PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI prt Upravi od 8.30 do 12 ln od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni ln pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtleru 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165.330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVTJ na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnike . uprava: Ljubljana 6-90601-19 TRST sobota, 17. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovim Sp^dizione m abbon. postale Stev. 799 PODPIS POGODBE MED BOLGARIJO IN ROMUNIJO NOV DOPRINOS K MIRU aovor Dimitrova in dr. Groze pred ogromno navdušeno množico -Obe vladi sta podpisali tudi dogovor o gospodarskem sodelovanju BUKAREŠTA, 16. — Danes zjutraj so slovesno podpisali pogodbo e Prijateljskem sodelovanju in vzajemni pomoči med Romun’jo in Bolgarijo, Po podpisu pogodbe so fcolgar-skim gostom podelili odlikovanja. - velikem trgu pred zunanjim ml-. Ji ristrstvorni je bilo zjutraj ogromno * množ.čno zborovanje. Množica je z ■ riflvdtlšenjem pozdravljala Dimltro-lf.jt va in dr. Grozo t«r vzklikala pri-ju* Fteljstvu med obema državama. ( Govorila sta Dimitrov Im dr. Groza, j . Bimitrov j^ med drugim izjavil, SV® * Pogodba, ki je bila ravnokar . podpisana, ne vsebuje nobene tajil h Z1010^. Sklenjena je bila od-j rito pre,j ysem svetem. Ljudske ..j _-jmokraclje, je dejal Dlm'trov, lij Uer BO narodi sami gospodarji , °J® usode, na potrebujejo tajne erf ... nav8ke diplomacije. Zvesti vc-e narodov, hočemo uresnl- d! S ho^lhOVe težn;fe ln zaiama':ti »J*‘ varnost proti kateremu koli i Uti Adieicllliu > o- j u ter zajamčiti njihovo go-»Podarsko neodvisnost 0 ’ . Bimltrov je nato poudaril, da bi ik 1 ^ea tujega vmešavanja bila da- s** Grčija svobodna in zavezn’ca tj emokratičnih držav v borbi za de- ?ia5* i® je nato nadaljeval: 1 ^ “imperialistični krogi, ki so poslali o1 P°šiljajo v Grčijo tisoče ame- vallj ‘sl{ih častnikov, obtožujejo nas * r°lgare’ Jugoslovane, Albance 'n ’■ht ->0r<^a *-U(ii Romune, da smo po-11 . ,zro*-U državljansko vojno, ki tra-1 tf |^ nekaJ let v Grčiji. Te obtož-* ®o samo izgovor, da opravičijo r v-°^e vmešavanja v zadeve Grčije. i#(kar se dogaja v Grčiji, je grožnja de 8 ^ i miru in čas je, da s« napravi vi *! konec. Dančs združujemo na- nat ^ ®’*e> da zajamčimo našim na-n,,s; , °m mir in preprečimo, da po-K. *MJo žrtev nove vojne na Bal-pri# v8lJu' Bimltrov je nato zaključil: Naši narodi ne bodo nikoli klonili idoli pred sovražnikom. 194 f ^ 5 pred Dimitrovovom Je govoril imunski ministrski predsednik dr. 'j'ljV ;_ro*a' ki je poudaril, da romunsko «!^lUo — arSk° ^u<3stw “«■ bo dov<> 6-i^j »u ftcbenega vmešavanja v notra-40 ’ " ^deve obeh držav. , h olka“n prijateljska pogodbe sta 'J? r- v,‘ad* Podpisali tudi dogovor o 5'«crs™„r,,ov“)u lin*'., t«o 1 Graditev nove proge Sežana-Dutovlje ^BUJANA, Sjl Kr s-jme -.... le- (Tanjug) - 1 d i vi o, razmejitev med Jugosla- inv*’ in Italijo je povzročila veliko s® 1 Ve^° železniškemu prometu v Slovak 4e' Brimorju. Nova meja reže ' vd>i ‘^n-co Gorica-Trst in Ljubi jana-n P* SJ* nekaJ kilometrov pred open-ov^1Postajo, kjer se tl dve progi ali^«1 So^' Da 56 b0SU ^ dVe P1Y> združili na jugoslovanskem bodo zgradili progo med rt g .j10 in Dutovljami, ki bo dolga Ill91'na Tako ^ tudi Bohinjska do-1,1 p' co j^Posredno povezana z železni- idiHj dh N .ana-Trst. javili so že traso te proge in a «^V©ev bo v kratkem začelo Za- °m' Brv a skupina delavcev, ki je že -vh a s Popravljalnimi deli, je biljem1*'®' ^ kra^- Prebivalstvo Jot5' vil n Vasl je z veseljem pozdra. i začetek del del tn bo s prostovolj- nlm delom pomagal* pri gradnji te proge. Nova proga bo tudi velike turistične važnosti, ker bo v precejšnji meri zmanjšala razdaljo med Slovenskim Primorjemm Ljubljano ter drugimi jugoslovanskimi po. krajinami. Velika udeležba pri volitvah v ZSSR PARIZ, 16. — Moskovski radio poroča, da so bili pri zadnjih upravnih volitvah izvoljeni kandidati bloka komunistov m nepartljcev z 98.51% do 99.94% glasovi. V petih republikah (Beli Rusiji, Kazaki-stanu, Georgiji, Azerbejdžanu in Kirgiziji) je bilo izvoljenih 189.840 delegatov, od kater.h Je 57.829 žensk. V prihodnjih dneh bodo volitve v republikah Uzbekistan, Tadžikistan, Turkmenistan, v baltiških republikah in v okrožjih, kjer pri zadnjih volitvah niso bili še imenovani delegati. Stalin sprejeli poljsko delegacijo PARIZ, 16. ■— Moskovski rad'o poroča, da je generalisim Stalin sprejel danes delegacijo poljske vlade. PARIZ, 16. — Moskovski radio poroča, da je predsednik pfezldija Vrhovnega sovjeta Svernik danes sprejel poljskega ministrskega pred. sednifca Cyrankiewicza v navzočnosti poljskega poslanika v Moskvi. Predlog FLRJ glede skupne uprave TO ZAVRNJEN LONDON, 16. (AFP) — V odgovora na jugoslovansko noto od 17. novembra 1947, s katero je beograjska vlada protestirala proti postopanju anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu, je britanska vlada izjavila, da ne more ugoditi jugoslovanski noti, s katero se zahteva ustanovitev jugoslovansko-angloameriškega glavnega štar ba za Tržaško ozemlje. Britanska nota navaja, da statut STO-ja kot sestavni del mirovne pogodbe z Italijo predvideva, da bodo Tržaško ozemlje upravljali zavezniški poveljniki v svojih odgovarjajočih conah vse dotlej, dokler ne bo nar stopil svoje službe tržaški guverner. Prepis britanske note je bil izročen predsedniku Varnostnega sveta. Prvi korak za nresnlčenje enotnosti Tržaškega ozemlja Prehod demarkacijske črte svoboden za vse prebivalstvo Ukaz št. 5 Vojaške uprave JA v Kopru KOPER, 16. — VUJA izdala ukaz št 5 o svobodnem kretanju oseb preko demarkacijske črte. Ukaz se glasi: 1. člen. — Pravico svobodnega kretanja v jugoslovanski coni STO ter svobodnega odhoda iz nje in prihoda vanjo na demarkacijski črti med jugoslovansko in britan-sko-ameriško cono STO imajo vsi civilni prebivalci STO, ki Imajo osebno izkaznico, ki odgovarja spodaj navedenimi pogojem. 2. člen. — Za prebivalce jugoslovanska cone STO je za svobodno kretanje v smislu 1. člena potrebno, da so v zakoniti posesti bele, rdeče ali zelene osebn^ izkaznice, izdane od Vojne uprave JA in pre peča tene po odredbah, ki so v veljavi v jugoslovanski coni STO. 3. člen. — Za prebivalce britan- Piro fesi Sodstva proti ameriškim strelcem NEW YORK, 16. — Kakor so pred kratkim javili, so ZDA sklenile, da bodo znoya prevzele letalsko bazo v Tripolisu. Ta odločitev je v zvezi z ameriškim načrtom vmešavanja v notranje zadeve .yre-doaemskih držav in Bližnjega vzhoda. To so sklemli po zadnjih -me-, riških napadalnih ukrepih, kakoi so na primer zvišanje števila ameriških častnikov v Grčiji, prihod nekaj tisoč mornariških strelcev v Sredozemlje, pošlljatev 4 podmornic v Turčijo itd. Ta sklep tudi jasno priča o zve-gi, kj obtoja med ameriškimi in britanskimi oboroženimi silami, ker je b:la baza v Tripolisu 'Točena Američanom s pristankom Angležev. Tisk je zadnje dni pisal, da namerava Velika Britanija premestiti velik« kontingente svojih čet iz Palestine na otok C-per in da hočejo Britanci spremeniti Cipe- v glavni sklep v verigi britanskih vojaških položajev v Vzhodnem Sredozemlju. V Tarantu je ljudstvo z ve’iko protestno manifestacijo pokazalo, kaj italijansko ljudstvo misli v zvezi s pošiljanjem ameriških mornariških strelcev v italijanska pristanišča. Cim je prebivalstvo zvedelo za bližnji prihod, ameriških vojnih ladij, je pevsod priredilo protestne demonstracije, na glavnem trgu pa se je zbralo več deset tisočev delavcev in uradnikov. Številni govorniki so ostro nastopili proti kršenju neodvisnosti Italije in množica jim je navdušena vzklikala. S številnimi resolucijami poudarja ljudstvo odločno voljo, da ne bo dopuščalo vmešavanja v notranje zadeve Italije. Tem resolucijam so se pridružili tudi župan ln večina Občinskega sveta in izjavili, da se ne bodo udeležili nobenega sprejema ali manifestacije, kjer bodo udeleženi tud1 ameriški vojaki. Tudi y Trldentu so občinski svetniki e županom na čelu sklenili, da se rie bodo udeležili nobenega feflao večji odpor s!>roti grškim monarhofašistom -^■■atičn ***• — Oddelki demo-ATbi VojBk* 80 118 kraj'h 1 žel<1znlško progo Polyan-—VI°I^ini. Sestrelili »o tudi p: d^blh va* letal° 'v 30 °*voboi0-jJt!valstvlh 114 P0*11105!11 Konice pre-ld |°bti0vj v° z navdušenjem dela pri toVf y j^nščnih hiš, cest in mo-“ ’ ™ 'vaa-h so že obnovili več cest. Dela vodijo ljudski *0čju ^’°bojenem ozemlju na pod. •klic«.. ,°r!n6 ®° ljudski sodniki 4;Jčb . f ort>vanje ln ustanovili sc-rU®'* atopnje. Poslali »o br-‘iuho °. ^mokratlčnl vladi z ob- -f > s'- P Jij j, a bodo z vsemi s'lami de-O.^ničenjo pravic ljudstva. r proti fašističnim; tiranom 5,0$ b ------------------------ U8pe^ Partizanov - Obnova v osvobojenih krajih * 'p> ženska vlada pošilja v taborišča častnike in vojake se vedno bolj širi tudi med vojaki vladne vojske. Vlada jsvaja proti tem vedno večji teror. Tako so po-elali v koncentracijsko taborišče na otoku Makronizos 17 tisoč vojakov in 5 tisoč častnikov pod obtožbo izdajstva, ker monarhofaši-stična vojska ni Imela v vojni proti demokratični vojski do sedaj uspehov. Med tem javljajo, da bodo poklicali pod orožje novij ljudi. Voditelj ameriške misije v Grčiji Gris-wold je sporočil, da bodo »sporazumno z grško vlado» e tvorili drugih 12 bataljonov narodnega korpusa. Se pred spomladjo bodo poklicali pod orožje drugih 23 tisoč ntož in to č-m bo zanje razpoložljiva vojaška oprema, ki jo dobavljajo ZDA. V Atenah poročajo, da bo Grlswold kmalu odpotoval v ZDA, da poroča o položaju v Grčiji. Modi tem pa je prispel njegov pomočnik Bulton Berry, to- Je eden cd anglo-amerišklh častnikov, ki so fc|li vmešani v procesu proti Mn-nlu-ju v Romuniji. Ze nekaj časa napadajo populist čm poslanci liberalne ministre, češ da promilo nastopajo s partizani. Zato so liberalni krogi mnenja, da bi morala pcelanskn zber-mca prekiniti delo za nekaj časa. Tudi Tsaldaris temu ne nasprotuje, ker jj to popolnoma v skladu z ameriškimi željami. Atenski 1'sti poročajo* da bo v kratkem razprava proti članom ameriške misije in skupini grških trgovcev, ki so obtoženi protizakonitega prodajanja dolarjev. Obto-ž*ni Američan po imenu Gardncr Je bil pod ravnatelj ameriške misije v Grčiji in je obtožen, da je prodajal dolarje na črni borzi. Mii ®lncči an-Zagreb 1:0 v tenisu 8,1 Pokritih teniških h' u Prlfel mednarod- > ‘h Mj,:Skl dv°boj med Zagrebom ?0[n• Bo prvem setu vodi i ^to’ i a‘-cr®m,u je priboril prvo h je JT. 1° Cucelil. V pefh se-i V a ki borbi premagal Pa-ftitie i„ .i8*"1 »rečanju sta igrala _- L^tla ell° Bel Bello. Od- \V Seal , 8amo prvi ge ra, ki se je 1 ^Ha j-, ^ultatom 6:4 za Mai^ 1 ISžen L®!110 tpr •v za bil dvoboj , 'e8a rdanašnji dan. Rezultat 41&do m! »nJa me,d' Cucellljem in L7,’™’ 9:7' 3:6' *°slovo« ^ 80 okrašeni »s. V**nekim! -rn.jn I _ — i _ *v^zdo^n'a’ti'mi dostavami z rde-Cucelli" ltft,-^an,lt,ml zastale0^0 zmar. ima mhval'.ti za ! v nem«, j^ladč, ki si 1?v« r ’v0(iloi 'bem setu zvil * rok°. a katero Igra. uradnega sprejema, posebno še ne sprejema tb prihodu tako imenovanega ameriškega «ylaka prijateljstva* v znak protesta proti prihodu ameriških bojnih ladij in mornariških strelcev v Italijanska pristanišča. Člani vladnih strank so se nag!o sestali in izrabili priliko, da ponovno poudarijo svoje hlapčevstvo do amerišk.h imperialistov ter so »obžalovali* postopanje župana -n občinskih svetnikov. To je jasen dokaz, tako so nekateri poslanci ta dogodek komentirali, da je volja Italijanskega ljudstva vse drugačna, kakor volja ameriške pete kolone. Tržiški partizani zahtevajo aretacijo vseh fašiztov GORICA, 16. (ATI) — Zaradi dogodkov v Tržiču in zaradi a*- ■ tacije nekaterih partizanov je pokrajinski odbor Zveze primorskih partizanov za tržiško pokrajino na seji 15. t. m. preučil postopanje policijskih oblas-ti zaradi zločina, izvršenega v Tržiču in zaradi katerega so aretirali komandanta Sas-so (Fantini Mario), ki je bil odlikovan s partizansko srebrno medaljo, Fontanota in druge partizane. Odbor je ugotovil, da se skuša v ta dogodek črne kronike vmešati vse partizansko gibanje in ga tako obtožiti. Pokrajinski odbor opozarja narodni odbor ANPI na te neupravičene in samovoljne aretacije, zahteva takojšnjo izpustitev areti- VSEM PARTIZANOM IX. korpusa Okrožna ZPP v Kopru obvešča vse partizane, posebno pa tiste, ki so bili navzoči 27. januarja 1944 ob napadu na partijsko šolo v Cerknem, da so udeležijo spominske proslave, ki bo 27. t. m. ob četrti obletnici napada v Cerknem. Ker je ta datum za vsakega partizana in aktivista živ spomin na tiste, ki so vse dali za našo svobodo, in obenem opomin, da borba še ni končana, so vabljeni vsi, da se te spominske svečanosti udeležijo. Prijave sprejema okrožna ZPP v Kopra — Ljudski dom. ranih komandantov in partizanov ter takojšnjo aretacijo vseh neofašističnih izzlvačcv, ki jih oblasti prav dobro poznajo. Dalje ugotavlja odbor, da so zavezniške oblasti partizane Sasso, Fontanota in druge večkrat aretirale za časa angloameriške okupacije, in da jifci sedaj, ko so ti kraj; pod italijansko upravo, po istih metodah preganjajo. Končno ugotavlja, da je bilo v zadnjih 7-8 mesecev vrženih v tržiškem okraju 1100 bomb. Pred razvrednolenjem franka ? PARIZ, 16. — Glede na način po stopanja vladne koalicije na zadnji seji zbornice, ki je v nasprotju s pravilnikom in ustavo, in pri kateri so izločili iz zborniškega pred-sedništva zastopnika komunistične stranke od prvega podpredsedniškega mesta, piše »Humanitč*, da so bili komunisti izrinjeni iz predli dništva obeh zbornic na podlagi spletk vladne večine in da jih bo morda hotela večina odstraniti jutri tudi iz predsedniških mest raznih zborničnih komisij. Vlada hoče potisniti komuniste na ilegalno pot. List nadaljuje, da ravno to, da ee Be poslužuje vladna večina vedno tol) nezakonitosti, dokazuje, da ho-če na ta način zadušiti nezadovoljnost francoskega ljudstva, ki se vedno bolj veča proti načrtom be- de jn proti hlapčevstvu finančnega ministra. Finančni načrt vlade hoče verjetno izvesti razvrednotenje franka, kar pa zavisi š® od odločitev v Londonu in VVashingtonu. Ta načrt naj bi bil tudi ozadje za nenadno in tajinstveno pot finančnega ministra Rene Mayerja v London in gospodarskega strokovnjaka Mendes Francea v ZDA. Majter se je sestal s Crippsom in pri njunih razgovorih j« bil navzoč samo francoski poslanik v Londonu Massigli, medtem ko izvedenci niso prisostvovali sestanku. V londonski diplomatskih krogih javljajo, da sta Mayer in Cripps razpravljala predvsem o tem kako spraviti v sklad francoski in angleški gospodarski sistem za čim uspešnejšo prilagoditev k Marshallovemu načrtu in omogočiti, da bo tudi Francija deležna angleškega premoga, pri čemer bi dala Angliji v zameno jeklo. Nadalje naj bi bila razpravljala o povečanju izmenjave bi? ga med francosko zasedbeno cono in bizonijo in o sodelovanju Anglije s Francijo za izvedbo carinskih in finančnih načrtov skupine «Benelux». Demonstracija v Kantonu SEVERNI SENSI, 16. — Med boji v Mandžuriji Je bilo v letu 1947 izločenih iz boja 285.757 Cangkaj-škovih vojakov; csvobo3enih ‘e bilo 65 mest. V istem času je demokratična vojska zaplenila velike količine vojnega materiala in sestrelila 6 koumintangovih letal. Iz Kantona poročajo, da je danes mnažlca 15 tisoč oseb zažgala poslopje britanskega konzulata in dve banki. Poslopje konzulata 'e popolnoma zgorelo in tako tudi del bližnjega poslopja kjer stanuje ameriški vojaški ataše. Tudi več uradnikov britanskih tvrdk Je b:10 ranjenh. Množica je protestirala, ker Je policija y Hong Kcngu postopala proti nekaterim prebivalcem kraja Kovvloon. Marshall ln Royall govorita jasno! PITTSBURG, 16. — Pred trgovsko zbornico v Pittsburgu je govoril Marshall. Njegov govor pomeni opravičevanje načrta za obnovo Evrope in opravičevanje zaradi združitve angleške in ameriške zasedbene cone. Maršal je med drugim izjavil, ‘da morajo ZDA ali zapustiti Evropo ali pa izvesti njeno obnov*. Ker pa ZDA nočejo Evrope zapusti, ti, morajo zato podvzeti takojšnje ukrepe. Za pomoč Evropi bodo morali Američani sicer izdati mnogo denarja, toda vse te žrtve ne pomenijo mnogo v primeru, če bi gospodarska politika v Evropi propadla, ker bi njen polom imel najtežje posledice za ZDA, Kanado, kakor tudi za Latinsko Ameriko. Gospodarstvo teh dežel zavisi največ od njihovih zunanjih trgov. Marshall je gledie Nemčije zatrjeval, da Sovjetska zveza ni hotela brezpogojno izvesti gospodarske enotnosti Nemčije. Iz tega razloga, tako brani Marshall svojo politiko, so ZDA in Anglija primorane reor. ganizlrati nemško proizvodnjo, jo povečati in s tem osamosvojiti od ameriške in agleške podpore. Hkrati so ZDA in Anglija primorane spremeniti tudi politiko glede die-montiranja nemške industrije. Končno je označil vso sedanjo politiko Amerike tako: «ZDA želijo zagotoviti stalnost in solventnost evropskega gospodarstva*. Pomembna je dodatna Izjava ameriškega vojnega mhistra Ro-yalla, ki je dejal, da če načrt o pomoči Evropi ne bo izveden, bo potrebno uvesti obvezno vojaško službovanje, in da je ravno Nemčija ona dežela, ki najbolj potrebuje pomoči, ker leži v Središču dveh ideoloških nasprotnikov. sko-ameriške oone STO je za svobodno krenanj® v smislu I. člena potrebno, da so v zakoniti posesti modre osebne izkaznice (tipov »z dvema črtama*, »z eno črto* in »brez črte*), izdane odi Zavezniške vojne u.prav^ in prepečatene po predpisih, ki veljajo v brltansko-ameriški ooni STO. 4. člen. — Osebe, ki nimajo pogojev iz 2. ali 3. člena, bodo mogle odhajati ali prihajati v Jugoslovansko cono STO le s posebnimi dovoljenjem Vojne uprave JA, 5. člen. — Vsi zakonski predpisi in odredbe, ki veljajo v Jugoslovanski coni STO, so obvezni tudi za osebe, ki pridejo v jugoslovansko cono STO po predpisih tega ukaza, razen izkažejo svoj diplomatski položaj. Ta ukaz stopi, v veljavo M, februarja 191,8. Uspehi komunistov v angleških sindikatih LONDON, 16. — Kljub protikomunistični gonji, ki jo vodijo Morgan Phillips in drugi voditelji labu-rlstične desnice, sta bila v kovinarskem sindikatu Izvoljena v Cdbar člana angleške komunistične stranke L J. Ambrose in organizacijski tajnik Wall Hannington. Prvi je prejel 14 tisoč glasov več kakor pri prejšnjih volitvah, dirugi pa 7 tisoč glasov več. Ribiška latlia pridržana ob Debelem rtu Tiskovni urad Istrskega okrožnega ljudskega odbora poroča: «Dne 15. januarja ob 5. uri zju. traj je kontrpini čoln narodne zaščite blizu Debelega rta (Punta gressa) v teritorialnih voda jugoslovanskega področja 200 metrov od obale ustavit motorno ribiško ladjo (motopeschereccio) «Isolina Luca* iz Facna okraj Pesaro (Italija). Na ladji Je bilo približno 13 kvintalov rib. Obstoja sum, da je ladja na mor. Ju natovorila ribe iz jugoslovanskega področja ter jih skušala pretihotapiti v Trst. Dokler se zadeva ne preišče, je ladja pr držam*. PIO o organiziranju četničklh ln ustaških tolp TRST, 16. — Glavni stan britan-Bko-amerlških sil na Tržaškem ozemlju je izdal poročilo, v katerem pravi, da je glavni stan izvedel za poročilo, ki so ga verjetno odobri5.? višje oblasti in ki ga je 14. januarja izdala v Beogradu uradna jugoslovanska poročevalska agencija Tanjug, ki absurdno trdi, da se na britansko-ameriškem po-dročju Tržaškega ozemlja organizirajo Čet.niške in ustaške tolpe, ln da omenjeni glavni stan kategorično zanika to vest. Panjuškinorazgovoru z Lovettom WASHINGTON, 16. — Sovjetski poslanik v Wash ngtonu Panjuškiu se je danes razgovarjal z namestnika«! notranjega ministra Robertom Lovettom. Po razgovoru je Pa-njuškin izjavil, da je ZSSR pripravljena obnoviti pogajanja z ZDA v zvezi z vprašanjem posojila In zakiupa iz časa zadnje vojne. 8 to uredbo je Jugoslovanska Vojna uprmxi storila prvi korak k normAlieaciji stanja na Tržaškem ozemlju, hi jo določuje mirovna pogodba; to je v resnici prvi praktični ukrep, da postane Tržaško ozemlje resnično enotno ozemlje. Ta uredba dovoljuje namreč prehod demarkacijske črte vsem prebivalcem Tržaškega ozemlja, ki posedujejo katero koli od treh vrst osebnih izkaznic, ki so bile uvedeno po Devinskem sporazumu. Na ta način se je torej število oseb, ki lahko potujejo po vsem ozemlju, praktično razširil na vse prebivalce Tržaškega ozemlja* Iz verodostojnih krogov smo izvedeli, da je VUJA preko svoje komisije navezala stike z predstavniki 7,VU s ciljem, da bi prišlo do sporazuma o svobodni zamenjavi blaga med obema conama in do svobode zaposfUve delavstva ene cone v drugi, ter do Sporazuma na vseh področjih javnega 'življenja sploh, ki naj bi čimprej omogočili resnično enotnost Tržaškega ozemlja, da pa so vsi predlogi VUJA-e pri predstavnikih ZVU naleteli na nerazumevanje. Pričakujemo tedaj, da bo podobno uredbo izdala tudi ZVU, ker so se — v kolikor nam je znano — med obema vojnim a upravama vršilo pogajanja tudi glede kretanja oseb preko demarkacijske črte. Do kakšnih tozadevnih sporazumov je pri tem prišlo, pa nismo mogli izvedeti. Na drugem mestu objavljamo vest, da je- britanska vlada dala negativen odgovor na jugoslovansko noto od n. novembra 191,7., s katero je jugoslovanska vlada predlagala ustanovitev skupnega jugoslovansko - angloameriškega štaba za upravljanje Tržaškega ozemlja. Ta odgovor pomeni vsekakor, da angloamvriška vojna uprava odklanja ukrep, ki bi edini mogel v smislu duha in določil mirovne pogodbe uresničiti enotnost Tržaškega ozemlja. Vzroki tega odklanjanja pa so v stremljenjih angleške in ameriške vlade, da z uresničenjem enotnosti čim dalje zavlačuje, da bi tako lahko njihove vojaške čete ostale na Tržaškem ozemlju kolikor mogoče dalje. MOSKVA. — Ob 25. obletnici Leninove smrti j« sovjetsko ministrstvo za pošto in brzojav izdalo novo serijo znamk. Serija vsebuje tri znamke: prva je z Leninovo sliko, drugi dve pa s sliko mavzoleja Rdečega trga v Moskvi. „La man ovraj contro Orlando e Marazza“ (GIORNALE Dl TRIESTE*, 15. t. m.) «Dobro prijateljstvo med prebivalstvom in vojaki...» (ORLANDO, 14. t. m.) TAKE »OTTIME RJCORDE* SO ZAPUŠČALI ORLANDOVI GRANATIERI ni 6ARDEGNA PO SLOVENSKIH CESTAH. (GORJANCI 1942). Razprava zaradi openskih dogodkov "" 1 proti partizanom vedno bolj splahneva To pot naj bi služili tudi časopisi kot dokaz * Priče dokazale, da ni nihče korakal v stroiu Tudi včeraj se je ves dan nadaljevala razprava proti partizanom, ki so se na Opčinah udeležili partizanskega zborovanja. Najprej so zaslišali vse obtožence, nato pa večje število razbremenilnih prič. Prvi je bil zaslišan tov. Sbubelj Danilo, predsednik openske ZPP. Pripovedoval je o svojih stikih z inšpektorjem Buranellom, ki ga Je hotel p* vsej sili prepričati, da bo poleg dovoljenega zborovanja v Prosvetnem domu tudi zborovanje na prostem. Pri tem je Buranello ho-tel, da prevzame Stubelj odgovornost za to morebitno nedovoljeno zborovanje. Stubelj pa je le podp'-sal izjavo, s katero je prevzel odgovornost za dovoljeno manifestacijo. Pri tem je dejal: «0 kakt ned o-voljeni 'manifestaciji sploh nisem imel pojma ter sem jo odločno izključeval*. Tov. Stubelj je odločno zanikal, da bi bil pod vplivom kogar koli, kakor Je trdil v svojem pričevanju inšpektor Buranello. Vnema civilne policije se mu Je zdela še bolj sumljiva, ko so ga v nedeljo ponovno pozvali v Ljudski dom, kjer ga je Se čakal Inšpektor MagnelU, ki se je razgovarjal s tov. Malalanom. Na vprašanja branilca Kukanje je ponovno poudaril, da ni mislil organizirati nobene manifestacije na prostem, niti povorke niti kakih priprav v ta namen. Sledilo je izpraševanje s strani javnega, tožilca, ki je hotel nekako dokazati, da naj bi bli odgovoren pri tem, da sta tožilec in predsednik postavljala Rehabilitirati h Agenti Wali Streeta so si zamislili „načrt 11“, da bi imeli izgovor za novo ofenzivo proti demokratičnemu gibanja • 100.000 delavcev stavka v Pornrjn BERLIN, 16 — Angleiko.ameri-Ska uprava v Nemčiji si je izmislila in pričela novo izzivanje proti Sovjetski zvezi, ljudskim demokracijam in proti gibanju delavskega razreda. Da prikrijejo prave razloge za neuspeh proizvodnje v porurskih premogovnikih, kjer vlada zaradi gladu vedno večje nezadovoljstvo med delavstvom in kjer prihaja v rudnikih do stalnih neredov, je v listu «Der Kuriers, ki se tista na francoskem področju Berlina, dala natisniti izmišljeno listino z imenom aNairt M», ki zatrjuje, da so bile vse stavke v zapadni Nemčiji organizirane od Kominforma v Beogradu in podpirane od Sovjet, ske zveze. V tej listini so tudi navedena vsa navodila za nemške komuniste, kako na) organizirajo stavke, da na ta način paralizirajo med drugim tudi središče nemške industrijske proizvodnje v Porurju. Angleško zunanje ministrstvo je danes celo objavilo popolno besedilo te «listine». Previdno pa se brani navesti, na kak način je prišla v posest te okrožnice, še preden jebila ponatisnjena v berlinskem listu «Der Kurierv. Angleško-ameriške oblasti so že lansko leto jioskušale intrigirati s podobnimi listinami, vendar tedaj trenutek še ni bil ugoden. Glede na zadnji pritisk v Frankfurtu so prišli na dan z imenovano listino. Vse to ne zaleže spričo okolnosti, da stavka danes samo v mestih Duisburgu, Mulhcimu in Dienslakenu 100 tisoč rudarjev Porurja, da protestirajo proti nezadostni hrani. Tem stavkajočimi se pridružujejo ostali milijoni lačnih delavcev, ki živijo samo od par skorij suhega hruha in nekaj žlic krompirja. To je pravi razlog, da delavci, ki jih podpirajo sindikati, venomer izjavljajo, da pod takšnimi pogoji ne bodo delali da zahtevajo, da morajo nadzirati sindikati delitev živeža in da naj zasedbene oblasti vsaj mali del dobička od izvoženega premoga, ki gre v žepe angleško-ameriških monopolistov, uporabijo za nakup živeža. Agencija «Telepfess» pri tem pripominja, da podpirajo vso to izzivalno gonjo Anglo-američanov nem-ški krščanski demokrati in sociali, stl, ki na Goebelsov način vpijejo, da je mogoče samo e borbo proti komunizmu rešiti Nemčijo, pri Čemer jih ne brigajo neznosne življenjske razmere delovnega ljudstva. Predsednik komunistične stranke v angleški coni Maks Reimann je glede na uodkritja o načrtu Mn izjavil, da pomeni vse to navadno izzivanje, da so ta unačrh napravili tajni tuji in nemški agenti, da je potvorjen, kar je razvidno že iz slabe nemščine in besed, ki se jih N emci-komunisti ne poslužujejo. Listina navaja tudi osebe, ki jih med nemškimi komunisti sploh ni, ter omenja požig Reichstaga, ki ga je organiziral Gocring. Reimann je še poudaril, da se reakcija poslužuje teh potvorb z namenom, da bi odvrnila pozornost ljudskih množic od bede, ki je zajela zapadno Nemčijo in za katero so odgovorni Anglo. amerlčani, njihovi monopolisti in nemški vojni zločinci, industrijci in veleposestniki. Ta listina, tako zaključuje Reimann, naj bi odvrnila nemško ljudstvo tudi od njegove borbe za enotno Nemčijo, strnjenost njihovih vrst in za mir. Hkra- ti hoče onemogočiti nemški komunistični stranki, ki je edina, ki se upira Marshallovemu načrtu„ njeno delovanje. Londonski uDaily Workery> piše i> tej senzaciji sledeče: eCudno je, da je bila ta listina objavljena ravno v trenutku, ko ni bilo potrebno, Angleži se bodo spominjali pisma Zinovjera, ki so ga prvič odkrili leta 1924 in ki so ga konservativci uporabili za odstranitev laburistične vlade. Končno je bilo dognano, da gre za navaden falsijikatn. Stalni odbor akongresa nemškega nerodav je objavil resolucijo, v kateri izjavlja, da imajo v Frankfurtu od anglo amer iških oblasti podv. teti sklepi samo ta namen, da razkosajo Nemčijo. V resoluciji zahteva odbor, naj se po vsej Nemčiji organizira ljudsko glasovanje glede vprašanja o nemški enotnosti in zahteva od zavezniškega nadzorstvenega sveta naj uvede nemški posvetovalni svet, kakor ga predvideva moskovska konferenca, ki naj pripravi to glasovanje, pripravi načrt za demokratično ustavo in določi pogoje za volitve v zbornico, ki bo imela nalog določiti vlado za vsO Nemčijo. Moskovska elzvestijaz pišejo o frankfurtskih sklepih, da so za te sklepe dali pobudo Američani in da so naperjeni proti demokratiza ciji Nemčije in proti miru. Vsa ak. cija v Frankfurtu je v nasprotju s koristmi evropskih narodov vključno nemškega in predstavlja manifestacijo one politike, ki hoče preprečiti mednarodno sodelovanje, sabotirati osnovo za mir in zagotoviti ameriškim oblastnikom njihovo nadoblast v zapadni Evropi. mnogo vprašanj v zvezi z organizacijo ZPP. Pri tem je bilo tudi govora o obvestilu, priobčenem v »Primorskem dnevniku* glede zborovanja na Opčinah. Zelo je bilo čudno, da so toliko vztrajali na tem obvestilu, če pomislil«©, da so na tem sod šču že večkrat izjavili, da časopisi ne morejo služiti kot dokaz. Seveda, takrat ni bilo njim v prid. Na popoldanski razpravi Je bil prvi ea slišan obtoženec Peroncini Benvenuto. Op’sal Je zborovanje na Opčinah in okoliščine, v katerih Je bil aretiran. Povedal je, da je bil že ob več prilikah v partizanski uniformi, da pa. ga zato ni nihče zaprl. Tudi onega dne popoldne so ga pustili na miru. Javni tožileo In predsednik sta se tudi s to pričo precej zamudila s časopisi, to pa v zvezi s procesom o partizanskih uniformah z dne 15. decembra 1947. Obtoženec je pri tem izjavil, da mu ni bilo o tem procesu prav nič znanega. »Tutti in uniforme un8starel» Obtoženec Scala Lionello te povedal, kako so šli na Opčine in ka» ko so se vračali Niso korakali v stroju, saj so bile z njimi tudi žene in otroci. Ko so Jih ustavili, Je neki angleški oficir kričal: »Tutti in uniforme arrestare*. Povedati je hotel tudi, kako Jih je Marcon zmerjal toda predsednik mu tega ni dovolil. Povedal je tudi, da je bral časopise in omenil, da so b:’a v vseh obvestila enaka. Major Bay-l ss pa se je pri tem pomenljivo zasmejal, češ vsi pišejo po istem kopitu. Pri tem Smo se nehote spomnili na -pisanje »Voce libera*. Čeprav Je predsednik že nehal izpraševati obtožence, je kljub temu dal ponovno besedo tožilcu. Zato ga Je odvetnik Braun vprašal, a’i je to dovoljeno po sodnem postopku. Stvar Je seveda spravilo majorja v zadrego. Obtoženec Zanoli Je povedal, da so šli proti domu v skupini, ker ni bilo v tramvaju prostora. Tud5 njega niso še nikoli aretirali "aradi nošnje uniforme. Colja Emil pa je dejal, da ni nikoli vedel, da ni dovoljeno nositi un-form; nasprotno, to je smatral le za čast. Seveda so tudi njega, kakor naslednjo p-'čo Kralja Alberta, vprašali, ali sta brala kaj o procesu zaradi uniform. Za obtoženci so nastopile priče. Cattaruzzi Atillj je bil tudi " skupini, ki se Je vračala v Trst. Izključil je vsako možnost, da bi korakali v stroju, saj je vendar lnvaiid. Major Bayliss je pripomnil, da lahko tudi invalidi korakajo v stro'u. Odvetnik Braun Je pri tem pripomnil: «Da lahko, če ne drugače v vozičku!* Priča je tudi povedal, da je bil zaprt, da Je dobil enako obtožnico kakor tovariši, ki so sedaj pred sodiščem, da pa so ga vseeno izpustili. O kaki koloni, ki je korakala proti Trstu, sploh ni govora, res pa je, da so ali v skupini, kar pa je pri Tržačanih tudi pri navadnih izletih v navadi. Nato je pričala njegova mati Pina Cattaruzzi, za njo pa Paoli Angel, ki Je odločno nastopil. Tudi njega so aretirali, mu dali obtožnico, nato pa ga brez procesa izpustili. Zadnja je nastopila Simonič Božena z Opčin. Bila Je na zborovanju in Je stala pred Prosvetnim domom. Slišala je opomine po zvočniku, toda ni Jih razumela. Ko je policija navalila na ljudstvo, ki ni moglo iti vse naenkrat v krožek zaradi ozkih vrat, je dobila udarec s pendrekom in klofuto. Tudi ona je odločno izključila možnost, da bi sploh' kdo imel namen manifestirati na ulici. Ražprava Je bila nato odložena na ponedeljek ob 9 uri dopoldne. PRIMORSKI DNEVNIK 17. januarja 1943 Članek laži, zalivk in potuorb je dobil odgot/or ♦Demokratični* tisk prav gotovo ne more mimo tega, da ne bi izkorist'1 katere koli prilik., da izrazi svoj gnev proti partizanom. Saj končno sedaj je gonja proti tistim, ki so prvi »topili v borbo proti fašizmu, na višku. Toda ta tisk vedno zaden« v slepo ln tudi sedaj. «Vooe libera* j? mislila, da bo v Strojni tovarni napravila zgago, da bo očrnila partizane. In glej, spet Ji je spodletelo. Najboljši dokaz za to nam nudi pismo partizanov 5. delav-n c« Strojne tovarne, ki so »kvalificiranim* novinarjem lista »Vo-ce libera* poslali sledeč odgovor: Odgovor listu «Voce libera® V listu tVoce libera* z dne IS. t. *». je bil objavljen članek, v katerem se trdi, da dva partizana iz S. delavnice Strojne toteme Sv. Andreja nista hotela podpisati zahtevi, da se izpusti iz zoper a tov. Luxa. Tej trditvi je bila dodana tudi neka zalivka. Podpisani partizani, zaposleni v .tej delavnici, izjavljamo, da smo to zahtevo podpisali vsi in ne samo to, ampak mi, partizani, smo tudi sprožili misel za to zahtevo. Nihče izmhd nas ni mogel izraziti katere koli zalivke proti zvestemu. soborcu. Zato pozivamo list tVoce libera*, da demantira to, kar jt t» tem članku pisal. Preveč ji že žaljivih, lažnih in potvorjenih člankov, ki jih je »Voce libera» objavila zato, da bi zaničevala partizane In katero koli demokratično gibanje. Mi sicer razumemo( da je treba služiti onega, ki plača. Toda pljuvati strup iz vsake vrstice z lažmi, kt jih ustvarja fantazija mi-zernih pisunov, označuje nevzdržen bes nasproti vedno večjemu širjenju in jačanju naš« ljudske jronte, kateri stojimo na Čilu kot pridstraža mi, partizani. Ta časopis lahko da izraza svojemu protidemokratičnemu srdu z lažmi in potvarjanjem, lahko odklanja objavo tolikih demantijev, ki ga dnevno dušijo, toda nikoli ne bo mogel ustaviti borb! niti zavesti tržaških delavskih množio, katerim stalno stoje ob strani borci za svobodo. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Primorski partizani 8. delavnice Strojne tovarne Sv. Andreja 25% ivfianje davka na potroinjo Mestna občina tržaška sporoča, da je s sklepom z dne 14. Januarja 1948 uvedeno 25% zviAanje davka na vse predmete, ki so našteti v seznamu davkov na potrošnjo. Sklep stopi takoj v veljavo. Ta ukrep se nanaša tudi na vse t;ste vrste predmetov, ki so v skladiščih, zalogah ali v prodajalnah. Na podlag; čl. 168 pravUDika 0 izterjevanju marajo vsi interesenti prijaviti koiič‘no teh predmetov najkasneje do 18 ure 19. t. m. pri uradu, ul. Mazz'ni 6-II. Prijavo je treba sestaviti v dveh izvodih na navadnem papirju in sicer tudi v primeru, če bi uslužbenci davčnega urada 8e prej popisali na licu mesta ziloge teh predmetov. TRŽAŠKI DNEVN ..KRAI I MA BETAJNOVI" v izvedbi Slovenskega narodnega gledališče za Tržaško ozemlje Pozdravi mladinskih organizac j Zvezi antifašistične mladine Vodstvo ZAM-a )e prejelo od Svetovne zveze demokratične mladine, italijanske demokratične mladine, L-udske mladine Jugoslavije, mladine francoske republike in mladina madžarske republike pozdravna pisma z željami za uspešno delo v letu 1948. Slična pozdravna pisma so poslale ZAM-u tudi druge mladinske organizacije. Prosvetna konferenca za Trsi-mesto SHPZ vabi t»e odbornike In člane prosvetnih društev iz Trsta na prosvitno konferenco, ki bo v nedeljo 18. I. 191,« ob 8.S0 v -Ijenja na Tržaškem ozemlju. Tekmovanje ima namen vzbuditi smisel za leposlovje med delavci, kmeti, izobraženci in mladino. Ocenjevalni odbor bodo tvorili dr Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal, dr, Josip Kosovel in Miroslav Ravbar. Tekmovanje razpisujemo na obletnico Cankarjeve smrti, rokopise z naslovom avtorja v posebni kuverti je treba oddati do 31. januarja 1948 v uredništvu Pri. morskega dnevnika. Pod literarno de'o napišite geslo ali psevdonim, na zapečateno kuverto pa nhite-ramo nagradno tekmovanje» tn geslo ali psevdonim, v kuverti pa naj bo listek z imenom avtorja in totnim naslovom. Uspeh tekmovanja bomo objavili 9. februarja 1948. na Prešernov dan. Razpisujemo S nagrad: 1. na. grada S000 lir, 2 nagrada 3000 lir, 3. nagrada 2000 lir, 4., S. in S. nagrada: tri lepe knjige. Senca v Perlzu Cv „Fenlce“) Constance Beunett ln George Rigaud, glavna junaka filma, trt ostali režiser in Ubretto — m*o dali v tem filmu ničesar takega, da bi se gledalec v toku dveh ur vsaj na trenutek prenehal dolgočasiti. Libretto filma govori a nemški okupaciji v Parizu, o neki Amerikanki in njeni prijateljici Angležinji, ki., sicer pa lahko povemo vse..., ki pomaga/a angleškemu pilotu zbežati v Petainovo Francijo, nakar začneta pomagati tudi drugim. Slučajno postane Amerikanka znanka nekega stotn‘ka gestapa, ki Ji dvori. S svojo prisotnostjo enkrat nehote reši situacijo, drugič pa se mora Constancr sama javiti kot krivec. Constanco in Angležinjo zapro, nakar jih reši prihod Amerikancev. Konča se — tudi tu ise v najlepšem redu — v moževem objemu in z medaljami na prsih. Zgodba je bila gotovo resnična. Vendar režija tega ni znala niti od daleč pokazati \am'sto nemške okupacije, kaže prav za prav neko običajno zgodbico detektivskega tipa s slabimi, slabimi prizori, ki naj drže gledalca v napetem pričakovanju. Papirnatih scen pa kar mrgoli, vsaj za nas, ki smo okupacijo doživtli. Na ta način nemška okupacija D Parizu za nas ne ostane le *Senca V Parizu* temveč *Tema nad Parizom». V Ameriki pa si lahko, potem ko so tak film videli, predstavljajo nacistični teror kot prava malenkost v primeri z raznimi filmi ajanlom-skega* kova. stovem podajanju bomo še spregovorili. Tudi Francka je naštudirana v dveh zasedbah. Včeraj nam Jo je prikazala Zora JugOva-Košuta, ki je bila tudi dobra, vendar ji je manjkalo kljub najboljšim namenom morda nekaj dekliške naivnosti, katero je vse prevet tolmačila s slepo vdanostjo in nemočjo. Tea Starčeva, tudi nova pridobitev na. šega gledališča, pa je Nino telo dobro prikazala in v resnici ni bilo pozhati, da je to njena prva vetja vloga. Da je izrazit talent, ni treba posebej govoriti in s tem ne bi povedali tudi nitesar novega. Raztre. šenov Bernot je bil odlično podan. Gabr.jel-učeva kot Hana je bila v prejšnjih reprizah in na premieri boljša kot sinoči Včeraj se ni v celoti poglobila v vlogo in čustveno doživljala, kot jo to navadno odlikuje. Vendar si kljub temu boljše Hane ne bi mogli zamišljati. Košuta kot župnik je znova zatr. tal svoje visoke umetniške kvalitete. S sijajno masko nam je podal pravilen in prepričljiv lik in je na mnogih mestih dajal s svojim poseganjem odrskemu dogajanju pravilen ton. Nekoliko neskladnosti v dialogu med njim in Kantorjem, kar je morda krivda režije, pa je prav njegova odlična igra zabrisala. Sancin Modest kot Krneč, Star. čeva kot Lužarica so manjše vloge, ki pa nam niso zakrile vsega truda i ti pravilnega doživljanja izvajalcev. Sancin Belizar kot sodni oftcial in drugi z manjšimi vlogami so tudi bili dobri. Gotovo nas v vsem ocenjevanju moti premiajhen oder, kjer igralci niso mogli podati svojih likov tako, kot bi jih sicer. Vsekakor pa nas je delo v celoti zadovoljilo. Trnovo, nad polovico dograjena vas Trnovo je zelo znana vas še iz časov narodno osvobodilne borbe. Bila je nekak ofenzivni center, odkoder se Je začelo nad 30 večjih napadov na okupatorja. Ce si prišel takoj po osvoboditvi na Trnovo, si videl le kup razvalin in pogorišča, danes pa že vstaja nova, nad polovico dograjena vas. Zlasti preteklo Mo je obnova vasi s pomočjo obnovitvene zadruge lspo napredovala. Obnovljenih je bilo 37 hiš in na novo zgrajene 3 lepe stavbe in 14 hlevov. -------- Trgovci brez dovoljenja Prejšnji dan dopoldne je civilna policija ustavila 26-letnega Marija Bigama doma iz Palerma, ki pa stanuje sedaj v Trstu, S. Nicolo 2 ter 28-letnega Anella Bordona, Na-politanca, ki stanuje v ul. Procu-reria 6. Omenj3na spadata v tisto vrsto »trgovcev*, ki ponujajo »poceni* blago po tržaških ulicah in »i tako služijo svoj kruh na račun lahkovernih ljudi. Ko ju je policija vprašala za obrt nico, sta izjavila, da je nimata. Zate, so ju poslali v sodne zapore, da bosta tam uredila svoje papirje. V tem obstaja ..človekoljubno" delo italijanskega Rdečega križa v Trstu Se vedno je v teku besna gonja reakcionarnega časopsja proti Rdečemu križu za Trst in ozemlje. 15. Januarja pa Je vprašanje RK obravnaval tud- conski svet, k; »svetuje* vojaški upravi, naj se ne «prenagli» in naj ne prizna, te organizacije niti «de facto», ker bi to prejudiciralo položaj delegacije zasdužnega italijanskega RK ki skupaj m jugoslovanskim d^bro opravlja svoje delo. 15. decembra so vojaške oblast' izdale ukaz, da RK za Trst ln ozemlje ni več pooblaščen, da bi nadaljeval s svojim socialnim delem med teržaškim ljudstvem. Ta ukrep vojaških oblasti je izzval med demokratičnim ljudstvom vel.Tto nezadovoljstvo. Na tisoče in tisoče žena, delavcev ;n mlad-ne — članov RK — je protestiralo proti temu ukrepu, številne resolucije so govorile, o tem. kaj je pomenil RK zanje. V tem ukrepu vojaških oblast; proti RK, ki jim je nudil za časa narodno-osvobodilne borbe ne le gmotno, marveč tudi moralne pomoč, po osvoboditvi pa zlasti pomagal onim. ki so bili v najtfžtih pogojih, so videli ponovno provokacijo in napad proti demokratičnim ustanovam. Zaradi tega enotnega nastopa delovnih množic so bile okupac j-ske oblast; v Trstu prisiljene demo odstopiti cd prvotne popolne prepovedi delovanja RK ter so sporočile glavnemu odboru RK, naj predloži vse podatke in dokumente, na podlagi katerih upravičujejo svoj obstoj. S tem so hotele seveda zavlačevati končno rešitev vprašanja RK, na mesto da bi ga rešile tako, kot ta RK zasluži zaradi svojega dosedanjega delovanja. Postopanje vojaških oblasti pa je izzvalo velik odpor reakcionarnega tiska, ki je vej čas zahteval od vojaških oblasti, ukinitev RK za Trst in ozemlje. Sedaj vsi brez izjeme od «Voce lbera* do «Giorna-le di Trieste* in drugih obtožujejo vojaško oblast, da «ne pozna« mednarodnih določb, ter da kaže ta ukrep na *slabost» vojaških oblar ti proti bahati manjšini. Ker pa se že vsi tako zelo potegujejo za delegacijo IRK, bi b lo prav, da bi la delegacija povedala, v čem prav za prav obstaja njeno »človekoljubno* delo in koliko je IRK koristil v času nemške okupacije in za časa fašizma onim antifašistom, ki so trpeli v koncentracijskih taboriščih. Ce bi J; bilo v resnici do tega, da koristi onim, ki so pomoči najbolj potrebni, bi morala vzeti z veseljem na znanje dejstvo, da obstoja na Tržaškem po načelih mednarodnega RK ‘er ozemlju avtohtoni RK, ki deluje uživa zaupanje tako slovenskega fcot italijanskega ljudstva. Ce pa jo pri tem vodiio zgolj politična načela, kar Je videti iz dokazov, ki jih navaja nasproten tisk, zato da bi upravičil obstoj italijanskega RK. pa to ni več RK, marveč ekspozitura italijanske reakcionarne in šovinistične politike, kar ono vedno trdili. NOVA OBSODBA ANTIFAŠISTOV V KAMPANJI „FOJB“ Izvrševali so zgolj svojo dolžnost zato so jih obsodili Fašistični mučitelji Slovencev pa so na vaznih mestih Hcscdnjak na 15 lut, l/idali Boris in Peter po 10 let, Sosič Erminij in Puric Miroslav po B let in tri mesece ječe - Škabar, Mrzek in Taccar oproščeni OBRAMBNI GOVOR DR. TONČIČA Se enkrat je včsraj dr. Tončč. ki brani obtožence Besednjaka, Mrzeka in Puriča v začetku svojega govora opozoril na nesmiselnost teh procesov, ki le podžigajo narodnostno mržnjo. Saj celo Be-sednjakovi zarečenki pošiljajo grozilna pisma, naj ne poroči Slovtn-ca, ki je metal Italijane v fojb*. To je laž, kajti odvetnik ga pezna kot mirniga mladeniča že od leta 1940. ko sta bila skupno aretirana. Poleg tega pa so bili maja 1945 aret.rani na Opčinah n^ samo Italijani, temveč tudi Slovenci, in da se tem ljudem ni ničesar hudega zgodilo, bi lahko dokazale priče znani fašist', ki so bili tedaj zaprti na Opčinah In so bili pozneje izpuščeni na svobodo. Med dokaznim gradivom, ki ga Je podpisal pol'cijskl narednik Giuliano in ki ga Je nato policija poslala na sodišče, je Besednjak označen kakor navadan zloč.nec, ki Je 'z »ovra-3tva ubijal Italijane, pri katerih oe je še kot študent učil kulture. (Naj-brže bodo italijansko kulturo kmalu začeli prodajati v tabletah, s katerimi bodo pitali naš^ i;ud ). Pri tem poročilu policij?, Je odvetnik omenil, da se prav tako spomni glasovitega fašističnega razbojnika, policijskega komisarja Peric. ki je leta 1941 na razpravi pred sodiščem za zaščito države v Trstu, orisal Tomažiča v najtemnejši luči kot sovraža'ka Italijanov, prav tega Tomažiča, ki je danes pnetal simbol bratstva med Itali »sni in Slovenci. Prav nekaj take ga aj Je zgedilo sedaj, ko Je policija očrnila Besednjaka, češ da j? kot študent na italijanski univerzi leta 1940 nekako teiko govoril slovenščino. Zagovornik Je omenil, da so dajanja, ki jih sodišč^ obravnava, po-vpem političnega značaja. Vsi pokojni miličniki so bili člani faši-stlne posadke na Opčinah. Povellt komande mesta JA pa je b'lo, da jv treba aretirati vse fašist«, kolaboracioniste in pripadnike sovraž tiih oboroženih sil. Poleg tega pa j« bil vzrok ta, da so aretirali miličnike, ker so ti med vojno ropali, ne samo prašiče, ampak tudi druge stvari. NARODNA ZAŠČITA JE ZAKONITA USTANOVA, KAR JE PRIZNAL TUDI DRŽAVNI TOŽILEC Kriminalni oddel;k na Opčinah ie naredno zaščito, kattre del Je bil ta oddelek, j« ustanovila Jugoslovanska armada, sicer pa je zakonitost te ustanove narodne zaščita priznal *am državni tožilec. Poleg tega pa mil čnikov n so ob-sfdili na smrt obtoženci, temveč ra rod, ki se Je zbral in sodil, pa čeprav Jih »romanziere* Giuliano menuje analfabete. Da ni b'lo to ljudsko sodišče v Velikem Repnu nič nemogočega, je odvetnik ome- STARČEK JE PADEL V PREFAD V Devinu na St. 76 je živel 69-letni starček, ki se Je zadnje čase preživljal z beračenjem. Preteklo seboto, ko Je šel po neki stezi v bližini Devina, pa Je po nesreči padel več metrov globoko v neko jamo. Culil Je sicer precej hude bolečine, verdar Je mislil, da ni hudega in Je ostal doma. Ker pa so bile bolečine čimdalje hujše, so ga prepeljali včeraj v tržaško bolnico, kjer vi zdravniki ugotovili, da ima naj-bi že zlomljeno medenico. ni! tudi ljudske sedbe in ljudska sodišča, ki so še sedaj po naših vaseh. Veliko vlogo pa so Igrala taka sodišča, sestavljena u preprostih vaščanov, v narodno-osvobodil-ni borbi, saj je tako sodišče 1943 v Krepljah obsodilo na smrt nekega slovenskega izdajalca. Ali je bila v našem prim-eru sodba pravda ali krivična, ni naša naloga, da bi o tem razpravljali, dejstvo ja, da na zatožni klopi sede samo oni, ki ao izvršili izrečeno smrtno obsodbo. Zaman skušamo sedaj z zakonikom v rokah to »oditi. TOŽILEC, KI JE OBSODIL PINA TOMAŽIČA IN TOVARIŠE, JE DANES SVOBODEN Zagovornik je zopet omenil znameniti proces iz leta 1941 pred fašističnim sodiščem za zaščito države v Trstu. Tedaj je državni tožilec zahteval smrt za nekatere obtožence, katere so res nato obsodili in lu-mrtlli. Vendar se ta tožilec danes svobodno sprehaja. Tu je odvetnik še enkrat opozoril na italijanski kazenski zakon, ki pravi, V imenu življenja». sovjetski film. Sledi kulturni film «Vzpon na Pamir*. ROSSETTI. 16.00: »Zaupni agent», Boyer. FILODRAMMATICO. 15.30: »Usodna dolina*, G. Garson, G. Peck. ITAL.1A. 15.00: »Veliki valček*, L. Rainer, Fernaad Gradet. ALABARDA. 15.30: »Plamen greha*, Barbara Stanwyck, F. Mac Murrav. FENICE. 15.30: »Kalkuta*, Alan Ladd In Will'am Bend x. GARIBALDI. 15.30: «Glavna cesta*, Gecrg Raft, Bogart, Ana Sher'dan. MA3SIMO. 15.30: »Zorrojtvo znamenje*, T. Power, L. Darnell. ARMONIA. 15.00: »Oropano me-sio*. J. Wjat, R. Dlx. ODEON. 15.30: »Poročil sem *e s čarovnico*, Fridrik March. IMPERO. 15.30: »Ona, ki o njej šepetajo*, B. Stanwyck, G. »'-rent. IDEALE., 15.30: »Brabantska Genovefa*. MARCONI. 15.30: »Blodnja*, Ingrid Bergman, R. Montgomery. SAVONA. 15.30: »Martin Eden*, lz SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Nedelja 18. januarja ob 15: O' Neill: »A«a Christie». Premiera. Gostovanje pr; Sv. Ivanu (Škamperle). v___________________________> KONCERTI Jutri v nedeljo 18. t. m. pri’ redi škedenjski pevski zbor v dvorani Doma kulture v Šketi- j nju pod vodstvom prof. Milan* | Pertota koncert, na katerem bodo izv ajale partizanske, umetne in narodne pesmi. Koncert s« prične ob 4 popoldne, da se o-mogoči udeležba članom brat" skih prosvetnih društev. Pevski konoert pri K. K. Peross* Danes ob 20.30 bo v dvorani K. K-Prrosse pevski konoert s sodelovanjem slovenskega barkovljanskeg* pevskega zbora pod vodstvom tov. Vrabca ter škedenjskega itaHian-j skega pevskega zbora po vodstvo« pref. Oocinija. ZPP Zveza primorskih partizanov V&I bi vse spodaj navedene partizan®«, da se zglase na sedežu na Kor?*1 19 zaradi dviga partizanskega Pp' znanja: Vičič Alojz, Zavadlal Joz*' Štrukelj Zemlje Fani, Starc Em®’ Tntar Valsntina, Milič Danilo, J* K n Srečka, Špacapan Vladim'r' Crevato iBzB£lino, Godina Marjah Cupi.i Lucijan, Božič Edvard, Mi' lič Ivan, Kodarin Andrej, Pobež* Benjamin, Hrvatin Ivan, Kraševec Štefka, Perosa Rudolf, Rozina# Dušan, Skrij Albin, Kofol V k*of Krmac Eg dij, Marisič Anten 'e Kantelj Danilo. URADNA CBjaVS Podaljian.e menic in kreditni j listin. Menice in druge kred.tne; obveznice, ki so zapadle v času, k* so bile zaradi stavke banke zaprt*: se podaljšajo za 15 dni po sp'o^ nem ukazu VU. Prijava stanovanj in javnih kalov. Vojaška uprava opozarj* lastnike, upravitelje -n varuhe st* novanj in .javnih lokalov na consko naredbo 6 c, po kateri morajo isti prijaviti stanovanjskemu ura- j du ysa razpoložljiva stanovanja loka.e, ki jih imajo zasebn ki a1* trgovski obrati. eZLETl Smučarski izlet Planinskega dr* j št. ixi v Trstu. V nedeljo 25. t. n1 priredi Planinsko društvo v Trst" smučarski izlet združen z tekmas* | na 8 km dolgi progi za moške na 3 km dolg; prog. za ženska Cmem vrhu. Vp'sovanje sprejem* trgovina Visin-Višnjevec, ul Rom* 15 ter čevljarna Pirc, ul. Settef^ < tane 3 ter sj zaključi 20. t, m. Skupna menza v ul. Gambini časno zaprta. Sporočamo, da bo j* > tehničnih razlogov ostala menza* j ul. Gamb n; 10 za nedoločen ^ i zaprta, začenši z 18. t. m. c Rojstva, smrti in poroke Dne 16. januarja se Je rodilo • otrok, umrlo Je p:t ljudi in poro* pe je bilo 10. , CERKVENE POROKE: žele2»'| ški uradnik Renzo Ricatti in ur»“'| nica Anita Cobelli, delavec Beajj detto Mauri in zasebnica Andrei11* Cippolone. UMRLI: 68-letna Roea Petronl® 73-letni Josip Zagorc, 83-!etoi AJ ton Sulič, 83-letni Ivan Prelc, *’ letni Edvard Plazza. IM PBISPSVK! i li Za prck-p radi-h partizanov ruje družina Sabadin v spomin S-1' vana Mattion ja 200 lir. o k 1: 7.a kongres ASIZZ. Ob 50-ktni^ ti • j; / l> t< 4 n n poroke tov. Ježka Kreševiča ASIZZ nabrala 1500 lir. ] Za spomenik partizanov Padni daruje družina Grgič iz drič št. 35 namesto cvetja na pok. Franca Možine 300 lir. V & namčn daruje družina Grgič .z drič št. 25 200 lir. Za poU iinU priporniki so da"i ^ vali: ASI2Z iz Grijana in MljSl *'■ marja 1000 lir; mestni odbor ASI^r o, 150, tov. Savini 200, tov. Moecbe"l 83, III. rajon 2340, tov. Cok Ai’’? Cj lija 50, Konopljarna 4102, tov. ^.1 zetta, Jurklč in Nadalič 150, * berti Rafaela 150, Koemina T*oo°J 1000, II. rajon 12.008, nabranih | Rocolu 500, nabral tov. Gor*!' 1075, nabral tov. Knajp 830, nabj* Ir la tov. Doljak v Nabrežini 420, ,c( ti, Botter Giordano 1000, nabranih ^ veseli družbi v Sal"žu 2100, 10 i v Riccobon Maroello 100 l’r. t ^adšfski s^orerfv TRST II (m 238.6/Kc 1260) v soboto 17. januarja rc 11.30. Reproducirana glasba. 1J Predavanje. 12.15. Pevski dueJ 12.25. Lahka glasba. 12.45. Napodi k, časa in poročila, 13.00. Radijski Jji mentar. 13.15. Partizanske p«®1"1 13.30. Solistična glasba. 13.50. Zdr» 1{( niška oddaja. 14.00. Zabavna gia^; t„ 14.15. Pregled tiska. 17.30. Plf> glasba. 18.00. Prireditve tekom na. 18.15. Glasbena fantazija. 1®'J Kulturne aktualnosti. 19.00. skladatelji. 19.45. Napoved poročila. 20.00. Večer na vasi: jejo: vokalni kvintet »Fan