V Ljubljani, petek dne 18. aprila 1913
Leto II.
——mmBBHfl  i BHB5Be■ 'Tii-----------mmmammmamrnm
Posamezna številka 6 vinarjev.
:a	Uredništvo in npravnlitvo:	tu
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnkirana pisma le ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ’0 zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju io-::: pust. — Za odgovor je priložiti uinniN.
«:	Telefon številka ’1fi.
471. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev,
»DAN0 izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeijkih pa oh 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani V upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletne K 10'—> četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se m	pošilja	upravništvu.
a:	Telefon	številka 118.	n:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Denuncijanti in veleizdajalci.
Čas reakcije nam je posebno radi dennncijanstva, s katerim se v tako pretežni večini lahko ponaša, k neizbrisnem spominu. Takratne mračne sile so razumele, ovajanja j— denuncijantstvo — dvigniti na tolikšno stopnjo, da ni nihče več za-jipal prijatelju, svojemu bratu, da, hiti oče več sinu! Drevesa so imela oči, stene ušesa in vidi se nam, če jse zatopimo v takratne čase, kot bi bile pojenjale vse vezi familijarnosti In medsebojnega prijateljstva.
Dočim je imelo v petdesetih letih pretečenega stoletja ovajanje namen zadoščati osebnemu maščeva-vanju ali pa sl preskrbeti ugodnosti jna gospodarskem polju, se je v no-ivejši dobi razvil prav poseben sistem ovaduštva. Novejša struja ovaduštva se Je razvila, ko ie vzel v roke državno krmilo Taaffe. katerega so sovražili radi tega, ker je bil kot avstrijski minister, naklonjen Slovanom. Takrat so postali avstrijski Slovani v zvezi z nemškimi klerikalci vladna stranka in seveda tudi 1— patriotje, dočim so morali pre-Vzeti nemški staroliberalci vlogo — veleizdajalcev. (Kdor se poglobi nekoliko v one čase, nam — če je prost predsodkov in objektiven — ne bo očital, da ie to neresnično ali pretirano.) Po raznil delih Avstrije so se pojavili elementi, katerih glavno delo in namen je bil. denuncirati poštene ljudi radi žaljenja veličanstva, velelzdajniškega govorjenja, protipo-stavnega agitiranja ali pa — radi motenja vere. Mislili so taki ljudje, da koristijo s takim ovaduštyom svojim strankam in, da se s tem na zunaj prezentirajo za verne Avstrijce, niso si pa bili svesti podlostij, ki so jih s tem zakrivili. Ko se je po tem povspela nemška krščanskosocialna stranka do absolutne moči In veljave, je vzela v roke samostojno upravo države, objednem pa prevzela tudi v samosvojo last ova-
duštvo. Le to je kmalu spravila vsled marljivega gojenja tako daleč, da je ustvarila iz denuncijantstva vedo, za obstanek naše države neobhodno potrebno. Nemški klerikalci so šli tako daleč v svoji brezprimerni de-nuncijatorični drznosti, da so posameznike, ki so v denunciranju kazali posebne darove, posebne zmožnosti. dekorirali s Salvatorjevo kolajno. (Znano je, da je dobila ta medalja od takrat, ko so z njo dekorirali mestnega svetnika dunajskega Pfisterja. ime »die Pfistermarke«.)
V	zadnjem času so takozvanl nemškonacionalci naši avstrijski patriotje in tvorijo zajedno z nemškimi klerikalci ter Poljaki vladno stranko Vladno večino. Po naši stari avstrijski tradiciji, se i oni smatrajo pokli-
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
»Da. bil sem v gozdu... Počakal sem, da je prišel kraljevski lov mimo mene... Videl sem kralja... Da, izročil sem mu pisemce, ki ste mi ga bili dali.«
»In kai je rekel on? Ali ga je prečital takoj?«
»Da!...« je siknil Ivan Siromak in skrčil pesti.
Magdalena je nalagala revežu res strašne muke ljubosumnosti. Toda niti zapazila ni tega. Vsa v svoji misli, pozorna, nežna, mačja in trda obenem, je izvabljala Ivanu Siromaku besede, ki so ga žgale v Krlu kakor peklenski ogenj.
»Cital je,« je povzela. »Toda, kakšen je bil njegov obraz? Ali se Je nasmehnil?«
»Da!... Nasmehnil se Je...«
»Dobro poznam ta njegov nasmeh,« je zasanjala lepa Feronka klasno. »To je usmev kralja, kj mi-
da je vse njegovo, smeh člove-£?.• ki je prenasičen same sreče in " f11’ da daruje miloščino, ako se
jerekel?^ lepa ženska In kal t!
»Dobro, je rekel, pridem.,.«
»» *a .Se bliža. Ivan!«
Moz je vztrepetal.
Ona pa je vstala, Sla h kaminu
canim, uporabljati denuncijantstvo oajhujše vrste, a pač samo le radi tega, da javno dokumentirajo, da je-dino le njim pripada zahvala, da Avstrija tudi še v bodoče obstoja, posebno še v tako »težkih« časih, kot so sedanji.
Vsakomur so pač še v živem spominu zadnji dve »veleizdajniški obravnavi« — tretjo bodemo imeli v kratkem — pred c. kr. okrož. sodiščem v Mariboru, a vsej javnosti je tudi znano, kaj je bil njih povod in, kdo da so bili oni. ki so Jih fabrlcirali s prozornim namenom koristiti veliki. državo ohranjujoči ideji. Uvodoma smo omenili Taaffejevo dobo, pa, kaj ie ona proti današnji, proti sistemu, ki ga opažamo in občutimo danes! Zgodilo se je prvo, kot smo že rekli, v petdesetih letih pretečenega stoletja, torej v času. ko se je borila reakcija na smrt z naprednja-štvom. Tim žalostnejše Je, da se kaj takega dogaja v naših časih, v časih, o katerih trdimo s ponosom, da so namenjeni kulturi in — državljanski svob(Kli! V taki dobi torei. se smatrajo oni sesalci, oni tipalniki velikega političnega in narodnostnega stvora, poklicane, ovajati sodržavljane veleizdaje, protldržavnega agitiranja. Ono avstrijsko nemštvo, ki teži edinole za tem, da zgradi pot, trden most velike nemške ideje od Belta pa do Adrlje, si upa v XX. stoletju. o katerem trdi, da ie njegova last. operirati neženirano z najsra-motnejšim orožjem, ki ga pozna človeštvo, odkar je vstopilo v svojo kulturno dobo, začenši pri prvih, najprimltlvnejših poskusih le to, pa do današnje višine, z političnim de-nuncijantstvoin. A je to tudi ono nemštvo, ki, dasi avstrijski državni elerrjent, čisto nič ne prikriva svojih pročaystrijskih tendenc, ki v svojem dnevnem časopisju čisto prosto priznava svetu, da je s habsburško dinastijo nezadovoljno in da koma) čaka, da pride pod žezlo Hohenzol-lerncev.
Nam je zabranjena vsaka prosta beseda, bodisi v družabnem življenju posameznikov, bodisi v naši žurnailstiki. Trda pest avstrijske ju-stice nam jezdi na tilniku neizprosno. nje bič zažvižga po našem hrbtišču. kakor hitro le najde napisano nekaj, o čemur se ji dozdeva, da diši med vrstami, nekaj, kar bi zamoglo se tudi drugače tolmačiti. Skratka, nam Slovanom in v prvi vrsti Jugoslovanom, je zadrgnjena zanika okrog vratu, še predno se zavemo, da največkrat — ne da bi sploh vedeli, kaj smo zakrivili. Kakor hitro si dovolimo v naših časopisih buditi narodno zavest, ali, kakor hitro le zinemo, da je nemški ali italijanski naš sodržavljan izražal težnje svojih narodnosti}, se nas ubije, naša beseda je mrtva, še predno je prišla na prag javnosti. A pri drugih? Poglejmo le nemško žurnalistiko! V protislovanski gonji Je ravno ona,
in podkurila ogenj, kakor da jo zebe. Ivan je gledal njeno početje s prepadlimi očmi; saj pa si je v resnici prizadevala edino to, da bi zbegala reveža s slehernim svojim gibom in vsako besedo svojih ust.
Nato se je vrnila k mizi in odprla skrinjico, ki je stala na njej. V skrinjici je ležalo močno, ostro na brušeno bodalo.
»Ali vidiš to igračico?« je dejala.
On je pokimal z glavo.
»Glej, on sam mi jo je podaril.. da, nekega večera sem videla to bodalo, ko mu je viselo za pasom; vzela sem mu ga iz kaprice, on pa le rekel, da naj ga kar obdržim. Nasmehnil se je. češ: — Morebiti ga boste še rabili katerikrat!...«
Ivan Siromak je drgetal.
Magdalena Feronova pa je zamišljeno motrila bodalo in njegov razkošni, s smaragdi okrašeni ročnik.
T iho, sladko se Je najsmehnila in dejala kakor sama zase:
»In glej res ga bom rabila!«
Stopila je k Ivanu Siromaku, položila mu orožie y roko in dejala z važnim, nenadoma zvesnjenim glasom:
»Ali ne boš trepetal?«
»Ne!« Je odgovoril on z glasom neozdravljivega sovraštva — sovraštva, ki je najhujše izmed vseh, ker izvira iz ljubosumnosti.
»A ne pozabi, da smeš suniti «amo, ako te pokličem!... Ali me boš ubogal?«
ki daje naši jtistici in drugim oblastim prve migljaje, ki ščuva proti nam, kot bi bili narod sužnjev, a ne državljani iste države, kot so oni. Ona je oni faktor, ki služi merodajnim krogom ne le v Informacije, marveč naravnost v oporo. Nemška žurnalistika razširja nam sovražne vesti, ona stori prve korake k de-nunciranju, a nikdar ni slišati, oziroma videti, da bi poklicana oblast nam v obrambo, zatrla take izbruhe.
Tudi v zadnjih aferah, ki so se doigrale pred okrožnim sodiščem v Mariboru, je storila nemška žurnalistika glavno delo. Ona je bila prva, ki je spravila na dan laži tolikšne in-famije. da se ie moral človek že iz početka vprašati z gnjevom: AH smo sploh še avstrijski državljani ali ne? Ni tega storila ona naša javnost, ki bi to storiti morala, kateri je poverjeno po drž. osnov, zakonih, da čuva nad narodi, da jim deli pravico v enaki meri, v isti nepristranostl, kot jo deli na drugi strani v preobilici
— pristransko. Seveda, ti faktorji so slepi, in drve čez trn in strn za onim, kar jim kaže nemštvo in njegova žurnalistika. Pri tem pa ne pomislijo, da ravno s tem svojim ravnanjem
— ker vzbujajo upravičeno dvome
o	obstanku pravice — goje sovraštvo do vsega, kar stoji danes v državnem aparatu, ne pomislijo pa tudi, da se puste s tem sami slepiti, da je to njih počenjanje, ta slepa vera nemškemu denuncijantstvu, kriva, da je ravno v nemštvu vzgojen čut za ločitev ]n da čaka le potrebnega znamenja.
Živimo pač v dobi, ko se nas zatira bolj kot kedaj, nam v škodo, našim in državnim notranjim sovražnikom pa v korist. Vendar, nad državljansko pravico, je še druga — ona, ki jo vstvarja kolo časa. Obrača se sicer počasi, a zato z železno gotovostjo. Priroda ima vstajenje, ima ga človeštvo, a ima ga tudi
— vsak narod. Takrat pa imejmo v svojem čarobnem ščitu geslo: Naš rod ie ponosen in pravičen ...
Spectator.
Vojna.
SKADER NEPREMAGLJIV.
Kotor, 17. aprila. Poveljnik ska-derske posadke Essad paša je inozemskim konzulom v Skadru izjavil, da je trdnjava tako močna, da je ob-legovalci ne bodo mogli zavzeti.
PAŠ1Č IN PUTNIK.
Belgrad, 17. aprila. Kakor se govori, sta se ministrski predsednik Pgšič in vrhovni poveljnik srbske armade generaj Putnik sprla radi Skadra. Putnik menda pravi, da zahteva čast srbskega orožja, da se ne umaknejo srbske čete izpred Skadra.
■—gnanrr-tt ii . f ■" »mi
Obotavljal se ie par hipov in odgovoril nato:
»Sunil bom samo, ako me pokličete ...«
Toda njegovo obotavljanje je zadoščalo Magdaleni Peronovi v gptovost, da bo sunil Ivan Siromak tudi takrat, ako ga ne pokliče.
Kakšna je bila pravzaprav skrita misel Magdalene Peronove? Ako bi hoteli uvaževati običajna pravila povesti, ki si prilaščajo naslov romanov. bi jo morali pokazati bralcu kot enotno osebo, ki preganja Franca I. s smrtnim sovraštvom, dokler ni to sovraštvo utešeno. Toda življenje ni v resnici tako absolutno. In mi smo zgolj preprost pripovedovalec, ki bi si štel v napačno izrabljanje svojih pravic, ako bi zavijal dogodke, kakor njemu sodi.
Primorani smo torej izjaviti, da je Magdalena Feronova sicer sovražila kralja, a ga je ljubila nemara bolj, nego ga Je sovražila, in da njeno sovraštvo ni bilo v bistvu nič drugega kakor ranjena in bolna ljubezen.
Iz tega seveda še ne sledi, da ne bi bila hrepenela z vso dušo po sklenjenem maščevanju...
Ona je hotela v resnici umoriti kralja. Želela je z vsemi silami svojega srca. da bi ga videla umirati strašne smrti, ki lo je bila zamislila zanj.
Toda morebiti se ji je zahotelo, okusiti v poslednjem sestanku *
KDO POVZROČUJE ZAMOTANOST POLOŽAJA.
Belgrad, 17. aprila. Vladni organ »Samouprava« dolži velesile, da so one krive, da je položaj vedno težavnejši in zamotanejši. V teh razmerah je sploh vprašanje, če morejo zavezniki sprejeti posredovanje, ki jim ga velesile vsiljujejo.
BOLGARI PROTI SRBOM.
Sofija. 17. aprila. V sobranju je neki poslanec interpeliral. če vlada ve, kako nastopajo srbskf oblasti napram bolgarskemu prebivalstvu v osvobojenih krajih, in kaj misli vlada storiti, da varuje prebivalstvo v Alaccdoniji.
TAKOLE GOVORI BOLGARSKI DIPLOMAT!
Mi Bolgari zahtevamo za sebe Solun, Bitolj, Prilep. Debar in Veles. Nikakor namreč ne moremo pustiti Srbov v Macedonijo, ker to bi pomcnjalo srbsko ojačenje. Srbi bi ono prebivalstvo posrbili. Mi tega ne dovolimo, temveč ga raje mi pobolgarimo. Na tem stališču stojimo, pa če se razdere tudi balkanska zveza.
V	ta namen smo prepustili Runi uniji Silistrijo in bomo dali tudi Grški Solun, samo, da osamimo Srbijo. Ako pride do vojne s Srbijo mi ne bomo odnehali.
Macedonije tudi ne prepustimo zato, ker hočemo utrditi prestol kralja Ferdinanda, kar se zgodi ravno s tem. da pridobimo zanj Macedon-ce. (Tako: ena oseba je več kot močno Jugoslovanstvo!)
Sploh so nas pa srbski vspehi zelo razočarali — mi smo mislili, da bomo morali mi njim pomagati — so pa le oni nam morali — toda kljub temu zahteva čast, da se Srbija ukloni pogodbi. (Res.: lepa logika!)
PREMIRJE SKLENJENO.
Milan, 17. aprila. Kakor poroča »Corriere della Sera« iz Londona, se je vršil sestanek bolgarskega vrhovnega poveljnika Savova z Ižet pašo v Cataldži. Na tem sestanku so se včeraj ugotovili pogoji za premirje in določile bolgarsko-turške meje na vzhodu.
PREMIRJE JE DELO RUSKE DIPLOMACIJE.
Milan, 17. aprila. Bolgari so menda na vsak način hoteli napraviti pohod na Carigrad. Za ta slučaj ie sklepala poslaniška konferenca o korakih, ki jih bi naj podvzele velesile. da se bolgarska namera prepreči. Ruska diplomacija je pa prehitela poslaniško konferenco in je pritisnila na bolgarsko vlado ter razložila nevarnost položaja, ki bi ga izvedba bolgarske namere povzročila.
KAJ POMENJA PREMIRJE?
Milan, 17. aprila. Premirje in sporazum o meji pomenja nekakšno
obsojenim ljubimcem še enkrat vso bajno moč ljubezni...
Nemara se ie hotela tudi prepričati, ali se je Franca I. v resnici prijela strašna bolezen... ali je storil smrtonosni strup svojo dolžnost.
Zastavila si je bila vprašanje tako-le:
»Ali se je Franca prijela bolezen? Potem umre sam od sebe. Ali se ga pa ni? Potem ga dam zabosti.«
Pravzaprav pa si niti ni hotela priznati gorečo željo, videti svojega ljubimca.
Na nevarnost, kateri izpostavlja sama sebe. in na verjetnost, da jo ljubimec ubije ali pa jo da aretirati in pehniti v globoko ječo, ni mislila niti trenotek.
Kralj Franc I. je bil res prejel pisemce lepe Feronkej zatrdilo Ivana Siromaka je bilo verno in zvesto do pičice.
V	pismu so stale besede:
»Mlada in lepa žena vas ljubi. Odkar ste dospeli v Fonteblo, sanja
o	sladkem objemu, s katerim jo izvolite morda osrečiti. Nocoj, ob deseti uri, vas bo čakala.«
Franc I. je bil babjek v najpopolnejšem pomenu te besede. Doživel je bil na tisoče aventur te vrste in bi bil dal lahko vezati veliko knjigo, sestavljeno iz neštetih vabil na ijubavne sestanke, ki jih je dobival.
Zato ga tudi današnje pismo nikakor ni presenetilo.
Samo pogladil si je sivečo bra-
ločitev Bolgarov od ostalih zaveznikov. Ker ta korak pomenja samo tajno akcijo Bolgarov.
BOLGARI IN OD ZAVEZNIKOV ZASEDENO OZEMLJE.
Milan, 17. aprila. V londonskih diplotnatičnih krogih prevladuje mnenje, da se Bolgarska ne bo toliko potegovala za Solun, kolikor za Bitoli in ostala mesta, ki so jih Srbi zasedli.
HINAVŠČINA VELESIL.
Milan, 17. aprila. Za slučaj, da izbruhne med zavezniki pri delitvi ozemlja vojska, se velesile že pripravljajo za nepristranost (!). Tri-pelententa priporoča Bolgariji zmernost.
ZAKAJ JE SKLENILA BOLGARIJA PREMIRJE?
Berlin, 17. aprila. Tu sodijo, da je Bolgarija zato tako hitro sklenila s Turčijo premirje, da bi imela proste roke za nastope proti Srbiji.
»SAMOUPRAVA« ZA REVIZIJO SRB.-BOLGARSKE POGODBE.
Belgrad, 17. aprila. Vladin organ »Samouprava« piše: Ker Srbija' želi ohranitev zveze, zato mora vztrajati na zahtevi revizije pogodbe; ker na noben način ne gre, da bi ena zavezniška država dobila bogatejši del po pogodbi, ki se je sklenila na čisto drugih podlagah kot so pa one, ki so v resnici tekom vojne nastopile. Toda sprememba pogodbe se je izvršila na željo in v interesu Bolgarije.
Kar se pa tiče macedonskega prebivalstva postalo je sedaj jasno tudi tujcem, da je trditev Bolgarije, da je prebivalstvo bolgarsko, neutemeljeno. Pokazalo se je, da so vsi kulturni slovenski spomeniki in vse ljudske navade v Macedoniji srbskega izvora. Srbsko-bolgarska pogodba se mora revirirati.
SEVERNA IN SEVEROVZHODNA ALBANSKA MEJA.
Dunai, 17. aprila. Danes so zastopniki velekabinetov avtentično obvestili balkansko zvezo o sklepu velesil glede severne in severovzhodne albanske meje. Kriyda, da se to ni zgodilo že preje, leži po zatrdilu avstrijskih časopisov zopet na‘ Rusiji, ki tako dolgo ni doposlal? svojim zastopnikom pri balkanskih državah potrebne instrukcije. — Črnogorsko-albansko mejo bo po naših informacijah in zunanjega ministrstva tvoril greben severnih albanskih Alp (gorovje Prokletije). Močvirnata pokrajina Hoti ob ska-drskem jezeru pripade Črni Gori. Reka Bojana ostane pod Albanijo. Mesto Peč so velesile prisodile črni Gori, Djakovico, Prizren in Dibro dobi Srbija. Vsa ta meja bo ležala tik ob meji teh mest, tako da pripadejo vsi sosednji kraji Albaniji, torej tudi rodovitna dolina Ljuma pri Dja-
do in zamrmral;
»Nedvomno bo ženica kakega meščana...«
Nato je prašal Ivana Siromaka, kje je hiša. kjer ga pričakuje neznana oboževalka in mu dejal nazadnje;
»Povej, da pridem ...«
Okrog devete ure je kralj oblekel polumeščansko obleko, ki jo i§ imel pripravljeno za takšne izlete.
Nato je ukazal svojemu komorniku Basinjaku, da nai pokliče eno izmed dam gospe vojvodinje Fon-tenbloške.
Takšpa je bila njegova navada, odkar je bival v Fontenbloju.
Kmalu je stopila v sobo ena izmed častnih dam «vojvodinjice«.
»Kai dela gospa vojvodinja Fon-tenbloška?« je prašal kralj.
»Spi, sir.«
Kralj je zavzdihnil.
»Že dolgo?«
»Gospa vojvodinja je legla spat baš pred četrt ure...«
Kralj je molčal nekaj časa in povzel nato:
»Kaj je počela danes?«
»Gospa vojvodinja ni hotela ves dan zapustiti svoje sobe.«	/
»A vendar Je potrebno, da gre malo ven; razvedrila bi se nekoliko ...«
»Zaman smo ji prigovarjali, sir.«
»Kaj pa je delala v svoji sobi?«:
»Ničesar, §ir. Poslušati ni hotela čitanja, in tudi tega ni dovolila?« da bi k> zabayale...«
(Dalje.)
kovici. Pač pa dobi Srbija, kakor se zatrjuje, tudi mesto Struga pri Ohridskem jezeru.
Jutri bo veleposlaniška reunija v Londonu nadaljevala posvetovanje glede določitve južnih albanskih mej. Težkoče so večje nego ie bilo pričakovati.
Vlogo, katero je igrala Avstrija poprej pri vprašanju določitve severnih mej, je sedai prevzela Italija, ki je izjavila, da pod nobenim pogojem ne more privoliti, da bi grško ozemlje segalo dalje, ko do reke Ka-lamas, severno od Janine. Mesto Korica z okolico zahteva Italija in ž njo vred cela trozveza, za Albanijo.
Nova Albanija bo štela kmalu 750.000 prebivalcev.
SRBI IZPRED SKADRA.
Dunaj, 17. aprila. Admiralski svet je sklenil, da se blokada za one ladije, ki bodo prevažale srbsko vojaštvo v Solun, ne bo izvrševala. To radi tega, da se srbska vlada ne bo mogla izgovarjati, da so čete za to pred Skadrom, ker je blokada.
ADMIRALSKI SVET.
Dunajj, 17. aprila. Admiralski svet je sklenil, razširiti blokado do
ZOPET ALBANCI.
Carigrad, 17. aprila. K Mah-mun Sefket paši je prišlo več albanskih deputacij, ki so izjavile, da nočejo neodvisne Albanije, temveč, da nal postane Albanija dežela pod turškim protektoratom, vladar pa naj bi bil turški princ. Želja se vresniči
—	tako je obljubil Šefket paša.
LE PREMOR SE JE DOGOVORIL.
Sofija, 17. aprila. (Uradno.) Med Bolgarijo in Turčijo se ni sklenilo nikakega premirja, temveč se je dogovoril le odmor, da bo mogoče pokopati padle.
ČRNOVOJNIKL
Belgrad, 17. aprila. Srbija je vpoklicala črnovojnike treh letnikov k orožnim vajam.
Štajersko.
Mariborski nemškutarji se krčevito trudijo, »jubilejno« leto y vsakem oziru proslaviti. Dne 26. t. m. izroče županu dr. Schmidererju in podžupanu dr. Mallyju častno meščanstvo, ker sta si moža stekla baje za Maribor nevenljivih zaslug. Seveda. v prvi vrsti za poglobljenje — mariborskega uskok§tva.
Iz Slov. Bistrice. (Naša strpnost) Kam nas je dovedla strpnost, kaže imenovanje novega postajena-čelnika. Zdrav razum bi nedvomno zahteval, da imamo po postajah Juž. železnice, ki stoje na našem ozemlju, samo slovenske uradnike. Ne razume pa tega Juž. železnica, ki je pod pretvezo, da se ne zameri ne Slovencem ne Nemcem, poslala tu sem Rutenea. In mi —?!
Iz Slov. Bistrice. (Nezadovoljnost.) Med našim ljudstvom se nezadovoljnost vedno bolj širi. Naši Nemci, na katerih pa še kocine niso nemške, nam odrekajo vsako državljansko pravico. Pri vseh uradih se Slovence izpodriva in jemlje v nje samo odpadnike. Očitno jih v tem podpira uprava Juž. železnice, ki nam vsiljuje tujerodne uradnike, ki razumejo seveda samo »poslovni« jezik — nemščino. Pa kedo je temu kriv —?! Mi Slovenci sami, ker nimamo dovolj poguma, da bi izrabljali naše glavno orožje — svojo materinščino, v boju proti rene-gatom. Poslužujmo se vselei In pov-
sod! slovenščine! S tem bomo razna oblastva kmalu prepričali — da gredo nam izključno slovenski uradniki. naj je to potem renegatom prav ali ne.
Iz Pragerskega nam pišejo, da tamošnji Slovenci vedno bofl padajo v roke nemškutarjem. Začel se je med njimi pojavljati čuden načiiL ki jih tira v to. Temu kriva je seveda le sistematična gonja pragerskih re-negatov, v prvi vrsti želez, uradnikov. Znano je, da marsikakšen manjši kmetovalec išče na progi še postranskega zaslužka. Nemčurskl priganjači protežirajo na videz tega ali onega, da vzbude pri sosedu jezo in zavist. Iz tega nastanejo potem skrivna tožarenja itd., na kar vsprejme tamošnja žel. uprava par takih obrekovalcev, ki se ji potem zopet izkažejo hvaležne stem. da se potujčijo. Zaveda slovenskega društva okolice »Pragersko« bi imela tu zelo hvaležno delo. A začeti bi se moralo takoj, če ne bo y par letih pragerska občina za naš narod izgubljena.
Vremenska nezgoda, ki smo jo imeli pretečene dni, bo imela hujše posledice, kot se je prve dni mislilo. Po sodbi strokovnjakov, je ves vinski pridelek letošnjega leta uničen. Istotako je s sadjem. Škoda, ki je nastala vsled nenadnega snega in temu sledečega mraza, se ceni na 25 do 30 milijonov kron! Trte, ki so obetale ravno letos nad vse lepo. so Čisto poparjene. Če ne priskoči na pomoč vlada z vsemi močmi, pride nešteto vinogradnikov na boben. Prvotno se je tipalo, da so bile vremenske nezgode zadnjih dni le lokalne, sedaj nam pa prihajajo dan za dnevom tožbe in prošnje, ki žele nasvetov, kako in kam se obrniti za pomoč. Človeku se stori kar milo, če kaj tacega sliši ali črta. Slovenski poslanci bodo imeli obilo prilike, celiti rane, ki sta jih vsekala dva dneva in ena noč. Dal Bog, da se v zadnjem hipu rešimo najhujšega, če ne pride do nedoslednega gospodarskega poloma.
Ves svet se norčuje iz novega drž. mostu preko Drave pri Mariboru. Gradčani, ki so v zbadanju sploh mojstri, da imenujejo »Die marburger Rutschbahn«. Črez 20 let, tako menijo, pa bo nastala o mariborskih renegatih in njih gospodarskih polomijah, bajka »Voh den sieben Schvvaben zu Marburg«. Radovedni smo, kal poreko mariborski nemški nacionalci k tem novim zabavljicam njih graških vzorov.
Dnevni pregled.
Nekako iredentstvo nam hoče natveziti »Slovenec«. Ne vemo, zakaj. Mi smo pisali in razmišljali o jugoslovanskem vprašanju od vseh strani. Vprašanja so za to tu. da se rešujejo. Ako smo o tem povedali odkrito resnico, smo storili to zato, ker smemo govoriti svobodno, brez ozira na stranke. Ako se postavimo proti onim, ki hočejo zaradi jugoslovanskega navdušenja preganjati slovensko mladino — mislimo, da je to naša moralna dolžnost. Ali ste kdaj čitali nemški list, ki bi klical policijo nad mladino zaradi njenega vsenemškega navdušenja? S tega ^tališča mi presojamo cel dogodek, ki je pokazal našo narodno naprednost v tako lepi luči.
Njegova politika: Prejeli smo: Postaral se je in postal je otročji, zato je postal sovražnik mladine. Ravnodušje. s katerim posluša slovensko ljudstvo njegove besede, je najboljši dokaz, da ljudstvo misli
drugače. Zdrava je naša konstitucija in preživela je politiko, ki ni nikdar črpala iz narodove duše, ampak je kupila na evropskem trgu najnovejšo modo, ter jo skušala razpečavati tudi potem, ko so Jo že drugje odložili. Če bi se tega zavedal, bi bilo vse v redu, toda on si je zamislil vso stvar malo drugače. Proglasil je svojo politiko za napredno in zahteval, da prisežejo na njegov prapor vsi, ki hočejo naprej in želijo razvoja. Toda naprednost ni nobena politika, ampak sila narodove duše. Ker pa slovenski narod nikdar ni zahteval v svoji notranjosti take politike, za to je ostal na poyršju. Resnica je, da ie bil nekdgj mlad in ie vabil narod na tabore, toda ti časi so minili. Prišla je stagnacija čisto naravno. Zato so šli svojo pot vsi oni politiki in duševni delavci, katere si vlasti, češ, da so se izvili iz njegove duše. Podila jih je ekspan-zivna sila lastnega naroda in ker si jo je on lastil, je izgledalo, kakor bi jih on rodil. Toda razkrinkali so ga vsi in so se mu morali odpovedati, če niso hoteli izdati lastnega ljudstva. To razkrinkanje ni bilo nič novega, saj so že davno vedeli vsi, ki so poštenega srca, da ne mara mladine, da je postal popolnoma sam zase in Sam sebi namen. Zato mu niso po volji oni. ki so prinesli ogenj novega navdušenja, da bi ga v njegovem miru ne motili, je pozval policaje nanje.
Dobili smo več izrazov nevolje zaradi pisanja, ki se je pojavilo zadnji čas v »Slov. Nar,« Iz Mori se nam piše:	»Slov. Narod« je pisal
prav podlo. Politika slovenska je bila vedno klečeplazna — zato se nas tepe od vseh strani. Ako pa bomo ščuvali na lastne ljudi, potem bo nas kmalu konec. — Od nekod z dežele se nam piše: Kar §e tiče »Narodovega« napada na »IDan« in »Preporod« lahko z mirno roko napišete, da tak napad obsoja vsa napredno misleča slovenska javnost v celi deželi. Vse drugo bi se še preneslo, ampak, da prvi slovenski list ubira v XX. stoletju tak ton, kakor je sicer v navadi komaj v kakih gorjanskih rovtah. — »Dan« je gospodo še vse preveč v rokavicah prijemal.
Nemci in nemčurji po naših uradih postajajo zadnje čase čim dalje bolj predrzni in si dovoljujejo slovenskim strankam pošiljati nemške odloke. Bili smo v zadnjem času prisHieni vrniti že par takih odlokov — kajti za naše državne tirade, ki morajo znati slovensko mi ne razumemo nemško. Sveta dolžnost vsakega Slovenca je, da nemške dopise iz uradov odklanja in zahteva slovenske. Kajti za Slovenca uradnika kmalu v naših uradih ne bo več prostora — prestavljajo jih v druge kraje— po naših uradih pa se naseljuje nemčur in renegat. Slovenski uradnik si ne more pomagati — dolžnost strank je, da zahtevajo slovenske listine, ki prihajajo iz uradov. Ako ne bomo v tem oziru stali trdno, potem je ves naš boj zaman, kajti v naši lastni deželi bo nas zaduši! tuj jezik.
Kdo bo imel dobiček? O srbskem bojkotu proti avstrijskem blagu se zdaj mnogo piše: Temeljito so pojasnili zadevo »Nar. Listy«, ki so prinesli uvodnik na celi strani in tam pove člankar polno resnico. Nemci so se srbskega bojkota še bolj bali, kakor mi, in nemški zastopnik v Belgradu je na vse načine dokazoval, da Nemčija ne dela proti Srbiji sovražne politike, ampak da je prisiljena kot zaveznica skupno postopati z Avstrijo. Zato naj bi se nemško blago ne bojkotiralo — pač pa av-
strijsko. Tako se skušajo Nemci v v zadnjem trenotku rešiti — avstrijsko blago pa naj trpi pred bojkotom
—	in tudi naše slovanske tvrdke naj trpe pod tem. Hvala lepa za tako zavezništvo. Članek v »Nar, Listih«, se konča s tem, da naj Avstrija čim preje stori vse potrebno, da prepreči bojkot s tem. da se poravna s Srbijo in črno Goro. Tudi nemški listi prihajajo do tega spoznanja, če tudi prepozno. Žalostno je, da moramo pri tem mi Slovani trpeti — dočim si Nemci s previdno politiko skušajo osvojiti balkanski trg. Gospoda, denar je denar — tudi če Je srbski dinar.
t Prolesor Božidar Stittar. V
Kalugi na Ruskem je umrl v četrtek dne 10. t. m. naš rojak, ruski državni svetnik in profesor Fran Božidar Štiftar v starosti 65 let. O umrlem rojaku bomo obširneje še poročali prihodnjič.
Požig. Dne 7. t. m. ponoči Je pogorela do tal lesena, s slamo krita in neoblindena kajža posestnice Frančiške Savinšek iz Spodnjih Palovič v kamniškem okraju. Ker stoji kajža na samem, se sodi. da gre tu za požig. Škoda znaša 300 kron, ki pa je krita z zavarovalnino.
Napaden in težko poškodovan. Te dni je neki mizar in kajžarjev sin Jože Planinšek šel po okrajni cesti v Vačah skupno z nekim dekletom. Nenadoma pa ga je neki delavec brez vzroka napadel in ga je z neko trdo stvarjo večkrat udaril po glavi, tako da je bil Planinšek težko poškodovan.
Tatvina. Dne 5. t. m. zvečer, ko je hlapec Matija Kokalj, ki je usluž-ben pri posetniku Ivanu Willerju v Dobu pri Brdu, večerjal z nekim svojim tovarišem, se je priplazil neki neznan tat v njegovo spalno sobo, kjer je ukradel več obleke kakor tudi srebrno žepno uro z verižico in denarnico, v kateri je bilo šest kron denarja. Skupna škoda znaša 244 K.
Tatinska dekla. 161etna Ivana Štejer iz Vrhnike ie bila od januarja letošnjega leta uslužbena pri posestniku Ivanu Kolarju v Dragomerju kot dekla. Dne 6. t. m. ponoči je zapustila skrival službo in je pustila pn svojem gospodarju delavsko knjižico. Namesto te pa je vzela svoji gospodinji obleko, neko ruto in eden deset kronski bankovec. No, nepoštepo deklo so prijeli in ji vzeli obleko. O denarju pa navihanka noče prav ničesar slišati.
Ribja tatova. Te dni je neki nadzornik ribjega lova v Spodnji Zadobrovi presenetil dva samska kajžar-ja, ko sta lovila ribe. Prvi izmed njih je ukradene ribe takoj pobasal in jo je z njimi popihal, dočim se je našlo pri drugem za pet kilogramov nakradenih rib.
Se ena tatvina. Zupanu Ivanu Cerarju iz Zei v brdski okolici je neznan tat pred nekaj dnevi ukradel iz nezaklenjene sobe srebrno damsko uro z verižico, pelerino in pri treh kilogramih suhega svinjskega mesa. Na sumu tatvine sta dva mlada cigana.
Veleizdaja na stranišču. V neki kavarni v Šibeniku si ie dovolil nekdo napisati neke besede, na stene v stranišču. Takih mazačev je polno povsod, da pišejo razne neumnosti na stene po teh ali onih lokalih. Ko je policija o tem zvedela, da je nekaj takega napisano v stranišču tiste kavarne, Je šla in je vrata zapečatila
—	proti gostom na se je uvedla — preiskava.
Liska železnica ugotovljena. Kolikor se iz Dunaja poroča, so Se pogajanja glede po pogodbi z Ogrsko določenega junktima med Kašov-
FRANCE ŠTAJER:
Samomorilec
Tragedija futurista v 4. impresijah.
(Dalje.)
Ravnatelj gledališča: (Je prišel iz kavarne, častitljiv, resen mož. V temni dokolenki.) Dober dan! (se ne domisli takoj).
Dramatik: (misli, da ga bri-skira ravnatelj). Menim, da Vam je zaverovanim samo v klasičnost, cencnil pogum, ker mislite, kaj bi bral malce lirične, malce novelistič-ne paberke...
Ravnatelj: (užaljen) Mislite 11, da ne razumem moderne?
Dramatik: Žaliti Vas nisem hotel, če sem dejal, da ljubite klasičnost dialogov, samogovorov, sploh jezika. Kajti klasičnost je v futurističnem zmislu tudi današnja moderna, če zatisnemo Ciklopovo oko kajpak. Kritikoval sem sebe, vi pa mislite, da maham krog Vas.
Ravnatelj: (vedno bolj začuden) I — kaj pa mislite pravzaprav?!
Dramatik: Poslal sem Vam dramo. Saj veste, da vsak začetek je težak, je pel že menda Koseski? Moje srce Je bilo neumno polno, In je prekipelo. Hotel sem je pomiriti In mu dal koncesijo, da bo v bodoče
registrovalo tuje občutke in dejanja liki seismograf... (misli, da molči ravnatelj, ker mu ne ugaja drama) Vsakdo poje po svoje, škrjanček gostoli ...
Bobnar droblja na boben...
Kdo bi umesil vsemu svetu štruklje? pravi ljudstvo?!
Ravnatelj: (intenzivno misli) Jaz ne moreni, jaz se ne morem..
Dramatik: (se hvali dalje) Sal so Vam znani slikarji VVatteau s clowni in Fragonard ter pretepač Boruwer?
In Halsovi kavalirji, pijanci, veseljaki,? Bocklinovi pastirčki, pu-ščavniki, angeljčki z nasmeški?
Pa bajni Turner, ki ljubi Byro-nov slog? Otožni Israels. ki ima temnejše, globočje barve...
Vse njihove barve sem posnel: najbujnejše in najzanimivejše! Niste opazili? Žal!
R a v n at e 1J: (intenzivno misli, kakor prej. Se že poti) Jaz ne morem (nervozno) Jaz se ne morem.
Dramatik: (resignirano) No, če ne morete igrati... Končno... seveda. Jaz sem začetnik! Vi pa upoštevate le večne stvari...
Moje neslanosti, skrpucala, zmašila niso večna... Morebiti je vezal celo vzporedno ali pa prej take otrobe še drug duševni sorodnik? Toda morda bi se jih smehljalo
in to bi zvenelo kolikor toliko, ker naše gledališče ni veliko. Ni veliko; ampak deske naše Thalije so prežvekovale in kolcajoč prebavile že večje neslanosti, skrpucala, etnbry-onska zmašila...
(Hipoma odločen) čemu dolgih ovinkov? Da ste vi brali mojo stvar* mi je večja uteha, kakor če jo bi jecljali vaši podrejenci in se lovili za zverižene fraze po opešanem spominu ...
R a v n a 11 e j (je mislil, se potil in poslušal le na pol. Zdajci se mu razjasni uganka): Spominjam se vašega sloga. Obširno sem vam pa itak poročal pred tremi tedni!
Dramatik (začuden):	Pred
tremi tedni? — Oprostite, potem se je pismo izgubilo najbrže.
Ravnatelj: Nemogoče. Neverjetno. Sam sem ga vrgel mimogrede v poštni jiabiralnik (si hoče otreti znoj. išče robca, privleče pismo.) Aha, to je vaše pismo. Takrat sem pozabil. Toda takoj ga vržem v nabiralnik,
Dramatik (začuden): Saj ml ga lahko izročite...
Ravnatelj: Saj res... Imate prav dobre ideje (mu Izroči pismo.)
Nada (je y ozadju vedno dregala očeta, naj gre k ravnatelju. Ko
odhaja na levo, porine hči očeta, naj hiti...)
Ekselenca (zelo eleganten. 50 let. Izvrstno ohranjen. Ne govori hohnjavo, spakedrano. Svest si je svoje veljave in nastopa simpatično, kakor španski kavalir): Ha, stvar je pravzaprav tragikomična. Prejmem iz naše in iz sosednje centrale brzojavko, v koji mrgoli polno fraz: država, ki se ne oborožuje, marveč zaupa drugi, je samomorilec.. Država, ki ne preganja vohunov, le samomorilec. Razumete?
Detektiv (eleganten, ostrega izraza, je prišel z ekselenco mimo pošte): Na povelje, ekselenca!
Ekselenca: Kolikor se spominjam, pravi Rimljan: »Parturiunt rnontes. nascitur ridiculus mus!« Popolnoma po nepotrebnem nas sumničijo, češ, da pošiljamo slikar]« na mejo, in čez mejo v vohunske svrhe. Kolikor ga poznam. Je to nedolžen priprostnik. Me je vže slikal. Slab namen je izključen: in vendar bi napravili iz tega incidenta
kmalu casus belil.	.	....
Detektiv: Casus belili
Ekselenca: Opravičiti se moremo pro torma. Jaz sem dal šefu tajne policije, važne odredbe
glede vohunov.
Dramatik (razburjen Sita pismo, pa Jo mahnf naglo. j$
oderberško železnico in železniško' zvezo z Dalmacijo zdaj zaključila. Olede slednje zveze se je sklenilo: Proga Novo mesto—Karlovec bo Izgotovljena do konca 1. 1913., proga Ogulin—Knin najdjalje do oktobra 1918.
Snežni metež v Srbiji. Kakor se Iz Belgrada poroča, je divjal te dni po celi Srbiji velik snežni metež. ki je po celem kraljestvu, posebno pa v. mestu napravil veliko Škode. Telefonske in brzojavne zveze so pie-trgane.
Umor iz maščevanja. Sluga Derebas iz Jaroslava je dne 15. t. m. umoril tajnika neke tamošnje trgovske družbe iz maščevanja. Derebas Je izvršil čin v tajnikovi pisarni, na kar je pobegnil. Poliojja je morilca aretirala in ga izročila sodišču.
Cijankali in brizganje bacila kolere kot sredstvo zastrupljenja. Iz
Frankobroda ob Meni se poroča, da ie tamošnja policija prišla te dni na sled trikratnemu umoru in je morilca borilnega mojstra Karola Hopfa iz Frankobroda, aretirala. Hopf je najprej hodil po raznih krajih v inozemstvu, na kar je prišel v okolico Frankobroda, kjer je končal svoje potovanje kot borilni mojster. Tam se je oženil z neko žensko, katero je potem zavaroval za življenje pri neki tamošnji zavarovalnici. Zavaroval jo je s precej visoko vsoto. Kmalu nato je njegova soproga umrla. Zdelo se je sicer, da je zastrupljena, vendar se je cela zadeva nekako potlačila. Kmalu nato se je Hopf oženil z neko drugo žensko, katero je ravno tako zavaroval na življenje. Tudi ta soproga je Hopfu kmalu po poroki umrla. Preteklo leto je spoznal Hopf neko gospodično Sievenkovo iz Draždan. katero je poročil. Tudi to je zavaroval na življenje z 80.000 K. Nenadoma pa je Hopfova žena zbolela. Odpeljati, so jo morali v bolnišnico, kjer so spoznali na nji znamenja zastrupljenja. Žena je izpovedala, da jo je zastrupil njen mož. Uvedli so hišno preiskavo, pri kateri so našli v Hopfo-vem stanovanju veliko množino ci-jankalija in arzenika in v nekem laboratoriju tudi bacile kolere in tifusa. ki bi po mnenju policije zadostovali, da bi nastala v celem Franko-brodu kolera. Hopf je izpovedal, da je rabil vse to za svoje študije. Hop! je znan borilec in ima ime svetovnega mojstra borilcev. Slednjič je Hopf priznal, da ie vse tri svoje soproge zastrupil, zato, da bi prišel v njegove roke denar za zavarovanje.
Svinjar. Iz Hostinega na Češkem se poroča, da se je v tainoš-njem kraju že delj časa govorilo o nenravnem postopanju nekega ta-mošnjega duhovnika. Sedaj se je izkazalo, da so bile one govorife resnične. V Jaromeru so zasledili onega kaplana, Sovaka po imenu, pri nenravnem činu. Uradi so kaplana pustili prostega, ker se je zavezal s častno (!) besedo, da bo prišel na poziv takoj k sodni obravnavi.
Grozna nesreča. Iz Buschullers-dorfa poročajo, da je v tamošnji E. Simonovi tovarni v soboto popoldne počil pri stroju cilinder, katerega če-pinje so zadele 55 letnega delavca Franca Hermana s tako močjo, da so mu razbile glavo, tako da je bij ubogi delavec na mestu mrtev. Tudi dva druga delavca sta bila pri tem težko ianjena.
Delavec napadel policijskega agenta. V dvorani sodnega poslopja v Lvovu je predvčerajšnjem napadel obsojeni delavec Puška policijskega agenta Jakleviča z nožem in ga je težko poškodoval.
------- -	-	-	-....... —- JKET3
Detektiv:-Na povelje, ekse-lenca!
Ekselenca:	To je afera,
kakor jih. je bilo pri nas vže sto. Pa neglede na to ali ono, naj se izpolnijo moje striktne odredbe čim naj-vestnejše! — Izjemoma referirajte makari ponoči (odide).
Detektiv (hoče oditi, pa se mu obudi pozornost, ker opazi za kulisami čudno gonjo. Zdajci prihite na oder. Prvi ravnatelj, graščak, nato Nada in dramatik, kakor bi se šli mance.)
Ravnatelj (razburjen): Gospod! Le ena umetnost Je!
Graščak: Ze zaradi šale naj
Ravnatelj (ogorčen): Šale? Tem slabše za vas. če so take svetosti le šale v vašem naziranju. Sveta nam je, mi jo branimo, kakor Leonida Termopile. (Zaničljivo.) 9 fotografskimi ploščami ne bomo izdajali Termopil umetnosti. (Mu obrne hrbet.) Naj naskakule sovrag, naše svetišče... Izdajalec nisem in ne boml (Odhaja ogorčen.)
PozoriSBe (se polagoma
temni).	...
Dramatik (mu zastavi pot.)
G r a IC a k (skomlzgne i rame* nb Gre k hčeri): Saj sem tl pravil On Je Galloti. — Leonida. Kaj h ukvarjaš s takimi Rtj£arp& Prljira*'
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Maske in konfeti. Konfeti in spi-frale, s katerimi se ljudstvo tuintam jimenitno zabava in ki so dopolnilo karnevala, so prišle v modo še pred kratkim. Ta »važen« zgodovinski dogodek se je zgodil tako pred petnajstimi leti. Izumitelj teh krasnih nepotrebnosti je ostal nepoznan javnosti in ni povedal svojega imena. 1T0 je bil na vsak način mojster, ki je poznal človeško naravo in ki je vedel, da človek neprenehoma hrepeni po zabavah, ki naj bodo kolikor mogoče otroške. On se seveda tega 'sramuje, na raznovrsten način to jniaskira in je vesel, če pride kaj novega v modo. Debut konfetov in serpentin je bil resnično kolosalen. Te papirnate igračice so našle takoj v Vseh družabnih vrstah dopadajenje. Konfeti in serpentini so oživili uga-šujoče zanimanje za karneval v Parizu in Nizzi. Toda nič ni^ na svetu trajnega. Serpentini ne uživajo več take priljubljenosti med občinstvom kakor skraja. Konfeti imajo bolj zdrav koren. Mogoče, da so vzrok nove smeri v slikarstvu, katero bi lahko imenovali »konfetno«, ker so mali barvani madeži, katere delajo njeni privrženci, podobni mnogo-barvnim pikicam konfetov. Čisto mogoče ie, da bo slednjič rastoči kubizem škodil tudi konfetom. Razume se in ne da se tajiti, da konfeti imenitno prijajo človeškim instinktom. Tu se lahko bojuje, ne da bi bilo treba prelivati kri. Za ljudi Jezne narave. za bojevite ljudi ni nič kras-nejšega od boja s konfeti. Nekateri se bojujejo z nenavadnim navdušenjem. druRi pa vzamejo ta boj bolj od smešne strani. Neprestano čakajo, kdaj izvoljena žrtey odpre usta, takrat pa, hop, celo pest konfetov v usta. Ali pa vam prav lepo nasujejo konfetov za vrat ali pa v lase. Konfeti so zelo zvesti, ne zapustijo človeka kar tako. — Prava in najlepša zabava v času karnevalov — seveda ne pri nas — so pa maske. Klasični vzor maškerad. je bil znani karneval v Benetkah. Vsled monotonega vsakdanjega življenja so se mu Benečani oddajali še v osemnajstem stoletju s popolno strastjo. Njih karnevali so bili polni romantike in presenečenja. Človek, ki se udeleži maškerade, hrepeni po tem. da bi prišel za nekaj časa »sam iz sebe«, da bi zamenjal svojo osebo. Maske dado človeku iluzijo te spremembe. Pri maškeradah je naš osebni »jaz« kakor na počitnicah. Ne uraduje. Identičnost je skrita z a masko. V maski človek lahko opazuje vsakovrstne psihologične spremembe svoje okolice. Seveda, zelo težko je biti človeku na maškeradnem plesu originalnemu, zabavnemu Maškeradni ples si lahko privoščilo samo duhapolni ljudje, ki imajo gotovo delikatnost. In morda je ravno to vzrok, da se je maškeradni ples preživel. Bilo je treba zanj preveč poetične fantazije, preveč intelektu-elnega rafinementa... Zato je lahko bil maškeradni šunder samo v osemnajstem stoletju in to samo v Benetkah, kjer je imel tako pripravno 'dekoracijo. Predstavite si beneško scenerijo: trg sv. Marka, Piazetta, Piazza. ki so pravzaprav le velikanske plesne dvorane, k temu še gondole. italijansko nebo in razkošno milino beneške noči. Tam je lahko bil res pravi karneval.
Ljubljana.
— Balkanska vojna v karikaturah in pesmih izide v soboto. Upamo, 'da jo bo v nedeljo mogoče dobiti v vseh trafikah. Svoje čitatelje bomo dan preje na to opozorili. Ker je že za druguo Izdalo nad 2000 naročil — le želeti, da si Jo vsi pravočasno omislijo. da ne zamude.
_	— Vsi listi, ki smo jim poslali
Balkansko vojno na ogled so polni hvale o tej lepi knjigi in Jo toplo priporočajo tudi po drugih slovanskih deželah. Skoraj gotovo bodo tudi 'drugod izšle podobne zbirke in se bo pokazalo, da nismo zadnji.
— Od več strani smo prejeli priznanje za »Balkansko vojno«. Menda Je edina knjiga, o kateri se sodj — da Je prepoceni. Naša želja pa Je, da si to knjigo vsak kupi in ohrani za isDomin. Dobivamo naročila iz yseh [Slovenskih pokrajin in iz najbolj oddaljenih gorskih krajev in nas le veseli, da smo dosegli svoj namen.
— Vestni stražniki slovenske mladine hočejo biti oni, ki so pred dvema dnevoma še klicali policijo nanjo. Kako nagel preobrat — toda Prepozno. Pred dvema dnevoma so povedali, kar se popraviti ne da Noč !n dan hočejo baje imeti odprte oči
varovati mladino, bodi si tudi proti £?rni volji. Oni so prijatelji mlad™ »p *° rekli, da bodo preganjali din*	glasilo	navdušene mla-
ffi’ nkor ^eklega psa. Tako pra-in nnti Pa 80 zapelJivci, Efialti jn pohujševale!, ki bi bilo boljše, da
01	si obesili mlinski kamen na vrat io «e potopili v Savo. Zakaj? Zalo. ker
ne nastopajo proti mladini. Med temi smo tudi mi — (tako se čita vsaj med vrstami.) — Naš odgovor je: naravno je, da ne gremo proti mladini. posebno ne na tak način, kakor »Slov. Narod«. Tudi se ni nihče posebno menil za navdušenje med mladino, ker je bilo naravno. »Slov. Narod« pa je to navdušenje nazval re-volucijonarsko, protizakonito itd. in je s tem pokazal našo mladino na zgoraj v taki luči, da bi vlada res mislila, da so v Ljubljani sami anarhisti, nihilisti itd., ko bi vlada sama ne vedela, da Je izšel oni napad na mladino le za to,. bi se stranka na zgoraj lepa pokazala. »Slov. Narod« je očital slovenski mladini stvari, ki jih ni in je — kakor to ni storil niti kak nemški list — pozval vlado, da naj mladino preganja zaradi jugoslovanskega navdušenja. Poslej bodo mislili na vladi, da je slovenska mladina res taka, kakor io je opisal »Sl. Narod« in tako bi zaradi teh nepotrebnih in napačnih denunctjacij začeli preganjati mlade navdušene ljudi, ki niso zakrivili ničesar, razven da so mladi in navdušeni in so to tudi povedali. Nikomur ne pride na misel zapeljavati mladino ali odobravati protizakonitosti — jugoslovansko navdušenje pa ni protizakonito, doslej še ni prepovedano. Ako se zavedate, da ie vaša dolžnost, da ste varuhi mladine, pa ne bodite njeni tožniki in ne kažite v svitu njenega navdušenja svojo pohlevnost, saj vsi vedo. da to ni vaš naraščaj. Kar je torej pri celi stvari grdo le to. da je »Slov. Narod« prvi oznanil svetu, da je slov. mladina protizakonito navdušena in ji ie napovedal boj zato. da bi pokazal na zgoraj svojo lojalnost. Da bi prikril sramoto — na-migava na »zapeljivce«. Pa ne bo nič. — Mladina je sama dovolj navdušena — ne potrebuje nikogar.
— Govori se, da sprejemajo na ljubljanskem magistratu nemško pisana poročila, ki prihajajo od državne policije. Za enkrat temu ne verujemo — Ko pa bi bilo res, potem res ne vemo, kje je ostal narodni ponos slovenske Ljubljane.
— K. k. Polizel - Direktion in Lalbach nam je poslalo včeraj belo polo, češ da smo se v včerajšnjem uvodniku pregrešili proti §§ 58. in 300. Prvo le hudodelstvo — drugo Je pregrešek. Mi sm0 pregledali vse natančno, pa teh grehov nismo mogli najti na sebi. Ako prinesemo, kaj se dva vojaka na straži pogovarjata
—	to vendar še ni veleizdajalstvo. Koliko podobnega se najde po drugih listih. Mi vendar ne moremo zato. če slučajno zjutraj izhajamo in po noči gotovi gospodje vidiio strahove, ki pri belem dnevu ali pobeljenemu »Dnevu« izginejo.
— »Glasbena Matica« priredi velik simfoničen koncert v torek dne 6. maja t. 1. s sodelovanjem celotnega orkestra slavne »Češke filharmonije« iz Prage pod vodstvom njenega znamenitega dirigenta dr. V. Zemanka. Že danes opozarjamo občinstvo na ta koncert, ki bo nudil veliko umetniškega užitka, kakršnih z našimi domačimi sredstvi še ne moremo dosegati.
Ordinacija v zdravniškem posvetovališču društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana vrši se z ozirom na izkazano potrebo odslej vsak dan od pol dveh do pol treh popoldne y Bethovnovi ulici št. 9. Ordinira iz possbne naklonjenosti gospod dr, B Derč, c. kr. policijski zdravnik, kateremu se tudi naznanjajo slučaji zanemarjenih otrok.
Slovenski football klub »Ilirija«
imel je dne 11. aprila svoj III. redni občni zbor, katerega je otvoril mesto iz Ljubljane odišlega načelnika Fran Kandareta, podnačelnik g. J. Rohtmann, pozdravit številno zbrane člane in goste, ter v kratkem očrtal delovanje kluba v preteklem letu. Med drugim omenil osobito prijateljski vezi. ki vežejo klub z brat-n ^vatskim akademičnim šport klubom« tem reprezentantom ntvatskega športa, ter najvažnejše testne in lepi uspeh bratov Men-cigerjev pri sankaški tekmi v Bohinju. Spominjal se ja tudi vsestransko marljivega člana in odbornika pok. prof. dr. Cerka, katerega Je prerano ugrabila klubu neizprosna usoda na »Stolu«. Z zahvalo na ljubljansko časopisje, c, kr. državno že-lezmsko ravnateljstvo v Trstu in Ueželni zvezi za tujski promet, ki so
i	klubova	stremljenja
zaKijuču	je podnačelnik	svoj po-
zdravni govor ter dal besedo tajni-x Kendi, ki je prebral letno poročilo in podal Jasno sliko o klubo-
vem delovanju Blagajnik Est Je
podal blagajniško poročilo in se razvidi iz istega, da je imel khib v tekočem	letu K 2676.28	denarnega
prometa. Pri tel Priliki grajal je blagajnik	brezbrižnost ljubljanskega
občinstva, ki pride sicer tekme gledat. toda kot »neplačujočl gledalci«, ne pomisli pa. da stane v.saka tekma lepe novce. Zaradi splošnega pregleda poda kapitan I. moštva g. Betet-
to poročilo o vseh tekmah, ki jih je igralo sedanje 1. moštvo. Leto 1911 izkazuje 8 tekem in sicer v Ljubljani: »Studentesca sportiva«, Trst 2:2, »concordia«, Zagreb 3 : 2, »Rapid« Gradec 2 : 2, izven Ljubljane »Jugoslavija« Gorica 3 :1, »Studentesca sportiva«. Trst 2:1. I. Fussball-u. Atletik Sportklub, Celovec. I. moštvo 1:2, drugo moštvo pa 4:0, Kranj 0 :4, »Viktoria« Sušak 4:1, »Vzajemnost« 0 : 7, Hrvatski akademski športni klub 3 : 0, revanche »Vzajemnost« 1 :4. ter izven Ljubljane I. Fussball-u. Atletiksportklub Celovec II. moštvo 1 : 2. Hrvatski akademski šport klub«. Zagreb 6 :2 in končno »Viktoria«, Sušak 3 :0. Dalje se je udeležilo smukaške tekme v Bohinju 5 članov kluba, ter je omeniti posebej nad yse krasni uspeh bratov Mencingerjev. Karol Mencinger je odnesel prvenstvo pri juniorjih, to pa ker k tekmi seniorjev ni bil pripuščen. Dosegel pa lepši čas, kakor pa »Mojster Bohinja«. Istotako je pri dvosedežnih sankah v zvezi z Vilfanom odnesel prvo mesto. Po poročUu gospodarja vršile so se volitve v razsodišče in so bili izvoljeni na predlog Rohrmanna sledeči člani: Betetto, Dekval, Kuhelj, Kušar. Ravnik in Valašek sen. Ker ie celotni odbor sklenil odstopiti, vršile so se na to volitve odbora in je bil na predlog dr. Laha soglasno izvoljen načelnikom Josio Rohrmann, ki se je za izkazano zaupanje primerno zahvalil. V odbor so pa bili na predlog Rohrmanna izvoljeni sledeči člani: Deu, Est, Jurman, Hiti, Juvan, Kenda, dr. Lah, Mencinger in Rozman. Za revizorja pa: Poljšak in Franzot. Pri slučajnostih prebral je načelnik Rohrmann dopis »Hrvat-skog športskog saveza«, ki vabi Ilirijo. naj bi pristopila k zvezi, kar on priporoča, toda le pod pogojem, da se pripusti klub k tekmam za zvezno prvenstvo. Ker je bil dnevni red izčrpan, zahvalil se je načelnik zborovalcem za obilno udeležbo, ter zaključil na to občni zbor.
— Narodna društva v Sp. Šiški se lepo razvijajo. Čitalnica, Sokol, Društvo za zgradbo Sokolskega doma, obe podružnici sv. Cirila in Metoda, politično društvo »Vodnik« in druga društva ima|o po mnogo članov. Naprednega Siškarja bi bilo sram, če bi ne bil član — če ne več — vsaj enega društva. Mnogo je pa zavednih, ki so člani skoTO vseh narodnih društev v Šiški. Čast tem zavednim šiškarjem in Šiškaricam, ki s ponosom pokladajo svoi narodni davek — domovini na oltar! Na zadnjem sestanku vseh narodnih društev se Je pa sklenilo, da bo članarino pobiral za to nastavljeni »narodni eksekutor« in sicer lepo po redu za vsako društvo posebej. Ta služba sicer ne bo težka, nesla pa bo par sto svetlih krone. Oglase za službo sprejema do 1. maja občinski tajnik g. Ivan Tavčar.
— Glavni nabor za Ljubljano se je pričel včeral ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani Mestnega doma. Predsednik komisije je bil magistratnl svetnik Lauter, nadalje sta prisostvovala kot člana političnega oblastva vojaški referent pristav g. Barle in mestni zdravstveni svetnik g. dr. Krajec. Kot člana občinskega sveta sta bila gg. Bonač in Smole; od strani vojaške oblasti so pa bili: od c. in kr. 17. pešpolka g. major Hra-šovec, stotnik Metnitz in polkovni zdravnik g. dr. Huber, od c. kr. domobranskega pešpolka pa g. major Ruda. Nabora se je udeležilo 209 mladeničev, od katerih je bilo potrjenih 48, za preizkušni nabor v garnizijski bolnišnici je določenih pa 7. Za red je skrbela državna policija, ki pa ni razun enega slučaja »mela nič posla. Nabor je bil končan ob pol 1. uri popoldne.
— Iz Novega Vodmata. Zaradi družinskih razmer se je hotel obesiti Karl Knol, posestnik in spr. v pok. v Novem Vodmatu št. 135. Njegova žena ga večkrat zaradi prepira zapusti. Včasih tudi po 14 dni. Ko pa se vrne zopet nazaj, se začne znova prepir. Ko je prišla zadnjič do-mov, sta se sprla. Na to svojo Jezo je šel Knol v podstrešje in si dal vrv okoli vratu. Ko je žena slišala hre-\čanje. je šla klicat bližnjega soseda, da je pritekel na pomoč. Ta je še ob pravem času odrezal vrv ln Knola rešil.
— Surov praporščak. Pri topni-čarskl bateriji št 3, ki Je ločena od svojega polka, se nahaja neki praporščak, ki se odlikuje po nenavadno surovem postopanju proti moštvu. Med rezervisti so vendar tudi inteligentni ljudje, nad katerimi ni treba kričati kakor nad živino. Rezervisti so bili vpoklicani, da izvršijo svojo vojaško dolžnost — zato pa ni treba proti njim postopati na tak način, kakor si dovoljuje imenovani gospod praporščak. Rezervisti niso rekruti, s tem pa ni rečeno,, da so surovosti med vojaštvom tudi proti rekrutom umestne.
— Klneinatrogral »Ideal«. Danes predvajanje tol! pričakovanega zad-
njega dela senz_acijsk‘e drame »Ljudje med ljudmi«. Jutri »Pogrebne slavnosti v Atenah« in »Polet za življenje«, velika senzacija 2 dela, vse kolorirano. V torek »Quo vadiš«, naj-večja dosedaj kazanih senzacij. Traja 2 uri.
—	Umrli so V Ljubljani: Matija Podlipec, zasebnik, 92 let. — Ana Knafelj, hiralka, 72 let.
Trst.
Kongres NDO., ki se zadnjič zaradi raznih zaprek ni mogel vršiti, se bo vršil v nedeljo, 20. aprila Ta kongres bo v razvoju NDO. velikega pomena.
Šentjakobska Ciril - Metodova podružnica v Trstu. Mnogi se še spominjajo, da je bila ta vrla podružnica pred par leti ena najslabših, ni pač mogla delati vsled malomarnosti nekaterih odbornikov. Pred dve-mi leti pa se Je posrečilo dobiti dober odbor, kojega predsedništvo je prevzel g. Josip Som. Podružnica se je dvignila na višek seveda največ s pomočjo in podporo raznih šentjakobskih društev pa tudi posameznikov. Odbor je marljivo delal in pred enim letom se Je otvoril pri Sv. Jakobu otroški vrtec, v katerega zahaja danes nad 100 otrok. Ne moremo reči, da je prostor za otroški vrtec eden najboljših, vendar za nas to zadostuje, saj smo že navajeni, da moralo naši otroci zahajati v najslabše prostore, da se vzgojijo v našem narodnem duhu. Prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. se vrši občni zbor te vrle podružnice ob 9. uri in pol v društvenih prostorih. Na občnem zboru se bo poročalo ¥ prvi vrsti odelu, ki se ga je napravilo v tekočem šolskem letu za otroški vrtec. Marsikoga bo zanimalo, iz kakšnih začetkov smo prišli do te važne ustanove. Upamo, da bo občni zbor tudi primerno posečen. in da se ga udeležijo posebno stariši, kojih otroci zahajajo bodisi v Ciril-Meto-dovo šolo. bodisi v otroški vrtec. Nikakor pa naj ne manjkajo tudi drugi, ki se zanimajo za napredek in za razvoj naše prekoristne podružnice.
Tržaška podružnica Slovenskega plan. društva (Torrebianka 41. I.) vabi na redni občni zbor. ki se vrši v soboto 9. aprila 1913 ob 8. in pol zvečer v gorenjem prostoru restavracije »Balkan« (Narodni dom) po sledečem redu: 1. Nagovor načelnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo jam. upraviteljev. 5. Raznoterosti. 6. Volitev odbora. Odbor.
Pevsko društvo Ilirija pri Sv. Jakobu. Na žel/o, ki je bila na zadnjem občnem zboru izražena, se naznanja, da se vršijo redne pevske vaje za .gospodične ob sredah od 8 in pol do 9 in pol, za gospode od 9 do 10 in za skupni zbor ob nedeljah od 3—4. popoldne. Uljudno vabimo, da pridejo tudi novi pevci in pevke k pevskim vajam, ker imamo v kratkem zelo važne nastope.
Kako so zasledili morilca. V ponedeljek zvečer Je nastal prepir v kinematografu »Cine Musič - Hali Mondial« med kinematografičnim uslužbencem Leonardom Cassano in dvema drugima mladeničema. Med prepirom pa je sunil eden izmed teh dveh Cassano z nožem v prsi. Cassa-no se je vzvrnil na tla. mladeniča pa sta bežala. To se je zgodilo pred kl-nematografično predstavo. V kinematografu je bila velika množica ljudi. V tej zmešnjavi, ki je nastala, sta ona dva zbežala, ne da bi Jima kdo sledil. O dogodku Je seveda takoj izvedela policija. Izpraševala je ljudi, ki so bili tedal v kinematografu ali pozna kdo ona dva, toda nihče Ju ni poznal. Vendar pa so ju znali nekateri prisotni opisati precej natančno. Nekdo Je trdil, da je imel eden izmed mladeničev na vratu bel flaster, najbrže zato. ker ima tur. ali kaj podobnega. Ta karakteristični flaster je olajšal policiji mnogo truda. Policijski agentje so iskali vso noč onega mladeniča, ki je imel tako in tako znamenje na vratu. (Mladenič s flastrom pa ni bil ubijalec, ampak njegov tovariš, vendar je policija vedela, da če dobi prvega, dobi tudi drugega.) Toda vse iskanje Čez noč je bilo zaman. V torek pa se je posrečilo nadzorniku policijskih agentov Cigoju, da je iztaknil mladeniča s flastrom in ga Je aretiral. Cigoj se je nahajal v bližini prostora, kjer so sedaj nabori, z upanjem, da pride tudi neznanec na nabor, in v resnici le prišel. — Aretiranec se imenuje A. Nardin, je star 22 let in stanuje v Sv. M. Magd. sp. — Nardin je povedal brez ovinka, kje Je bil prejšnji večer, toda imena svojega prijatelja ni hotel povedati, vendar Je povedal, da Je zidar, da Je bil tndi na nabora z njim, itd. Na podlagi Nardinovega izpovedanja in opisovanja, je sklepala policija, da Je morilec neki Jakob Kriščak, star 21 let, stanujoč tudi v Sv. M. Magd. sp. — Kriščak Je bil aretiran pozno zvečer. Zaslišan je bil od pol. nadsvetnika Zenija. Kriščak tajj. da je on zabodel Ca*-
sana; policija pa išče sedaj trdnih dokazov. Kriščak in Nardin sta pridržana v zaporu, kjer ju neprestano zaslišujejo. — Leonardo Cassano le še tisti večer, kmalu nato. ko je bil operiran, umrl v bolnišnici. — V sredo se je vršil pogreb ob velikanski udeležbi Cassanovih inancev in deželanov. Cassano je bB namreč iz Italije. — Na obločnicah, ki »o pred kinematografom »Kine Musič — Halj Mondial. visijo žalni pajčolani.
Družino zaklal. Slager, o katerem smo poročali, da ie obil svojo Ženo in otroka ter taklal rvojo taščo se nahaja le vedno y žalostnem stanju v bolnišnici — Rana, ki si lo je zadal v zaporu, k sicer ie;o velika. vendar ni smrtno nevarna. Huj-Je posledice pa Ima pretre*enje možganov. — V torek se je vrlil pogreb". Šlagerjeve fene in otroka. Pri pogrebu Je bilo mnogo sorodnikov in velikanska množica meščanoy. — Tašča Viaftelli se počuti vedno slabše. Težko da ostane pri življenju.
Društva.
Občni zbor »Dramatičnega društva« bo danes v petek 18. aprila ob' pol 9. zvečer pri »Zlatorogu«.
Telovadno društvo »Sokol II.«
vabi svoje člane na pešizlet, ki se vrši v nedeljo 20. t. m preko Podpeči v Vnanje Gorice, kjer bo telovadba, od tu na Brezovico, odkoder se vrnemo po želji peš ali z vlakom. — Zbirališče ob tričetrt na 1. popoldne. Poživljamo vse člane, da se tega prvega izleta v probujajočo se naravo gotovo udeleže.
Društvo za zgradbo in vzdrže* vanje sokolskega doma tel. društva »Sokol II.« v Ljubljani priredi dne 1. maja t. 1. veliko pomladno veselico na Babičevem vrtu na Dolenjski cest? s sledečim vsporedom. I. godba. 2. Telovadba: a) na orodju, b) proste vaje. 3. Srečolov. 4. Vinska poskušnja najnovejšega vinskega pridelka na novo osušenem barju 1913. 5. Otvoritev nove kurjevaške kavarne. 6. Sladščičarna. 7. Ples. 8. Prosta zabava. Prosimo sokolstvu naklonjeno občinstvo, da poseti to našo prvo prireditev kar v največjem številu. — Odbor.
Telovadno društvo »Sokol« v Stepanji vasi naznanja slavnemu občinstvu, da priredi dne 1. maja prvo pomladansko veselico pri bratu Iv. Bricelju v Stepanji vasi. Spored, ki je silno bogat, priobčimo v kratkem, ker že danes laliko rečemo, da po-setnikom ne bo žal. ko bodo prišli pogledat, kako znajo Stepanje} občinstvo zabavati. Za točno postrežbo, dobro kapljico in prigrizek bo preskrbel gostilničar, kar je že občinstvu dobro znano. Na zdar!
—	Koncert »Ljubljanskega Zvona« v soboto, 19. t. m. ob poldevetih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Za sodelovanje se je posrečilo pridobiti odlično pevko gdč. Ivanko Hrastovo, ki po svojih glasbenih študijah na Dunaju v Ljubljani še ni nastopila. Pela bo tri samospeve, na klavirju Jo spremlja pianist g. Anton Trost. Imena Hrastova, Trost in Dežela so nam porok, da bo sobotni koncert nekaj posebnega. Mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« izvaja pet zborov skladateljev Ferjančiča, Adamiča, dr. A. Schwaba in dr. G. Ipavca, oktet pa prednaša Mirkovo »Katrico*. Vstopnina na koncert je izredno nizka, (sedeži po 2, 1 krono in 80 v, stojišča po 40 v) da je obisk vsakomur omogočen. Vstopnice se prodajajo le pol ure pred začetkom koncerta pri blagajni.
Mladinska skupina N. S. Z. vi Ljubljani priredi v nedeljo 20. t. m. pešizlet v Gameljne ter odtod na Rašico. Vabimo vse člane in prijatelje narave, da se udeleže tega izleta. Zbiiališče pred »Narodnim domom«, ob pol 2. popoldne. Na zdar! Odbor,
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
PREDLOG MINISTRA BOGDANO-VIČA.
Belgrad, 17. aprila. Pravosodni minister Bogdanovič je predložil državnemu svetu osnovo zakona, Id upeljuie triletno vojaško službo, dalje osvobojenje aktivnih častnikovi od davka ln še nekaj drugih novosti za častnike.
BOLGARSKO - RUMUNSKA POGAJANJA.
Petrograd, 17. aprila. Današnji seja bolgarsko - romunske konference |e trajala 1 ln pol ure. Vsa pa. gajanja so v dobrem teku. Ker s« ja pa Izkazalo, da manjka nekaterim polnomoč, se je sklenilo, da se konferenco preloži za toliko časa, do-
tler se ne vrne Sazonov, ki ie odpojeva! na svoje posestvo, odkoder se ivrne Šele v pondeljek. '
KONFERENCE V LONDONU.
London, 17. aprila. Poslanlška konferenca ie zborovala danes popoldne v navzočnosti Asquitha in podtajnika Arthura Nicolsona, ki predseduje mesto Eduarda Qrey, ki je šel za nekaj časa na dopust. O sklepih konference še ni ničesar znanega
IZ SKUPŠTINE.
Belgrad. 17. aprila. V današnji seji skupštine ie nacionalec poslanec Ribarac stavil predlog, da naj vlada na vse stavljene interpelacije, ki se tičejo srbsko - bolgarskega razmerja že jutri pred vsem drugim odgovori. Ministrski predsednik Pašic Je bil proti predlogu, češ, da za sedaj Še ni oportuno govoriti in debatirati o srbsko - bolgarski pogodbi. Na to je bil predlog poslanca Ribaraca zavrnjen.
IZ SOBRANJA.
Soiija, 17. aprila. Ministrski predsednik bo jutri v sobranju odgovoril na vse interpelacije, ki so bile stavljene glede srbskega ravnanja z bolgarskim prebivalstvom v Macedonlji.
JAPONSKI VOHUN.
Petrograd, 17. aprila. Tu je bil * aretiran en japonski artist, ki je osumljen vohunstva •
ŠTRAJK NA REKI.
Reka. 17. aprila. Na Reki štraj-ka sedaj 2400 delavcev.
POGAJANJA MED SRBSKO IN
BOLGARSKO VLADO.
Belgrad, 17. aprila. Med srbsko In bolgarsko vlado se vrše pogajanja, ki se nanašajo na Izpremembo srbsko - bolgarske pogodbe. Kakor se poroča, se pogajanja srečno vrše.
NEPOPUSTLJIVOST CRNE GORE.
Belgrad, 17. aprila. Na podlagi uradnega komunikeja črnogorskega uradnega biroja je razvidno, da Čr-na gora ne misli popustiti in da bo nadaljevala z naskokom na Skader.
MIROVNA POGAJANJA.
Sofija. 17. aprila. Predlog velesil sprejme tudi Grška; tako da je posredovanje velesil sprejeto od vseh zavezniških držav.
POGAJANJA MED BOLGARI IN TURKI.
Petrograd. 17. aprila. Vrše se direktna pogajanja med Bolgari In Turki, k j imajo namen določiti med Bolgarijo In Turčijo mejo na podlagi črte Midia - Rodosto. V ta namen ise namreč vporabi desetdnevno {premirje. Če se v teh 10. dneh ne pride do rezultata,., se bo premirje za daljših 10 dni sklenilo.
POSLEDICE VOHUNSKE AFERE.
Dunaj, 17. aprila. Tukajšnji ruski vojaški ataše Zankjevič bo nastopil dopust, s katerega se ne povrne. To ie v zvezi z znano vohunsko afero Jambrič. Kakor se govori, ne bo zaprosil pri cesarju za poslovilno avdienco.
POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA ZOPET RAZBITA.
Lvov, 17. aprila. Pogajanja za volilno reformo v gallškem dežel-inem zboru so se razbila. Predsednik ipododseka dr. Leo je spričo neuspešnosti pogaiani delo zaključil. Grof Baden je odložil referat volllnore-jformnega odseka. Prihodnja seja se skliče pismeno.
BUDŽETNI ODSEK.
Dunaj, 17. aprila. Predsednik budžetnega odseka dr. Korltovsky je poslal na vse člane budžetnega odseka pismeno vprašanje, če naj ne bi se sešel budžetni odsek 24. t. m. V obvestilu jih pozivlje, da se izjavijo. Krščanski socialci so za predlog predsednika: tudi Malorusi so izjavili, da nimajo nič proti temu, samo konference se bodo udeležili le v tem slučaju, če bi brez njih ne bila seja sklepčna.
ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA.
Dunaj, 17. aprila. Danes je kon-feriral grof Stiirgkh z nemškimi poslanci. Konference se je udeležil tudi minister Heinold. Stiirgkh je v dolgem govoru utemeljeval potrebo sklicati za kratko posvetovanje češki deželni zbor. Dejal je: Okolnost, da je tako slavna kronovina. kot je Češko, zadeta od finančne krize, nalaga državi dolžnost, da poskus] še enkrat vse, da ustavnim potom uredi neblage razmere.	Slabe
posledice, ki jih povzroči finančna kriza, bi se ne pokazale le v deželi, temveč v celi državi. Pa tudi kredit države pred Evropo bi oslabel. — V deželnem zboru bi se pretresalo finančno vprašanje, vprašanje regulacije učiteljskih plač In del deželnega reda.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložili znamko 20 vinarjev. — Pri maiib oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.
Pridni zastopniki se iščejo za takoj proti visoki proviziji, eventualno gotovi plači. Ponudbe pod »Trajnost« na »Prvo anončno pisarno«.
O
odprta celo nod.
_ Kavarna
r
Gostilna	\ «ir
Florijanska ulica št. 6.
: Vsakdo naj si pravočasno naroči :
Balkansko vojsko!
r
ijeni^k
Radi prevelike zaloge blaga dajem
20°lo popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
■ Pri nakupu „pra-| vega Francka"
[ izvolite paziti na to-Ifc varovalno znamko.
Tovarna v Zagrebu.
sl im 122/24577
Jr^nl
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Franck"
Proizvod najboljših sirovin.
Ivatl Jax in sin,Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in obrt. /.
Pisalni stron Adler.-Vozna knlesa.
Ceniki zastonj in franko.
Laška kuhinja
■v Ijj-nTDljanl-
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino iz deželne kleti Paronco in Brioni.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopel!. Elektroterapija In masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebie, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne' in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Z1
X
Krasni moderni kostumi, obleke, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrst. bluze, otročje oblekce, bele oblekce za birmance v največji izberi in dobrega okusa priporoča
Modna trgovina P.
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Ljublfanska kreditna banka v Ljubljani. T&tiSt
Del. glavnica:
K 8,000.000.
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
m
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. “• Cene najniže! , Notni stavek.
■