sklenil mešani pevski zbor PD »Skala« iz Gropade (dirigentka Anastazija PuriC, orgelska spremljava Herman Antonie), ki združuje pevce treh generacij. Dan kasneje, v nedeljo popoldne, pa se je veliko gledalcev zbralo v župnijski dvorani v Bazovici, kjer je veCer organiziral mladinski krožek. Znova so lahko poslušali mladinski pevski zbor ( NA SLIKI - foto Križ-manCič/KROMA) in se zabavali z znanima Vanko in Tonco iz Boljunca. Za to priložnost je poseben škeC pripravila tudi bazovska mladina. S.R.L DILCEM PROIZVODNJA BETONA ZA TAKOJŠNJO UPORABO, PESKA, GRAMOZA IN ASFALTNIH KONGLOMERATOV PRODAJA GRADBENEGA IN IZOLACIJSKEGA MATERIALA TRST - BAZOVIŠKA CESTA 92 TEL. (040) 5708000 - FAK: (040) 350276 OBČNI ZBOR / V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU Pregled dela Rodu modrega vala Pozdrav starešine ZTS Zorana Thalerja December je mesec mnogih praznikov in tudi taborniki RMV imajo svojega: organizacija je bila namreč ustanovljena 18. decembra 1953. Zato je najbližja nedelja temu datumu dan, ki ga posvečajo pregledu delovanja v minuli sezoni, občnemu zboru torej. Tudi kraj, ki ga izberejo za občni zbor ni naključen. Potujoči občni zbor tabornikov RMV se vsako leto ustavijo v kraju, kjer deluje taborniška enota. Letos so izbrali Prosek, kjer že vrsto let uspešno deluje Družina Sumečih borov. Sumeči bori so letos praznovali svojo 40. obletnico s tabornim ognjem, trodnevnim taborjenjem in ga zaključili z občnim zborom. Kljub razmeroma nelahkim trenutkom, ki jih doživljamo kot skupnost, smo na obenem zboru RMV slišali, da je ta organizacija pri dokaj trdnem zdravju. To je izšlo iz poročil načelnikov (izleti, bivaki, srečanja, teCaji...), posameznih družin, blagajne, gospodarjev (opozorili so na dotrajanost velike večine šotorov...) in starost, ki sta se dotaknili tudi se- danjega položaja Slovencev v Italiji, odnoso RMV-SKGZ, vloge staršev v organizaciji kot tudi prisotnosti bivših tabornikov. Širšemu članstvu so predstavili novonastalo skupino tabornikov in tabornic (od 15. do 20. leta), ki samostojno deluje v sklopu RMV-ja. Med uspehe letošnje sezone gre dodati tudi novo številko glasila Modri val. Uspehom je treba dodati težave, ki se predvsem navezujejo na oblikovanje programa, saj je vse preveč odvisno od dobre volje posameznega vodnika, ali so srečanja po družinah uspešna, ali ne. Temu bo moral RMV v bližnji bodočnosti posvetiti še največ svojih energij. Pri tem bodo še kako koristni teCaji Zveze tabornikov Slovenije. ZTS zelo pozorno sledi dogajanjem v Trstu in Gorici, kot nam je v svojem pozdravnem nagovoru opozoril starešina ZTS Zoran Thaler, ki je obenem povabil RMV k večjemu sodelovanju pri pobudah ZTS-a in Rodov v Sloveniji. Zborujoče sta nato pozdravila še Teo Kralj v imenu Slovenske zamejske skavtske organizacije ter Igor Gabrovec za SKGZ. Kot smo uvodoma že napisali, je občni zbor za RMV tudi praznik. Zato so s kratko svečanostjo »nagradili« dolgoletne elane. Uradni del občnega zbora so zaključili z volitvami. Novo vodstvo sestavljajo: starosti Vlasta Jarc in Živka PersiC, načelniki Janko An-dolšek, Irina Cebulec in Katja Gaeta, tajnici Breda Mihelič in Lara Gibi, blagajničarki Sonja Ota in Nastja Colja, gospodarja David Jercog in Marko Piciulin ter nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Neva Lupine, Gabrijela Prodan in Egon Malalan. V vodstvu so še vsi glavarji družin. Nato je prikupno predsedstvo občni zbor zaključilo in vse prisotne povabilo na skrbno pripravljeno zakusko, ki je zaključila prazniCno-delavni dan tabornikov Rodu modrega vala. 2.P. HlatsuU A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Drl cesta 202-HI. km Rocoi (Callaia) anagr. št. 1683 Tel, 910806-Fax 910924 /EGA DENIS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +J +2 +3 ST/VAN Tel. 040/208912 Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301 Voščimo vesele praznike vsem klientom in prijateljem brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja MEHANIČNA DELAVNICA SERGIO CESARATTO ERDIESEL ECO — 30 vodno hlajenje PRODAJA IN POPRAVILA NOVIH IN RABLJENIH POLTOVORNJAKOV IN TOVORNIH MOTOCIKLOV TRST - Ulica Matteotti 24/b - Tel. (040) 632576 Občina Dolina v sodelovanju s KD F. Venturini - Domjo vabi starejše občane na NOVOLETNO SREČANJE ki bo v nedeljo, 5. januarja 1997, ob 16. uri v Centru A. Ukmar pri Domju Vabila so na razpolago na občini pri telefonski centrali. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja SILVESTROVANJE Rezervacije zadnjih razpoložljivih miz na tel. St. 416948 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 29. decembra 1996 DAVID Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 10.07. Jutri, PONEDELJEK, 30. decembra 1996 RAJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka -5,8 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb ustaljen, veter 60 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 61-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje zelo razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Irina Goruppi, Cristiano Cola, Sabrina Peschier, Marian-na Masatovic, Paolo Lan-ca, Luca Mazzetti, Luca Benčič. UMRLI SO: 58-letni Li-vio Trampuš, 72-letni Ga-stone Mase, 70-letna Be-nedetta Cassanego, 55-let-ni Giuseppe Pennino, 64-letna Domenica Molinaro, 90-letni Rodolfo Cecconi, 89-letna Iride Bigotto, 60-letna Ileana Semerini, 73-letna Elena Vatta. ^ LEKARNE NEDELJA, 29. decem-bral996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, UL L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 211001). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9-Rojan (tel. 414304). POHIŠTVO ronsM 3Gw3c TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 prodaja po polovični ceni do izčrpanja zaloge: dnevne sobe, omare, sedežne garniture in drugo pohištvo. Pohitite! OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Od PONEDELJKA, 30. decembra 1996, do SOBOTE, 4. januarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziane Ve-cellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S.Giusto 1, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Roma 15 (tel. 639042). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VIT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. E3 ČESTITKE Danes proslavljata 50-letnico poroke botra Tilja in boter Marjo s Ko-lonkovca. Iskreno jima Čestitata Marija in Pavla z družino. KINO ARISTON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »Sono pazzo di Iris Blond«, r.-i. Carlo Verdone, Claudia Gerini. Pred filmom kratkometražni »Biscotti«, i. Stefania Sandrelli. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II Loterija 28. decembra 1996 BARI 12 58 23 78 5 CAGLIARI 47 74 32 77 45 FIRENCE 52 34 90 4 46 GENOVA 10 16 29 30 26 MILANO 29 50 11 40 69 NEAPELJ 80 67 33 13 34 PALERMO 60 22 90 44 84 RIM 44 55 67 36 1 TURIN 90 82 62 31 23 BENETKE 23 35 ENALOTTO 6 31 89 X X 1 1 2 X X 2 1 2 X KVOTE 12 36.291.700,- 11 1.582.500,- 10 156.000,- ciclone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estrada. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »Michael Collins« r. Neil Jordan, i. Liam Neeson. AMBASCIATORI -15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.30 »Spiri-ti nelle tenebre«, i. Michael Douglas, Val Kil-mer. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.10, 22.30 »Day-light - Trappola nel tun-nel«, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.30 »Solu-zioni estreme«, i. Hugh Grant, Gene Hackman. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.30 »Fantozzi - il ritorno«, i. Paolo Villaggio. MIGNON - 16.00, 22.00 »Una zia, tre nipotine, 30 cm di cameriere«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20, 22.10 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Kansas City«, r. Robert Alt-man, i. Jennifer Jason Lei-gh, Miranda Richardson. Jutri zadnji dan. LUMIERE - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Segreti e bugie«, r. Mike Lei-gh; jutri ob 17.00, 19.30, 22.00. a PRIREDITVE SKD CEROVLJE-MAVHINJE in devinski zbori prirejajo v ponedeljek, 6. januarja 1997 ob 17. uri v cerkvi v Mavhinjah »Dočakali smo mi ta sveti večer« - božični koncert z recitalom slovenskih božičnih in novoletnih ljudskih pesmi. □ OBVESTILA SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da bo pisarna 30. in 31. t. m. zaprta. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa odjemalce, da je jutri, ponedeljek, 30. t.m., ODPRTA. g_____________IZLETI KD V. VODNIK prireja izlet na sneg v Kanzel 5. in 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri v Dolini. Vljudno vabljeni smuCarji in tudi ne! S ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa svoje elane, da bo med bižiCnimi in novoletnimi prazniki urad zaprt. Ponovno bo posloval od 7. januarja dalje vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-361888 AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je vsak dan do 1. januarja 1997, razen ob praznikih, ter vsak petek in soboto od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297. PRODAM pekarno in slaščičarno v mestu z dobrim poslovanjem. Tel. St. 040/308682. PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 mx 2,20 m, macesnova vrata 2,20 mx0,81. Tel. na š. 040/422836. PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehnico do 150 kg, tehnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Teist. 410357. PRODAM Goldoni 33, Zgonik. Tel. St. 229219 ob uri obedov. IŠČEMO osebo za dnevno pomoč in oskrbo starejše osebe. Plačilo po dogovoru, eventualno nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. 0481/882215 v večernih urah. OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vablje- Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 12. uri. Pokojnik bo v kontovelski cerkvi ob 11.20. Žalostno vest sporočajo sestre lolanda, Lidia, Eva, svak ter vsi neCaki Trst, 29. 12. 1996 (Pogrebno podjete Zimolo) 26.12.1976 26.12.1996 Dominik Štrekelj Ob 20. obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo njegovi dragi Božje polje, Trst, 29. 12. 1996 28.12.1995 28.12.1996 Minilo je že žalostno leto, odkar si nas zapustil dragi Fabio Košuta Z neizmerno ljubeznijo se te spominjamo mama Albina, brat Aurelio in sestra Patricija z družinama ter ljubljeni neCaki Kristina, Andrej, David, Emanuela, Francesco, Daniele in Martina Domjo, 29. 12. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST • Tisi Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 GORICA / ARETIRALI 21 OSEB, DRUGIH 43 OVADILI SODSTVU TRGOVINSKA ZBORNICA / OBRAČUN Razkrinkali razvejano kriminalno organizacijo Njihovi posli: ilegalno priseljevanje, ponarejanje, kraje itd. Uspehi in senčne strani gospodarstva Najpomembnejši je podpis nove Listine za Goriško - Nezaposlenost še narašča Osebje letečega oddelka goriske kvesture je odkrilo in onesposobilo zelo številčno kriminalno organizacijo, ki je imela v Gorici eno od središč razvejane mreže protizakonitih dejavnosti. Po večmesečni preiskavi so v sodelovanju s policijami Slovenije, Hrvaške, Švice in nekaterih italijanskih mest aretirali 21 oseb, drugih 43 pa so ovadili sodstvu. Vsi so državljani republik nekdanje Jugoslavije, zlasti Slovenije, Bosne, Srbije. Na vrhu kriminalne organizacije naj bi po ugotovitvah preiskovalcev bile tri osebe: 46-letni slovenski državljan Andjelko Jovič, 35-letni Slavko Gojkovič iz Nove Gorice in 32-letni jugoslovanski državljan Vitomir Nježič. Z njimi so aretirali še druge vodilne člane tolpe, med njimi tudi nekatere ženske, ostale osumljence, katerih vloga v ilegalnih dejavnostih naj bi bila marginalnejša, pa so pustili na prostosti. Vsi naj bi odgovarjali zaradi združevanja v zločinske namene, posamezni obtoženci pa za druge prekrške, ki gredo od kraje vozil, ponarejanja osebnih dokumentov, Studijskih naslovov, denarja, prekupčevanja z ukradenim blagom vse do organiziranja ilegalnega priseljevanja tujcev. Preiskava, ki je trajala kar nekaj mesecev, se je začela na pobudo goriške mejne policije od spoznanju, da se je na Goriškem občutno povečalo ilegalno priseljevanje tujcev. V sodelovanju z letečim oddelkom, je včeraj na srečanju z novinarji povedal njegov načelnik dr. Carlo Lorito, so poostrili nadzorstvo in skušali razkriti poti ilegalnega priseljevanja. Izvedli so kar dvajset hišnih preiskav v Gorici, Pordenonu, Milanu in Perugii ter vrsto zahtevnih tehničnih pregledov. Sprva so tako aretirali tri osebe, nakar so slovenski policiji omogočili aretacijo še treh oseb in zaplembo prav tolikih v Italiji ukradenih avtomobilov. Naknadno so v Pordenonu odkrili tiskarno za ponarejanje dokumentov in denarja, ki so jo zlikovci kot v filmih namestili policiji prav pod nos: tiskarna je namreč bila le 50 metrov oddaljena od pordenon-ske kvesture. Delovala je v stanovanju, ki ga je najel Andjelko Jovič in je v njem živel z ženo in hčerko, ki naj bi bili prav tako vpleteni v nečedne posle. Očitno so zlikovci mislili, da so blizu kve-sture najbolj na varnem, a ni bilo tako: lokacija je nazadnje olajšala delo preiskovalcem, ki so lahko kar s kvesture nadzorovali gibanje okrog “tiskarne”. Nazadnje so v prejšnjih dneh v sodelovanju s policijami omenjenih držav izvedli še preostale zaporne naloge, ki jih je podpisal go-riški namestnik državnega pravdnika dr. Massi-mo Lia. Kot so doslej ugotovili, je eden glavnih poslov tolpe bilo organiziranje ilegalnega priseljevanja. Od vsakega priseljenca so zahtevali 2 tisoč nemških mark, v zameno pa so mu nudili dokaj “profesionalne” storitve: niso ga namreč samo pospremili skrivaj čez mejo, temveč so mu oskrbeli tudi ponarejen potni list, vozniško dovoljenje, študijski naslov in drugo dokumentacijo. Tiskarna v Pordenonu je bila namenjena ponarejanju potnih listov (našli so slovenske, hr- vaške in bosanske), osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj istih držav, šolskih in univerzitetnih diplom in drugega. Ob tem se je tolpa ukvarjala še drugimi posli. Ponarejali so dolarje in sicer tako, da so iz pravih enodolarskih bankovcev pridobivali lažne 100-do-larske. Podobno je bilo z markami. Nadalje so kradli avtomobile v Italiji in jih izvažali v Slovenijo in sosednje republike. Policija ve za vsaj nekaj desetin avtomobilov, ki so ubrali to smer. Tolpa naj bi organizirala in izvedla vrsto kraj po trgovinah na Goriškem in drugod v deželi, kradli pa so tudi prenosne telefone. Razpolagali so z izdatnimi sredstvi, saj so imeli v najemu kar štiri stanovanja v Gorici in dve v Pordenonu. Na sliki (foto Bumba-ca) policisti razkazujejo ponarejene dokumente in drugo zaplenjeno blago Predsednik goriske Trgovinske zbornice je na srečanju z novinarji predstavil poslovanje v letu 1996 ter niz podatkov o gibanju gospodarstva na Goriškem. Nakazal je tudi nekaj novosti za prihodnje leto, ki bo prelomno za poslovanje trgovinskih zbornic. V celoti naj bi namreč začeli izvajati zakon 590/93, ki opredeljuje status, delovanj in financiranje teh ustanov v smislu najširše avtonomije. V letu 1997 naj bi Trgovinska zbornica tudi dobila novo vodstvo, tako kakor predvideva omenjeni zakon. Predsednik dr. Enzo Bevilacqua, ki mu je mandat zapadel 3. oktobra letos, a je bil na odgovornem položaju potrjen prav v pričakovanju preureditve, je povedal, da so se pri zbornici na novosti temeljito pripravili in da bodo zagotovo v stanju spoštovati v predvidene roke. Kljub majJmosti in razmeroma omejeni razpoložljivosti finančnih sredstev je goriška Trgovinska zbornica pri vrhu lestvice (3. mesto v državi), kar zadeva hitrost in uspešnost poslovanja. To je dobro izhodišče za solidno poslovanje tudi v novih pogojih. Najpomembnejši dosežek v letu, ki se izteka, je po oceni dr. Bevi-lacque podpis 2. listine za Goriško, ki bo s sklenitvijo programskega sporazuma med državo in deželo še pridobila na veljavi. Brez usklajenega nastopa v okviru Teritorialnega pakta bi do takega rezultata težko prišli. V sklop prizadevanj za oživitev gospodarstva sodi tudi priporočilo Evropskega parlamenta glede usmerjanja splošne in gospodarske politike na obmejnih področjih med postopkom vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo. Predsednik je zatem navedel številne podatke s specifičnih sektorjev delovanja zbornice. Tako se je izbira o uvedbi kontingenta metana po znižani ceni izkazala kot zelo smotrna in dalnjovidna. Ge bo vlada oziroma Dežela uvedla nove davke na porabo goriva, bo prihranek gospodinjstev znatno višji od predvidevanj. V letu 1996 je potencialna vrednost olajšav v okviru proste cone znašala 176 milijard lir. Nekaj novosti bo v letu 1997 glede bencinskih bonov. Občani bodo predvidoma razpolagali z dvojno količino bencina po znižani ceni: s količino v okvi- ru goriške proste cone in s količino goriva na podlagi deželnega zakona. Nakaznice za goriško prosto cono bodo na razpolago že 2. januarja. Senčne strani v gospodarstvu zadevajo raven zaposlovanja; število oseb, ki iščejo zaposlitev, se je v enem letu povečalo za dobrih osem odstotkov, nižji od predvidevanj je promet v tržiškem pristanišču, v krizi je terciarna dejavnost, zlasti trgovma na drobno, v zunanjetrgovinskem poslovanju pa bo težko doseči izjemne rezultate iz leta 1995. Po statističnih podatkih sodeč narašča podjetništvo. Do konca novembra je bilo v registru podjetij zabeleženih 230 podjetij več kakor ob koncu lanskega leta. Pokrajina: sklep o plačilu odškodnine Goriški pokrajinski svet je na včerajšnji seji odobril predlog za prevzem finančnega bremena, ki ni bilo predvideno v proračunu ter odobril tudi zadevno preureditev finančnega načrta. S tem denarjem naj bi podjetju Clocchiatti izplačali nekaj nad 128 milijonov lir (kapitalski del) odškodnine, ki v celoti znaša nekaj nad 618 milijonov lir. Razliko bodo krili s sredstvi, ki jih bodo zagotovili v proračunu za leto 1997. Gre za reševanje zapletenega spora glede gradnje šolskega centra v Staran-canu pred skoraj sedemnajstimi leti. Podjetje Clocchiatti kljub najbolj ugodni ponudbi ni zmagalo na dražbi in se je zato pritožilo, najprej na upravno sodišče, potem pa še preko civilnega sodišča postavilo zahtevek za odškodnino. Podjetje je že sprožilo postopek za rubež. Bo včerajšnji sklep omogočil dosego kompromisa? Težko je odgovoriti, toliko bolj, ker mora soglasje na sklep dati še nadzorni organ. Sklep so v pokrajinskem svetu odobrili s petnjastimi glasovi, dva svetovalca Ljudske stranke pa nista volila. VREME / V GORICI IZMERILI -8 STOPINJ KRMIN / PREDSTAVNIKI OBČIN KRMIN IN BRDA TER OBMEJNI ORGANI Mraz je krepko pritisnil: led v gradeški laguni Močna burja je še bolj zaostrila razmere Tradicionalno predpraznično srečanje na prehodu PleSvo V petek je bilo podobno srečanje tudi na meji pri Neblem Val izredno hladnega vremena tudi včeraj ni popustil. Zivosrebmi stolpec je čez dan ostal krepko pod ničlo, v prvih jutranjih urah pa so v Gorici zabeležili celo minus osem stopinj, kar je za nekdanjo “avstrijsko Nico” res nenavadna temperatura. Burja je včeraj čez dan sicer precej ponehala, pač pa se njen vpliv pozna v laguni pri Gradežu, kjer je ponekod pričelo zmrzovati morje. Led so opazili pri Belvedereju, prekril pa je tudi precejšnjo površino ribnikov v laguni med Fossalonom in Gra-dežem. Goriški župan je podpisal odredbo, po kateri so ogrevalne naprave lahko vključene do 18 ur dnevno, v Tržiču pa je ogrevanje dovoljeno celo 20 ur. S srečanjem na mejnem prehodu Plešivo-Medana, izmenjavo voščil in priložnostnih daril, se je včeraj sklenil krog obiskov in srečanj med predstavniki krajevnih oblasti ter mejnih organov na območju Brd. Že v ponedeljek so si najboljše zelje ob novem letu izrekli na mejnem prehodu Steverjan-Hum, podobno srečanje je bilo v petek na prehodu Neblo, včeraj dopoldne pa še na Plešivem, kjer imajo tovrstna srečanja dolgoletno tradicijo. Poleg županov občin Krmin in Brda in pripadnikov obmejnih organov sta se včerajšnjega srečanja udeležila tudi senator Darko Bratina in predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi. Prijateljsko srečanje in voščilo na mejnem prehodu Plešivo (foto Bumbaca) NOVICE TV Primorka: Darko Bratina o dogodkih v letu 1996 Leto, ki ga puščamo za sabo bo prav gotovo ostalo zabeleženo v zgodovinopisju zamejskih Slovencev z oznako “izredno”. Dovolj je, da se spomnimo na dogodke zadnjih mesecev, na zlom Tržaške kreditne banke, na krizo našega organiziranega zamejstva in na marsikaj drugega, da lahko upravičeno trdimo, da je bilo izredno leto. O teh dogodkih ter o tem kako priti iz kriznega stanja bo tekla beseda v oddaji “Med Sočo in Nadižo” na TV Primorka danes nekaj po 21. uri (ponovitev bo jutri, v ponedeljek, ob 18.30). Gost oddaje, ki jo vodi Rudi Pavšič bo senator Darko Bratina. Zaposlitev za upokojence Občinska uprava namerava starejšim občanom poveriti nadzorstvo pred šolami, v jutranjem, oziroma opoldanskem Času, ko uCenci in dijaki prihajajo, oziroma odhajajo iz šole. Interesenti, ki jih taka dejavnost zanima, naj pisno sporočijo na županstvo in navedejo, da izpolnjujejo pogoje tako glede starosti, kakor glede statusa in tudi glede poznavanja jezika. Za nadzor pred šolami s slovenskim učnim jezikom je namreč predvideno tudi poznavanje slovenščine. Pri izbiri kandidatov bodo upoštevali gmotno stanje prosilcev, kakor tudi delovne izkušnje. Starostna meja je določena od 55 do 75 let za ženske in od 60 do 75 let za moške. Zasegli so odlagališče za odpadni material Odlagališče odpadnega materiala v ulici Monte Sei Bu-si v Romjanu je od petka zaprto in začasno zapečateno po nalogu sodišča. V teku je namreč preiskava, o tem, Ce je podjetje Annuaeco kršilo predpise in odlagališče uporabljalo tudi za začasno skladiščenje odpadkov. Sicer pa odlagališča že kaka dva meseca niso uporabljali in to po odloku pokrajinske uprave. Silvestrski koncert Društvo "Rodolfo Lipizer” prireja jutri silvestrski koncert z violinistko Tanjo Becker Bender in filharmoničnim orkestrom "Paul Constantinescu” pod vodstvom Ovidiua Balana. V drugem delu koncerta bodo izvajafi znane Straussove dunajske melodije in skladbe drugih znanih avtorjev. Prvi koncert bo ob 17.30, drugi pa ob 20.30. SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA PD Goriška društva za Primorski dnevnik Tisk današnje številke so omogočili prispevki 37 društev in organizacij z Goriške V solidarnostno akcijo za kritje stroškov za tisk Primorskega dnevnika, ki v tem kriznem obdobju omogoča vsakodnevno izhajanje Časopisa, so se poleg bančnih zavodov, številnih podjetij in gospodarstvenikov aktivno vključila tudi slovenska kulturna društva in druge organizacije. Stroške za tisk današnje številke so tako v celoti krila društva in organizacije z Goriškega, za kar se vsem darovalcem najtopleje zahvaljujemo. To še posebej, ker vemo, da se v večini društev in organizacij tudi sami srečujejo z velikimi finančnimi težavami. Kljub temu se je kar 37 društev in organizacij odzvalo na solidarnostno pobudo in namenilo prispevek, zato da Primorski dnevnik ne bi utihnil. V nekaterih primerih so denar nabrali s “samoobdavCenjem” elanov, pobudi pa so se pridružili tudi nekateri posamezniki. Omembe vredna je tudi izbira odbornikov kulturnega društva So-vodnje, ki so za kritje tiskarskih stroškov današnje številke Primorskega dnevnika darovali vsoto, ki so jo v prejšnjih letih v tem času običajno porabili za pismene voščilnice elanom. Namesto teh se je odbor odločil za koristno gesto in zato letos preko dnevnika Zeli vsem vesele praznike. Goriške organizacije, ki so se odzvale solidarnostnemu pozivu in so prispevale za tiskanje današnje številke Primorskega dnevnika, so sledeče: Zveza slovenskih kulturnih društev -Gorica, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji - Gorica, Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško, Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, Kmečka zveza -Gorica, Glasbena mati- ca - Gorica, SDZPI - Gorica, Ljudska knjižnica Damir Feigel, Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič, Kulturni dom Gorica, SLORI - Gorica, družba Transmedia (kino Vittoria), Kinoatelje, Slovensko planinsko društvo Gorica, KSD Vipava - PeC, KD Skala - Gabrje, KD Andrej Paglavec - Podgora, KD Briški grič - Steverjan, Fotoklub Skupina 75, KD Danica - Vrh, KSD Naš prapor Pevma/Oslavje/Stma-ver, elani KD Oton Zupančič - Standrež, KD Kras - Dol/Poljane), KD Sovodnje, KD Kremenjak - Jamlje, SKRD Jadro - Ronke, KD Jezero - Doberdob, SD Sovodnje, Kajakaško društvo Silec, SZ Dom, SD Juventina - Standrež, OK Val, Društvo slovenskih lovcev FJK, Jamarski klub Kraški krti, Klub goriške mladine, Ribiško društvo Camik, Kulturna zadruga Maja. ORLA/01 RASTLINJAK ORLANDO cvetlične konfekcije za darila želimo vsem partnerjem in klientom srečno novo leto 1997 Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A (nasproti letališča) Tel. 0481/20075 AVTOMOBILSKA OPREMA DAVID IMPEX IGOR TOMŠIČ Ul. Giustiniani 52 - 34170 GORICA Tel. in Fax: 0481/537996 — Mobitel: 0337-544648 LEADER V SEKTORJU AVTOMEHANISTVA, AVTOKLEPARSTVA IN VULKANIZERSTVA Zastopane firme: RAVAGLIOLI - HOFMANN - TECNOTEST BETA - KARCHER - FINI COMPRESSORI JUBILEJI / DRUŽABNOSTI OB OKROGLIH OBLETNICAH Na skupnem praznovanju so se zbrali SOJetniki v Revmi in 25Jetniki v Štandrežu Tik pred iztekom leta so se na skupnem praznovanju zbrali petdesetletniki iz Pevme, Oslavja in Stmavra. Ob okroglem jubileju so se spomnili sojetnikov, se udeležili ver- skega obreda in si nato privoščili prijeten večer v znanem gostišču. Praznovanje okroglih obletnic je prišlo v navado tudi med “mlajšimi”. Tako so se pred nekaj ted- ni za skupno praznovanje dogovorili mladi iz Stan-dreža, rojeni leta 1971. Na slikah: SO-letnild iz Pevme, Oslavja in Stmavra (zgoraj) in 25-letnild iz Standreža (spodaj) KINO GORICA VITTORIA 1 15.00-16.50-18.40-20.30-22.15 »II gobbo di Notre Dame«. Walt Disney. VITTORIA 3 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Spiri-ti nelle tenebre«. L Michael Douglas in Val Kil-mer. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »A spasso nel tempo«. L Massimo Boldi in Christian De Si-ca. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Kansas city«. Hi PRIREDITVE V CERKVI NA VRHU bo danes ob 11. uri božičnica. Splet božičnih pesmi bosta izvajala cerkveni pevski zbor in mladinski zbor Vrh sv. Mihaela. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra vabi 6. januarja 1997 na koncert božičnih pesmi v izvedbi zborov Miren in Rupa-PeC. Koncert bo v cerkvi v Stmavra ob 15.30. H3 OBVESTILA SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK sporoča, da PRIJAVE za smučarsko tekmovanje (Pokal Alpe-Adria) v Podkloštru 5. januarja, sprejema Livio Rožic (tel. 30912 v vCernih urah). Rok za prijave poteče jutri, 30. t.m. ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici ponovno odprt v januarju. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu tel. (040) 635627. URADI KONZORCIJA CHSARFO - konzorcij za vodo in plin s sedežem v GradišCu - bodo v torek, 31. decembra, zaprti. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obveSCa, da bo februarja v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja (alpsko smučanje, tek, deskanje). Prijave bodo sprejemali v novem letu na sedežu v ulici Malta 2. Urad bo odprt že 2. januarja od 19. do 20. ure. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Križni ulici je do 8. januarja zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je do 5. januarja zaprta. DRŽAVNA IN MESTNA KNJIŽNICA V GORICI je do 4. januarja 1997 odprta za občinstvo samo med 8.30 in 13.30. KI ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. L. Isonzo DP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV. Novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE DP - Ul. III Armata 58 SPDG - SMUČARSKI ODSEK priredi 19. januarja avtobusni smučarski izlet na Zoncolan. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 9. januarja 1997. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi 19. januarja izlet v Bad Kleinkirchheim. Prijave pri Branotu. PRISPEVKI V počastitev spomina Egona Petejana so za društvo športnih ribičev Vipava darovali: Bruno in Marija 100 tisoč lir, Marino in Tamara 50 tisoč lir, Mara in Janko 50 tisoč lir, Pelhan Mario in Peteani Ariarma 30 tisoC lir, Moreno in Lorena 50 tisoC lir. Namesto cvetja na grob Avrelije Černič Visintin darujejo Cumpinovi (Vrh 35) 120 tisoC lir za KSD Danica. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 21. so 27. decembra. RODILI SO SE: Anna D’Andrea, Lucia Jelenco-vich, Francesca Fantina, Luca Blanzan, Jennifer Tosetto. UMRLI SO: 83-letna upokojenka Pierina Sfili-goi vdova Zuppel, 83-let-ni upokojenec Giovanni Pavšič, 65-letni upokojenec Italo D’Achille, 76-letna upokojenka Erina Nicolausig vdova Tonet, 75-letna upokojenka Agnese Delponte vdova Bagon, 87-letna upokojenka Ivanka Zavadlav vdova Braini, 96-letna upokojenka Amelia Lena vdova Cristofoli, 98-letna upokojenka Elisa-betta Grisan vdova Aba-nese, 79-letni upokojenec Riccardo Komavli, 66-let-na Aurelia Cemic por. Visintin, 82-letna upokojenka Assunta Tre-visiol vdova Zelante, 92-letna upokojenka Olivia Jarc vdova Michelus. POROKE: Roberto Zor-zenon in Fiammetta Baiez, Roccantonio Moise in Giancarla Del Nevo. I: LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, UL IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Jutri v Gorici: 8.00, Adelina Zelinšek vd. Bernardini iz bolnišnice sv. Justa; 10.30, Gisella Anto-nelli vd. Busut iz splošne bolnišnice; 10.15, Marge-rita Černič vd. Ušaj iz bolnišnice sv. JUsta; 10.40, Rosa Mucchiut vdova Lorenzoni iz splošne bolnišnice; 11.00, Rina Ravagnani vdova lurich iz bolnišnice Janeza od Boga; 12.30, Maria Debenjak por. Furlan iz hiše žalosti v ul. Bg. Toscana 25; 13.00, Laura Moruzzi por. Pristinger posmrtne ostanke pripeljejo iz Padove na glavno pokopališče; 14.00, Vincenzo Paintar iz splošne bolnišnice. SRBIJA / SRBSKI REŽIM JE VEDNO BOLJ OSAMLJEN Mimo slovo Beograda od prve žrtve miloševičevcev Policijo tokrat ni posegla ne proti pogrebcem in ne proti študentom BEOGRAD (STA, Reuter, L.S.) - V srbski prestolnici se je vCeraj na poziv opozicijske koalicije Skupaj veC tisoč nasprotnikov Milo-Sevičevega režima udeležilo pogreba 46-le-tnega Predraga StarCe-vica, demonstranta, ki so ga minuli torek med množičnimi nemiri v središču Beograda do smrti pretepli privrženci srbskega predsednika. Na ta način so želeli simpatizerji opozicije nadaljevati že šest tednov trajajoče proteste proti oblastem, saj je notranje ministrstvo do nadaljnjega prepovedalo vsa opozicijska zborovanja. Kljub pritiskom režima pa so se protestniki po pogrebni slovesnosti odpravili v središče mesta in izvedli tudi tradicionalne mirne demonstracije na Tera-zijah. Skandirali so »Slobo - ubical«, bučno pozdravili voditelje opozicije Zorana Dinditia, Vuka Draško-viča in Vesno Pešid ter zahtevali, naj vladajoči socialisti priznajo poraz na novembrskih lokalnih volitvah. Prav tako so se včeraj znova zbrali študentje in se pridružili pozivom k spoštovanju volje ljudstva in demokratizaciji države. Posebne enote policije so demonstrantom ves Cas »dihale za vrat«, vendar pa po poročilih neodvisnih virov do večera ni prišlo do nobenega incidenta. Po petkovem sporočilu Felipeja Gonzale-za, šefa posebne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, da je bila zmaga združene opozicije na lokalnih volitvah v Beogradu in trinajstih drugih večjih srbskih mestih povsem legitimna, pa so se moCno okrepili tudi pritiski mednarodne skupnosti - na Čelu z zahodnimi državami -na srbsko vodstvo. Nekdanji upravitelj Mostarja Hans Koschnik je evropske države pozval, naj osamijo predsednika Slobodana Miloševiča in njegov režim na vseh področjih mednarodne politike. V pogovoru za Radio Bremen je povedal, da je le dosledna izolacija režima 'prava pot za podporo demokratizaciji v Srbiji; gospodarske sankcije pa so po Koschnikovem mnenju vprašljive, saj največkrat škodujejo le že tako obubožanemu prebivalstvu. Freimut Duve, predsednik komisije OVSE za človekove pravice, je uradni Beograd pozval, naj spoštuje zakonito izkazano voljo ljudstva. Povedal je, da Miloševič preprosto mora priznati izide lokalnih volitev, ki so v Srbiji potekale 17. novembra, Ce želi, da njegova država kdaj postane Članica OVSE. »Ce srbski voditelj ne bo upošteval ugotovitev posebne mi- sije, se bo dokončno uvrstil med diktatorje,« je dejal Duve. Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je v pogovoru za berlinski radio zaradi nasilnega obračuna srbske vlade z opozicijo predlagala, da bi Miloševiča popolnoma osamili, »ne pa, da bi kot na začetku vojne v nekdanji Jugoslaviji Čakali, ali bo sploh pripravljen kaj ukreniti«. Evropa in EU bi morali »hitro in jasno dati vedeti, da bi morale stopiti v veljavo številne sankcije, ki so na voljo«, je menila Fischerjeva, ki je hkrati pozdravila poročilo OVSE, zlasti poziv srbskemu vodstvu, naj prizna zmago opozicije v spornih volilnih okrajih in vzpostavi resnično demokracijo. Felipeja Gonzaleza pa je povabila, naj se udeleži prihodnjega zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki bo sredi januarja v Strasbour- gu. Fischerjeva je še menila, da je položaj v Beogradu zelo nevaren, saj se je zdaj pokazala vsa brutalnost sistema, ob tem pa je izrazila upanje, da je to »začetek konca«, in dogajanje v Srbiji primerjala z dogodki v nekdanji Nemški demokratični republiki. Moskva pa se je medtem znova zavzela za dialog med srbskim vodstvom in opozicijo. Kot je za tiskovno agencijo Interfax povedal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva, je le s pogajanji med sprtimi stranmi mogoCe najti izhod iz slepe ulice. Dodal je še, da mnenje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi moskovskega stališča ne bo spremenilo, samih ugotovitev OVSE pa ni želel komentirati. Rusija je že večkrat poudarila, da je »vmešavanje v notranje zadeve srbskega naroda nesprejemljivo«. H PERU / DVANAJSTI DAN h Nadaljuje se mučno čakanje na kompromis Škof Juan Luis Cipriani vez med Fujimorom in gverilci LIMA - Dvanajsti dan jetništva talcev na japonskem veleposlaništvu v Limi ni prišlo do bistvenih premikov. Predsednik Alberto Fujimori nadaljuje s permanentnim zasedanjem svoje vlade, ki išCe miroljubno rešitev zapleta, ne da bi ta pomenila poraza za vlado. Medtem gverilci gibanja Tupac Amaru strpljivo Čakajo na pobude, ki bi dale zagona dialogu in jih politično legitimirale. Včeraj je v zasedeno veleposlaništvo, kjer kakih 20 gverilcev zadržuje 103 talce, že tretjič v štirih dneh vstopil perujski škof in Fujimorov osebni prijatelj Juan Luis Cipriani. Visoki cerkveni dostojanstvenik je po vsej verjetnosti tista za gverilce sprejemljiva vez med njimi in režimom. Včeraj se je oglasil tudi japonski premier Riutaro Hašimoto, ki je podprl odločno Fu- jimorovo politiko in naCelno ni zavrnil sklepa sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije, da bi bilo popuščanje teroristom skrajno nevarno, a je spomnil, da je ključna naloga žive rešiti vse talce. Po njegovem je morebitni kompromis s teroristi sprejemljiv, Ce ne bo prizadel talcev in Peruja. Sklep perujske vlade o 60-dnevnem izrednem stanju je že sprožil prve aretacije domnevnih simpatizerjev gibanja Tupac Amaru. Se veC, perujska policija je stopila v stik s policijami v Italiji, Nemčiji, Franciji, Mehiki in Boliviji ter zahtevala, naj aretirajo vse domnevne pritaše gibanja Tupac Amaru, ki se nahajajo v teh državah. Zahteva bo bržkone ostala brez odgovora, ker je vsem jasno, da s takimi policijskimi ukrepi ne bodo rešili zapleta v Limi. VREME / MEDTEM KO SE JE V RUSIJI OTOPLILO, JE EVROPA ŽE VEDNO POD VPLIVOM SIBIRSKEGA ZRAKA Zaradi strupenega mraza več kot 40 mrtvih \f Italiji mraz ni popustil, strah pred poslabšanjem MOSKVA - Medtem ko iz Rusije prihajajo spodbudne vesti, saj se je vCeraj v Moskvi živosrebrni stolpec povzpel na normalnih -10°, kar je prvo znamenje konca sibirskega burana, pa vsa Evropa še vedno jeCi v objemu ledu in izredno nizkih temperatur, tako da je v zadnjih dneh v Franciji, Romuniji, Bolgariji in na Poljskem umrlo veC kot Štirideset oseb. V glavnem so bili to brezdomci in reveži, ki spijo v zasilnih bivališčih. Včeraj je v Parizu umrl že šesti klošar, kar je zgovoren dokaz, da se vsi niso odzvali pozivu oblasti, naj noči prebijejo v ogrevanih zavetiščih in zbirnih centrih. NajveC smrtnih žrtev (veC kot dvajset) pa je bilo v Romuniji, kjer je revščina najhujša. Na desetine in desetine »otrok s ceste« se je v Bukarešti zateklo v greznične kanale, tako da bi se ob ceveh toplarn vsaj nekoliko ogreli. Osem oseb je življenje izgubilo tudi na Poljskem, kjer so v severovzhodnih območjih izmerili do -30°. O mrtvih poročajo tudi iz Bolgarije, medtem ko se je drama kakih 300 oseb, ki so jih snežni plazovi blokirali v nekem cestnem predoru med Severno z Južno osetinsko republiko (ruski Kavkaz), sreCno končala. Reševalci so iz predora rešili 220 ljudi, kakih 80 pa je ostalo v svojih vozilih, ker se bojijo, da bi jim kdo ukradel avtomobile, kar je v državah nekdanje Sovjetske zveze nekaj povsem običajnega. Izredni mraz pa ne pesti samo Evrope, severovzhodna območja ZDA je prizadel neobičajen žled, tako da je 184 tisoč gospodinstev in trgovinskih obratov ostalo brez električne energije v zvezni državi VVashington in v Oregonu. Žled je namreč okoval drevje, žice in daljnovode, medtem ko je bila pri tleh temperatura nad ničlo, tako da so se zaradi razmočenih tal rušila z žledom obtežena drevesa in električni drogovi. V teh res izrednih vremenskih razmerah, ki pa so bile po mnenju meteorologov pred dvajsetimi in veC leti povsem normalne, zagovorniki pojava tople grede modro molčijo. Molčali so tudi pred tedni, ko so ruski meteorologi za letošnjo zimo napovedovali do 40% odstotkov veC snega kot v prejšnji zimi. Prezrli so tudi ugotovitve ameriške vesoljske ustanove Nasa, ki je s satelitskimi meritvami ugotovila, da so se z izjemo ozkega pasu pri tleh ohladile vse plasti zemeljskega ozračja, tako v zgornji troposferi kot v spodnji stratosferi. RIM - Napovedi o delni otoplitvi se niso uresničile, saj je bil tudi vCeraj ves Apeninski polotok v primežu strupenega mraza, ki je bil v Severni Italiji še hujši kot dan prej. Najnižjo temperaturo -23° so v Furlaniji-Julijski krajini izmerili pri Belo-peških jezerih, na celo- tnem trbiškem območju se je živosrebrni stolpec sukal okrog -20°, podobne temperature so bile v hribih, medtem ko je bilo v predgorju -16°. V zgornji furlanski nižini so izmerili -10°, v smeri proti morju se je temperatura višala, a je bila še vedno pod ničlo. Tako so vCeraj ob 8. zjutraj v Pordenonu izme- Ascoli Pičeno v Markah je včeraj prekril sneg in povzročil precejšnje težave šoferjem in cestarjem (Telefoto AP) rili -7°, v Vidmu -6, 4°, v Gorici -5, 7° in v Trstu -6, 1°. Nekaj ur prej so bile temperature še nižje, tako da so v Vidmu ob 2.50 izmerili kar -8°. Izredno nizke temperature so največ težav povzročile ljudem v občinah na Porde-nonskem, kjer pitno vodo zaradi onesnaženih vodovodov dobivajo iz cistern. Te so zaradi strupenega mraza zmrznile, tako da so ljudje ostali brez vode. Nič boljše ni bilo v sosednjem Venetu, kjer so v vseh krajih nad 500 metrov nadmorske višine izmerili za december prav rekordno nizke temperature. Na prelazu Cima-banche nad Gortino d’Ampezzo kar -26°, v Misurini pa -23°. V mestih je bilo nekoliko »topleje« in sicer: v Bellunu -12°, v Trevisu -9°, v Vi-cenzi in Veroni -8°, v Padovi in Benetkah pa -6°. Se največ težav pa je bilo prav v Benetkah in Beneški laguni, ker so premalo zavarovane vodovodne cevi v stanovanjih zaradi ledu popokale. Ta pojav je bil še najbolj slikovit v nekem bloku v Maranu, kjer so cevi popokale kar v 45. stanovanjih. Tudi včeraj je vodna gladina na plitvinah Beneške lagune in ob obalah zmrzovala. Včeraj pa je zmrznilo morje tudi v turističnem pristanišču ligurskega Rapalla. V vsej Liguriji so vCeraj izmerili izredno nizke temperature, ki so se sukale od -3° ob obali do -15° v zaledju Genove. V Piemontu pa je vCeraj naletaval sneg, podobno je bilo tudi v Emiliji in Romagni, medtem ko se je vreme v srednji in južni Italiji nekoliko izboljšalo, temperature pa so bile še vedno globoko pod ničlo. Veter in morje sta se vCeraj nekoliko umirila, tako da so lahko povsod vzpostavili ladijske veze z otoki. Ob vremenski napovedi, da bo Italija v prihodnjih dneh na meji med hladnim sibirskim zrakom in relativno toplejšo in bolj vlažno atlantsko frontalno motnjo, so prefekture številnih dežel sprožile pravi preplah, ker se bojijo izrednih snežnih padavin. Preplali so sprožili v Liguriji, Toskani, Lombardiji in celo v Furlaniji-Julijski krajini, za katero pa meteorologi napovedujejo za danes in jutri le šibko sneženje. Prognostične karte navajajo, da bi moral val slabega vremena prizadeti predvsem zahodna, srednja in južna območja Apeninskega polotoka in le oplaziti italijanski sever. Ker pa je verjetnost take napovedi le 70% so prefekture vseeno sprožile preplah. KULTURA 7^ ^ Q Nedelja, 29. decembra 1996 TRST / PRASKI ZAKLADI - LIKOVNA UMETNOST / RIJKSMUSEUM V AMSTERDAMU Beneška umetnost na češkem Na ogled do 6. jonuorjo Zanimiv sprehod po beneški umetnosti 17. in 18. stoletja: do 6. januarja ’97 ga lahko v prostorih bivše konjušnice miramarskega gradu opravijo vsi ljubitelji likovne umetnosti tistega obdobja. K ogledu bi lahko vse spodbudila še ugotovitev, da gre večinoma za dela, ki so bila malokrat ali pa skoraj nikoli predstavljena širšemu občinstvu, ker so jih hranili na Češkem. Slike prihajajo namreč iz čeških, pravzaprav v glavnem iz praških muzejev in zbirk, od tod tudi naslov razstave Praški zakladi. Razstavljenih je približno 70 umetnin, pobudnik razstave pa je tržaška občinska uprava v sodelovanju s praško, s praško Narodno galerijo in deželno ustanovo za umetnost in kulturne dobrine. Na sliki: G.B.Langet-ti: Starka z biseri in pismi Holandsko preprosto »gostilniško« življenje Do 12. januarja '97 razstavlja manj znani Jan Steen Kar nekaj obveznih postaj je vsakič, ko prideš v Amsterdam, v katerem se na vsakem koraku prepletajo obrazi različnih ras in kjer je cel kup indonezijskih, turških, kitajskih, italijanskih, mehiških in argentinskih ter še celo vrsto drugih gostišC. NiC Čudnega ni v tem, saj v tem mestu je danes kar 40 odstotkov prebivalcev prišlo od drugod. Ko se potepaš po nekaterih ulicah, ki niso daleč oo Damma ali od Rokina, torej od strogega mestnega središča, se kar na lepem zaveš, da si v Četrti, kjer je večina prebivalcev Turkov. To izhaja tudi iz napisov o tem, kar ponujajo v gostilnah. Indonezijci pa so tu sploh doma, saj so Nizozemci dolgo Časa vladali na otokih v jugovzhodni Aziji. Obvezne postaje za turista v Amsterdamu so Damm, Rokin in staro mesto, v katerem 24 ur neprekinjeno, v z rdeCo lučjo označeni izložbi mlada ali ne več mlada dekleta vabijo na »pomenek«. Na drugi, bolj mirni strani mesta, pa je znameniti Rijksmuseum. Gre za enega najbolj znanih muzejih v svetu, ki si ga je vsaj enkrat v življenju treba ogledati. V njem so shranjena predvsem dela tistih holandskih umetnikov, ki so živeli in ustvarjali v tako imenovanem »zlatem sedemnajstem stoletju«. Nizozemci, ki so dotlej bili pod španskim jarmom, so se tedaj osamosvojili. 2e prej so njihovi pomorščaki in trgovci obogateli. V njihovem »seicentu« se je razvila tudi kultura, še zlasti so do izraza prišli likovniki. V Rijkmuseumu so na ogled predvsem dela Fransa Halsa, Pietera Claesza, Hendricka Avercampa, Rembranta van Rij-na, Pietera Seanredama, Ferdinanda Bola, Jakoba van Rui-sdaela, Johannesa Vermeera in še cele vrste drugih. Slike vseh teh umetnikov so v glavnem temačne. Tudi na tistih, na katerih so naslikani razni pejsaži, je nebo vse polno temnih oblakov. Tristo let je minilo od takrat, podnebje na Nizozemskem se ni spremenilo. Dežuje v skoro vsakem letnem Času. Oblaki se premikajo z neverjetno hitrostjo. Takšna temačna barva je prevzela tudi doslej malo znanega Jana Steena. Tudi on je živel in-ustvarjal v tem zlatem stoletju, od 1626 do 1679. Prav sedaj se v Rijksmuseumu izteka razstava njegovih del, saj bo odprta do 12. januarja 1997. Letos poleti je že bila v National Gal-lery og Art v VVashingtonu, na jesen so Steenova dela priromala v Amsterdama. Ker vem, da gre marsikateri turist iz naših krajev za Silvestrovo v Amsterdam, mu svetujem, da si vzame nekaj Časa in si to razstavo ogleda. Iz preprostega razloga: zelo edinstvena je. Za razliko od drugih umet-nikov-sodobnikov, ki so slikali predvsem mračne obraze plemičev, vojakov, mornarjev, bogatih trgovcev in meščanov, ki so na slikah postavljeni tako kot da bi »se postavili pred fotografa«, gre torej za »gasilske slike« izpred tristo let, se je Jan Steen ukvarjal predvsem s preprosti- mi in veselimi ljudmi. Nekako kot naš Maksim Gaspari, ki je nekaj sto let kasneje na svojih slikah upodobil veselje naših ljudi od raznih družinskih ali drugačnih praznikih. Podobe Jana Steena, vsaj tiste, ki so na ogled na sedanji razstavi, so v največ primerih narejene v gostilnah. Skoro ga ni obraza, ki ne bi bil nasmejan, neglede ali je prizorišče v gostilni, v domači kuhinji, na vrtu pred gostilno, na trgu na katerem se odvija sejem. Tako na mizah kot na tleh je vse polno hrane, vrčev vina ali piva, steklenic. Za razliko od prej omenjenih ljudi z mračnimi obrazi so tu skoro vsi nasmejani in predvsem okrogli. To je najbrž dokaz, da je blagostanje bilo doma tudi pri preprostih ljudeh. Ni namreč suhljatih obrazov. Vsi pijejo iz kozarcev in vrCev. Tudi otročiček, ki mu nuna naliva v usta pijačo iz vrča. Gledalec se pri vsem tem vpraša kaj je v vrčih: vino ali pivo. Kdor bo šel za Silvestrovo v Amsterdam, bo zadnji večer leta zagotovo sedel za dobro obloženo mizo. Naj si morda nekaj ur prej ogleda dobro obložene mize na slikah Jana Steena. Tudi zaradi tega, ker je ta razstava zares edinstvena. Slike so posodili evropski in ameriški muzeji ter zbiralci. Po 12. januarju bodo te slike spet šle Cez ocean in najbrž jih ne bodo nikdar veC skupno prikazali. Marko VValtritscb A AGOTEHl MEDICAL SUPPLIES ul. S. Michele, 334 34170 GORICA tel. 0481/21711 fax. 0481/20719 vošči vsem bralcem srečno novo leto 1997 PIVKA / KVINTET NASTOPA IN SNEMA Uspešen Sonček Kvintet Sonček iz Pivke, ki pod vodstvom dirigenta Mateja Penka uspešno nastopa že tretje leto, se po turneji po Argentini pripravlja na snemanje svoje tretje kasete. Prvi dve kaseti (Čez travnike in Večerni zvon) sta vzbuditi pri ljubiteljih glasbe veliko zanimanje. Njihova tretja kaseta, ki naj bi jo izdati v drugi polovici prihodnjega leta, bo zajemala narodne pesmi in vokalno instrumentalno glasbo. Na nedavnem svetovnem prvenstvu zborovske revije v Grčiji sta njihova elana umetniški vodja Matej Penko in prvi basist Primož Dekleva osvojila 1. mesto. Kljub velikim uspehom in zastavljenim ciljem pa se fantje radi odzovejo na prijetne večere in so zvesti svojemu poslanstvu: predstavljati slovensko narodno pesem kot tudi umetno pesem. Kot pravi njihov elan Matej Žitko pa želijo iz vsega skupaj potegniti kanček optimizma, kajti slabe strani pridejo same po sebi, pravijo fantje. In prav v tem smislu iskanja lepot življenja je izvenel veCer ob otvoritvi dne- vov lovske kulinarike v priznanem gostišču Stari grad v Senožečah, ki bodo odprti vse do konca januarja (na stiki, foto OK). Z lastnikom lokala Marijanom Sotlarjem kvintet .že dolgo sodeluje. Dobra hrana, izbrana kapljica in odlična druščina ter prijetna pesem. Kaj bi želel si se veC? Kaj bi želel si še veC je tudi ena od skladb iz nove kasete, ki smo jo lahko slišali tudi na tem veCeru. Sončki pa so se takoj lotiti pripravljti božiCno-novoletni program skupaj s prof Tonetom Potočnikom z Akademije za glasbo v Ljubljani, s katerim bi se želeti predstaviti širom Primorske. S pevci, s katerimi so skupajo potovali in nastopali po Argentini, pa so se vnovič srečati v Pivki v soboto, 21. decembra, k° se je tudi pričela turneja pevskega zbora iz Menoze po Sloveniji, ki jo organizira KUD SonCek Pivka. Skratka Sonček, kot že samo ime pove, ostaja tak tudi naprej. Olga Knez NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. decembra 1996 1 1 ZGODOVINSKO OZADJE GVERILSKE AKCIJE V LIMI Tupac Amaru - prosvetljen Inka, bojevnik in mučenik Ituletftin S f jFA 1 de TUPAC AMARU Kdo je bil Tupac Amaru, Cigar ime nosi skupina gverilcev, ki skuSa v Limi zamajati temelje perujske oblasti? V zgodovini Južne Amerike je nedvomno zelo važna osebnost, ki je delovala ob koncu 18. stoletja. Tupac Amaru je izhajal iz družine, ki se je stela za najneposred-nejso naslednico dinastije starih vladarjev današnjega Peruja, Inkov. Viri nimajo na razpolago točnega datuma rojstva. Na razpolago sta datuma 19. ali 24. marca, leto pa naj bi bilo 1740 ah 1741. Mladi Tupac Amaru H. (uradni naziv je bil Jose Gabriel Condorcanqui) je že v prvem letu izgubil mater in še med otroštvom tudi očeta. Stric in teta pa sta ga imela dejansko za svojega in mu za polnoma Cisto. Ta značilnost je veljala (in velja še danes) tudi za Cuzco in nie Čudnega ni, Ce je bila želja domačinov po samostojnosti zelo živa. Razmere, v katerih so domačini živeli, so seveda krepile take želje. Najbolj kruta vrsta nasilja je bila zloglasna »mita«, to je žreb, ki je določal domačine za dela v korist države. V bistvu je šlo za suženjstvo in delavce so z drugimi družinskimi elani (Ce so bili za delo sposobni) odvedli v daljni Po-tosi (danes v Bohviji) na delo v rudnike srebra. Velika večina ni nikoli veC videla sonca. Ocene o političnem delu mladega Tupaca so usmerjene v dva tokova. Na zelo omikan način je pismeno zahteval pri oblasteh, naj iz- birokratski zavrnitvi se je leto kasneje vrnil v Cuzco in začel pripravljati oborožen upor. Kje si je Tupac Amaru nabral toliko revolucionarnega znanja? Kot visoko izobražen človek je bil v stiku tako z perujskimi kot evropskimi Spanci in od slednjih povzel napredne misli, ki so tedaj veljale. Zelo dobro je poznal tudi obsežno zgodovinsko delo »Co-mentarios reales de los Incas« Garcilasa de la Vege in iz njih spoznal veličino starega cesarstva Inkov. Kasneje je kolonialna oblast raziskovala tudi možnost, Ce je Tiipacu pomagala Anglija, ki je bila s Španijo v vojnem stanju, o tem pa niso našli sledov. Vsekakor so tudi angleški viri razkrih, da je bilo veliko načrtov, da bi Teroristi ali gverilci? Morda se je zadeva z uporniki in jetniki v rezidenci japonskega poslanika v Limi že zaključila. Upam, da vsaj delno pozitivno za prve. Vsakič ko pride na časopisne strani in na ekrane Peru, se mi stisne srce. Pripadnike »Sendero luminoso« imenujejo mačistične teroriste, in tudi za danes aktualno skupino »Tilpak Amaru« se večkrat vrine beseda terorist. Za jasno opredelitev v korist ene ali druge skupine ni potrebna nobena ideološka akrobacija. Dovolj je prepotovati Peru izven običajnih turističnih smeri. Potovati s krajevnimi avtobusi, jesti v zanikrnih kremah, opazovati, kako se na pol nagi otroci valjajo po blatu ali prahu (odvisno od vremena), preživljati naskoke obcestnih prodajalcev, ki na avtobusih ali skozi okna ponujajo hrano, srečevati na preko 4000 metrov visokih prelazih težko natovorjene ljudi, ki nosijo svojo kramo na deset in deset kilometrov oddaljene trge. In Se doživeti, da te skupina otrok z lačnimi oCmi opazuje kako jeS neznano brozgo in ti najspretnejSi iz krožnika vzame kos mesa Cim razume, da ga ti ne bos pojedel, ker ti ne daje zaupanja. V Peru sem prišel iz juga, iz Čila. Tam je tedaj Se polnomocno vladal Pinochet. In zdelo se mi je, da sem iz Nemčije (Čile) prišel v Romunijo (Peru). In v Čilu je vladala strahovlada, medtem ko so se Perujci kopali v (takoimenovani) demokraciji. Teklo je leto 1985. Do danes so se stvari stalno poslabševale. Kako ne razumeti nasilja, ki je samo eno nasilje proti stotim, tisočim nasiljem? Perujski predsednik (zakaj se ga ne imenuje diktator?) Fujimori je baje strl »Sendero luminoso«. Upravičeno se lahko sklepa, da je v to gibanje vstopilo večje število provokatorjev in tudi izrazitih trgovcev z mamili. Akcije so zato začele presegati politiko in prestopati v kriminal, kar je zbegalo obupane perujske množice. Sedaj je na vrsti »Tupac Amaru« z dovolj Cisto podlago. Kako pa delovati med ljudmi, kjer večina ne zna ne pisati ne brati in kjer narava večkrat niti zajcu ne nudi kritja? Bruno Križman tedanjo dobo dala Cim boljšo izobrazbo, vzgojila pa sta ga tudi v duhu miselnega odpora proti španski kolonialni oblasti in v zavesti, da pripada rodbini, ki je naslednica velikih vladarjev Tahuantin-suya, kot se je za domačine imenoval današnji Pem. Rojstna vas Tupac Amaru j a nosi ime Surimana, nahaja pa se kakih 4000 metrov nad morjem, nedaleč od večjega kraja Tinta, skozi katerega teče velika prometnica od jezera Titicaca do Cuzca, obvezna za vsakega obiskovalca Peruja. Do Cuzca, ki je bil kot prestolnica velikega cesarstva večkrat opisovan mlademu Tupacu, je bilo dobrih 100 kilometrov (pes) poti. Tupac jih je prehodil leta 1753, ko so ga napotili v višjo Solo. V Colegio de San Francisco de Borja je ostal šest let. Občudoval je stare spomenike Cuzca, na temeljih katerih je kolonialna oblast zgradila svoja poslopja. Templje, ki so postali svetišča tujega boga. Bolela ga je predvsem objestnost Spancev, ki so s takim početjem žalili preteklost Zavod je bil namenjen pomladku premožnejših in uglednejših domorodcev. Sploh je Tupac izhajal iz območja, ki je bilo z izjemo maloštevilnih španskih uradnikov in vojakov etnično po- boljšajo življenjske pogoje domačinov in odpravijo »mito«. V ta namen je potoval tudi v Limo. Nastopal pa je kot legitimen potomec starih cesarjev. Danes bi rekli, da napredno usmerjeni zgodovinarji ocenjujejo pozitivno njegovo vnemo v korist domačinov, istočasno pa jih nekoliko moti dejstvo, da je Tupac redno skrbel tudi za svoje inkovske naslove, ki so bili 200 in veC let prej pojem drugačnega, tedaj domačega, razrednega zatiranja ljudi. Nedvomno pa predstavlja politično delo Tupaca izredno dragoceno predhodnico strategije, ki dopušča oborožen boj, ko so izčrpane vse miroljubne možnosti. Tupac Amaru je te možnosti iztrošil leta 1777, ko je svoje zahteve predložil kraljevskemu svetu (Real Audiencia) v Limi. Po Španijo napadli tudi v Peruju ali, da bi vojaško pomagali upornikom, ker pa ti niso imeli na razpolago nobenega pristanišča, ni prišla nikakršna tuja pomoč. Streirio orožje so si uporniki priskrbeh sami. Med »sponzorje« Tupaca je bil dalj Časa prištevan škof Cuzca Juan Manuel Moscoso. Slednji se je moral celo braniti pred obtožbo izdaje, na koncu pa je bil popolnoma oproščen, rehabilitiran in je celo napredoval na višja mesta v cerkveni hierarhiji. Kljub temu, da se je med uporom duhovščina opredelila za Spance, ni Tupac nikoli zatiral cerkve kot take in kronike pravijo, da je bil veren katoličan. Precejšnji vpliv na gibanje v korist osamosvojitve so imele tudi vesti o padcu kolonialne oblasti v današnjih ZDA. Začetek upora Do manjše praške je prišlo prvič 26. avgusta 1780 v Poto-siju zaradi prisilnega dela v rudnikih. Stvar pa ni spadala v načrt Tupac Amaruja. Začetek upora je bil načrtovan za 4. november. Na ta dan se je Tupac mudil na slavnostnem kosilu pri župniku večjega kraja Vanacoa. Praznovali so rojstni dan španskega kralja. Bil je prisoten tudi Antonio de Arriaga, »corregidor« (vladni namestnik) pokrajine Tinta. Z neko pretvezo je Tilpac Amaru predčasno zapustil slavnost in s svojimi privrženci pripravil zasedo Arriagi, ki se je vračal v Tinto. Corregi-dorja so odvedli v vas Tunga-suca, visoko na planoti, ker bi bila Tinta prelahko dosegljiva za vojaške akcije Spancev. Sam Arriaga je bil prisiljen podpisovati lažna povelja, ki so ukazovala, naj se z vsem razpoložljivim orožjem podajo na pot proti daljnim ciljem. Odprave so na primernih mestih izropali. Na podoben način so izpraznih tudi vladno blagajno in priklicali v Tungasuco vse za boj sposobne ljudi. Ko je bila ta na hitro zbrana vojska v Tungasuci, je Tupac Amaru razglasil obsodbo Arriage in 10. novembra so corregidorja pred vso množico upornikov obesili. Od tedaj ni bilo več poti nazaj. Vest o dogodku je prispela v Cuzco 12. novembra 1780. Štiri dni kasneje je Tupac Amaru izdal sloviti »bando« (razglas) o ukinitvi suženjstva, prvi tovrstni v Pemju. Na poti proti Cuzcu je 18. novembra vojska Tupac Amaruja premagala vladno kazensko odpravo v kraju Sangarara. Do prve polovice decembra so vladne Čete samo bežale pred upornim valom, iz Lime pa se je proti ogroženemu Cuzcu odpravila močnejša vojaška odprava Cim so prve vesti dosegle prestolnico. Dejstvo, da se po zmagi v kraju Sangarara Tupac Amaru ni napotil naravnost na Cuzco nima prave zgodovinske razlage. Po mnenju kronistov bi mesto tedaj z lahkoto zavzel in celotno zadevo postavil v popolnoma drugačen politični okvir. To napako mu je med drugimi očitala v pismu tudi žena, ki je bila zelo važna osebnost v celotni zaroti, po pisanju zgodovinarjev zelo odločna in revolucionarna Ohlapno obleganje Cuzca je dovolilo Spancem, da so se utrdili in istočasno so bili namenoma vneseni spori v vrste upornikov, katerih vojska je postajala vse bolj nedisciplinirana. Serija vojaških neu- Napis »Viva Lucha armada« (Živel oboroženi boj) v mestu Arepuipa v Peruju spehov je 10. januarja 1781 svetovala Tupacu umik iz Cuzca. Upor, ki se je medtem razširil tudi na druge kraje, je začenjal beležiti poraze. Konec februarja je v Cuzco prispela glavnina vojaške pomoti iz Lime. Krut epilog Tupac Amaruja so zaradi izdajstva zajeli v začetku aprila, ga dalj Časa mučili, ker so od njega hoteli izvedeti vse podrobnosti priprave upora in za morebitno angleško pomoč. Razsodba je bila seveda že vnaprej znana. V dolgem tekstu je zapisano, da mora Tupac Amaru najprej prisostvovati obešanju žene, dveh sinov Atcshualpa in Che Guevara Zelo nesrečna južnoameriška celina je imela v svoji kolonialni zgodovini nešteto mučenikov. Med nje spadajo številni domači vladarji ter neskončno število kmetov, rudarjev in drugih. Krvava sled se vije od Časov španskih conquista-dorjev vse do danes in niti jutri ji žal še ne bo videti konca. Tudi Ce z različnimi formalnimi razlogi (npr. prisilnega pokristjanje- Prizor pred japonskim veleposlaništvom v Limi in vrste drugih upornikov. Nato mu morajo odrezati jezik. Končno morajo privezati roki in nogi na štiri konje in ga na trgu v Cuzcu razčetveriti (na spodnji sliki). Glavo in ude so nato odnesli v razne kraje, kjer se je razvijal upor. Tmp so sežgali na griču nad Cuzcom skupno s truplom žene. Na kraj sežiga so postavili spomenik, ki naj bi domačine svaril pred neposlušnostjo. Obsodba je tudi prepovedovala vsakršno žalovanje in kakršnokoli sklicevanje na obnovitev samostojnosti. Ta kruta dejanja so 18. maja 1781 dejansko zaključila upor. Hišo v Tungasuci, od koder je Tupac Amam vodil upor, so do tal porušili in tla simbolično posuli s soljo. Podobne krute kazni so prej ali slej doživeti še številni drugi elani širše družine Tupac Amaruja. Bruno Križman vanja) so vsi brez izjeme dali svoja življenja zaradi pohlepa osvajalcev po dobičku. Slo je za žrtve akcij širšega političnega razmaha, za krajevne vaške upore in za posamične upore, ko je bilo globoko žaljeno dostojanstvo posameznika. Nedvomno pa izstopajo tri imena, ki imajo v zgodovini Južne Amerike znatno večjo težo. Tupac Amaru ju je namenjena ta stran. Pred njim je bila verjetno najvažnejša osebnost Atahualpe. Kot brat tedaj Spancem že podrejenega Inke (domačega vladarja iz Cuzca) je Atahualpa dojel krivice, ki so se že dogajale domačinom. Razumel (!) je tudi, da Spanci niso bogovi in da so umrljivi. Ni pa iznašel sistema, da bi jih vojaško strl, Čeprav je bila stvar sila enostavna. Številčno razmerje med domačimi in tujimi vojaki je bilo namreC veC stotin proti enemu. Domačini pa niso poznali modernega vojskovanja in so vsi naenkrat planili na sovražnika. Nekaj strelnega orožja, druge vrste orožja in predvsem disciplina so razbile vsak napad. SpriCo velikanske številčne premoči bi bilo dovolj, da bi domačini stalno dan in noC tudi lahkotno napadali tujce. Spancem bi dva tri dni ne dovolili spanja in stvar bi bila zaključena. Poleg te strateške pomanjkljivosti je domača organizacija v celoti slonela samo na vrhovnem vladarju. Cim je ta zmanjkal (in Spanci so Atahualpo prav zaradi tega zvabili v svoj tabor in ga tam zadržali), se je cela zgradba podrla in nastajal je popoln kaos. Atahualpo so Spanci vsekakor morali fizično spraviti s poti, ker se je obetala reorganizacija domačinov. Na trgu v mestu Caja-marca (sever Peruja) so ga z garroto zadavili. Malo pred smrtjo je tudi »sprejel« krščansko vero in krst. Bilo je 26. julija 1533. Po Atahualpi in Tupac Amaruju je bil tretji veliki mesija Južne ame-rike Ernesto Guevara, bolj znan kot »el Che« (vzdevek za Argentince). Kdo ne pozna Che-ja? Prav v sedanjih Časih doživlja velik (žal večkrat samo komercialni) »revival«. Che je deloval v Boliviji. Zloglasna CIA je slutila veliko politično nevarnost njegovega dela in napela vse sile. Guevaro so ujeli in ga 9. oktobra 1967 ubili, da bi se dokončno iznebili nevarnosti. (B.K.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. decembra 1996 Prebuja na zahodnem robu Posebno poglavje v primorski ilegalni periodiki oziroma literarni dejavnosti je delovanje »Štempiharjev« Med ilegalnimi listi so se oblikovale tri večje skupine, ki niso bile vezane na prejšnjo razdelitev na dve središči, Trst in Gorico. Prva je bila skupina listov, ki jih je izdajala komunistična partija, drugi skupina pa je bila omejena na dijaške liste, tretja je dobila ime »štempiharska skupina«. Za ilegalne liste je bila značilna skromnost, saj so bdi vsi po vrsti (z izjemo »štempiharskih«) tipkani ali drugače ročno razmnoženi. Nekateri so od številke do številke izhajali konspirativno pod več različnimi imeni, pogosto brez navedbe kraja ter s skritimi letnicami ah brez njih. Vsebinsko so bili ti listi zelo različni, hkrati pa nazorno izpričujejo življenjsko trdoživost in publicistične potenciale tedanje primorske mladine. Čeprav so se med seboj ločili po svetovnem nazoru, so te mlade zagnance navdihovali isto hrepenenje in ljubezen do domače zemlje ter upor proti tistemu, ki si je prizadeval izničiti njihov narodni obstoj. Globoko izražena ljubezen do tlačene domovine in rodne grude veje iz Številnih liričnih pesmi in proze v drobnih dijaških lističih (npr. Kocjančič, Pahor, Vuk), iz narodopisnih prispevkov Milka Matičetova itd. Med vidnejše predstavnike »ilegalne periodike« sodita Delo (1926 - 1927) in Kmetski glas (1932). Pri listu Iztok (1927 -1928), ki je že z imenom nakazoval simpatije do Sovjetske zveze, je prevladovala revolucionarna uredniška politika znanega »tri-umvirata« (Srečko Vihlar, Danica Obid, Zorko Jelinčič). Pod okriljem društva Adrija je po pričevanjih Z. Jelinčiča izhajal list Soča. Od poznejših uveljavljenih literatov sta sodelovala v tem listu Stanko Vuk in Ciril Kosmač. Slednji je celo uredil drugo številko, sicer pa so bili med sodelavci poleg omenjenega Z. Jelin- čiča še F. Obid, S. Vilhar in brata Hreščak. Iz skromnih začetkov dijaških listov pa so po letu 1935 zrasli zvezki, pomembni za literarno in kulturno zgodovino. V življenjepisu S. Vuka jih je opisal L. Legi-ša (Stanko Vuk, Zemlja na zahodu, Koper 1959), pred tem pa jih je bibliografsko obdelal M. Mati-četov. Tihe besede so bile izdane za božič 1935. Dve izmed pesmi v tem listu sta Vukovi, sicer pa prevladujejo narodopisni prispevki M. Matičetova. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da so dijaki skupaj z visokošolci med šolskimi počitnicami kar na kraških gmajnah urejali priljubljeni list Gmajna (1936). Poleg etnografskih in proznih sestavkov se posebej odlikujejo pesmi Alojza Kocjančiča (Ti moje vse, Razodel bi se) in Lada Piščanca, povrhu pa je petdeset strani obsegajoča številka tega lista »posvečena spominu pevca domače zemlje« - Srečka Kosovela. Zgovorni dokumenti časa Dve leti pozneje so v Tomaju izšle Brinjevke (1938) s širšim krogom sodelavcev ter tehnično bolj popolne kot prejšnji listi (opalograf in ilustracija Nadija Šemrla). Naslednje leto je Boris Pahor s pomočjo sodelavcev Nadija Šemrla in Stanka Vuka izdal Malajdo (1939), kar dokazuje kontinuiteto primorskih dijaških listov. Zgovorni dokumenti časa so tudi drugi tržaški dijaški listi, ki so izhajali proti koncu 1939. in v začetku leta 1940. V to skupino sodijo izgubljeni list Iskra in prav tako neohranjeni dijaški list Plamenica, v katerem so objavljali goriški študenti, uredili in tipkali pa so ga v Trstu. Na 34 straneh je izšel spomladi 1940 list Plamen, ki ga je kot prejšnja dva uredil Milan Bolčič (prispevke je tudi lektoriral in skrbel za tehnično plat). Gradivo za objavo je zbral Finko Tomažič, aktivno pa je sodeloval tudi Drago Bucik. Vidno mesto med dijaškimi listi zavzema tudi Tav-žentroža (1938), »glasilo Dijaške družine«, ki ga je izdajala Katoliška dijaška zveza v štirih številkah. Ta list je objavljal tudi hrvaške prispevke, zlasti pa obsežne slovenske študije (npr. italijanska kolonizacija Soške krajine). Posebno poglavje v primorski ilegalni periodiki oziroma literarni dejavnosti je povezano z delovanjem t. i. »Štempiharjev«. Ustanovitelja »štempiharske« literature, ki je poleg listov zajemala še razne brošure in koledar, sta bila Danilo Benčina (psevdonim Cin-čaj) in Milan Bolčič (psevdonim Fjoketo). Slednji je takole pojasnil namen te literature: »Začetni namen je bil predvsem, da se mladi ljudje zdramijo iz mrtvila in da se med njimi vzbudi zanimanje za slovensko besedo, kajti le na ta način je bilo mogoče polagoma doseči, da so se mladi začenjali zanimati za bolj kvalitetno branje« (Milan Bolčič, O štempiharski literaturi, JadrK 1952). Za osvežitev zgodovinskega spomina velja omeniti, da so bili »Štempiharji« mladi ljudje raznih poklicev s Sv. Ivana, iz Barkovelj in pozneje z vseh koncev Trsta. Sprva so se družili v gostilnah in nato na izletih po Krasu, kjer so prepevali slovenske pesmi. Njihova pestra družabna dejavnost se je stopnjevala do pravih kulturnih prireditev, leta 1936 pa so začeli izdajati tudi lastno »štempihar-sko literaturo«. Med periodiko je bil najstarejši Štempiharski glas (1936 - 1937), sledili so Domača kaplja in Štempihar (1937), obse- žnejši in bolj profiliran pa je bil novi Štempiharski glas (1938). Samo enkrat, toda ne manj obsežni kot celotni letniki prejšnjih listov, sta izšli Plava ovca (1939) in Lipa (1940), sicer najbolj reprezentančen štempiharski list, vezan v trde belo-modro-rdeče platnice. Nenazadnje velja omeniti, da ti listi niso zastopali določene idejne smeri, a so vseeno bistveno prispevali k prebuji slovenske mladine v Trstu in okolici. Kako hitro mineva čas, dokazujejo tudi te vrstice, saj ni - kot je razvidno iz zapisanega - preteklo niti sto let od Slavjanskega rodoljuba (1849) do omenjenih ilegalnih listov, ki so izhajali okrog leta 1940. V časnikih in časopisih teh nepolnih sto let je natančno zabeležena zgodovina slovenskega naroda na zahodnem robu. Primorski listi so po mnenju bibliotekarke Šalamunove bistveno pripomogh, da so Slovenci na Krasu, po Vipavskem, ob Soči in Idriji dosegli tolikšno kulturno raven, da so celo pri »drugoro-dnih sosedih vzbujali spoštovanje, med ostalimi Slovenci pa so v tem pogledu gotovo med prvimi«. Pestro in kakovostno izdajanje periodike nesporno dokazuje, da sta bila prav Trst in Gorica izjemno pomembni središči za vse Slovence. Celo bolj kot v časopisju iz avstrijske dobe se prav v listih med obema vojnama jasno kažejo »zgodovinske korenine« tega koščka slovenske zemlje na večnem prepihu zgodovinskih prevratov. Ilegalna glasila pa kljub različnim svetovnonazorskim izhodiščem nesporno kažejo enotnost v zagrizeni borbi proti skupnemu zavojevalcu in neizmerno navezanost na svojo zemljo. Partizanski listi iz ilegalnih tehnik Taka mentaliteta se je pri Slovencih z »zemlje na zahodu« nadaljevala pri izhajanju listov med drugo svetovno vojno. Zelja po slovenski besedi je namreč tudi v tem tragičnem obdobju zaplodila na desetine in desetine ilegalnih listov. Gre za partizanske liste, ki so se rojevali v ilegalnih tehnikah med Čičarijo in bovškimi hribi, tolminskimi grapami in tržaškimi ulicami. iTiskarskai ali bolje reče- no razmnoževalna tehnika ilegalnih listov je bila večinoma preprosta, odtisnjena s pomočjo preprostih črk, izrezanih iz starega usnja, ohranjeni pa so tudi bolj »reprezentančni« tiski, ki so nastali zahvaljujoč sodobnim strojem v partizanski tiskarni Slovenija. Od zgodnje pomladi 1943 je delovala v slovenski Istri partizanska tehnika Naš dom, kjer so ugledali luč dneva Slovenski poročevalec, Unita, Radi-ovestnik in številne brošure, okrožnice, proglasi ter pozivi. Tehniko sta vodila Milan Guček in Just Gustinčič, kurir Stepan Bruno iz Rožarja pa je tiskovine predajal vezam na terenu. Ta tehnika se pozneje preimenuje v Snežnik, protifašistične žene pa si za svoje potrebe ustanovijo še tehniko Žena. Med primorskim partizanskim tiskom pripada izjemno mesto Partizanskemu dnevniku (1943 - 1945), edinemu dnevniku oboroženega boja proti naci-fašističnim okupatorjem v Evropi. Jože Koren je v publikaciji (Bojan Plavetič, Primorski dnevnik 1945 - 1995, Trst-Gorica-Cedad 1995), s katero so počastili 50-letnico izhajanja Primorskega dnevnika, podrobneje opisal epopejo tega dnevnika, čigar začetek je povezan s premičnimi vojaškimi tehnikami. Prvo številko so konec novembra 1943 natisnili v 400 izvodih, kolikor jih je pač zmogla razpoložljiva matrica. Maja 1944 je njegova naklada narasla na 1000 izvodov, kasneje pa je nihala od 4000 do 5000 izvodov. Partizanski dnevnik je urejalo sedem glavnih urednikov (France Vreg - Mile, Jurij Stante - Juš, Milena Mohorič - Katarina, Lev Modic, France Bevk, Danilo Milič in Lado Pohar - Damjan). Posebna dragocenost so bili neposredni dopisi borcev in aktivistov s terena, medtem ko zgodovinsko gledano Partizanski dnevnik predstavlja most med tržaško Edinostjo, ki jo je zatrl fašizem, in med njegovim neposrednim naslednikom Primorskim dnevnikom. Jože Koren poudarja, da se skozi vse tri v različnih zgodovinskih danostih vleče rdeča nit boja za nacionalno združitev slovenskega etničnea prostora, za narodnostne pravice primorskih Slovencev ter za narodnostno neodvisnost in za sožitje na tem križišču narodov in kultur. Nenazadnje pa velja pritrditi večkrat citirani bibliotekarki Šalamunovi, ki je svoje sklepno razmišljanje o razvoju primorskega periodičnega tiska strnila z naslednjimi besedami: »Ne samo zgodovinar, le pravi umetnik bo mogel preliti v besedo vso ljubezen in žrtve, da bodo prav razumeli tudi bodoči rodovi.« Naše morje - okno v svet Povojno obdobje je na Primorskem in v slovenski Istri prineslo vrsto sprememb na vseh podro- čjih. V procesu vsesplošne indu-stri; Hzacijske evforije so ostala na obrobju mnoga pozitivna družbeno - kulturna hotenja, zato je bilo potrebno veliko naporov za obu; nje tradicionalnih vrednot, ki so bile dolgo vrsto let potisnjene na zapeček. Takšno stanje je pustilo vidne posledice tudi na področju primorske publicistike, ki je z novo državno mejo med Italijo in Jugoslavijo oziroma Slovenijo izgubila svoji tradicionalni kulturni središči Trst in Gorico. Kljub proklamiranemu policentričnemu razvoju Slovenije, novima središčema (Koper, Nova Gorica) in relativno hitre- mu gospodarskemu razvoju je primorska publicistika vrsto let stagnirala, občasno pa ji je celo grozilo, da postane »slepo črevo« v slovenskem merilu. Po drugi svetovni vojni je Slovenija izgubila dobršen del etničnega ozemlja na zahodni meji, ki je nepravično pripadlo Italiji, prvič v svoji zgodovini pa je v okviru tedanje Jugoslavije dobila svoj lastni izhod na morje. Veselje ob tem zgodovinskem dogodku je v spomin priklicalo prvo knjigo oziroma zbornik, ki je bil v celoti posvečen problemom morja in pomorstva. To je bil zbornik Naše morje, ki ga je izdala Mohorjeva družba v Celju leta 1933. Eden izmed avtorjev - Valter Bohinec - je zapisal zgodovinske besede »naše morje okno v svet«, ki so se vrsto desetletij krepile slovensko zavest o pripadnosti morju. Pozneje so ponavljali te besede vsi Slovenci, ki so razpravljali o življenjskem vprašanju našega izhodišča na morje. Prav tako velja osvežiti zgodovinski spomin z dejstvom, da smo že leta 1936 dobili prvo slovensko pomorsko revijo Naše morje (1936 - 1938). Nastala je na pobudo primorskih emigrantov (Plesničar, Žiberna idr.), ki so v njej uveljavili svojevrsten inacionalizemi, ki je imel po mnenju Srečka Vilharja veliko stičnih točk z narodnoosvobodilno idejo (Srečko Vilhar, Naš pomorski tisk skozi čas, Obala št. 1/69, str. 55 -56). Začetke povojne publicistike zasledimo v primorskem časopisju, npr. v Ljudskem tedniku, zlasti pa v Slovenskem Jadranu (1952 - 1963), glasilu SZDL, ki je nadaljevanje publikacije Istrski tednik, pozneje pa so njegovo vlogo uspešno prevzele Primor- ske novice. V zamejstvu je vlogo Partizanskega dnevnika že leta 1945 prevzel Primorski dnevnik, v Gorici pa je istega leta začel izhajati katoliški list Slovenski Primorec. Zamejskim Slovencem sta prinašala veliko pestrega branja z vsakoletnim zbornikom in knjižno zbirko tudi Jadranski koledar in Goriška Mohorjeva družba, sčasoma pa se je število periodični publikacij izjemno povečalo, kar je vsekakor velikega pomena za ohranjanje slovenske besede onkraj slovensko - italijanske meje. Slavko Gaberc Nadaljevanje prihodnjič PAiil IŽANSKI UNtVNI« g t * » » t o O » » O » O B t l M t f S O * T E 1* »RlMOtfSKO I ► Prva slovenska narodna vlada je sestavljena torna** w m pom* m •m*** *Mk to XMrM, adfcaftjt mi***!** Xrtr*A |**|t«, mttmi** t/e, 2**» J* #* * * » *, ?«***«•§ y*#****». Poučno je dejstvo, da se je slovenska proza s pomorsko tematiko razcvetela prav v obdobju, ki je bilo neugodno za gospodarski in kulturni razvoj Slovencev. Pomorsko tematiko najdemo v zgodovinskem romanu Serenissima, Id ga je Jože Pahor objavil v Ljubljanskem zvonu v letih 1928 - 1929. Tudi France Bevk je napisal svojo zgodovinsko povest o slovenskih ribičih v Tržaškem zcdivu v letih najhujšega fašističnega terorja. Poleg tega pa so v Trstu v letih 1923 - 1930 izšli trije zborniki z imenom Jadranski almanah, kjer je precej dragocenih podatkov o tržaškem pomorstvu. Ze pred drugo svetovno vojno srečamo pomorsko tematiko tudi v delih mladinskih pisateljev (npr. Josip Ribičič, Tone Seliškar). Morje je dajalo navdih tudi mnogim likovnim umetnikom (Albert Sirk, Avgust Černigoj, Avrelij Lukežič, Riko Debenjak, Veno Pilon, Ivan Čargo, Božidar Jakac), po drugi svetovni vojni pa so se z obmorskimi motivi uveljavih zlasti Lojze Spacal, Herman Pečarič, Viktor Birsa idr. Dela omenjeni likovnih umetnikov krasijo kot ilustracije števil-n. knjige in druge publikacije. KMETIJSTVO Nedelja, 29. decembra 1996 POSLANICA PREDSEDNIKA DEBELISA KZ vošči srečno 1997 Izteka se leto 1996, ki je bilo za našo zamejsko skupnost med najtežjimi, Ce ne najtežje, v njeni povojni zgodovini. Porušilo nam je mnogo gospodarskih postojank in potisnilo v dramatično finančno stanje Številne kulturne in druge ustanove ter Primorski dnevnik, ki so nosi-teljice nase kulturne dediščine in naše kulturne sedanjosti in bodočnosti in se jim zato ne moremo in ne smemo odpovedati, Od naše volje po življenju in po ohranitvi na tem skrajnem delu slovenske zemlje je v dobri meri odvisno, Ce bomo znali premagati težave, ki se nam danes zdijo nepremostljive. V preteklosti smo drugim in sebi dokazati, kaj zmoremo, ko tlačijo neugodne in nenaklonjene zgodovinske okoliščine naš življenjski utrip. Kmetijstvo je edina panoga, ki mu je vihra, ki se je znesla nad našo skupnostjo, na srečo v dobri meri prizanesla. Z zmernim zadovoljstvom lahko gledamo na leto 1996, ki je bilo kljub splošnim težavam, ki jih označujejo neugodna politika EU, birokratski in davčni pritisk ter nevarnost krčenja kmetijskega dohodka, dokaj uspeSno za našo dejavnost na krajevni ravni. Številne in trdne investi- cije ter zanimanje za primarni sektor, ki ga v rastočem številu kažejo mladi, sta nam v delno uteho. Zavedamo pa se, da sta le skromna protiutež za vse ostalo neugodno dogajanje, ki pretresa našo skupnost. So pa lahko eden izmed, sicer redkih, trdnih opor, na katerih začnemo lahko znova graditi svojo bodočnost. Ni retorika, Ce trdimo, da bosta preporod in obnavljanje izgubljenega težka in izredno naporna. Od nas vseh zahtevata mnogo požrtvovalnosti, smelosti, premočrtnosti in sloge. Prav slednja pa je nepogrešljiv vzvod, ki nas lahko dvigne iz sedanjega brezna. Zato je naša zelja in voščilo, da bi slovenska narodna skupnost znala hoditi v leto 1997 po poti vzajemnosti in enotnosti. V njem naj se utrdi zavest, ki nam je nemalokrat tuja, da so uspehi posameznega našega človeka, uspehi nas vseh. Naši predniki so si postavili geslo: v slogi je moC. To gleslo je včeraj kot danes aktualno. Spoštujmo ga in držimo se ga dosledno. Le tako bo lahko naš jutri boljši. Našim zvestim članom, prijateljem, sodelavcem ter vsem rojakom v zamejstvu in matici srečno leto 1997. Predsednik Alojz Debeliš SREČANJE MED KZ IN ACEGA Odškodnine za plinovod od Padrič do Ricmanj Predstavniki Kmečke zveze so se dne 18. decembra sestali z odgovornimi pri podjetju ACEGA, da bi se seznanili s kriteriji, ki jih omenjeno podjetje namerava uporabiti pri določanju odškodnine za služnosti, ki so vezane na izgradnjo plinovoda od Padric do Ricmanj. Predstavniki ACEGA so pojasnili, da bodo, glede na dejstvo, da so zainteresirana zemljišča podvržena že obstoječim služnostim, plačali odškodnino v višini ene Četrtine vrednosti, ki jo določi pokrajinska komisija za posamezne kmetijske kulture. Za površine, ki ne bodo veC uporabne vsled postavitve struktur (kabin in ostalega), potrebnih za gradnjo plinovoda, bo odškodnina enaka vrednosti zasedene površine. Predvidena je tudi odškodnina za cas, ko so bila zemljišča zasedena. Ta odškodnina se izračunava v višini ene dvanajstine vrednosti zemlje za vsako leto zasedbe, kot predvideva-Člen 20 zakona 865 z dne 22. oktobra 1971. Poleg tega bo podjetje na zahtevo Kmečke zveze izplačalo tudi odškodnino za trajne nasade (predvsem trte in sadno drevje) ter za gozdna drevesa. ACEGA naj bi že na začetku prihodnjega leta pripravila za vse lastnike zemljišč pogodbe za vzpostavitev služnosti in določitev odškodnin. Kdor se ne bo strinjal z odškodnino, ki jo bo na podlagi prej omenjenih kriterijev določilo podjetje ACEGA bo lahko zahteval, da to oceni odškodnino tehnik, ki Obveznosti v zven z davkom IVA Ko smo že na koncu leta, bomo pregledali obveznosti kmetijskih podjetnikov v zvezi z zakonodajo davka na dodano vrednost (IVA). Kaj je letni prodajni promet? Letni prodajni promet (vo-lume d’affari) kmetijskega podjetja, dobimo tako, da seštejemo vse bmto prihodke, ki smo jih iztržili s prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov v obdobju 1. januar - 31. december vsakega leta. V zakonodaji IVA za kmetijstvo moramo prvenstveno ločiti kmetijske podjetnike v dve veliki skupini, in sicer: 1. kmetijske podjetnike z letnim prodajnim prometom pod 10 milj. lir; 2. kmetijske podjetnike z letnim prodajnim prometom nad 10.000.000 lir; Letni presnet pod 10 M lir V tem primem ima sledeče obveznosti: a. oštevilčiti in hraniti za dobo 10 let nakupne fekture; b. hraniti za dobo 10 let, autofakture, ki so jih odjemalci izdali za njegove prodaje; c. plačevati letno takso na številko Iva (100.000 lir) in pobotnico o plačanem davku predstaviti na urad IVA do 5. marca Letni promet nad 10 M. lir. V slučaju, da so letne prodaje presegle 10 M lir, je treba do najkasneje 31. januarja naslednjega leta sporočiti to spremembo uradu IVA. Z začetkom leta pa mora voditi obvezno knjigovodstvo in sicer: 1. izdajati fakture za prodaje; 2. vknjižiti v register prodaj omenjene fekture; 3. vpisovati dnevni inkaso prodaj v register dnevnih izkupičkov; 4. vknjižiti v register nakupov prejete nakupne fakture; 5. vse omenjene registre mora vsako tromesečje zaključiti; 6. ob koncu vsakega tromesečja plačati morebiten davek IVA na nekmetijske prodaje; 7. do 5. marca naslednjega leta, izpolniti letno prijavo IVA; 8. plačevati letno takso na Številko IVA; Vsi omenjeni registri pa morajo biti predhodno ožigosani na uradu IVA. Tudi kdor ne preseže letnega prometa 10 M lir, lahko po lastni izbiri vodi knjigovodstvo, le da mora to izrecno sporočiti uradu IVA. Vsakdo, ki vodi knjigovodstvo za kmetijsko dejavnost, lahko izbere med dvema načinoma izračunavanja davka IVA, in sicer: Farfetami - to je, da kmetijski in živo živino, Id so vključeni v prvi del tabele A, davka IVA ne plačajo a tudi ne dobijo povrnjenega davka IVA plačanega za morebitne nakupe nepremičnin, struktur in podobno. V bistvu davka IVA ne plačajo nikoli, a ga tudi nikoli ne morejo vprašati v povračilo. Normalni režim IVA pomeni, da kmetijski podjetnik mora plačati razliko med vnovčenim davkom za prodaje kmetijskih dobrin in plačanim davkom za nakup vseh dobrin in uslug, ki jih kmetijsko go- spodarstvo potrebuje. V slučaju izbire tega režima, je treba upoštevati dejstvo, da je obvezujoč za tisto leto in za naslednji dve leti. opravlja prosti poklic. V tem primeru se bo postopek za določitev in izplacanje odškodnine seveda občutno podaljšal. Kmečka zveza se je obvezala, da bo podrobno preučila kriterije za izračunavanje odškodnine, ki jih namerava aplicirati ACEGA ter se obvezala, da bo v kratkem Času dala svoj odgovor z morebitnimi popravki in dopolnitvami. Istočasno pa so njeni predstavniki poudarili, da mora biti postopek izplačevanja odškodnin zelo hiter, kajti izkušnje nas učijo, da se ob postopkih za služnosti in razlastitve poravnanje odškodnin zavleče predolgo. _________NASVETI ZA LJUBITELJE CVETJA_ Kako negujemo ciklame Prejšnji teden smo pisali, kako moramo negovati božično zvezdo. Danes se bomo seznaniti Se s ciklamo, ki je tudi v teh prazničnih dneh kot nalaSC za darilo, saj jo prištevamo med najbolj priljubljene zimske okrasne rastline. Ime gojene sorte je Cy-clamen persieum, in je gomoljka. Čeprav je ciklama po naših domovih zelo razširjena, njeno gojenje ni prav lahko, ker je precej občutljiva. Ce pa se držimo nekaterih bistvenih navodil, jo bomo tudi mi uspešno gojili. Zelo važno je, da ima ciklama, ki jo kupimo, veliko cvetnih brstov, a malo že odprtih cvetov. Cvetovi naj bodo brez madežev in rumenih pik. Spodnja stran tista naj bo gladka in Cista. Ciklama je občutljiva predvsem takrat, ko jo prinesemo v stanovanje. Primerna temperatura je za ciklamo zelo važna. Rastline ne smemo držati v pretoplem prostoru, niti ne v bližini toplotnih virov. Idealna temperatura naj bo 12 do 18°C, vsekakor pa ne sme preseči 20°C ali pasti pod 5°C. Zaradi tega je eden najbolj primernih prostorov med dvojnimi stekli na okenski polici. Zelo pomembna je tudi svetloba, vendar jo nikakor ne smemo postaviti pod direktne sončne žarke. To lahko povz- roči ožige na listih. Rastlina ima rada zračni prostor. Kadar ciklami dodelimo prostor, naj tam tudi ostane, saj je rastlina posebno občutljiva na premike, na prepih in na nihanje temperature. Priporočljivo je, da ciklamo gnojimo z namenskimi tekočimi gnojiti takoj, ko jo prinesemo v stanovanje. Gnojenje ponovimo vsake tri tedne, vse dokler ciklama ne odcveti. Normalno je, da tisti polagoma porumenijo in se posušijo in na ta način dajo prostor mladim listom, cvetovi pa odcvetijo. Take tiste in cvetove odtr- gamo ob bazi, pri gomolju. Ce to ne storimo, lahko gnijejo in nam na ta način pokvarijo gomolj. Enkrat na mesec liste očistimo z mekho krpo. Ciklamo zalivamo tako, da vlijemo vodo v podstavek, počakamo kake po ure, nato vodo odlijemo. Nikoli naj ne zalivamo neposredno od zgoraj, ker gomolj lahko gnije. Pred zalivanjem zemljo potipamo in ji dodamo vodo le, ko je zemlja dovolj posušena. Priporočljivo je, da v podstavek damo razširjeno glino ali kamenčke, ki zadržujejo vlago. Ko gre cvetenje počasi proti kon- cu, moramo postopoma zmanjšati količino vode. Približno v maju nastopi za ciklamo počitek in tisti porumenijo. Rastlini najdemo suh, senčen in hladen prostor, kot je na primer klet, jo zvrnemo na bok in jo tako pustimo do konca avgusta. Med tem časom jo ne zalivamo, niti ne gnojimo. V začetku septembra gomolj kontroliramo, da nima nobene napake. Vazo operemo in posušimo. Rastlino nato postavimo na prosto in jo zmerno zalivamo ter gnojimo enkrat na teden. Ko nastopi mraz, prenesemo ciklamo v stanovanje. Ciklamo lahko napade siva plesen (Botritis), ki se pojavi najprej na listih, lahko pa se razširi tudi na gomolj. Zaradi tega rastlina lahko tudi odmre. Vzroka sive plesni sta pogostokrat neposredno zalivanje od zgoraj ali nezracna zemlja. Ukrepamo tako, da odstranimo vse bolne tiste in morebitni bolni del gomolja, nato škropimo s fungicidi proti sivi plesni. Izmed škodljivcev naj omenimo rdečega pajka. Listi postanejo brezbarvni, pod njimi opazimo pajčevino. Bolne liste odstranimo, enkrat tedensko pa poškropimo z akaricidi. To ponavljamo dokler ciklama ne ozdravi. dr. Magda Stunnan NOVICE Končno odškodnine za razlastitve na Kolonkovcu V Četrtek, 19. t.m. se je na občinskem tajništvu iztekel, upamo, še poslednji akt za dokončno izplačilo odškodnin za zadnje velike razlastitve, v ogromni večini slovenske zemlje, na Kolonkovcu. Od takrat je minilo polnih petnajst let, razlaščenci pa, Ce se bo vse srečno izteklo, bodo prejeli dokončno odškodnino šele 20. januarja prihodnjega leta. Tranzacijsko pogodbo s tržaško občinsko upravo je v imenu razlaščencev podpisal njihov prokurator odbornik KZ Giusto KariS, ki se je vsa ta leta ob podpori stanovske organizacije boril, da bi Tržaška občina spoštovala sprejete obveze glede izplačila odškodnine in da bi se tako končalo sramotno zadržanje javne uprave, ki je sicer v Italiji splošen pojav, a ki ima tu pri nas večkrat tudi diskriminacijski znaCaj do slovenske narodne skupnosti. Zamenjava ravnatelja opazovalnice za rastlinske bolezni Z novim letom se upokoji dr. Luciana Vascotto, dosedanji ravnatelj opazovalnice za rastlinske bolezni v Trstu. Njegovo mesto bo prevzel dr. Ivano Clabassi, ki je veC let sodeloval s podobno ustanovo v Gorici. Opazovalnico naši kmetje dobro poznajo že iz Časov, ko jo je vodil dr. Bruno Millo, ki se je zavzel, da bi ustanovi obnovil njeno primarno fukcijo v korist kmetijstva, kot ji narekuje že sam njen naziv. Zal se je tej funkciji moral deloma odreci zaradi velike obremenitve, ki jo nalagajo pregledi v luki in na mejnih prehodih. V to smer so šla tudi prizadevanja dr. Luciana Vascotta, za kar mu gre naša hvaležnost. Ob tej priložnosti mu želimo izraziti voščilo, da bi se v pokoju dobro počutil in željo, da bi še z nami sodeloval. Dr. Clobassiju, ki z novim letom prevzema ravnateljsko mesto opazovalnice, iskreno Čestitamo in izražamo željo za plodno sodelovanje. Sporočilo rejcem Dne 31. decembra tl. bo živinozdravnik dr. Pier Giulio De Stefano prenehal svojo dejavnost v načrtu za boj proti zmanjšani plodnosti goveda v tržaški pokrajini. Zaradi tega se je Združenje rejcev takoj aktiviralo, da bi zagotovilo nadaljevanje te tako pomembne usluge, ki jo bo izvrševal - od 1. januarja 1997 dalje - živinozdravnik dr. Paolo Coni ar, ki že deluje v goriski pokrajini. Zato vsi rejci, ki so zainteresirani za to uslugo, ali v primeru, da potrebujejo poseg živinozdravnika dr. Comarja, lahko telefonirajo v urad Združenja rejcev na Proseku (tel. 251361) ali v primeru nujnosti na štev. 0336/762826. Zanimiva in koristna tečaja SDZPI in KZ prirejata sledeča teCaja: Tečaj sadjarstva (50 ur) - odvijal se bo v centru ERSA na Proseku ob torkih in Četrtkih od 18. do 20.30. Prva lekcija 7. januarja. Tečaj za gojenje oljk (60 ur) - odvijal se bo v centru ERSA na Proseku ob ponedeljkih in sredah od 19. do 21.30. Prva lekcija 8. januarja. Na razpolago je Se nekaj mest. Zainteresirani se lahko prijavijo ali na Kmečki zvezi ali na Zavodu. Ukrepi za razvoj gorskih območij Deželni zakon št. 35 z dne 31.10.1987 - »Ukrepi za razvoj gorskih območij« predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo tudi kmetijski podjetniki, ki niso vpisani v Register kmetijskih podjetnikov za posege za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje in za nakup opreme ter realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov. Prošnje, napisane po posebnem vzoru, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, je treba predstaviti v tajništvu KGS do vključno 3. januarja 1997. Potrebne vzorce za prošnje in druge informacije lahko interesenti dobijo v uradih KGS v Sesljanu 54/D. VtOVo’ |S?;*.r alum/n/jaste zasteklitve / 2er,al Luci"ano & Figli Je/. 040/228201 fax 040/228711 POPRAVILA AVTOMOBILOV VSEH ZNAMK }$G4/r' |/ ota Claudio & C. S.n.c. Te/./Fax: 0401228359 Sasa Smotlak pustIkŽ orodu za »n TLAČNO litje Tel./Fax 040/227034 iSl r** * Etektravto S.n.c. Mauri Sergio U • r^r Servis MAGNETI MARELU [;V DOBAVA.nMONTA2A^^oRjEV k- ^ Tel. 040/228881 UK • *T**j—». Tel./pi LESNI SISTEM/ ZerJai Ervina & La/ris •Mizarstvo J TESARSTVO • lesene strehe ax °40/228877 7^'" /3 /3 k sliF"" :* gradbeništvo Tel. 040/227078 - 227084 Fax 040/228539 ^ •jJ* ’ 7Y~>*•**'* _ ^ OTA&C. vam že// !• • e f * • • IV* vgraleva*^«-- Z °9retnnSskih zmrzovalnih '' VeSS/pŽ2orn/h naprav ^sanitarij, kovaštvo. mmKfi Ota Emilio & C. zdrževanje i.^ ven ** ter sanita Tel./Fax: 040/228109 KONZORCIJ DOLINA I* • e"F* l-k; Bandi Boris & c. ) p’ ^ztii7rieva"je OBRTNA CONA DOLIMA Tel. 040/831051 m.E-C. U V O. & 2. RAGMAN te !•* gradbena dela. , Tel. /Fax: 040/227090 ' Pekarna Slaščičarna OBRTNA CONA DOLINA - DOLINA 507/3 34018 TRST - TEL.: 040/228537 |S?;e.r PORA us F?rau, Paolo *n Giancario Q%g!lrNji ;. S.n.c. Tel. 040/327341 040/660800 flMMrs ^®l SisuE^> salv# Slavec S.N.C. Roberto & Adrijan 1 /eUx: 040/8^ -*= d, Tel./Fax: 040/228253 j n Gradbena dela, popravila I;* vodnih in električnih napeljav. Tel. 040/228083 - 228118 (•V parovel k -GROUP .. T ^°izvodnja T«*.- orc/IiroSf27060 *s* mario vidak & n ' Atumin" Pr°tizV0Cne Pograde . icT Jasta okna in vrata .KQ*t°(Železno okovje) ^oa obnova vsekJrst Tel./Fax: 040/227032 le • sT^ • • • WILMA ..jsp*" Se* KEMIČNA cisniMCA £*2%šš%%° . Te Živec s. & C. iL; • inštalacije in adaptacije »V! električnih, napeljav • * . izdelovanje in popravila i> svetlobnih napisov Tel. 040/228091 - 228389 Fax: 040/228389 1 Severine Kozina & P. I.* • CIVILNO IN NAVTIČNO KLJUČAVNIČARSTVO '* ' IN CEVARSTVO Tel./Fax: 040/228563 I' e » F I' Prilagodiiveza,e,esnoprizade,e Tel./Fax: 040/228264 v#1 ____F" -Tiskarna Graphart Tel 0401772151 -361006 ^ ^•0401772151 ^ ' ^e* Prodaja in servis j Gomme G & n ' G" ^■^'■/FaX: °40/228l69 mingot 1.^ 1 dvigala Tel. 040/8327127 ^^^^^ ŠPORT Nedelja, 29. decembra 1996 SMUČANJE / ZENSKI SLALOM NOGOMET / TRIESTINA DOMA NOVICE Sijajna VViberg, Compagnoni 2. Švedinja dvakrat najhitrejša, »azzurra« v slalomu še nikoli tako visoko- Hrovatova 7. Trener Roselli bo sebe rešil samo z zmago Ob 14.30 proti Masseseju Pemilla VViberg po Semmeringu prva v svetovnem pokalu SEMMERING - Zenski slalom za svetovni pokal v letoviščarskem kraju Dunajčanov je imel dve prvi dami: Pernillo VViberg in Deborah Compagnoni. Sve-dinja je premočno zmagala, saj je najboljši Cas dosegla v obeh spustih, z osvojenimi točkami pa se je hkrati povzpela na vrh skupne razvrstitev pokala. Italijanka pa je skeptike, ki niso verjeli v njen takojšen povratek v svetovni vrh, poplačala z najboljšo slalomsko uvrstitvijo v svoji karieri. Compagnonijeva je v drugem spustu zaCela previdno, na ta način pa se izognila napakam, ki so drago stale zmagovalko prejšnji dveh slalomov Rie-glovo, VVachterjevo, Nefovo in Nowenovo. Italijanka je tako s šestega napredovova-la na dugo mesto. Dober drugi tek je opravila tudi Slovenka Urška Hrovat, ki je bila po prvem spustu Sele sedemnajsta. Z drugim najboljšim Časom se je povpzpela na končno 7. mesto. Od Italijank je tokrat dobro smučala tudi Mago-nijeva, ostale Slovenke pa so razočarale. Vrstni red slaloma: 1. VViberg (Sve) 1:42, 76 (51, 18+51, 58); 2. Compagnoni (Ita) 1:43, 88 (51, 92+51, 96); 3. VVachter (Avt) 1:43, 94 (51, 61+52, 33); 4.Eder (Avt) 1:44, 50 (52, 00+52, 50); 5. Nowen (Sve) 1:44, 57 (51, 90+52, 67); 6. Nef (Svi) 1:44, 67 (51, 85+52, 82); 7. Hrovat (Slo) 1:44, 69 (52, 79+51, 90); 8. Roten (Svi) 1:44, 73 (52, 54+52, 19); 9. Riegler (Nzl) 1:44, 84 (51, 69+53, 15); 10. Magoni (Ita) 1:44, 96 (52, 10+52, 86); 11. Gerg (Nem) 1:45, 15; 12. Accola (Svi) 1:45.20; 13. Egger (Avt) 1:45.36; 14. Ertl (Nem) 1:45.46; 15. Vi- dal (Era) 1:45.58; 26. Galli-zio (Ita) 1:47.38. Svetovni pokal, skupno. 1. VViberg 562; 2. Seizinger (Nem) 494; 3. Gerg 415; 4. VVachter 285; 5. Riegler 229; 6. Kostner (Ita) 217; 7. Compagnoni 200; 8. Goet-schl (Avt) 196; 9. Masnada (Era) 193; 10. Hrovat 184. Svetovni pokal, slalom: 1. VViberg 260; 2. Riegler (Nzl) 229 3. Chauvet (Era) 126; 4. VVachter (Avt) 121; 5. Compagnoni 120 točk. Večina nogometašev in ostalcih poklicnih športnikov bo ta konec tedna preživela v družbi svojcev, to pa ne velja za nogometne tretjeligaSe, ki jih Čaka redno prvenstveno kolo. Tako bo Triestina danes popoldne na »Roccu« gostila Massese. Koliko ljudi si bo upalo iti na Stadion in ah sploh bodo razmere dopuščale, da se tekma regularno odvije, pa je seveda drugo vprašanje. Kljub temu, da Livorno že od vsega začetka sodi med kandidate za napredovanje, je nedeljski poraz v Toskani pomenil za igralce tržaškega moštva pravi šok. Pokazalo se je, da so bili sanje o prvem mestu res samo sanje. Cilj Triestine je sedaj lahko Se uvrstitev v končnico. Tre- nerju Roselliju se klop že kar pošteno maje. Ko bi danes ne osvojil vseh treh točk, bi mu resnično trda predla. Toda premagati Massese (samo 16 točk) ne bo lahko, saj v moštvu zelo veliko poškodovanih. Tudi pri Masseseju preživljajo težke trenutke. Igralci so že nekaj mesecev brez plač, vodstvu pa so popustili živci in prva žrtev nesoglasij je bil trener D’Ono-frio, ki ga je prav včeraj (začasno, morda pa tudi dokončno) zamenjal Gorin. Današnji spored: Arezzo -Giorgione, Fano - Sandona, Forli - Temana, Iperzola - Pe-saro, Ponsacco - Livorno, Pontedera - Baracca Lugo, Rimini - Poisa, Tolentio -Maceratese, Triestina - Massese. Interspor: Japonec najboljši na treningu, Gostiša 31., Peterka 34. Na prvi tekmi 45. novoletne turneje Interspor v smučarskih skokih bodo nastopili trije Slovenci. Na kvalifikacijah je bil med njimi najboljši Samo Gostiša z 31. mestom (105,4 točke). Primož Peterka je zasedel 34, mesto (104,3), Matjaž Stegnar pa je bil 37 (101,4). Franc, Meglič in Lang se niso uvrstili na tekmo. Na kvalifikacijah je največ pokazal Japonec Salto (127,3) pred Nemcem Thomasom (125) in rojakom Okabejem (124,3). Na današnji tekmi se bo najboljša petdeseterica iz včerajšnjih kvalifikacij prvič v zgodovini svetovnega pokala merila na izpadanje. Danes smuk v Bormiu BORMIO - Italijanski smukati so prepričani, da bodo danes končno prekinili s tradicijo, da na progi Stelvio nikoli ne dosežejo uvrstitve na zmagovalni oder v tekmah za svetovni pokal. 3270 metrov dolga proga je izredno hitra in ledena. Oiganizatorji so nekoliko ublažili skok takoj po Startu, kljub temu pa tekmovalci na treningu dosežejo najveCjo hitrost 120 km na uro. Izidi včerajšnjega treninga: 1. Franz (Avt) 2:01, 80; 2. Runggaldier (Ita) 2:01, 95; 3. Alphand (Fra) 2:01,96; 7. Ghedina 2:02, 33; 9. Vitalini 2:02,64. Pet setov v Maceroti V tekmi 12. kola odbojkarske Al lige je Lube Mar-che iz Maceratae s 3:2 (15:9, 15:11, 12:15, 11:15, 17:15) premagal Gabeco. Danes: Mta - Auselda, Colmark - Alpitour, Jeans - Daytona, Sisley - Com-Cavi, Area - Catania. Toni Kukoč osvojil Euroscar MILAN - Hrvaški košarkar Toni KukoC (Chicago Bulls) je najboljši košarkar Evrope po izboru naj-vecjega italijanskega športnega dnevnika Gazzetta dello šport. Pri ženskah je prvo mesto pripadlo Čehinji Evi Nemcovi, ki igra pri francoskem Bour-gesu. Osemindvajsetletni KukoC je premagal Litovca Arvidasa Sabonisa (Portland) s 130:112 glasovi košarkarskih strokovnjakov iz 26 evropskih držav in to laskavo lovoriko osvojil že četrtič po letih 1990,1991 in 1994. Na tretje mesto se je z 49 točkami uvrstil Srb Predrag Danilovič (Miami Heat). Koterina Maleeva se poslavlja CLEAN - Sedemindvajsetletna bolgarska teniška igralka Katerina Maleeva je napovedala slovo od teniških igrišč. Katerina je osvojila enajst turnirjev WTA, bolgarske barve pa je branila na štirih olimpijskih igrah. Pred Maleevo sta kariero letos sklenile že Argentinka Sabatini in Japonka Date. Novoletni Športel Jutri si boste lahko ogledali na TV Koper Capodi-stria novoletni Sportel. Kamere bodo tokrat usmerjene v goriško športno dejavnost. V studiu bodo sedeli predstavniki najvišje uvrščenih ekip nogometa, odbojke in košarke. Na terenu pa bosta stopila v akcijo posebna agenta športela, ki bosta skrivnostno z masko na oCeh in svetilko v rokah odpirala vrata športnih zanimivosti. V oddajo se bosta iz Trsta in Sovodenj vključevala znana zamejska reporterja. Dovohte nam, da zeželimo tudi mi športelovci srečno novo leto ’97 vsem gledalcem in pa bralcem Primorskega dnevnika. NOGOMET / KRATEK PREGLED OB NOVOLETNEM PREMORU NOGOMET / ZDRUŽENI MLADINSKI EKIPI NA TRŽAŠKEM Lanske izjemne sezone ne bo mogoče ponoviti, toda dosedanji obračun za ekipe naših društev ni slab Po zelo uspešni sezoni 95/96, ko smo zabeležili kar pet napredovanj, se je letošnja sezona v amaterskih nogometnih prvenstvih pričela z mnogimi dvomi in vprašanji glede jakosti ekip slovenskih društev. Je bil skok za nekatere enajsterice prehud? Bo tudi letošnje leto tako uspešno kot preteklo? Kako se bodo obnesli novi igralci in novi trenerji? Kako bo z Juventino v elitni ligi? Sedaj, ko smo skoraj na polovici poti, lahko na nekatera vprašanja že odgovorimo in lahko mirne duše reCemo, da večjih presenečenj ni. Seveda je največ pričakovanj vladalo za zgodovinski nastop Ju-ventine v elitni ligi. Standrežci so se kot novinec v figi, ki je le dve stopnici nižja od tiste, v kateri igra Triestina, dobro odrezali. Težave so imeli predvsem v domačih nastopih (izgubili so kar trikrat pred svojo publiko), vendar trener Zup-pichini, ki je mojstrsko vodil ekipo že v pretekli sezoni, je tudi tokrat odlično opravil svojo nalogo in Čeprav je ekipa v nekaterih srečanjih razočarala, in položaj na lestvici ni zelo varen, večjih težav za ohranitev lige ne bi smelo biti. V promocijski figi sta bila novinca Primorje, ki je sicer v preteklosti že nastopil v tej figi, in Zarja, ki se prve preizkuša na tako visoki ravni. Bazovci so odlično pričeli in bili tudi na vrhu lestvice. Nato pa se je pot navzgor zaustavila, vendar pa ho trener Palcini, ki že pozna to figo, saj je v preteklosti vodil San Luigi, gotovo dosegel zastavljen cilj, to je obstanek v figi in morda celo kaj vec. Velike težave pa so imeli ProseCani. V prvi vrsti z igriščem, nato pa s poškodbami in izključitvami. Zanimiv je podatek, da so igralci trenerja Bidussija do- segli isti izkupiček točk bodisi doma bodisi na tujem: ena zmaga, trije porazi, trije remiji. Mesto pri dnu lestvice jim gotovo ne pripada, zato upajmo, da jim bo novo leto prineslo vec zadovoljstva in končno novo oziroma staro, a bolje urejeno igrišče. Tretji slovenski prestavnik so Sovodnje. Po vrsti let San Luigi - Zarja: spet preložitev San Luigi in Zarja nimata sreCe. Danes bi bili morali moštvi odigrati zaostalo tekmo promocijske lige, vendar pa sta se kluba, sporazumno z nogometno zvezo, dogovorila, da vnovič preložijo srečanje zaradi izrednih vremenskih razmer. Ge spet ne bo kaj narobe, ga bodo odigrali v Četrtek, 9. januarja. vrhunskega igranja sq Sovodenjci spet postali »normalna« ekipa. Zamenjali so trenerja in nekatere igralce, kar je povzročilo nemalo težav na začetku. Bili so celo na repu lestvice. V zadnjih kolih pa so zaigrali odločneje, razigral se je napadalec Goriup in ekipa se oddaljuje od nevarnih vod. prvi amaterski figi imamo letos le kriško Vesno. V ekipi je prišlo do velikih sprememb glede igralskega kadra, vendar so rezultati vseeno dobri. Na tujem igra ekipa zelo dobro. Do sedaj je že štirikrat slavila zmago daleC od Križa. Zal pa manjka vedno nekaj, kar bi omogočilo skok v višjo figo, kar bi si društvo in zvesti gledalci tudi zaslužili. V drugi amaterski figi imamo tri predstavnike. V skupini D Primorec in Kras, v skupini E Breg. Tre-benci so po dveh letih tavanja v spodnjih predelih lestvice konCno letos zaigrali dobro in se trenutno • nahajajo na tretjem mestu. Velike težave pa imajo pri Krasu, kjer je prišlo do velikih sprememb na začetku prvenstva, začenši s trenerjem. Žal pestijo ekipo stalno poškodbe. Ekipa je na predzadnjem mestu. Možnosti za obstanek so še, treba pa bo pohiteti. Ugodno presenečenje pa so Brežani, ki so bili vrsto kol na vrhu lestvice. Na domatih tleh so nepremagljivi, ko pa se podajo na Goriško ali v Furlanijo postanejo skromna ekipa in se večkrat vračajo praznih rok. Gajevci in doberdobci v tretji amaterski ligi so pokazali, da je težko ponoviti uspešno lansko sezono, ko je obojim napredovanje ušlo za las. Obe enajsterici sta na tretjem mestu v svoji skupini. Za Mladost vrh ni zelo oddaljen, za Gajo pa je morda že prepozno. Druga Bregova ekipa predvaja dober nogomet. Celo proti visoko uvrščenim ekipam se popolnoma enakovredno bori, žal pa pobere malo točk in je tako na dnu lestvice. Čeprav bo lanska sezona neponovljiva, za zdaj ne kaže slabo. Pozitiven rezultat bi bil letos že, ko bi obdržali vse ekipe v istih ligah. Novinci v ligah so imeli na eni strani (Juventina, Zarja, Breg) zelo dobre rezultate, na drugi pa (Primorje in Kras) velike težave. Za zamejski nogomet naj bo to leto prehodno v pričakovanju, da mladi igralci, ki vedno v večjem številu nastopajo v prvih ekipah, dobijo zadostne izkušnje, da pomagajo lastnim ekipam, da se povpzepjo še više. (E.B.) Nezadržna pot najmlajših Gaje Devet tekem, devet zmag! - Dobro tudi naraščajniki Pred prazniki so odigrali zadnje kolo jesenskega dela pokrajinskih mladinskih prvenstev na Tržaškem in sicer naraščajnikov in najmlajših, ki najbolj zanimata naše privržence mladinskega nogometa, saj v teh prvenstvih nastopata združeni ekipi Zarja in Gaja. Zarja (naraščajniki): Start ni bil posrečen, saj so že prvo tekmo izgubili z Opicino, poleg tega pa je prišlo tudi do dveh pomembnih izključitev, ki sta nedvomno vplivali na naslednje tekme. Poleg teh začetnih nepredvidevanj, je imel trener Križmancič še vrsto problemov v ekipi in pa tudi poškodovane igralce, tako da je prve tekme pričel s štetimi igralci. Četrto mesto na lestvice je vsekakor realna uvrstitev, Čeprav je treba povedati, da so vse kljuCne tekme s prvouvršCenimi ekipami izgubili s tesnim izidom. Izgubili so proti Opicini, Ponziani in Olimpii ter nerodno tudi proti Mont. D. Boscom, na vseh ostalih tekmah pa so visoko zmagali, tako tudi ni bilo remijev. Zanimiv je podatek, da ima Zarja v tem prvenstvu drugi najboljši napad s 40 goli. prejela pa so relativno malo zadetkov, samo 6, kar kaže, da tudi obramba igra solidno. Ekipa igra dober nogomet in ima v svojih vrstah nekaj res perspektivnih igralcev, ki tvorijo steber KrižmanCiCeve vrste! Z nekoliko vec športne sreCe bi ekipa lahko zasedala kako mesto više, še zlasti Ce upoštevamo, da so bile zmage vedno zelo izdatne, ko je ekipa nastopila popolna. Upajmo, da bodo v povratnem delu zaigrali bolj odloCno in da bodo predvsem proti bolj kakovostnim ekipam izbojevali kakšno prestižno zmago! Gaja (najmlajši) : Čeprav smo upali, da bodo gajevci letos odigrali vidno vlogo v tem pokrajin- skem prvenstvu, pa le nismo pričakovali, da bodo tako »silovito« štartali. Zabeležili so devet zmag in s polnim izkušpickom točk vodjo v prvenstvu s šestimi točkami prednosti! Kar je zanimivo je, da so zadali nasprotnikom kar 41 golov, prejeli pa samo dva, kar jasno dokazuje pravo moc ekipe, ki bi si po mnenju mnogih zaslužila igrati v bolj kakovostnem deželnem prvenstvu. Trener Žeželj je znal na vseh srečanjih pravilno postaviti ekipo na igrišču in svoje nogometno znanje učinkovito posredovati igralcem, ki pa so tudi tehnično zelo dobro podkovani. Dobro je, da je trener dal možnost vsem, da se na tekmah izkažejo, kljub temu, da ima na razpolago dvajset igralcev. Kljub pogostim menjavam postave pa v igri sami ni večjih razlik, saj so si skoraj vsi igralci, tudi mlajši, med sabo enakovredni! (d.gr.) Najboljši strelci NARAŠČAJNIKI 8 golov - S kri in Ostrouška 6 golov - Manzin 4 gole - Jan Gregori 3 goli - Križmancic, Kališ in Spazzapan 2 gola - Longo 1 gol - Primosi, Berce (1 autogol) NAJMLAJSI 10 golov - Pavletič 9 golov - Martini 8 golov - Strajn 4 gole - Giraldi 3 gole - Cemjava 2 gola - Merlak 1 gol - Kapun, Škabar, Švara, Gabrovec-in Komne-novic Najmlajši po 1. delu Gaja Chiarbola Esperia Mon. Don Bosco ZauleRabuiese Costalunga Ponziana San Luigi C.G.S. AlturaMuggesana 9 9 0 0 41:2 27 9 7 0 2 22:8 21 8 6 0 2 22:11 18 7 5 11 17:10 16 9 4 0 5 16:26 12 9 3 2 4 11:14 9 9 3 0 6 6:18 9 8 2 1 5 7:14 7 8 1 0 7 8:24 3 8 0 0 8 3:26 0 Naraščajniki po 1. delu Ponziana Opicina Olimpia Zarja Mont. Don Bosco Chiarbola Costalunga Esperia C.G.S. ZauleRabuiese Domio 10 9 1 0 38:4 28 9 8 1 0 33:2 25 9 8 0 1 47:13 24 10 6 0 4 40:6 18 10 4 0 6 15:23 12 9 4 0 5 16:31 12 10 3 2 5 11:27 11 9 2 1 6 9:19 7 10 2 1 7 11:29 7 9 2 1 6 11:35 7 9 0 1 8 9:51 1 Nedelja, 29. decembra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Blagajna dvorane Tripcovich bo zaprta uo 6. januarja 1997. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 29. t.m., ob 17.00 - »Dunajski večer« Koncert Komornega orkestra F- Jk, dirigent Romolo Gessi, violinist Gio- vanni Angeleri. Na sporedu Haydn, Schubert, Lanner in Strauss. V sredo, 1. januarja 1997, ob 18.00 - NOVOLETNI KONCERT - Pihalni orkester G.Verdi pod vodstvom Liliana Corettija in Paola Spincicha, ki ga organizira CI-SL. Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L. Pirandello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsinijem, režija Gabriele La-via.V abonmaju: odrezek St.14 (modri). V petek, 31. januarja 1997, ob 21.00 - KONCERT kantavtorja PAOLA CONTE. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic se prične 2. januarja. Gledališče Cristallo Od 10. do 19. januarja 1997 bo na sporedu delo J. Joyceja »Esuli« v izvedbi Centra Teatrale Bresciano, režija Nanni Ga-rella, nastopajo Sabrina Capucci, Sara D’Angelo, nanni Garella in Graziano Piazza. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani. GORICA Kulturni dom V Četrtek, 9. januarja 1997: »II racconto del Vajont«. Nastopa Marco Paolini. (Nagrada UBU 1995). KOROŠKA novec elovsko sejmišče bla 7 (zaradi popravil Mestnega gleda-SCa): danes, 29. t.m., ob 15.00 - opera Rigoletto«. )om sindikatov soboto, 4. januarja 1997, ob 20.00 -Slovenski ples; igrata ansambla »Štajerskih 7« in »Alpe Adria Sekstet«. Rezervacije miz v tajništvu SPZ tel 0463/514300-22. ^INJE V Domu prosvete Sodalitas V petek, 3. januarja 1997 bo ob 19.30 - Predavanje in pogovor z mag. Bojanom-Ilijo Snablom »Evropski parlament« -pomen in delovanje. DOBRLA VAS Kulturni center Danes,29. t.m., ob 14.30 - Moliere »George Dan din«, gostuje igralska skupina Srca, režija Poldej Zunder. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati Danes, 29. t.m., ob 16.00 - Ponovitev igrice »Zaklad kapitana Ahaca« in božičnica. TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 Dne, 28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessina in Corghi. Rossetti Danes, 29. t. m., ob 17. uri novoletni koncert »Dunajski večer« s komornim orkestrom Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom Romola Gessija, violinist Gio-vanni Angeleri. Na sporedu Haydn, Schubert, Lanner in Strauss. Vstop prost s prostim prispevkom. *. V nedeljo, 5. januarja 1997: NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT, ki ga organizira Združenje trgovcev na drobno v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico in CRT Banca Trst. Vstopnice so v predprodaji pri UTAT (Pasaža Protti 2). TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 17. januarja 1997, ob 20.30 koncert Neues Miinchner Klaviertrio s sopranistko Julie Kaufmann. Na programu Beethoven in Šostakovič. GORICA Kulturni center L. Bratuž Jutri, 30. t.m., ob 17.30 in ob 20.30 -NOVO LETNI KONCERT, ki ga prireja kulturno in glasbeno društvo R.Lipizer.Nastopa nemška violinistka ob spremljavi filharmonije Paul Constantinescu in pod vodstvom O.Balana. RAZSTAVE TRST 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku V parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Cius-si, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkro-viteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Rettori Tribbio Do 10. januarja 1997 so na ogled dela slikarja in kiparja Livia Scattareggie po običajnem urniku. Občinski Muzej Sartorio Do 12.1.1997 je na ogled razstava o Tiepolu. Kavarna San Marco na ogled je fotografska razstava v crno-belem Piera Ninfe z naslovom »L’uni-verso del tango« Galerija Torbandena Na ogled je razstava slikarja Cveta Mar-sica z naslovom »Fertilidades«. Komercialni center II Giulia Do 12.1.1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delFamore e delFavven-to«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Miramarski park V konjušnici je do Galerija Bassanese Do 10.1.1997 od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20) Na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensualita tropicali«. Razstavna dvorana Krožka Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1) Do 4. januarja 1997 je na ogled razstava ikon Silve Bogatez. NABREŽINA Župnijska dvorana sv. Roka SKD Igo Gruden Na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«. GORICA Kulturni dom Do IS.januarja 1997 je na ogled skupinska razstava goriškib fotografov elanov Fotokluba »Skupina 75«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah ob prireditvah. Katoliška knjigarna (Travnik 25) Na ogled je razstava Klavdija Tutte. PASSARIANO Villa Manin Do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Galerija pri Joklnu Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstettnerja. Koroška deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejsih del koroškega slikarja Petra Kravvagna. Bank Austria - (Lidmanskygasse): Na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 6. januarja 1997 je na ogled razstava del Draga Druškovica. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša. GLEDALIŠČA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva n .Ljubljana L. Carroll: ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI. Režija Vito Taufer. Jutri, 30. decembra, ob 19. uri. Slavnostna uprizoritev v počastitev 10. obletnic in 200. ponovitve predstave, ke je navdužila več kot 60.000 gledalcev v Sloveniji, Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem... SNG DRAMA Erjavčeva 1 .Ljubljana G. Feydeau: BOLHA V USESU ali KAPLJA CEZ ROB. Jutri, 30. decembra, ob 19.30, IZVEN (KONTO) Torek, 31. decembra, ob 19. uri, IZVEN (KONTO), razprodano. KRSTNA IZVEDBA!: KDO TO POJE SIZIFA, blues opera Avtor besedila in režiser Dušan Jovanovič Avtor glasbe Vlatko Stefanovski PREMIERA v nedeljo, 12. januarja, 1997, ob 20. uri. MALA DRAMA J. Osborne (foto): OZRI SE V GNEVU Režija Janez Pipan (foto). Jutri, 30. decembra, ob 19. uri, IZVEN (KONTO) E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Torek, 31. decembra, ob 19. uri, IZVEN (KONTO). D. Potočnjak: METULJEV PLES Sobota, 4. januarja, ob 20. uri, IZVEN (KONTO). D. Mamet: OLEANNA Sreda, 8. januarja, ob 19. uri, abonma DIJAŠKI 2 VEČERNI. Četrtek, 9. januarja, ob 20. uri, IZVEN (KONTO). SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK Dirigent Marko Gašperšič. Torek, 31. decembra, ob 20. uri, razprodano. Pripravljamo PREMIERO celovečernega baleta GEORGE GERSHMN Četrtek, 30. januarja, 1997, ob 20. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Čopova 14 B. Brecht: GALILEJEVO ŽIVLJENJE Petek, 3. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK in izven. Sobota, 4. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in izven T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Torek, 31. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO T. Partljič: STAJERC V LJUBLJNI Jutri, 30. decembra, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO, razprodano. MALA SCENA P. Shaffer: EQUUS Torek, 7. januarja, ob 22. uri, za IZVEN KONTO T. Dunham: LJUBEZEN&SEKS&TERAPIJA Jutri, 30. decembra, ob 19. uri, za IZVEN KONTO LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 VELIKI ODER S. Makarovič: SAPRAMISKA Sobota, 4. januarja, ob 11. in 17. uri, za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2. Maribor Zlatko Krilič: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU, za otroke od 5. leta dalje. Danes, 29. decembra, ob 11. uri. Nedelja, 5. januarja, ob 11. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Ljubljana Feda Pehovič: KURBE, komedija. Torek, 31. decembra, ob 19.30. Joža Vombergar: VODA, ljudska igra. Četrtek, 9. januarja, ob 17. uri, abonma red U in IZVEN. Dan Goggin: NUNSENSE, glasbena komedija. Sobota, 11. januarja, ob 19.30. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana Andrej Rozman: RUPERT MAROVT, detektivska monodrama. Jutri, 30. december, ob 20. uri, vstopnine ni. PREŽERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ. Glavni trg 6. Kranj Jean Genet: SLUŽKINJI Ponedeljek, 6. januarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto. Torek, 7. januarja, ob 19.30, za abonma RDEČI, IZVEN in konto. SILVESTRSKA PREDSTAVA: Evild Flisar: JUTRI BO LEPŠE Torek, 31. decembra, ob 20. uri, za IZVEN PRIMORSKO DRAMSKO GtEDAUJSČE Kardeljeva S. Nova Gorica Z. Krilič: JAJCE. Jutri, 30. december, ob 17. uri, vstopnine ni. -lM CANKARJEV DOM RAZSTAVE GLEDALIŠČE Danes, 29. decembra, ob 19. uri, predpremiera; Torek, 31. decembra, ob 22. uri, premiera: NOSTALGIČNA KOMEDIJA. Silvestrski show po zamisli Polone Vetrih: igrajo, pležejo in pojejo: Polona Vetrih, Ljerka Belak, Zvonimir Hribar in Marko Okorn. GLASBA Sreda, 1. januarja, ob 18. uri: NOVOLETNI KONCERT. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Marka Letonja; solisti: Angelina Reamc, sopran; Michael Sokol, bariton; Primož Novšak, violina. Program: H. Berlioz, C. Saint-Saens, R. Drigo, N. Rota, J. VVilliams, H. Villa-Lobos, M. Ravel, C. Porter, M.Leigh, Traditional, F. Loevve, G. Gershvvin. (GD,) FILM Se jutri, 30. decembra, ob 20. uri: Ponovitve filma SANJE V ARIZONI, 1992. Režija Emir Kusturica. Od Četrtka, 2. januarja, do sobote, 4., ob 19.30: LOM VALOV, Danska/Francija, 1996. Režija Lars von Trier. RAZSTAVE Do 31. januarja: ARHITEKT LEONARDO SAVIOLI. Razstava arhitektonskih načrtov in rist znanega italijanskega arhitekta (1917-1982) (Galerija DCD) Do 5. januarja: ALEŠ ČERNIVEC: 1/60 sec. Fotografska razstava (Mala galerija, prost vstop) odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. GLASBA GALE R I J A STARI T R <5 2 1 S. i Ul L J A X A 0 » l tl« * * * KLUB ŠKUC Stari trg 21 ■ Liubliana Jutri, 30. decembra, ob 21. uri: prednovoletni koncert klasične glasbe: Volodja Balžalorsky, violina in Igor Saje, kitara. Vstop prost! Festivalna dvorana na Bledu Sreda, 1. januarja, ob 18. uri: NOVOLETNI GALA KONCERT-Simfonicni orkester HRT Zagreb, dirigent Vladimir Kobler in solisti. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana Na ogled je razstava "Praznik Čarovnic” Krešimire Gojanovič (do 31.12.'96) MODERNA GALERIJA Cankarjeva 15. Liubliana Razstava fotografij: Zmago Jeraj "Krivoustneži” (do 12.1.'97) Retrospektivna razstava Lojzeta Dolinarja. (do 12.2.1997) MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana Iz cikla 'Kustos/Umetnik': predstavitev izraelskega umetnika Uri Tzeig. (do 26.1.'97) MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Liubliana Na ogled je razstava "Ljubljanske tržnice arhitekta Jočeta Plečnika” Na ogled je razstava "Umetnost mode”: Kri-zia, Missoni, Moschino, Trussardi in Versace. (do 6.1.'97) GALERIJA ŠKUC Stari trg 21. Ljubljana ”Cash & Carry II.” Prodajna razstava del mladih likovnih umetnikov. (do 30.12.'96) KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Ljubljana Razstava svilenih izdelkov in fotografij pregnancev iz Begunskega centra Postojna (do 1.1.'97) GALERIJA ILIRIJA Tržaška 40. Ljubljana Razstava slik, instalacij Janeza Furlana. (do 11.1.'97) NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Ljubljana Stalna zbirka: arheološka obdobja (prazgodovinska, rimsko in srednjeveško), zgodovinska obdobja (od visokega srednjega veka do modernega Časa) in lapidarij. GALERIJA TIVOLI - MGLC Pod turnom 3. orad Tivoli Pregledna razstava grafik umetnika Miroslava Suteja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI ■ HODNIK Trg celjskih knezov 8. Celje Bori Zupančič. Risba. 1994-1996. Nedelja, 29. decembra 1996 STAROGR. FILOZOF, VZGOJITEU ALEKSANDRA VELIKEGA IN USTANOV. LICEJA KONEC- MOLITVE CESTNI OVINEK POBUDNICA SLOVENSKI TOLAR MERILNIK HITROSTI VOZIL ODSTRANJ. ZRNJA IZ KLASJA AVTONOMNA REPUBLIKA V RUSKI FEDERACIJI DRŽAVNA BLAGAJNA CASODLETA 1492 BELGIJSKI SLIKAR RISAR MINIATUR BRITAN. FILM. IN GLEDAL IGRALKA IGNACIJ (DOMAČE) JEROME ? JEROME Z. IME VOJAŠKO POROČILO SODOBNA UMETNOST RUDI ŠELIGO PREBIVALKA KRASA STRANKA BALERINA PAVLOVA PREDSED. FIFE EVROPSKI NAROD IVAN CANKAR OBLIKA SOCVETJA TALNA PLAST NESTABILNOST NPR. OGRAJE PRENOS PELODA S PRAŠNIKOV NA BRAZDO ANDRES VALDES EDEN OD STRSEV, OCE RIMSKI CESAR, KI JE LETA 70 RAZDEJAL JERUZALEM PRITOK RENA V ŠVICI OBMEJNA VAS PRI PODGRADU DANSKI OTOK IGRALEC, PLEMIŠKI MILOŠEVIČ NASLOV MESTECE V SRED. ITALIJI TRUSC PREBIVALKA DRŽAVE NA V. INDIJE INDUAN. PLEMENA JZ. ZDA FOLUAZA DOBIVANJE TONSKIH ODTENKOV ZMAGA PRI ŠAHU INDIJSKI KRALJ, KI JE SIRIL BUDIZEM NEKD.AM. GLASBENIK POPULARNE GLASBE PREBIVALCI POKRAJINE V SREDNJI GRCUI GERMAN SKOTSKA JEZERA MOŠKA Fl-GURAKOT STEBER RAZLCRKI MESTO V Z. MAKEDONIJI SKALA V MORJU KOROŠKI BUDITELJ GLAVNI STEVNIK ENAKA ŠUMNIKA PIŠKOT BICIKLIST HUDIČ ZENSKA, KI ŽIVI V OKOLICI SUSNAT PREDEL AFRIKE MESTO NA J. ZAIRA ZOB KITOV OBLIKA SKLADBE PUANEC HUS SKUPNOST NEODVISNIH DRŽAV NADAV RUDAR. ME-STO V BOSNI RIM. IME ZA DUNAJ HRV. FILM. IGRALKA (INGE1 MANJKANJE SREDIŠČE VRTENJA SRBSKO MESTO NORDIJ. BOGOVI ORODJE ZAN.IIC AGREGATNO STANJE SRAMOT- NOST SLOVEN. TABLOID DOBA PISAT. VASTE VLEČENJE TOBAKA SKOZI NOS IGRALEC REEVES SANI SOSEDNJI ČRKI DELANJE ODTENKOV PISEC FLEMING POKRIVALO SATURNOVA ZENA V RIM. MIT. AFRIŠKA DRŽAVA JAPON. DRSALKA FR. FILM. IGRALKA AVTOR: SIMON LENARČIČ IGRALEC NOLTE VULKAN NA FILIPINIH PRVI RAČUNALNIK JUZNOAM. OPICA POKRAJINA V NEMČIJI OBRUHRU BUDILO PREMETENEC NEDELAV- NOST PLOZBREZ HIŠICE RADKO POLIC GERMAN. BOG IT. RTV TURKI EVROPSKI VELETOK HAVAJSKI VULKAN REKA NA DOLENJSKEM NAPAD ENAJSTI PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE (JAMES) GORANA KOROŠKEM UMETNOST DLAKE POD NOSOM PESNIK ADY PAPIGA MAŠČOBA KITOV ZAČETEK DIRKE JUDOV. REGILOZ. MISLEC TRSKA KDOR SE S KOM POBRATI AVARI MESTO V SPANUI RAZLCRKI PODOBA SPIELBER- GOV FILM OS. ZAIMEK OTROŠKO VOZILO STEVE OVETT UDAV ŽIVALSKA MAŠČOBA GR. BOG. ZMAGE JOSIP STRITAR KRISTUS PREBIVALEC BIH MENICA PAZDER NEMŠKI UMETNOST. ZGODOVINAR JUZNOAM. INDIJANEC OSTRIVEC POPEVKAR. LEAR POLOTOK NAHONSUJU ŠVIC. SMUČARKA SISTEMA! UČENJE ZVEZDA V VOLARJU MODNI KREATOR CARDIN ANTON CEHOV BODICA NIŽINSKO MOCIVRJE TEKOČINA V ŽILAH SLOVEN. SLIKAR (MIHAEL) MLEČNI IZDELEK NEPTUN ALI URAN RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip TV dnevnik Športna tribuna Pregled leta 96 TV Mozaik RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 S RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet -Grizzly iz Aljaske( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Or-son in Olivia Variete: L’albero azzurro ■ Piavo drevo - Mesojeda rastlina Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry in Madison Aktualno: Linea verde -Zelena črta - Obzorja Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G.P. Ga-leazzi, don Mazzi) Dnevnik Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Variete: Di che segno sia-mo ... (vodijo Livia Azza-riti, Elisabetta Gardini, Melba Ruffo, Maria tere-sa Ruta) Dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Potihoma - Nočni pogovori (vodi G. Marzullo) Dokumenti: Olivier Maass Dok.: Amamai Alfredo. Zgodovina melodrame Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Nedeljski Disney Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Aktualna odd.: Teleca-mere(vodi Anna La Rosa) Film: Chipmunkove pustolovščine (ris.) Film: Una mamma p er Natale (kom., ZDA ’91. r. D. Hemmings, i. O. New-ton-John, ]. Sorcey) Risanke, 18.15 nan. QueH’ uragano di papa TV film: Dennisovo odkritje (kom., ZDA ’87, i. W. VVindon, P. Garrat) Dnevnik Tg2 Film; Robin Hood (ris., ZDA ’73, r. VVolfgang Reitherman) Risanke Dnevnik in vreme Protestantizem Glasba: Club Tenco ’96 Film: II sergente Bum! (pust., ZDA ’53, i. Burt Lancaster) RAI 3 Nan.: Giudice di notte, 6.45 A cuore aperto, 7.30 Indagini pericolose Night Line Nedeljski koncert Maša EPil Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci). vmes ini£j (11.30) dnevnik Nan.: Hawaii Dnevnik Tg4 Variete: Game Boat v cirkusu, vmes risanke Nan.: Palm Springs, 18.00 Colombo Dnevnik in vreme Nogomet: Real Madrid - Sampdoria (prijateljska) Film: Dne stelle nella polvere (vestern, ZDA ’67, r. A. Laven, i. George Peppard, Dean Martin) Nedeljski koncert (pon.) Pregled tiska Film CANALE 5 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! SP v ssmučanju: ženski slalom, 1. tek Nan.: ENG - V živo Atletika, kros SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek, 12.40 moški smuk Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Film: La grande fuga (vojni, ZDA '63, i. S. Mc-Queen, R. Attenborough) Film: Blob - Fluido mor-tale (fant., ZDA ’58) Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Variete: Blob Šport: Izbor odd. «QueIIi che il calcio...» Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja, , vmes EP v atletiki - kros NoCni dnevnik, vreme Variete: Fuori orario Nad.: La bella Otero (i. A. Molina, M. Famer, 1.) Film: La donna di Parigi Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Družina Addams Film: Jackpot (fant., It. ’92, i. Adriano Celenta-no, Kate Vemon, Carroll Baker, C. Lee) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: Časa Vianello -Voščeni kip (i. Raimon-do Vianello, Sandra Mondaini) Dnevnik TG 5 in vreme TV film: La figlia del Maharaja (pust., Nem.-It. '94, i. Kabir Bedi, Hunter Tylo, Bruce Boxleitner) Aktualna odd.:Amori in Corso (Claudio Baglioni, Anna Galliena) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Nočni dnevnik Film: High Spirits - Fan-tasmi da legare (fant., VB ’88, r. N. Joradn, i. Peter 0’Toole, Daryl Hannah, Steve Guttenberg) Pregled tiska Otroški variete, vmes Videostrani nan. in risanke ter varie- Otroški program: Ziv žav, teja Bim Bum Bam in 9.30 nad. Skrivnost sed- Carta e penna me poti Variete: Fiabe per giocare Koncerti za mlade Risanke, 9.55 La nostra Dok.: Podobe narave - inviata Manuela Poletje na drevesni meji Variete: Sorridi, c’e Bim Obzorja duha Bum Bam Ljudje in zemlja Nan.: Pericolo estremo Slovenski ljudski plesi: Odprti studio Gorenjska TV film: Sherlock Bond Poročila investigatoe a 4 zampe TV igrica: Hugo (pon.) (kom., ZDA ’94, i. Razvedrilna oddaja TV Anthony Simmons) Koper: Karaoke Film: Robin Hood, pala- Dlan v dlan dino del popolo (pust., Film: Policijska akade- VB '50, i. R. Greene) mija 3 (kom., ZDA '86, i. Film: 11 mio amico Mac S. Guttemberg, Bubba (fant, ZDA ’88) Smith, David Graf) Odprti studio, vreme Videostrani Aktualno: Fatti e misfatti TV Dnevnik 1 Nan.: Star Trek, 20.00 Zimska Marjanca Happy days Slovenski muzikantje Variete: Nedeljski «Mai Včeraj, danes, jutri dire gob Otrokom za praznike Variete: Non dimenticate Loto lo spazzolino da denti - TV Dnevnik 2, vreme, šport Ne pozabite zobne ščetke Zoom (vodita Geixy Scotti, Am- Večerni gost bra) Včeraj, danes, jutri Film: Karate Kid (dram., TV dnevnik, vreme, šport ZDA '84, i. R. Macchio) Film: The Rocky Horror Film: 11 giro del mondo Picture Show (VB ’75) in 80 giorni (ZDA ’56) TV jutri, videostrani Slovenija 2 Euronevvs vetovni pokal v alpskem smučanju: ženski slalom, 1. tek Tedenski izbor: Videoš- pon Na vrtu TV Avtomagazin Avstralska nanizanka: V slogi je moc (ponovitev 14. epizode) Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski slalom, 2. tek, nato moški smuk (prenos iz Bormia) Interšport turneja v smučarskih skokih (prenos iz Oberstdorfa) Ameriški film: Petelinji rock Francoski film: Tepček (’64, r. Garard Oury, L Luis De Funes, , Bourvil, Venantino Venantini) Včeraj, danes, jutri Nan.: V slogi je moč Avstralska nad.: Pesem ptic trnovk (8. del), 20.50 Sodnikova žena (4. del) Ciklus filmov Wima VVendersa: Zgodba iz Lizbone (Nem. ’95, i. R. Vo-gler, P. Bauchau) Novice iz sveta razvedrila, 23.45 Euronevvs # TELE 4 ® Koper 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: Beverly št. 65 I Pripovedi iz VVesta I Film: Una questione d’ onore (i. B. Gazzara) Dokumentarec Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja Film: Califomia 436 Euronevvs, 16.10 SP v smučanju: ženski slalom Risanke: Huckleberry Firm Kam vodijo naše stezice, 18.30 Nedeljska reportaža Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 19.20 Globusov Tik Tak Nan.: NoCni sodnik, 20.00 Vesolje je..., 20.25 Žrebanje loto Istra in... Nan.: Leteči zdravniki Vsedanes - Tv Dnevmik, vreme, 22.05 Globus Histria jazz: Eurotrio (1. del), nato TV Dnevnik MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.50 Šport 12.40 SP v smučanju Papežev blagoslov Film: Otok sonca (dram., ZDA ’57, i. J. Mason) Športna odd.: Crono Montanellijeva nedelja Film: Brancaleone alle crociate (kom., It. '70) Film: II piu grande ama-tore del mondo (kom., ZDA '77, i. G. VVilder) Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Kviz; Quo vadiš; 11.30 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s Simfoniki RTVS; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 V računalniku; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock underground, vmes Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Nedeljski koncert; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.50 Intermezzo; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasbeni portret; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Po domače; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?l; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 17.30 Poročila, osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single.ll.OO Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Škarje, lonce, nože in marele (J. Lukeš); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Tragedija človeka - Zunaj raja (prir. in r. A. Jurc); 14.35 Potpuri; 14.50 Iz krajevnih stvarnosti (1. del); 15.30 Šport in glasba; 16.30 Poročila; 17.00 Iz krajevnih stvarnosti (2. del), nato Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (J. Tratar); 18.00-18,30 6X6 Domače uspešnice M *8> OVEN 21. 3. -20. 4.: Zbali se boste, da bodo vasT^ silvestrski načrti padli v vodo. Morda bodo res, toda vedite, da so nenačrtovana praznovanja lahko veliko prijetnejša od načrtovanih. BIK 21.4.- 20. 5.: Ob reviziji minevajočega leta se vam bo zdelo, da niste prav nič napredovali. 0 ja, napredek je več kot odten; skušajte ga meriti z dejstvi, ne z željami, pa se boste prepričali sami. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ljubezen bo danes v ozadju, a samo navidez: v resnici vam bo prav ljubezen dajala prepotrebno energijo za vzpenjanje in pobudo za iskreno priznavanje svojih slabosti. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nikar se ne preobremenjujte z darili, ki jih je moc kupiti za denar, kajti od vas letos pričakujejo nekaj drugega: koš srenih voščil, oplemenitenih z željo po samospremembi. LEV 23. 7. ■ 23.8.: Odkriti boste deželo notranje lepote, se brez pomoči pobrali na noge ter shodili svoje prve samostojne korake. Odslej boste padali samo takrat, kadar boste hoteli sami. DEVICA 24.8, - 22.9.: Jezili se boste na osebo, ki vam je iz podtalja zmešala štrene in vam skalila notranji mir. Z vso vnemo se boste zaceli bojevati proti njenemu vplivu in poželi pravočasno zmago. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Povabljeni boste na več strani hkrati. Odzovite se tisti, M bo zahtevala kar-seda malo igranja in ki vam bo dopuščala karseda veliko prostora za spontano sproščenost ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaše telo bo danes malce protestiralo, vendar bo vzdržalo. Pazite, da ga preveč ne obremenite, sicer boste morali Silvestrovo noč preživeti v postelji. STRELEC 23.11. - 21. 12.: Ko bo že kazalo, da bosta s partnejem odšla vsak po svoje, se bo zgodil bistven preobrat: po simpatičnem sporčku bosta spoznala. da se preveč ljubita, da bi nasedala sovraštvu. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: 2e zjutraj vas bo prevzel občutek, da se bo zgodilo nekaj izjemnega. Izsiljevanje dogodkov vas bo privedlo na začetek začaranega kroga, zato se raje prepustite naključjem. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Življenjskega sopotnika obdarite s tistim, kar na njegovi njivi ne uspeva najbolje, pa se vam ne bo moglo ugoditi, da bo prihodnje leto minilo v znamenju popravljanja napak. RIBI 20.2. - 20.3.: V pričakovanju novoletnih radosti boste že kar malce nestrpni. Rešitev: približajte si silvestrsko vzdušje že danes, pa se boste cez dva dni počutili kot v nebesih. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 29. decembra 1996 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Muci je dolgčas (M. Leban) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.40 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.30 15.40 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 22.40 22.45 23.30 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: L’ isola sul tetto del mondo (pust., ZDA ’74, i. D. Hartman) Dnevnik iz Neaplja Disneyev svet, risanke Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz VVesta -Čreda (i. Jane Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet - Pi-ranha Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zveCer Variete: Luna Park (vodi Anna Falchi) Vreme, dnevnik in Šport Oddaja o aktualnih dogodkih: II fatto (vodi En-zo Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Cool Runnings -Quattro sottozero (kom., ZDA ’93, i. John Candy, D. Bannock, S. Coffie) Dnevnik Aktualno: Overland, Roma - New York via terra Dok.: Variabili ropicali Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Aktualno: Cammin leg-gendo (V. Gassman) RAI 2 Variete za najmlajSe Zidovska kultura Nanizanka Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Schvvarzvvaldska klinika - Testament Variete: Ci vediamo in TV - leti, oggi e domani 17.15 Dnevnik Film: La časa'stregata (kom., It. ’82) Vreme, Šport in dnevnik Sereno variabile Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. J. Heinrich) Risanke: Go-Cart VeCerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick (i. Horst Tappert) TV film: Inšpektor Der-rick Aktualno: Napoli oltre Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v parlamentu, Spori Aktualno: Tel Camere A RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 15.10 15.30 17.00 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.45 0.30 Jutranji dnevnik Film: Carosello napoleta-no (glas., It. ’54) Videosapere: Vstop prost, Hi c sunt leones, Potovanje po Italiji, itd. Dnevnik Aktualno: Telsogni Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Bellitalia Nan.: Blue jeans Športno popoldne: cik-lokros. nogomet C lige, diletantski nogomet Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole (i. L Di Benedetto), vreme Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (vodi P. Villoresi) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mixer Aktualno: Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska Š3 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 6.30 8.50 12.30 13.30 14.00 14.15 15.35 17.45 18.55 19.25 20.40 23.00 Nan.: Kojak Film: Torta di mele (dram., It. ’93) Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafd, 11.45 Ali del desti-no, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o zdravju Nad.: Sentieri - Steze Film: I due colonnelli (kom., It. ’62) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Glasb, odd.: Musiča mae-stro! (vodi L Zanicchi) Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (dram., ZDA ’62, i. B. Davis, J. Crarvford) 1.35 Night Line, 2.00 film 15] CANALE 5 6.00 9.00 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 23.05 23.15 1.30 Na prvi strani, vreme Nan.: Dmžina Addams TV film: Lukasove pustolovščine (kom., ZDA ’93) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualne teme v oddaji: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Robinsonovi - V zadnjem trenutku Otroški variete Bim Bmn Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualno: Verissimo, tut-ti i colori della cronaca -Dnevna kronika Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: La morte ti fa bella (fant., ZDA '92, r. R. Ze-meckis. i. Meryl Streep, Bruce Willis, G. Hawn) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet (vodi Tamara Dona) Nan.: Hercules Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajSe Ciao Ciao Moda, risanke Varieteja: Natale e.., 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Mr. Cooper - Babičin obisk, 15.30 Wish-bone Variete: Planet Glasba: Stelle della mušica (vodi Amadeus) Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Star Trek, 20.00 Happy Days (i. Herny VVinkler) Film: II texano dagli oc-chi di ghiaccio (vestern, ZDA ’76, r.-i. Clint Ea-stvvood, B. McKinney) Aktualno: Pregled Športnih dogodkov leta 1996 Šport: Goals, veliki angleški nogomet Fatti e misfatti Film: West Side Story (glas., ZDA ’61, i. Natalie Wood, R. Bey) # TELE 4 I 16.45, 23.00, 1.355 Dogodki in odmevi Nan.: Poliziotto a 4 zam-pe, 15.10 Pripovedi iz VVesta Cartoon Festival Osebe in mnenja j Film: II cuore come una ruota <$> MONTECARLO Videostrani Otroški program: Hodi de bodi ali dve vedri vode (otroška gledališka predstava, režija Peter Ovsec), 9.45 risanka, 10.05 S Kazino do novih plesnih korakov, 10.35 nad. Jake in Ben Film: Zgodba iz Lizbone (Nem.’95, r. VVim Wen-ders, i. R. Vogler, P. Bau-chau, T. Salgueiro) Poročila Novice iz sveta razvedrila (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Za TV kamero, 14.40 Forum, 15.00 Nedeljska reportaža, 15.30 VeCerni gost Dober dan, Koroška Videostrani TV Dnevnik 1 Otrbški program: Radovedni TaCek: Sneg (scr-narij Polonca KKovaC, režija Andreja Humar Gruden), 17.25 Angleška dokumentarna serija: Očividec Po Sloveniji Risanka Otrokom za praznike (15. oddaja) TV igrica: Lingo Žrebanje 3X3 TV dnevnik 2, vreme Šport Parlamentarna kronika Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3, vreme Šport Noro zaljubljena (ponovitev 21. dela ameriške nanizanke) TV jutri, videostrani S? Koper - 0.50 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor: Novoletni koncert, 11.55 Reka upanja (francoska nad., 13. del) Sobotna noC Šport v nedeljo Avstralska nanizanka: V slogi je moč (16. epizoda) Ameriška nanizanka: Na robu (3. epizoda) Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 60. epizoda) Nanizanka: Noro zaljubljena (ZDA, 21. del) Avstralska nanizanka: V slogi je mo C (16. epizoda) Košarka FIBA: Vzhod -Zahod (prenos iz Carigrada) Avstralska nadaljevanka: Pesem ptic trnovk (9. del) Koproducijska serija: Konec velikih počitnic (P. Kohout - J. Mašin, i. Rajko Šugman, Vlado Novak, zadnja epizoda) Oddaja o turizmu: Homo turisticus Svet poroCa Brane Rončel izza odra H 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- ijjy nik, 13.20, 20.20 Spori Nan.: Ironside, 12.20 Quincy Film: Anime in delirio (dram., ZDA ’47) RK Variete: Tappeto Volante HKjg Variete: Zap Zap ■Kg! Aktualno: Check Point KS® Film: AH’ improvviso S® uno sconosciuto (’87) Film: Driver 1’ imprendi- bile (krim., ZDA ’78) Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravnild Istra in... Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport v ’96 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, spori Nanizanka: Leteči zdravniki Globusov Tik Tak Nad.: Prepričevanje (i. Ann Firbank, Valerie Gearon, 5. del) Kulturna oddaja: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs Oddaja o zamejskem športu in športnikih: Novoletai Sportel Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 17.35 V računalniku; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10,05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9',40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 12.20 20 modrih; 13.00 Daj, povej ; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pre- gled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.45 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (r. M. Kravos, 22.); 9.40 Vzhod ni daleč; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Božočna revija: MePZ J. Gallus; 13.20 Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Filharmonični orkester iz Vidma - koncert 21.9.96 v Vidmu; 18.00 Znanstveno raziskovanje; 18.20 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12,30, 18.30 Poročila v ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 To je bilo 1996... Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481 -532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456. fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 . Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, SeZana. tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG Nedelja, 29. decembra 1996 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA f _. SREE 6 66 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 5 x VREMENSKA SLIKA Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem se poglablja območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje manj mrzel zrak. Slovenija: Zmerno do pretežno oblačno bo in večinoma brez padavin. V Vipavski dolini bo Se pihala zmerna buiia. Najnizje jutranje temperature bodo od -15 do -10, najvisje dnevne od -10 do -5 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Severno od nas bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Na Ja- DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva bo 8.45. Tunine mene tBfShŽT X L IX. w MORJE Luna vzide ob Morje bo zelo raz- 21.16 in zatone ob gibano. 10.07. nperatura morja K stopinj. , k J PLIMOVANJE Danes: ob 0.09 najvišje 32 cm, ob 5.39 najnižje -7 n, ob 10.53 najvišje 26 cm, ob 17.41 najnižje -46 cm. Jutri: ob 0.43 najvišje 31 cm, ob 6.26 najnižje -5 cm, j ob 11.24 najvišje 18 cm, ob 18.09 najnižje -38 cm. TEM RATURE V GORAH °C 500 m...........-7 1000 m...........-10 1500 m...........-13 BIOPROGNOZA Sprva bodo imeli težave le tisti, ki so občutljivi na zelo hladen zrak, popoldne in ponoči pa se bodo znaki vremenske obtežitve pojavili pri vseh vremensko občutljivih ljudeh. 2000 m..........-16 2500 m..........-19 2864 m..........-20 O KRANJSKA GORA CELOVEC * O *9/-7 ČEDAD OVIDEM -2/2 -12/-9 *N. GORICA TRŽIČ -10/-7 O KRANJ x GORICA o ° 6^ POSTOJNA O-10/-® KOČEVJE ČRNOMEU REKA -1/3 Slovenija: V ponedeljek bo oblačno, občasno bo ponekod rahlo snežilo. V torek čez dan se bo sneženje okrepilo. Mraz po popustil. BANCA AGRICOLA KM dlČKA BANKA gruppocaer vam nudi: - možnost vlaganja po najboljših pogojih - neposredno nakazovanje plač in pokojnin - izredno ugodna osebna posojila - strokovna služba za operacije s tujino obveščamo vasy da smo prisotni tudi v Trstu s predstavniškim uradom v Ulici Milano št. 25 - tel. 369015 / 368979