Jurij Kovič AMADEUSOV ABECEDNIK Mala šola glasbe Knjiga je namenjena predvsem staršem predšolski!) otrok, vzgojiteljem v vrtcih, učiteljem razrednega pouka in seveda učiteljem glasbe. Predstavlja nove metode, kako otrokom približati glasbo, kako jim olajšati prve korake na poti k učenju glasbe in jih motivirati tudi za učenje teorije v glasbenih šolah. Knjiga je zgrajena iz dveh prepletajočih se in različno zahtevnih ravni. Prva, to so dialogi, v katerih nastopa naslovna oseba Amadeus, je primerna tudi za mlajše bralce, saj so v njih glavne ideje predstavljene na preprost in uporaben način. Pritegnila bo tudi tiste, ki jih problematika zgodnjega učenja glasbe zanima zgolj informativno. Druga raven, to so teoretična poglavja, pa zahteva bolj poglobljeno branje in je zato namenjena starejšim in zahtevnejšim bralcem. Format 16x23,5 cm Broširana vezava 256 strani Cena 3.300 SIT Strokovnjaki in starši posvečajo vse več pozornosti zgodnjemu razvoju otrok. Najnovejša spoznanja možganske fiziologije in otroške psihologije so pokazala, da na otrokovo inteligenco odločilno vplivajo izkušnje iz prvih treh let — to je v obdobju razvoja možgan¬ skih celic. Majhni otroci se zlahka naučijo stvari, ki so za odrasle težke, kot so jeziki ali igranje violine... Iz avtorjevega uvoda Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa jo naročite na naslov: Modrijan založba d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, MODRIJAN tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si VSEBINA Hvala in nasvidenje v petem letniku PRISPEVKI EVOLUCIJA ČLOVEKA Barbara Bajd KAKO SMO RASLI Marija Kladnik, Irena Poznič, Martina Zakrajšek [Qj O METULJIH IN OPISNEM OCENJEVANJU Lorena Lorenčič VODA IN ODPADKI Renata Capuder Mermal UČENJE MODROSTI Janez Ferbar UPORARITE STARE NOVICE ZNOVA Sonja Tot, Nataša Vrtarič | NARAVOSLOVNA SKRINJA MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA ALI TRAVE CVETIJO Metka Kralj RAZLAGA K STENSKI SLIKI | NAŠI PREDNIKI IN SORODNIKI Barbara Bajd PRELISTALI SMO Efjj PRVI KORAKI V MORJE Lovrenc Lipej SKELET - Ogrodje našega telesa Tatjana Kordiš SRCE - Kako kroži kri po telesu Tatjana Kordiš Efl IZ ZALOŽBE ZAVODA ZA ŠOLSTVO 38 RAČUNALNIŠKI MOLJ Nikolaj Pečenko Neverjetno, kako čas beži. Če bi mi kdo dejal, da so mimo že štirje letniki Naravoslovne solnice, bi ga prvi hip presenečeno pogledal. Toda, res je. Pred vami je sklepna številka četrtega letnika z osrednjo temo, posvečeno razvoju človeka. Upam, da vam bo še kako v oporo, ko vas bodo otroci spraševali o naših prednikih, še posebej pri vprašanju: »Ali smo res nastali iz opice?«, a o tem več v reviji. Kaj lahko ugotovimo po štirih letih izhajanja? Najpomembnejša so opažanja, da se je revija »prijela«. To pomeni, da ima zadosti bralstva. Ne govorim o finančni plati revije, ki ne dobiva nobene subven¬ cije, in jo zato ves čas bolj ah manj dotiramo pod domačo stre¬ ho. Dve leti nazaj smo premišljevali celo o tem, da bi jo ukinili. Takrat smo se odločili, da zmanjšamo obseg barvnih strani. Večji krog naročnikov, ki smo jih medtem pridobili, ne grozi več reviji, in, če ste opazili, tokratna številka je spet vsa v barvah. No, zadosti bralstva pomeni predvsem nekaj drugega. Revija je vzpo¬ stavila komunikacijo s svojimi bralci. V tem letniku se nam je prvič dogajalo, da smo imeli vedno dovolj člankov, tudi tistih, ki ste jih prispevale ve - učiteljice. Ob tej priložnosti se vam za vse pri¬ spevke, tudi tiste še neobjavljene, toplo zahvaljujemo. Prav to, da se je revija »prijela«, tj. da smo vzpostavili tvorno ko¬ munikacijo z vsemi vami, ki naj bi vam bila v pomoč pri pouku, nas navdaja z optimizmom. Ne samo pri reviji, ampak tudi pri učbeniškem delu programa naše založbe. Dokazuje namreč, da zadnje čase večkrat izrečena misel, da ne potrebujemo alterna¬ tiv, saj je dovolj po en sam učbenik za vsak predmet, ni prevla¬ dujoča misel učiteljev in učiteljic. Če bi bilo to mnenje prevla¬ dujoče, revija ne bi imela toliko bralcev. Ne bi bilo medsebojne komunikacije. Prijela se je, ker je kakovostna in ker po malem prispeva tudi k dvigu kakovosti pouka naravoslovnih predmetov; tako kot novi, drugačni učbeniki prispevajo k dvigu kakovosti učbenikov nasploh. To je razvoj, če hočete, evolucija učbenikov. Boljši ostanejo in se uveljavijo. Branimir Nešovič Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Cena posameznega izvoda je 1390 SIT. Letna naročnina znaša 3340 SIT. Študentje imajo 30-odstotni popust. Šolam, ki bodo naročile vsaj po 2 izvoda revije, priznavamo pri naročnini 10-odstotni popust. Saslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan. Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 200 36 00, faks: (01) 200 36 01, e-pošta: prodaja '« modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovič Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednica: Špela Fortuna Računalniški prelom: Goran Čurčič Lektorica: Renata Vrčkovnik Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana Svet revije: dr. Janez Ferbar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Darja Piciga, Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Sonja GroSelj, OŠ Oskarja Kovačiča, Ljubljana, Bernarda Pinter, OŠ Ledina, Ljubljana, Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 1 edagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zvonka Kos, Založba Modrijan. EVOLUCIJA ČLOVEKA Barbara Bajd Pedagoška fakulteta, Ljubljana Človeka je vedno zanimalo, ali smo ljudje od nekdaj taki, kot smo danes, ali smo se razvili iz prednikov in kakšni so bili ti predniki. Odkar je nauk o evoluciji, ki pravi, da se vsa živa bitja razvijajo in spreminjajo, splošno priznan, številne najdbe paleoantropologov potrjujejo, da je bila naša evolucija zelo zanimiva in da še zdaleč ne vemo vsega, kar se je dogajalo v naši zgodovini. Poznamo veliko zgodnjih človeku podobnih oblik, ki so izumrle. Imenujemo jih hominidi. Najzgodnejše oblike so bile zelo podobne danes živečim človeku podobnim opicam, mlajše oblike pa so bile bolj podobne sodobnemu človeku. Poznamo veliko različnih vrst zgodnjih hominidov. Če bi želeli z diagramom ponazoriti evolucijo človeka, bi bil ta podoben grmu z veliko na vse strani raztezajočimi vejami in vejicami, in vsaka vejica bi pomenila ločeno hominidno vrsto. Vendar se bomo pri tokratnem pregledu evolucije osredotočili samo na nekaj bolj pomembnih in bolj poznanih vrst - glavnih vej v grmu človeške evolucije. Če bi si želeli ustvariti celotno sli¬ ko, bi morah obravnavati vsako vejico posebej, kar bi bilo zelo zapleteno in obsežno. Imamo več dokazov o tem, da so naši najbližji živeči sorod¬ niki afriške človeku podobne opice - gorila in zlasti šimpanz. To ne pomeni, da smo se ljudje razvili iz afriških človeku po¬ dobnih opic, ampak da si z njimi delimo skupnega prednika. Opice so naši bolj oddaljeni sorodniki. Čeprav nimamo nepo¬ srednih dokazov, mislimo, da so se najzgodnejši hominidi ločili od prednikov afriških človeku podobnih opic med 6 in 8 milijoni let. Zakaj in kako se je to zgodilo, ne vemo, verjetno pa so ti hominidi živeli v bolj suhih, bolj odprtih predelih, med¬ tem ko so človeku podobne opice ostale v gozdovih in gozd¬ nati pokrajini, kjer jih najdemo še danes. Najzgodnejše fosile so našli v tektonskem jarku (Rift Vallev) v vzhodni Afriki, kjer je bila relativno suha in odprta pokra¬ jina - predvsem travniki z redkimi drevesi in gostejši pasovi gozda na obrežju jezer in vzdolž bregov rek in potokov. Tu so lahko dobili hrano (plodove, popke in jagode), zavetje pred sončno pripeko, prostor, kjer so spali in bili varni pred ple¬ nilci (levi in leopardi), v potokih pa so dobili pitno vodo. Tako ni presenetljivo, da so večino hominidnih fosilov našli v naj¬ diščih na obrežju rek ali jezer. Ti fosili kažejo, da so imeli hominidi široka ramena, dolge roke z močnimi mišicami in dlani z močnimi prsti, kar jim je omogočalo dobro ple¬ zanje po drevesih. Značilno okolčje in noge so jim omo¬ gočali gibanje po dveh nogah, brez uporabe rok. Hominidi so edini sesalci, ki hodijo samo po dveh nogah - bipedalno, medtem ko drugi sesalci, tudi človeku podobne opice, ho¬ dijo po vseh štirih. Torej je bipedalizem pomembna značil¬ nost, po kateri prepoznano hominide. Verjetno se je bipedalna hoja razvila kot način za premikanje na kratke razdalje med enim in drugim drevesom v travnati pokrajini, in jim tako omogočala, da so se hranili z rastlinami, ki rastejo na tleh (trava in žitarice, grmi, zelnate rastline), ter s plodovi na drevesih. Ardipithecus To je najbolj primitivna za zdaj poznana oblika hominida, ki je živel pred 4,4 milijona leti. Odkrili so ga pred nekaj leti v Etiopiji. Po obrazu in čeljusti je bil podoben šimpanzu. Našli so tudi veliko delov skeleta, vendar še ni opisan. Bil je dobro prilagojen za plezanje po drevesih. Sicer pa o njegovi anatomiji vemo zelo malo. AUSTRALOPITHECUS Večina zgodnjih hominidov se imenuje avstralopitek, kar pomeni »južna človeku podobna opica«. Prve fosile so našli v južni Afriki, precej južneje, kot danes živijo šimpanzi in go¬ rile. Danes poznamo več oblik avstralopitekov. Najbolj znani in najpomembnejši so: NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 4 PRISPEVKI Australopithecus afarensis To vrsto poznamo po najdbah v Tanzaniji in v predelu Afar v Etiopiji, zato se tudi tako imenu¬ je. Živel je pred 3,8-3 milijoni let. Najbolj slaven zgodnji hominid je delni skelet majhne ženske, ki so jo poimenovali Lucy. r w rs -v- 1 ? v ^r\ s k f v* v i! A. afarensis je bil še vedno zelo podoben šimpanzu, vendar je stal bolj pokončno, hodil je bipedalno, imel je manjše sprednje zobe in razmeroma večje lične zobe kot danes živeče človeku podobne opice. Znane so 3,6 milijona let stare sto¬ pinje, ki so se ohranile in strdile v vulkanskem pepelu v Lae- toli v Tanzaniji. Domnevajo, da jih je naredil A afarensis. natančno proučili in opisali. Mnogi znanstveniki menijo, da je A. africanus neposredni prednik človeka. PODNEBJE SE SPREMINJA Pred 2,5 milijona leti so se začele vremenske razmere spremi¬ njati in mnogi predeli Afrike so poštah bolj suhi in bolj od¬ prti. Gozdovi so se skrčili, travnata pokrajina pa razširila. Podnebje je postalo bolj sezonsko. Posebno hudo je bilo suš¬ no obdobje, ker je bilo takrat na voljo zelo malo hrane. To je bil velik izziv za hominide, ki so se morah prilagoditi na spre¬ menjene razmere, da so lahko preživeh. Začeh so se pre¬ hranjevati z rastlinami manjše kakovosti, na primer s travami in drugimi rasthnami, ki rastejo pri tleh, s plodovi, z debelo lupino in orehi, ki se niso posuših na soncu. Za tovrstno pre¬ hranjevanje so potrebovali vehke čeljusti z močnimi žvečilnimi mišicami in močnejšimi, mnogo bolj velikimi hčnimi zobmi, s katerimi so hrano lahko učinkovito zdrobih in zmleli. Ker so imeh vehke, močne obraze in čeljusti, so poznani kot »ro¬ bustni« hominidi. Vključujemo jih v rod Australopithecus ah tudi med Paranthropus (»poleg človeka«). Poznamo dve obliki: Australopithecus (ali Paranthropus ) rohustus To vrsto poznamo iz južne Afrike iz obdobja med 1,5 in 2,2 milijona let. V primerjavi z zgodnejšim hominidom je imel večji obraz, čeljusti in zobe, obenem pa je bil manj prilagojen za plezanje po drevju. Verjetno je izdeloval orodje in ga upo¬ rabljal za izkopavanje čebuhc, gomoljev in kore¬ nik, s katerimi se je hranil. Australopithecus africanus To vrsto poznamo iz južne Afrike. Zelo je podobnaA afarensisu, vendar je bolj prila¬ gojena za plezanje, ima močan obraz in čeljusti, sprednje in večje lične zobe pa manjše od vzhodnoafriške obhke. Večina primerkov te vrste je starih 2,6-3 milijonov let. Pred kratkim so našh popoln skelet (pri¬ pisujejo ga tej vrsti, morda gre celo za dru¬ go vrsto), ki je star 3,3 milijona let. Potrebnih bo nekaj let, da bodo skelet Australopithecus (ali Paranthropus) boisei Ta vrsta je živela v vzhodni Afriki v obdobju med 1,2 do 2 milijonov let. A. boisei je bil celo moč¬ neje zgrajen kot A robustus, obraz in čeljusti je imel bolj masivne ter izredno vehke lične zobe za drobljenje in mletje trde hrane. Vehko fosilnih najdb kaže na to, da je bil v tem ob¬ dobju zelo uspešna vrsta. Po 1,2 milijona let je začelo njihovo število upadati in obe robustni vrsti sta izginih. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 5 PRISPEVKI r L. ZGODNJI ČLOVEK 1 A Na spreminjajoče se vremenske razmere po 2,5 milijona let so se nekateri hominidi bolj prilagodili kot »robustne« oblike. To so najzgodnejši hominidi, ki jih vključujemo v rod Homo (»človek«), tj. v skupino hominidov z večjimi možgani, v katero spada tudi sodobni človek. Možgani najzgodnejšega človeka so bili malo večji od avstralopitkovih, imel je manjše lične zobe, šibkejši čeljusti in nežnejše zgrajen obraz. Vse to kaže na to, da se je zgodnji človek hranil z drugačno hrano kot »robustni« avstralopitek. Verjetno je jedel več sadja in živalsko meso. To hrano mu ni bilo treba tako žvečiti kot trdo rastlinje. Zato je moral biti zgodnji človek pametnejši in hitrejši, da si je zapomnil, kje najde hrano. Potreboval je orodje, da je žival lahko ujel, jo razkosal in pojedel. Najzgodnejši fosil, ki ga pripisujemo rodu Homo , je zgor¬ nja čeljust, ki so jo našli skupaj z nekaj orodja v Hadarju v Etio¬ piji. Stara je 2,4 milijona let. Ta čeljust je kratka in široka, z majhnimi zobmi, ki so v postopno zaviti vrsti - vse to so značilnosti, ki kažejo, da pripada ta čeljust rodu Homo in ne Australopithecus. Kameno orodje so ostri koščki, odbiti od prodnjakov, ki so jih lahko uporabljali tudi kot čoperje ali tol- kače. To orodje včasih imenujemo »pebble tool« ali »olduvai- ska« industrija, po soteski Olduvai v Tanzaniji, kjer so ga naj¬ prej našli. Veliko več orodja in fosilov zgodnjega človeka poznamo iz obdobja pred približno 2 milijonoma let. V tem obdobju so živele tri različne oblike E ^ zgodnjega človeka: Homo habilis To vrsto dobro poznamo iz več najdišč v vzhodni Afriki, predvsem iz Oldovajske sote¬ ske v Tanzaniji in jezera Turkana v Keniji, v verjetno pa tudi iz južne Afrike. Stara je malo manj kot 2 milijona let. //. habilis je imel nežno zgrajen obraz in čeljusti, možgane je imel 25-40 odstotkov večje od avstralopitkovih. Še vedno je imel dolge, zelo mišičaste roke, široka ramena in kratke noge, tako da mnogi strokov¬ njaki menijo, da je preživel večino časa na drevesih ter da je živel v galerijskem gozdu vzdolž rečnih bregov in ob obali jezer. Ime H. habilis pomeni »spretni človek«, kajti ob prvem od¬ kritju v Oldovajski soteski so našli tudi mnogo kamnitih oro¬ dij, za katera menijo, da jih je naredil sam. Vendar pa o tem ne moremo biti popolnoma prepričani. H. habilis je izumrl pred 1,4 milijona leti. Homo rudolfensis Ta vrsta je mnogo manj znana kot H. habilis. Njene fosile so našli samo blizu jezera Turkana (ki so ga včasih imenovali jezero Rudolf, po avstrijskem nadvojvodi in prestolonasledniku Rudolfu). Ena od najdb je verjetno iz Malavvija. H. rudolfensis je imel večje možgane kot H. habilis, nje¬ gov obraz je bil širši in globlji ter lični zobje širši (čeprav ne tako veliki kot pri avstralopitku). Če sodimo po njegovi lobanji, je imel verjetno večje telo kot H. habilis. Žal nimamo nobenih fosilov rok ali nog, tako da ne vemo, ali je hodil popolnoma vzravnano ali je še vedno plezal po drevesih. H. rudolfensis je ži¬ vel v obdobju od 1,9 do 1,7 milijona let. Homo erectus jjjjg To je tretja in najbolj znana ter tudi najuspešnejša vrsta zgodnjega človeka. Njegovih fosilov imamo mnogo več kot fosilov//, habilisa ali H. rudol- fensisa. Najstarejši primerek H. erectusa je star 1,9 milijona let in ga poznamo iz najdišč okrog jezera Turkana. Mnogo najdb poznamo tudi iz drugih predelov vzhodne Afrike, vključno z Oldovajsko sotesko, in iz najdišč v južni in severni Afriki, do obdob¬ ja okrog 0,5 milijona let ali celo manj. H. erectus je prvi hominid, ki so ga našli NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 Q PRISPEVKI zunaj Afrike: poznani so fosili iz Izraela (1,4 milijona let), Kitajske (1,2-0,3 milijonalet) in Jave (1,2-0,2 milijona let). V nasprotju z drugimi zgodnjimi vrstami iz rodu Homo je bil H. erectus razširjen na najširšem območju in je tudi najdlje živel. Njegovo ime (»erectus« - vzravnan) pomeni, da je stal popolnoma vzravnano in je hodil in tekal bipedalno. Imamo mnogo fosilov okončin, ki to potrjujejo. Najpopolnejši in prepričljiv dokaz je skoraj popoln skelet 11- do 12-letnega dečka, ki so ga našli na zahodni strani jezera Turkana in je star 1,6 milijona let. Deček je bil visok (1,6 m, ko je umrl, in verjetno bi kot odrasel dosegel velikost 1,8 m), vitek, ven¬ dar z močnimi mišicami kot moderni mladeniči. To so zna¬ čilnosti, ki so mu omogočale, da se je hitro in lagodno pre¬ mikal v vroči, suhi afriški savani. Menimo, da je živel samo na tleh in v nasprotju s H. habilisom ni preživel veliko časa na drevesih, razen mogoče takrat, ko je obiral plodove ali kadar je zbežal pred plenilci, na primer levi in leopardi. H. erectus je imel večje možgane kot II. habilis in H. rudolfensis, z možgansko prostornino 1000 cm 3 . Največji možgani H. erectusa se ujemajo v prostornini z najmanjšimi možgani modernega človeka. V nasprotju z modernim člove¬ kom je imel H. erectus debelejše lobanjske kosti in močna nadočesna loka. Obraz in čeljusti so bili relativno nežno zgra¬ jeni, zobje pa relativno majhni. H. erectus je uporabljal orod¬ ja, da se je lahko prehranjeval z rastlinami in žival¬ mi. V mnogih najdiščih v Afriki in zahodni Aziji so našli veliko kamnitih orodij - pestnjakov, ki imajo obliko hruške ali mandlja ter so običajno zelo fino izdelani. Pravilne oblike orodja in spret¬ nost, ki je bila potrebna za njegovo izdelavo, kažejo na to, da je bil //. erectus verjetno bolj inteligenten kot dmge oblike zgodnjega člove¬ ka ter prav gotovo bolj inteligenten kot robustni avstralopitek, ki je živel sočasno z zgodnjim H. erectusom. Druge skupine II. erectusa v vzhodni Aziji niso imele pestn¬ jakov, verjetno zato, ker ni bilo na voljo primernega materiala. UporabljaH so orodje iz lesa in bambusa, kamnite odbitke in čoperje - zgodnje afriške prodnjake. Nekatere poznejše skupine H. erectusa so živele v severnejših predelih, daleč od tropov, kjer so se spreminjali letni časi in so bili pozimi kratki dnevi ter malo hrane. Eno od takih najdišč je na Kitajskem blizu Pekinga, Zhoukoudian, v katerem so našli veliko fosilov//, erectusa skupaj z živalskimi kostmi, semeni dre¬ vesa koprivovca in orodjem. Dolgo časa so arheologi mislili, da je H. erectus na Kitajskem uporabljal ogenj, da se je grel in si svetil, vendar danes o tem niso več tako trdno prepričani. r ^ POZNI ČLOVEK L. J Vzporedno s H. erectusom so se pojavile nove oblike človeka -H. beidelbergensis, H. neandertalensis in H. sapiens, od ka¬ terih je samo vrsta H. sapiens preživela, druge so izumrle. Homo beidelbergensis To vrsto poznamo iz Afrike in Evrope, iz ob¬ dobja 0,8-0,2 milijona let. H. beidelbergensis je bil po višini in telesni zgradbi ter po obrazu in čeljustih zelo podoben H. erectusu. Imel je malo večje možgane in lobanjo; in čeprav je bila ta močno zgrajena, je bila bolj zaokro¬ žena. Pomembna najdišča so na različnih kra¬ jih v južni Afriki, Zambiji, Tanzaniji in Keniji. V Evropi poznamo najzgodnejše primerke, stare 0,8 milijona let, iz Atapuerce (severna Špani¬ ja), medtem ko so drugi pomembnejši fosili stari od 0,2-0,5 milijona let. Med njimi so spodnja čeljust iz Heidelberga (Nemčija), lobanja iz Petralone (Grčija) in manj popol¬ no ohranjene najdbe iz Arago (južna Francija), Swanscombe (Anglija), Steinheima (Nemčija) in Verteszollosa (Madžarska). Zlasti pomembna je zbirka (ki se še veča) primerkov, starih okrog 0,3 milijona let, ki so jih našli v »Breznu kosti« - drugo najdišče v Atapuerci. Evropo so verjetno najprej naselili zgodnji ljudje v obdobju po milijonu let. Pne naselitve so bile omejene na južni del konti¬ nenta, blizu Sredozemlja in Iberije, in sicer samo v obdobju med medledenimi dobami, ko je bilo podnebje mnogo toplejše, kakor je danes. Verjetno pa Evropa med mrzlimi glaciali (ledenimi dobami) ni bila naseljena. Po obdobju okrog 0,5 milijona let najdemo primerke tudi v severnih NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 B PRISPEVKI čeljust iz Heidelberga predelih (Angliji, Nemčiji) med toplimi obdobji. Za okrog 0,2 milijona let imamo dokaze, da so ljudje lahko nepreki¬ njeno živeli v vseh predelih Evrope razen v severni Evropi med hladnimi in tudi toplimi obdobji. Nekatere pozne popu¬ lacije H. heidelbergensisa so bile verjetno predniki nasled¬ nje zgodnje človeške oblike - neandertalca, ki naj bi se raz¬ vil v obdobju med 0,15 in 0,2 milijona leti. Hotno neanderthalensis - neandertalec To vrsto poznamo najdlje, zato je tudi najbolj znana vrsta člove¬ ka, ki je izumrla. Obenem je tudi naj mlajša vrsta (poleg naše); naj¬ starejši primerki so stari okrog 150.000 let, najmlajši pa pri¬ bližno 27.000 let. Znana je W zbirka starih ostankov iz Krapine (Hrvaška), stara 130.000 let, medtem ko je večina najdb starih manj kot 40.000 let. Najbolj znane so iz jugozahodne Francije in južne Španije. Ti primerki se imenujejo po dolini Neander blizu Diissel- dorfa v Nemčiji. Mnoge po¬ znamo iz najdišč v zahodni, osrednji in vzhodni Evropi, vzhodno do Rusije in južno do Bližnjega vzhoda. Neandertalci so imeli zelo značilno podobo: bili so nizke rasti in čokati, prsni koš so imeli v obliki soda, del lobanje iz Krapine kratke roke in noge, močne mišice - skratka obhko telesa, ki jim je omogočala preživetje v hladnem podnebju, v ka¬ terem so živeh. Imeh so velike možgane in dolgo lobanjo, obrazni del je segal precej naprej, imeh so vehk nos, ki je štr¬ lel naprej, in navzdol segajoče hčne kosti. Nekateri strokov¬ njaki menijo, da neandertalci niso mogli govoriti tako dobro kot mi, drugi pa mislijo, da se glede tega niso razlikovali od nas. Neandertalski skeleti, ki jih danes poznamo, so relativno popolni, ker so neandertalci pokopavali pokojne. Tako vemo, kakšna je bila njihova zunanjost in kako so se obnašali. Čeprav so bili neandertalci močni, so strokovnjaki na večini njihovih skeletov odkrili poškodbe. Nekatere od njih so bile hude, na njih se vidijo zgodnje obrabe in raztrganine sklepov in okončin. Mnogo jih je umrlo v zgodnji mladosti ah otroštvu in celo odrash so redko živeh dlje kot trideset let. Za bolne in poškodovane so skrbeh drugi v skupini. Skelet iz Shanidara (Irak) ima vehke poškodbe po eni strani telesa, je brez enega očesa, ima rane po obrazu, poškodovano ramo in zgornji del podlahti, ki je bila amputirana v višini komolca, in kaže, da je oseba šepala na eno nogo. Kljub vsem tem poškodbam si je opomogla in je živela še nekaj let, verjetno ob oskrbi dru¬ gih v skupini. Mnogo poškodb je pri neandertalcih nastalo zaradi tega, ker so lovih in se spopadali z živalmi od bhzu, na primer z jamskimi medvedi in dlakavimi nosorogi. Ker meni¬ mo, da so pri lovu uporabljali kratke koničaste suhce (ki jih niso metali), so se morah zelo približati živali. Znani so tudi ostanki živali, ki so jih uporabljali pri prehrani - jelenov, konjev, kozorogov, zajcev in lisic, v predelih ob morski obali pa tudi školjk. Arheologi menijo, da so nean¬ dertalci živeh v osrednjem taboru, odkoder so hodih na lov v bližnjo okolico. Večina njihovega orodja je narejena iz kre¬ mena, les za držaj suhce se ni ohranil. Zelo malo pa je oro¬ dja iz kosti, slonovine ah rogov, kar je presenetljivo. Pomembna izjema je verjetno piščal iz najdišča Divje babe v Sloveniji. Če bodo študije potrdile, da je res iz obdobja nean- NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 8 PRISPEVKI dertalca, bo ta najdba najstarejši glasbeni instrument na svetu. Nekatera najdišča kažejo, da so neandertalci uporabljali okras¬ ke (obdelane živalske zobe, označene - vdolbene prodnjake). V nekaterih najdiščih znotraj kontinenta pa so našli veliko školjčnih lupin, kar kaže na to, da so neandertalci prehodili velike razdalje. let. Na drugi strani pa so najdbe iz Evrope mnogo mlajše (45.000 let ali celo manj) in prav tako nekatere najdbe iz vzhodne Azije. Najzgodnejši H. sapiens na Bližnjem vzhodu se časovno pre¬ kriva z neandertalcem, vendar se močno razlikujeta po videzu. H. sapiens je bil visok, vitek, torej prilagojen na toplo pod¬ nebje, medtem ko je bil neandertalec nižje rasti, bolj čokat, torej prilagojen na hladno podnebje. Nekateri strokovnjaki menijo, da sta se neandertalec in H. sapiens selila na Bližnji vzhod in nazaj, glede na spremembe podnebja. Neandertalec se je v obdobju mrzlega vremena selil južno od Evrope in Rusije, v toplem obdobju pa se je vrnil nazaj. H. sapiens pa se je selil severno od Afrike. Čeprav sta živela v istih predelih in sta uporabljala enako orodje, odkritja nakazujejo, da sta se glede bivanja precej razlikovala. Neandertalec je živel v glavnem taboru in iz njega hodil na lov in po hrano, zgodnji H. sapiens pa se je verjetno selil iz enega predela v drugega in hodil po večjem območju. Neandertalci so svoje pokojne pokopavali pogosto v počepu ali skrčeni legi, tako da so bila kolena potegnjena nad tele¬ som. Arheologi so včasih mislili, da so neandertalci oskrbeli pokojne z orodjem in hrano in da so verjeli v posmrtno živ¬ ljenje. Toda zdaj znanstveniki ugotavljajo, da nimamo dovolj dokazov za tako mišljenje: orodje in kosti so verjetno ostali na območju, kjer so neandertalci živeli, tam pa so telo tudi pokopali. Tako lahko rečemo, da so bili neandertalci, če¬ prav niso bili tako »moderni«, kakor smo včasih mislili, še vedno mnogo bolj človeški kot katera koli zgodnja oblika vrste Homo. Homo sapiens - misleči človek M: Homo sapiens je bil visok, vitek in nežno grajen, imel je ploščat obraz, manjši čeljusti in izrazito brado, visok, zaokrožen možganski del lobanje, nadočesna loka pa ni imel močno razvita. Najzgodnejši ostanki so znani iz južne in vzhodne Afrike. ^ Stari so med 80.000 in 120.000 let, kar kaže na to, da so se ver- . jetno jnoderni ljudje razvili iz poz¬ nih afriških populacij II. heidel- bergensisa ah njemu podobnih | oblik zgodnjega človeka. Malo mlajši ostanki so znani iz Izraela | iz obdobja med 80.000 in 100.000 let in iz Avstralije od 60.000 in verjetno celo do 100.000 Zgodnji modemi ljudje so prišli v Evropo verjetno pred 45.000 leti prek Balkana. Selih so se proti zahodu vzdolž sredozemske obale in navzgor po reki Donavi. Pred 35.000 leti so naselje¬ vali osrednjo Evropo in malo po 30.000 letih tudi jugozahodno Francijo. S seboj so prinesli novo orodje, kot so svedri, dleta, strgala in šila, narejena iz kremenovih rezil (ne odbitkov), in orodje iz kosti, rogovja in slonovine, na primer harpune in celo konice in igle. Mnoge od teh so gravirane ali izrezljane; zgodnji človek je očitno rad okraševal. Imamo veliko primerov upodabljajoče umetnosti, s človeškimi in živalskimi figurami, koraldami in obeski (včasih po sto ali celo tisoč), ki so jih imeli na oblekah, čudovite slikarije na stenah jam in v skalnih previ¬ sih v Franciji in Španiji. Barvo so delali z okro, ogljem in rast¬ linskimi barvili, pomešanimi z živalsko maščobo. Verjetno so jo nanašali s prsti ali s paličico ah »gobo«, ki so jo naredili iz mahu. Upodabljali so večinoma Živah - mamute, dlakave noso¬ roge, jelene, konje in bizone. Ti so bili pomemben vir hrane. Mnogi arheologi menijo, da so slikarije uporabljali v čarovniških ritualih, da bi lovcem pomagali ujeti plen. Ko so se skupine H. sapiensa preselile v Evropo, so se srečale z neandertalci, ki so že živeli na tem območju. Strokovnjaki imajo razhčne poglede o tem, kaj se je dogajalo. Nekateri menijo, da so zgodnji moderni ljudje potisnih neandertalce iz njihovih predelov in ti so začeli izginjati in verjetno so izumrli. Drugi pa menijo, da sta obe skupini živeh druga ob drugi in se mogoče celo med seboj plodih in križali. V zadnjem času nekateri trdijo, da skelet otroka, ki so ga našli na Portu¬ galskem, kaže mešanico neandertalca in zgodnjega modernega človeka ter je dokaz, da so se križali med seboj. Na nekaterih mestih v jugozahodni Franciji in delih Italije so našli orodje, ki kaže, da so se neandertalci učili od zgodnjega//, sapiensa. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 9 PRISPEVKI Kopirali so nova kamnita orodja in jih priredili na poseben način, delali so izdelke iz kosti in slonovine ter začeli okra¬ ševati izdelke. Vendar pa so na večini mest po obdobju prekri¬ vanja 3-5.000 let neandertalci izginili. Najpoznejši neander¬ talec je bil v južni Španiji, in to pred 27.000 leti. Ko je neandertalec izginil, so se skupine H. sapiensa raz¬ množile in razširile po ozemlju. Poznamo najdbe po vsej Evropi, v Rusiji in Daljnem vzhodu (Kitajska in Sibirija). Pred približno 18.000 leti je bilo precej hladno, ledeniki so se razširili, gladina morja se je znižala in precej zemlje okrog kontinentov je bilo odkrite (izpostavljene). Verjetno so ravno v tem času ljudje potovali iz Sibirije v Severno Ameriko, ven¬ dar so bili več sto let priklenjeni na Aljasko. Ko so se ledene ploskve stalile, so se odprle nove poti, in predniki današnjih ameriških Indijancev so se razširili prek Severne in Južne Amerike pred približno 12.000 leti. Pred približno 14.000 leti je podnebje postalo toplejše, ledene ploskve so se stalile, kar je prineslo nove spremembe. Brezovi in borovi gozdovi so prerasli večje predele odprte stepe; živali, ki so živele v odprtih pokrajinah, kot so mamut in dlakavi no¬ sorog, so izumrle. Ljudje so morah najti nove načine lovljenja in novo hrano. Namesto lova čred na odprti travnati pokrajini so začeli loviti posamezne živali v gozdu, bolj so se hranili s ptiči in bili odvisni od ribolova. Pri prehodu na nov način prehranje¬ vanja so si pomagali z novim orodjem, kot so konice za kopja in harpune za ribolov ter loki in puščice za lovljenje. Rastlinska hrana je postala pomembnejša in mnoge skupine so začele nabirati semena različnih rastlin, predvsem žitaric. V obdobju pred 10.000-11.000 leti so na Srednjem vzhodu posamezne skupine ljudi začele saditi in gojiti žitarice, okopavati zemljo in nabirati pridelek. Druge skupine ljudi so ujele Živah, jih hra¬ nile in nato pojedle (na primer severne jelene v severni Evropi ter ovce in koze na Bližnjem vzhodu). Tako so lahko preživeli tudi v času pomanjkanja. Nekatere živali so sčasoma udoma¬ čili. Tistim, ki so gojili žitarice in udomačili ovce in koze, se ni bilo treba seliti tako pogosto, kot lovcem in nabiralcem. Začeh so graditi hiše iz blatnih opek, ki so jih zaščitili z zidom okrog skupin hiš in zemljišč, kjer so gojili živino. Pojavile so se prve vasi in revolucija kmetovanja se je začela. Ilustracije: Uroš Čoki NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 10 PRISPEVKI ---s Višina, teža, barva oči, barva las in druge značilnosti človeka so zanimive lastnosti, po katerih se lahko učenci primerjajo in razvrščajo v skupine. Zato je tudi spoznavanje človeka v 3• razredu, ki temelji na opazovanju sebe in sošolcev, zanimiva snov, ki razgiba čutila, razum in čustva učencev. _ J RASLI? Irena Pornič in Marija Rladnik ^^B_Martina Zakrajšek OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad OŠ Nazarje, podružnična šola Šmartno ob Dreti Zelo pomembna kategorija je telesna višina, saj določa učenčevo mesto v zboru in pri športni vzgoji. Načrtovali smo, da bodo učenci primerjali svojo telesno višino v različnih časovnih obdobjih. Pri opazovanju njihove višine smo želele doseči, da bi učenci razumeh, da je trenutna višina odvisna od hitrosti rasti posameznega učenca. Rast je značilnost živih bitij, zato smo si za opazovanje rasti, prirasti v določenem časovnem obdobju izbrale tudi pšenico. PŠENICA Vsak učenec je prinesel v šolo jogurtov lonček, napolnjen s prstjo različne kakovosti (njivska, vrtna, humus). Vanj so posadili kaljeno pšenico in k njej zapičili palčko z milimetr¬ sko skalo. Lončke so postavili na okensko polico. Nato so dobili list z grafom, v katerega so med opazovanjem vrisova¬ li rast pšenice. Dogovorih smo se, da bomo rast pšenice opa¬ zovali dva tedna. Petek Med sajenjem pšenice v lonček so učenci razmišljali in se pogovarjali: Ali bomo tudi zalivali ? Jaz sem jo že. Razložile smo jim, kako bomo vrisovah rast pšenice v graf (slika 1). Po potrebi smo učencem, ki niso razumeh frontalne razlage, še individualno razložile vrisovanje v graf. V graf smo vrisali začetno stanje pšenice. Torek Takoj ko so učenci stopili v razred, so stekli k oknu in z zanimanjem opazovali pšenico. Tisti, ki jim je med vikendom pšenica zrasla, so bili navdušeni, oni, ki jim ni nič zrasla, pa razočarani. Začeli so razmišljati in ugotavljati: Pozabil sem zaliti. Vesnina pšenica je zelo velika. Moja pšenica nič ne raste. Učenci so vrisali višino pšenice v graf. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 11 PRISPEVKI Slika 1: Rast pšenice Sreda Tildi tokrat so najprej odhiteli k okenski polici, na kateri so stali lončki s pšenico. Samostojno so ugotavljali višino in pri¬ merjali višine posameznih pšenic. Višine so samostojno vri¬ sovali v graf. Četrtek Tokratno jutranje navdušenje je bilo podobno kot dan poprej. Učenec, kateremu je pšenica zrasla šele ta dan, je razmišljal: Zdaj je pa potegnila iz zemlje. Petek Zjutraj so učenci opazovali pšenico in njeno višino vrisali v graf. Grafe so razstavili po tabli in primerjab vrisane višine pšenice. Ugotavljah so, da niso vse pšenice v enem tednu zrasle do iste višine. Grafe so uredili po višini od najnižje do najvišje. Ugotavljali so: • čigava pšenica je najbolj zrasla • čigava najmanj • v katerem višinskem razponu je največ pšenic Razmišljak so: Vesnina pše?iicaje največja. Zato, ker je rasla tik ob oknu in imela največ svetlobe. Vesna jo je zelo zalivala. Zato, ker raste tako hitro kot Vesna. Vsak učenec je dobil listič, na katerega je napisal odgovor na vprašanje: »Kaj je po tvojem mnenju vplivalo na različno hi¬ trost rasti pšenice?« Našteb so lahko več vzrokov. Lončki s posajeno pšenico NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 12 PRISPEVKI Naštete vzroke smo ustno analizirali. Analizo smo sklenili z ugotovitvijo: Rastline potrebujejo za rast: prostor (prst), svetlobo, to¬ ploto, vodo. Istovrstne rastline v različnih razmerah različno hitro raste¬ jo. Hitrost rasti je odvisna tudi od kakovosti semena. Ponedeljek Ob prihodu v razred so bili začudeni, ker so mnoge pšenice skoraj »dohitele« Vesnino. Hiteli so primerjati pšenice med seboj. Razmišljali so: V petek sem jo dobro zalil. Vesnina pšenica ne raste več tako hitro. Moja pšenica je začela hitro rasti. Mogoče bo moja pšenica prehitela Vesnino. Vprašale smo jih: »Ah mislite, da bo Vesnina pšenica ob koncu tedna še vedno največja?« DA: 3 • zato, ker je bila doslej naj večja • zato, ker je že zdaj večja od vseh • zato, ker bo še naprej rasla in bo vse večja NE: 17 • manjše pšenice jo lahko dohitijo ah prehitijo • manjše pšenice so začele hitreje rasti • začela bo rasti bolj počasi • ne bo mogla več tako hitro rasti, kot je doslej • Davidova in Teina pšenica jo lahko dohitita ali prehitita, ker sta že skoraj tako veliki kot Vesnina in sta začeh hi¬ treje rasti • na bo rasla več tako hitro v višino, ampak bodo začeh rasti dodatni listi Petek Ogledali smo si pšenico in ugotovili: Vesnine pšenice ni prerasla nobena druga pšenica. Ena pšenica je zrasla do iste višine kot Vesnina. Na vprašanje: »Zakaj?« so učenci odgovarjali: Vesnina pšenica je še vedno rasla, vendar ne tako hitro. Davidova pšenica je rasla hitreje kot Vesnina, zato jo je dohitela. Učenci, ki so pravilno predvidevali, so bili zelo zadovoljni. Opomba: Da bi dobili odgovor na vprašanje, kaj res vpliva na rast pšenice, bi morali poskuse izvajati tako, da bi na enkrat spremi¬ njali le eno spremenljivko. VIŠINA UČENCEV Pri opazovanju višine posameznika in višine vseh učencev v razhčnih časovnih obdobjih smo: • spremljali spreminjanje višine posameznika • ugotavljali, kaj je vplivalo na spreminjanje višine posa¬ meznika • spremljali spremembe vrstnega reda v skupini glede na višino v določenem časovnem obdobju • predvidevali, kako se bo višina spreminjala v prihodnje Višina učencev danes Učenci potrebujejo: • rdeč, moder in bel trak, ki so ga pripravili pri likovni vzgoji • podatek: višina ob rojstvu, ki so ga prinesh od doma 1. Učenci so si ob centimetrskem traku, pritrjenem na steno, ob pomoči sošolca izmerih telesno višino. 2. Izmerjeno višino so vpisali v pripravljeno tabelo. 3. Rdeč trak (5 x 160 cm) so odrezali na izmerjeni višini. Nanj so z velikimi črkami zapisali svoje ime. 4. Učenci so se s trakovi razvrstili po vehkosti. 5. Trakove, urejene po velikosti, so pritrdili na omaro. Pazih so, da je trak segal do tal. 6. Na pripravljenem histogramu, kjer so bili vpisani po ve¬ likosti od naj večjega do najmanjšega, so z rdečo črto označili svojo višino. Trakovi predstavljajo velikost učencev ob rojstvu in danes. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 13 PRISPEVKI 7. Ugotavljali so: • Kdo je najvišji? • Kdo je najnižji? Posameznik je opazoval: • Koliko učencev je višjih od njega? • Koliko učencev je nižjih od njega? • Koliko učencev je enako velikih kot on? 8. Odgovorih so na vprašanji 1 in 2 v vprašalniku. Višina učencev ob rojstvu 1. Podatek - višina ob rojstvu, ki so ga prinesli od doma, so vpisali v tabelo. Nekateri učenci so že pri vpisovanju podat¬ kov ugotavljali prirast od rojstva do danes. 2. Moder trak so odrezali na svoji višini ob rojstvu. Nanj so z velikimi črkami napisali svoje ime. 3. Trakove, urejene po velikosti od največjega do naj¬ manjšega, so pritrdili na omaro. 4. Ugotavljali so: • Kdo je bil ob rojstvu najvišji? • Kdo je bil ob rojstvu najnižji? • Primerjak so višino učenca, ki je bil ob rojstvu najnižji, z njegovo sedanjo višino. • Primerjak so višino učenca, ki je bil ob rojstvu najvišji, z njegovo sedanjo višino. Posamezniki so opazovak: • Kobko učencev je bilo večjih ak manjših od njega in ko¬ liko enako velikih? Slika 2: Višina učencev ob rojstvu in danes • Kobko učencev ga je dohitelo ak preraslo od rojstva do danes? • Kobko učencev je prehitel od rojstva do danes? 5. Odgovorih so na vprašanja 3, 4, 5 in 6 v vprašalniku. 6. Na histogramu (sbka 2) so z modro črto označili svojo višino ob rojstvu. 7. Odgovorih so na vprašanja 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 14 v vprašalniku. 8. Modre trakove so pritrdih na rdeče. Ugotovik so, da je raz¬ lika med višino modrega in višino rdečega traku njihova prirast od rojstva do danes. Prirast 1. Na podlagi podatkov v tabeh smo skupno izračunah prirast. višina danes - višina ob rojstvu = prirast 2. Vsak učenec je izračunal svojo prirast. Med vpisovanjem prirasti v tabelo so drug drugemu preverjali točnost izračuna. 3. Na belem traku (5 x 120 cm) so označib višino prirasti. Trak so odrezah. Nanj so se podpisah z vehkimi črkami. Višino prirasb so primerjali s prirastjo na rdeče-modrem histogramu. 4. Prirast (bele trakove) so uredili po vebkosti. 5. Opazovali so histogram prirasti in ugotavljali: • Kaj histogram prikazuje? • Kdo je najbolj zrasel od rojstva do danes? • Ali je učenec, katerega prirast je največja, najvišji? • Kdo je najmanj zrasel od rojstva do danes? • Ak je učenec, katerega prirast je najmanjša, najnižji? 6. Odgovorili so na vprašanja 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 21 v vprašalniku. ZAKIJUČEK ALI SMO DOSEGLE ZASTAVLJEN CILJ? je vprašanje, ki se pojavi ob zaključku raziskovalne naloge. DA. Učenci so med raziskovalno nalogo spoznab, da je stan¬ je (višina) odvisno od pojava (hitrost rasti). Literatura: Učni načrt za spoznavanje narave in družbe Učni načrt za naravoslovje in tehniko, 4. razred: Živa bitja se spreminjajo Dober dan zemlja, delovni učbenik za 3- razred osnovne šole, Ali se poznam. DZS, Ljubljana 1993 Igrajmo se matematiko, M. Cotič, T. Hodnik, N. Krota - Bagari, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1998 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 PRISPEVKI 14 r Vprašalnik KAKO SMO RASLI? Pozorno preberi vprašanje, nato natančno opazuj histograme in graf ter napiši ustrezen odgovor. 1. Kdo je danes najvišji?_ 2. Kdo je danes najnižji?_ 3. Kdo je bil ob rojstvu najvišji?_ 4. Ali je_tudi danes najvišji? DA NE Zakaj? 5. Kdo je bil ob rojstvu najnižji?_ 6. Ali je_tudi danes najnižji? DA NE Zakaj? 7. Kateri učenec je danes najvišji? 8. Ali je bil ta učenec najvišji tudi ob rojstvu? DA NE 9. Zakaj je_najvišji v razredu? 10. Ali bo_najvišji tudi v 4. razredu? DA NE Zakaj?_ 11. Kateri učenec je danes najnižji?_ 12. Ali je bil ta učenec najnižji tudi ob rojstvu? DA NE 13. Zakaj je_najnižji v razredu? 14. Ali bo_najnižji tudi v 4. razredu? DA NE Zakaj?_ 15. Kdo od tvojih sošolcev je najbolj prirasel od rojstva do danes?_ 16. Zakaj?_ 17. Ali je_najvišji v razredu? 18. Kdo od tvojih sošolcev je najmanj prirasel od rojstva do danes? 19. Zakaj?_ 20. Ali je_najnižji v razredu. 21. Od česa je v največji meri odvisna vaša današnja višina?_ v J NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 PRISPEVKI / -■— ; - V« delavnici o opisnem ocenjevanju pri spoznavanju narave in družbe, ki je bila v sklopu strokovnega izobraževanja, sem se srečala s problemom, kakšne oblike in metode dela izbrati, kako načrtovati in organizirati dejavnosti pri opisnem ocenjevanju, opazovanju in zapisovanju otrokovih sposobnosti in spretnosti. Poiskala sem rešitev, primerno za šestletne otroke. Pri otrocih sem preverjala sposobnosti in spretnosti zaznavanja, primerjanja, urejanja, štetja, merjenja in zapisovanja podatkov (sporočanja). \ _ O metuljih o Lorena Lovrenčič OŠ Cirila Kosmača r ^ MOTIVACIJA L A Ob prihodu pomladi smo z otroki preživeli veliko časa na prostem. Opazovali smo dogajanja v naravi in med drugim opazili vrvež ob cvetočih drevesih. Pogovarjali smo se tudi o žuželkah in jih opazovali. Zelo so jih zanimale gosenice in metulji, ki so si jih pred tem ogledali na razstavi v Škocjanu pri Kopru. Nekaj otrok si je razstavo ogledalo s starši. Ti so s svojimi pripovedovanji navdušili tudi preostale. Tako sem nji¬ hov močan interes izkoristila za opazovanje nekaterih za nara¬ voslovje značilnih sposobnosti in spretnosti. Ker so šestletni otroci še zelo čustveni, sem jim kot uvod za opazovanje pre¬ brala pravljico o zelo lačni gosenici. Pravljica V srebrni mesečini je na listu ležalo drobno jajčece. Nekega nedeljskega jutra je vzšlo toplo sonce in - pop! - iz jajčeca je prilezla drobcena in zelo lačna gosenica. Takoj je začela iskati hrano. V ponedeljek se je pregrizla skozi jabolko - in seje bila lačna. V torek ... Naslednji dan je bila zopet nedelja. Gosenica se je pre¬ grizla skozi lep zelen list in zelo ji je odleglo. Zdaj ni bila več lačna in nič več majhna. Bila je velika debela gosenica. Okrog sebe je spletla majhno hiško bubo. V njejje ostala dva dolga tedna. Nato pa je v steni bube pregrizla luknjico, zlezla ven in bila je prelep metulj. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 16 PRISPEVKI r ^ NAČRT OPAZOVANJA IN OCENJEVANJA L A Sestavila sem načrt dela, ki mi je dovoljeval nemoteno opa¬ zovanje in ocenjevanje otrok. Otroci so delali individualno po postajah. Organizirala sem šest različnih postaj, na katerih sem preverjala različne sposobnosti in spretnosti. Pri tem mi je po¬ magala sodelavka, ki je zapisovala ugotovitve posameznih otrok. Naredda sem štiridnevni načrt dela. Prvega dne sem otrokom prebrala pravljico Zelo lačna gosenica, nato je sle¬ dilo delo po postajah. Moj cilj je bil otroke opazovati in si zapi¬ sovati opažanja. Dodatne naloge in igre Zaradi velikega števila otrok sem pripravila še dodatne naloge in igre, daje bilo delo na postajah res individualno. Obenem sem s tem preprečila gnečo pri posameznih posta¬ jah. Pri teh nalogah in tudi pri organiziranih igrah nisem opazovala otrok. NALOGA: Otroci vzamejo list papirja, na katerem so narisani metulji. Metulje pobarvajo z različnimi barvami in začrtajo nji¬ hovo pot. NALOGA: V zvezke jim narišem polovico metulja. S svinčnikom narišejo drugo polovico metulja in ga pobarvajo. Otrokom ponudim tudi družabno igro Ali veš?, didaktično igro Sestavi gosenico in različne sestavljanke o metuljih. Oblike dela Po malici spoznavamo posamezne postaje, na katerih dobijo otroci navodila za delo po postajah, za dodatne naloge in igro. Sledi individualno delo na postajah. Medtem drugi otroci rešujejo dodatne naloge ah se igrajo. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 17 PRISPEVKI EVALVACIJA r 1 Nekateri otroci so imeli kar nekaj težav pri opisovanju, kakšna je tista stvar v čarobni škatli. Vsekakor je bila to zanje novost, zato so bili nekateri nezaupljivi. Spet drugi so bili pri opiso¬ vanju vztrajni in izvirni. Merjenje večini otrok ni povzročalo težav. Ob primerjanju barvnih trakov so ugotovili, da je bila lačna gosenica krajša od site gosenice. Pri primerjanju so našteli več razlik kot skupnih lastnosti. Pri reševanju pisnega preizkusa so imeli nekateri težave le pri vpisovanju podatkov v tabelo, zato sem jim pomagala s pojas¬ njevanjem navodil. Presenetilo me je, da je večina otrok pisni preizkus zelo hitro rešila. r ^ ZGLEDI NALOG ZA PISNO PREVERJANJE k. ^ 1. DOBRO SI POGLEJ SLIKO METUIJA. V SPODDJI KVADRAT NARIŠI ŠE EN ENAK METU J. 2 . UREDI METUIJE PO VELIKOSTI. 3 > S ŠTEVILKAMI OD 1 DO 4 OZNAČI, KAKO POTEKA RAZVOJ METUIJA. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 18 PRISPEVKI 4 . V TABELI OZNAČI, KATERE SADEŽE JE GOSENICA POJEDLA KATERI DAN. r L ZGLEDI OPISNIH OCEN J ANDREJA Andreji opazovanje ne povzroča nobenih težav. Ko opazuje, si za to odmeri potreben čas in je pri tem zelo vztrajna. Večkrat zazna podrobnosti, ki so manj opazne ali neobičajne. Njene slike so zelo realistične. Zelo rada dela v paru ali v skupini, kjer velikokrat prevzame vodilno vlogo. Ugotovitve zna zapi¬ sati na estetski in sistematski način, ki je vsakomur jasen. Pri iskanju podobnosti in razlik je natančna in njeno primer¬ janje je sistematično. Prav tako je natančna in spretna pri zapisovanju določenih podatkov v razpredelnice. DIANA Diana večkrat zaradi klepetanja s prijateljicami presliši navo¬ dila za delo. Pri reševanju nalog je natančna. Ne potrebuje dodatnih spodbud med reševanjem nalog. Raje dela v paru ali manjših skupinah. Pri zaznavanju se je dobro odrezala. Diana večkrat zazna tudi detajle in podrobnosti. To ji uspe predvsem takrat, ko se ji ne mudi in nalogo rešuje počasi. Njeni zapisi ugotovitev so jasni in razumljivi. Prav tako nima težav pri razvrščanju in urejanju. Hitro je dojela tudi princip vpiso¬ vanja podatkov v tabele. SANDRO Sandro je pri samostojnem delu zelo zbegan. Velikokrat po¬ zablja navodila in izpušča naloge pri posameznih postajah. Delo v skupini mu povzroča veliko manj težav. Pri delu je zelo hiter in zaradi tega večkrat tudi površen. Med izvajanjem nalog večkrat potrebuje dodatne spodbude in dodatna sprot¬ na pojasnila. Težko sledi navodilom. Težave mu povzroča za¬ znavanje. Pri opazovanju je raztresen in ne opazi podrobno¬ sti. Manj težav ima pri razločevanju vrstnega reda, po katerem potekajo dogodki. Tudi urejanje in zapisovanje v tabelo je pri njem dobro. GREGOR Gregor potrebuje veliko spodbud pred začetkom dela in tudi med samim delom. Tildi poslušanje in razumevanje navodil mu povzroča težave. Naloge je opravil le delno in površno. Pri pri¬ merjanju se je bolje izkazal, saj je bil pri iskanju razlik natan¬ čen. Težave ima pri zaznavanju, saj le včasih opazi podrobnosti. Njegove slike so le malokrat realistične, prav zaradi tega, ker je pri zaznavanju zmeden. Tudi razločevanje vrstnega reda, po katerem potekajo dogodki, mu je povzročalo težave. Literatura: Dierl, W.: Metulji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988 Carle, E.: Zelo lačna gosenica, EPTA, Ljubljana, 1997 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 19 PRISPEVKI N V prvih treh delavnicah so otroci spoznali splošne lastnosti vode: njena nahajališča, različna agregatna stanja in njen pomen za človeka in druga živa bitja. Namen četrte delavnice je bil opozoriti na nevaren vpliv nekaterih odpadko v, kot so stara zdravila in baterije, kijih odmetavamo v vodo. Ker tudi v vrtcu proizvajamo različne odpadke, je bila analiza neposredne izkušnje tudi priložnost za spoznavanje umetnih mas, pridobivanja papirja in njihove vnovične uporabe. _ / VODA IN ODPADKI Renata Capuder Mermal VVZ Antona Medveda, Kamnik Iz delavnice smo za objavo izbrali zgodbo o krokodilu in odpadkih, ki jih ljudje mečejo v reke, jezera in morja. KROKODILČEK: Pozdravljeni otroci! OTROCI: (Odzdravijo.) KROKODILČEK: Kako se počutite danes? Ste kaj prehlajeni? Vas kje kaj boh? OTROCI: (Poslušamo odgovore otrok.) KROKODILČEK: Vas zanima, kaj se mi je zgodilo pred kratkim? OTROCI: Da. KROKODILČEK: Tako kot vsako jutro sem tudi tisti dan plaval naokrog in iskal hrano. V trebuhu mi je že pošteno krulilo. Bal sem se, da bo kruljenje prestrašilo in pregnalo vse Živah v bližini, tako glasen je bil moj trebuh. Potem pa sem ugle¬ dih nekaj zanimivega. Svetilo se je. Približal sem se in opazil zavitek in v njegovih srebrnih okencih nekaj belega. Pomislil sem, to bo gotovo kaj posebnega, in ga odnesel na breg. Ko sem odstranil svetleč ovoj, je močno zadišalo po jagodah. Pocedile so se mi shne: »To pa moram poskusiti,« sem si mi¬ slil. Dih sem v usta. Imelo je imeniten sladek okus, pa sem si rekel: »Aha, to so bonbončki, gotovo so padli kakšnemu otro¬ ku v vodo.« In sem vse pojedel. Ampak, kaj ko nisem pojedel bonbončkov. Kakšna nesreča! Kako me je začel boleti trebuh! Ali veste, kaj so bili v resnici tisti bonbončki? OTROCI: (Spodbujamo jih pri ugibanju.) KROKODILČEK: Bila so stara zdravila. In jaz, zdrav ko dren, sem zaradi nekega nemarneža, ki je odvrgel stara zdravila v vodo, tako hudo zbolel, da mi je edino sova uharica, ki je silno pametna, lahko pomagala. Ste tudi vi taki? Tudi odvržete stvari, ki jih ne potrebujete, v vodo? OTROCI: (Odgovarjajo.) KROKODILČEK: Ko sem ozdravel, sem sklenil raziskati jezero. Pregledal sem ga po dolgem in po čez in odkril najrazhčnejše stvari, ki so jih odvrgh nemarni ljudje. Ah uganete, kaj vse sem našel? Ko boste uganih 10 stvari, vas bom nagradil s pesmico, ki sem jo sam spesnil. OTROCI: (Ugibajo.) KROKODILČEK: /Zapoje./ Imenitni ste! V našem jezeru je nesnaga, krokodilom prava zgaga. Le koga to skrbi, če se krokodilom slabo godi. Boste pazili, kam odvržete stvari, ki jih ne potrebujete več? OTROCI: (Odgovarjajo.) KROKODILČEK: Sedaj pa si skupaj z vašo vzgojiteljico oglejte, kaj nastane, če damo zdravila ah baterijo v vodo. Lepo se imejte in mislite name, ko se boste sprehajali ob jezeru. Nasvidenje! OTROCI: Nasvidenje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 20 PRISPEVKI Janez Ferbar Pedagoška fakulteta, Ljubljana Nadaljevanje s prejšnje številke Tak je naslov projekta za razvoj mišljenja, ki so ga razvili sodelavci Središča za napredek mišljenja (Centre for the Advancement of Thinking) na King’s Collegeu v Londonu. Po angleško: Cognitive Acceleration through Science Education ali na kratko ČASE. Avtorji programa verjamejo, da je mogoče pripraviti takšne programe učnih posegov, ki spodbujajo splošni miselni raz¬ voj (Adey, Shayer 1994, str. 7). Njihovi predlogi so rezultat pri¬ zadevanja psihologov in učiteljev, kako doseči čim večjo pre¬ nosljivost in čim večjo trajnost znanja. Napredovanje v znanju, njegovo zveznost in postopnost je mogoče opisati večdimenzionalno, na primer s širino, globino in kompleksnostjo (Adey 1997, str. 370). To velja tako za splošno kot za specifično znanje znotraj posameznih domen. Prvi dve dimenziji opredeljujeta kurikularno ravnino z last¬ nostmi njenih sestavin: kaj in koliko je treba znati pri kakem predmetu. Iz kurikularne ravnine ni mogoče ugotoviti, kako so povezane sestavine kurikula. Zato je smer razvoja v kuri- kularni ravnini mogoče opredeliti precej poljubno. Poljubno je tudi odmerjanje razsežnosti kurikularne ploskve, ki opre¬ deljuje širino in globino kurikula za izbrano populacijo. Kompleksnost znanja pomeni njegovo notranjo povezanost in soodvisnost. Opisuje relacije med sestavinami kurikularne ravnine. Stopnjo kompleksnosti znanja je mogoče opisati med drugim s številom in vrstami spremenljivk (Resnick), ki jih kdo more upoštevati pri svojem razmišljanju (ibid., str. 373), z vrstami relacij, ki jih lahko vzpostavi med spremenljivkami, s sposobnostjo za vpeljevanje novih spremenljivk s postopnim razločevanjem (diferenciacijo), postopnim povezovanjem (integracijo) spremenljivk in z njihovo hierarhično strukturo (Gagne), ki jo dobimo z večstopenjskim razvrščanjem spre¬ menljivk. Posplošitev tega so poljubno povezane pojmovne strukture - dežniki (Ausubel), ki omogočajo, da jih pri raz¬ misleku obravnavamo kot celoto in se ni treba ukvarjati z njihovimi sestavinami (ibid., str. 174). Iz zapisanega je očitno, da je kompleksnost znanja tesno povezana s sposobnostjo ravnanja s spremenljivkami. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 21 PRISPEVKI Projekt ČASE se ukvarja z razvijanjem mišljenja. In kaj naj po¬ čne učitelj mišljenja? Učencem mora dati priložnost misliti, kritično vrednotiti, izražati svoje mišljenje v dobrohotnem okolju in nato prisluhniti oporekanju, ki naj bo racionalno in spoštljivo. Učitelj bo kos svoji nalogi, če natanko ve, katero vrsto mišlje¬ nja razvija pri vsaki učni uri, če pozna teoretsko in filozofsko ozadje takšnega mišljenja, če pozna razpon miselnih sposob¬ nosti svojih učencev in če obvladuje zadosten spekter veščin in tehnik za spodbujanje mišljenja. Mednje sodijo: načini za¬ stavljanja vprašanj, odložitev presoje, izbor pravšnjih proble¬ mov, sposobnost prepoznavanja tipov mišljenja iz načina govorjenja. Razvijanje mišljenja torej zahteva od učitelja veliko spretnosti in veščin. »Obvladovanje veščin (pa) je muhasto, težko upovedljivo in se ga najlaže prenaša od človeka do človeka prek vajeništva.« (Ogborn 1995, str. 24) Takšna težko upovedljiva znanja »know-how« so zlasti potreb¬ na pri pojavih, ki jih le delno poznamo. Pred eksplicitno upo- vedljivim znanjem imajo to prednost, da so hitra in učinko¬ vita Pouk naravoslovja bo bržčas še dolgo ostal v vicah delno razumljenih procesov. Zato je učiteljem treba dati priložnost, da se veščin za spodbujanje mišljenja učijo ob zgledih in z ustrezno vodeno in ozaveščeno prakso. Joan Bliss (1995) pregledno opisuje, kako sta na pouk naravoslovja vplivala Piaget in konstruktivizem. Poglobila sta razumevanje otroških zamisli o naravnih pojavih in ponudila nekaj predlogov za razvoj naravoslovnih kurikulov. Piaget se je zanimal predvsem za izvire in razvoj znanja - za genetično epistemologijo torej. Študija se je sicer loteval prek otrok, vendar ga niso zanimali kot posamezniki, temveč kolek¬ tivno kot spoznavajoči subjekt (op. cit. str. 140). Prek otrok je sledil razvoju spoznavanja. Razcepil ga je na več kvalitativno različnih stopenj, ki si sledijo od rojstva do adolescence. Mar¬ sikatero področje iz njegovih študij je dandanašnji vključeno v kurikule, na primer razvrščanje in urejanje (ibid. str. 141). Poučevalci v sedemdesetih letih so teorijo stopenjskega raz¬ voja uporabljali za kurikularno analizo. Ugotavljali so, kako se vsebina naravoslovnih učnih načrtov ujema s spontanim miselnim razvojem otrok. Iz razvojnega zaporedja so želeli izpeljati učni načrt. To je le ena od oblik naturalistične zmote, ko kdo iz eksperimentalno ugotovljenih dejstev žeh izpeljati ne le, kakšen bo prihodnji razvoj, temveč tudi, kakšni naj bodo cilji morebitnih posegov v ta razvoj. Cilji naj bi sledili ugotovljenim spontanim razvojnim stopnjam, pouk naj bi ta razvoj le pospeševal. Posebej jasno se je za to zavzemal Shayer. Nevarnost tega pristopa je, da se pouk izrodi v čakanje na »zre¬ lost«. Spontano dozorevanje postane izgovor, da se učitelji ognejo obravnavi težavnih področij v kurikulu. Piagetovo delo na nižjih razvojnih stopnjah sledi specifičnemu miselnemu razvoju na različnih področjih naravoslovja (domain specific studies) in ne daje jasnega vpogleda, kako izkušnje iz ene domene prenesti v druge domene. Nasprotno pa Piagetovo delo na stopnji formalnologičnih operacij sledi predvsem razvoju splošnih miselnih postopkov, med katere sodijo: kombinatorno, korekcijsko, probabilistično in pro¬ porcionalno mišljenje ter izolacija in nadzor spremenljivk. Drugi raziskovalci so v sedemdesetih letih ugotavljali, da je sposobnost za proporcionalno mišljenje zelo odvisna od kon¬ teksta in da je potemtakem težko govoriti o splošni sposob¬ nosti za uporabo takšnega načina mišljenja. Iz takšnih študij so zrasli programi za pouk naravoslovja, ki so imeli za cilj spodbujanje znanstvenega načina mišljenja. Vanj sodi tudi intervencijski program pospeševanja miselne¬ ga razvoja prek pouka naravoslovja ČASE, katerega začetki segajo v leto 1989- Prenovljen je izšel leta 1995 (Adey, P., Shayer, M., Yates, C.). Z njim začenjajo v Angliji ob vstopu v srednjo šolo pri starosti nad 11 ali 12 let. Intervencijske programe ljudje sprejemajo z dvomi. ČASE pri tem ni bil izjema. Raziskave so pokazale, da program ne po¬ kaže takojšnjih učinkov, so pa ti učinki zaznavni pri rezulta¬ tih zunanjih izpitov 2 ali 3 leta pozneje. Sestavljavci progra¬ ma menijo, da je treba dati učencem več časa, da se rezultati izboljšanja kognitivnih sposobnosti lahko pokažejo. Desforges meni, da so izboljšave posledica izboljšane socialne prakse, ki vključuje tudi uporabo jezika (ibid., str. 145). Videti je, da Adey do neke mere sprejema to interpretacijo (Adey 1999, str. 4), ko piše, da je za uspeh programa pomembno »v raz¬ redu ustvariti posebno ozračje, ki je po eni strani intelek¬ tualno zahtevno, po drugi strani pa prijateljsko in varno, tako da se vsi učenci upajo podati v miselna tveganja«. J. Bliss je ovrednotila različne intervencijske programe za predšolske otroke. Ugotavlja, da se povečanje kognitivnih sposobnosti izgubi po dveh letih, izboljšana samopodoba, šolski uspeh, motivacija in socialno vedenje pa trajajo kaka NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 22 PRISPEVKI tri leta. Dolgoročno se ohranijo spremembe otrokovih stališč do učenja, samospoštovanje in sposobnost usmeriti se na za¬ dano nalogo. Motivacijo, ki je izražena z željo po uspehu v šoli, so preskušali tako, da so učencem zadajali pretežke naloge, ki jih niso uspešno reševali. V takih okoliščinah so se učenci vedh na dva različna načina: kot »mojstri« ali kot povsem »nemočni«. Ta dva načina ravnanja nista odvisna od inteligence. Mojstri so težke naloge razumeli kot izziv, ob katerem lahko miselno napredujejo. Nemočni pa so menili, da se ne kaže truditi, ker to ne bo vplivalo na njihovo inteligenco. To lahko povežemo s Piagetovo zamislijo o ekvilibraciji (urav¬ novešanju) kognitivnega konflikta, ki poteka v dveh smereh: prek asimilacije novega v stare miselne sheme ah pa prek adaptacije starih miselnih shem novi izkušnji. Mojstri torej ver¬ jamejo v možnost svoje adaptacije na nove izzive. Nemočni pa menijo, da jim je inteligenca vrojena in se potemtakem ne da nič storiti za njen razvoj. Če novosti ne zmorejo asimilirati v obstoječe miselne sheme, mislijo, da tako pač je in se ne da spremeniti. Eno bistvenih vprašanj, ki temelji na konstruktivističnih ra¬ ziskavah, je, kako učenci spreminjajo svoje zamisli, če te niso v skladu z veljavnimi znanstvenimi pojmovanji. Kako torej učenci ravnajo, ko se njihove ideje soočijo z znanstvenimi, s katerimi niso združljive in za katere se zdi, da so kontra- intuitivne - navzkriž z zdravo pametjo? Avtorji projekta ČASE pravijo, da je treba dati učencem pri¬ ložnost, da se svojih in sosedovih miselnih navzkrižij z resnič¬ nostjo zavedo in da se zavedo tudi konfliktnosti svojih teorij s tistimi, ki jih grade vrstniki. Svoje teorije povemo drugim s stavki - izjavami, katerih res¬ ničnost mora biti preverljiva. Izjave so podobe mnenj. Mnenja so upodobitev resničnih stanj ah pojavov. Vsaka od teh upodo¬ bitev: resničnost ■=> mnenje izjava je lahko pravilna ali napačna. Mnenje je lahko napačno, ker je prišlo do pomot pri ugotavljanju dejstev, lahko pa se človek zmoti pri obdelavi ali interpretaciji podatkov. Izjava je lahko napačna, če je mnenje napačno. Lahko pa izjava napačno preslika sicer pravilno mnenje, ker se je človek napačno izra¬ zil, ker ni znal povedati ah narisati tako, kot je mislil. Za prvo preslikavo resničnost mnenje so pomembne izkušnje udeleženca, eksperimentatorja, opazovalca, pa tudi sposobnost poslušanja in branja različnih vrst zapisov. Za drugo preslikavo mnenje ^ izjava pa je pomembno poznati razhčne predstavne sisteme (reprezentacije) in se navaditi prevajanja iz enega v drug sistem (rekodiranja). Pouk v šoli naj bi temeljil na petih stebrih. To so: • konkretna izkušnja • kognitivni konflikt • konstrukcija • metakognicija • premoščanje Poudariti je treba, da to niso sestavine učne ure, ki si časov¬ no sledijo druga za drugo. So le opomnik učitelju, da je pri vsaki učni uri dolžan učencem ponuditi vseh pet vrst dejav¬ nosti. Konkretna izkušnja vključuje izkušnje udeleženca, eksperimentatorja ah opazovalca. Kognitivni konflikt je so¬ očenje zamisli, ki jih učenec že ima o pojavu, s tistimi, ki jih je pri konkretni izkušnji spoznal na novo. Lahko pa sem so¬ dijo navzkrižja mnenj, ki si jih različni učenci pridobijo ob isti konkretni izkušnji. Konstrukcija je sodelovalno odpravlja¬ nje navzkrižij. Nujno vključuje razpravo. V fazo metakog- nicije prestopi razred navadno potem, ko je naravoslovni problem razrešen. Tedaj se začnemo spraševati, kje so bile ko¬ renine navzkrižij med mnenjem in resničnostjo, navzkrižij med različnimi mnenji ah izjavami. V fazi premoščanja v raz¬ redu ugotavljamo, kakšne so vezi med dejavnostjo, ki so jo pravkar prešh, in med prejšnjimi dejavnostmi ter kakšna so področja uporabe na novo pridobljenih znanj. Projekt ČASE je sestavljen iz 30 enot po dve šolski uri. Navadno s projektom nadomestijo približno četrtino pouka naravoslovja NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 23 PRISPEVKI za starostno stopnjo od 12 do 14 let. To pomeni, da imajo na dva tedna po eno dveurno enoto ČASE. Pri nas bi bilo mogoče pospeševanje miselnega razvoja z naravoslovjem preskusiti kot enourni obvezni izbirni predmet v 7. in 8. razredu. Boljša možnost pa bi bila, da bi začeli z njim v 6. razredu pri dodat¬ nem pouku in nadaljevali v 7. razredu, ko bi bil izbirni pred¬ met. Dejavnosti v razredu so organizirane okrog majhnega števila formalnih miselnih struktur, ki večinoma temeljijo na Piagetovi teoriji spoznavnega razvoja. Te so naslednje: razvrščanje , spremenljivke, relacije med spremenljivkami, sestavljene spremenljivke, sorazmernost, kompenzacija (izravnava), ravnovesje, korelacija, verjetnost. Tematika dejavnosti pa je vzeta z različnih področij naravo¬ slovja tako, da je v razredu mogoče za malo denarja in v kratkem času ponuditi učencem konkretne izkušnje, okrog katerih potem razmestimo preostale štiri stebre poučevanja modrosti. Za pokušnjo naj naštejem nekaj tem: kotaljenje kroglic, prestave v menjalniku in razmerja, povečave, rast fi¬ žola, tehtnica, metanje kovancev in kock, tlak, agregatna sta¬ nja, plavanje in tonjenje itd. Dejavnosti projekta ČASE so bile načrtovane za učence, kate¬ rih sposobnosti so med 30. in 70. percentilom, za široko pov¬ prečje torej. Izkazalo pa se je, da so učenci z višjimi sposob¬ nostmi (nad 70. percentilom) veliko pridobili, za učence z nižjimi sposobnostmi pa so bile nekatere naloge pretežke. Najboljši uspehi projekta ČASE se dosežejo, če se vanj vklju¬ čijo sposobnejši učenci pri starosti 11 let, manj sposobni pa pri starosti 12 let. Napredek pri preskusu iz naravoslovja, ki so ga učenci dosegli zaradi vključitve v ČASE, je bil pre¬ mik v svoji starostni skupini za 20 do 25 percentilov. Ta napredek je bil očiten šele po dveh letih dela s ČASE. Jasno je bil opazen tudi še na nacionalnih izpitih tri leta po končanju tega programa. Ima potemtakem dolgoročne učinke. Presenetljivo je, da je vključitev v projekt ČASE izboljšala tudi uspeh pri matematiki, in sicer zlasti pri dečkih. Dvignil pa se je tudi uspeh pri materinščini (angleščini), in sicer zlasti pri dekletih. Leo in Galloway (1996) očitata projektu, da nima teoretske podlage in da pozitivno vpliva le na približno polovico učencev. Ker ponavljajoči se neuspeh zelo škodi učencem, je prav, da bi delež uspešnih pri projektu ČASE povečali. ČASE sestavljajo naloge, ki jih učenci rešijo tako, da se zave¬ dajo poteka reševanja. Največji učinek je bil dosežen tako pri dekletih kot pri fantih, starih od 12 do 14 let, in sicer po drugem letu. Avtorji projekta pripisujejo uspeh kombiniranim učinkom pisnega gradiva, metodologiji poučevanja in stilov učenja. Kritika pristavljata, da v razlagi uspeha niso vključeni razlogi, zaradi katerih se učenci lotijo učenja. Citirata, da je oporišče učenčeve reakcije na učno situacijo sposobnost, da zavedno ali nezavedno zazna zahteve naloge in se nanje ustrezno odzove. Otrokovo zavedanje svojih lastnih miselnih postopkov in sposobnost njihovega nadzora je meta- kognicija. Verjetno je, da učencem z negativno samopodobo metakognicija manjka. Otrokov motivacijski stil je njegova sistematična odzivnost na izzive in grožnje, ki lahko vplivajo na njegov uspeh ali poraz. Motivacijskega stila se je mogoče učiti. Nanj vpliva predvsem ocena svojih lastnih sposobnosti, ne glede na to, kolikšne so v resnici. Obstajajo trije temeljni motivacijski stih: naučena nebogljenost, zavedanje svoje lastne vrednosti, želja po mojstrski popol¬ nosti. Naučeno nebogljeni učenci ne verjamejo, da bi bili lahko uspešni. Zato se lahko zgodi, da nehajo poskušati, in tako za¬ padejo v začarani krog, ko se uspehi le še poslabšujejo. Učenci, ki želijo ohraniti svojo samopodobo, se ogibajo težkim nalogam, pri katerih bi jim lahko spodletelo. Neuspeh pretesno povezujejo z nesposobnostjo. Učenci, ki jih vodi želja po mojstrstvu, se lotevajo vsakršnih nalog. Če jim spodleti, se sprašujejo, kaj je lahko vzrok za ne¬ uspeh, in tako sami prehajajo na nivo metakognicije. Njihova glavna motivacija je, kako izboljšati in nadzorovati svoj misel¬ ni proces. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 24 PRISPEVKI Strnemo lahko, da kritika opozarja na to, da je uspeh mogoče pripisati ne le miselnemu razvoju, temveč tudi spremembi motivacijskega stila. Sam bi še dodal, da se program ČASE za učence povsem na¬ slanja na Piagetova dognanja. Videti je, da se po njem na teo¬ retskem področju ni zgodilo nič kaj dosti novega. Najbrž res ne - na enem mestu. Vendar je prispevke mnogih razisko¬ valcev na tem področju mogoče povezati in Piagetovo teorijo nadgraditi. To opravilo je primeren izziv za vsakega, ki bi se lotil prirejanja projekta ČASE za kako drugo okolje. S prenovo obveznega šolanja smo pravkar začeli. V njej je kar nekaj inovacij, ki gredo v isti smeri kot projekt ČASE. Pri spoznavanju okolja ter pri naravoslovju in tehniki smo veli¬ ko več pozornosti posvetih temeljnim miselnim postopkom ter naravoslovnim in tehničnim postopkom in tako uravnovesili tradicionalni pojmovni učni načrt z ustreznejšim deležem postopkov. Seveda je vse to za zdaj v glavnem le na papirju. Začetno opismenjevanje se tudi bolj kot nekdaj naslanja na ozaveščanje o glasovni sestavi govorice in o preslikavi govor¬ nih glasov (fonemov) v abecedna znamenja zanje (grafeme). Ozaveščanje o že znanih veščinah se ujema z metodologijo pro¬ jekta ČASE. Opisno ocenjevanje ponuja možnost, da učenca in njegove starše natančneje obvestimo o njegovih dosežkih in o pričako¬ vanjih, ki jih lahko izpolni v prihodnje. Podobno ozaveščanje o učenčevih dosežkih omogoča tudi ustno preverjanje in in¬ terno ocenjevanje znanja. Upreti se je treba pretiranemu poudarjanju zunanjega ocenjevanja pisnih izdelkov, še zlasti v zdajšnji organizacijski obliki, ki skoraj povsem preprečuje povratno informacijo učencu. •• Učenčeve listnice (portfelji) so sredstvo za ozaveščanje o last¬ nem napredku v daljšem obdobju. Obstajajo pa tudi mnoge tehnike za izboljšanje učenčeve samopodobe in povečanje zaupanja vase. Vse te inovacije delujejo v isti smeri kot pro¬ jekt ČASE. Literatura: Adey, P.: Thinking Science Inset, Kings College, London, available from BP Educational Service, PO Box 934, Poole, Dorset BH17 7BR (30 pounds), 1997 Adey, P.: It Ali Depends on the Context, Doesnt It? Searching for General, Educable Dragons, Studies in Science Education, 29 (1997) 45-92 Adey, P.: Dimensions of progression in a curriculum, Curriculum Journal, 8, 3, str. 367-391, 1997 Adey, P: Developing Teachers’ ability to stimulate children’s cognition, Arbejdspapirer 25, Oktober 1999, Skolefag, laering og Dannelse i det 21.1’rhundrede, Danmarks Laererhpjskole, Kpbenhavn Adey, P, Shaver, M.: Really raising standards, Routledge, London 1994 Adey, P, Shayer, M.: Thinking Science INSET, King’s College and British Petroleum, London Adey, P, Shaver, M., Yates, C.: Thinking Science, The curri¬ culum materials of the Cognitive Acceleration through Science Education (ČASE) project, Nelson, Walton upon Thames, 1995 Bajd, B. et al: Okolje in jaz, Spoznavanje okolja za 1. razred devetletne osnovne šole, Priročnik za učitelje, Modrijan založba, Ljubljana 1999 Bliss, J.: Piaget and after: the čase of learning Science, Studies in Science Education, 25, 139-172, 1995 Castellani, E.: Interpreting Bodies, Princeton University Press, Princeton 1998 Karmiloff-Smith, A.: Bevond modularity, A developmental perspective on cognitive Science, A Bredford Book, The MIT Press, Cambridge, Massachusetts 1992 Kuhn, D.: A developmental model of critical thinking, Educational Researcher, 28, 2, str. 16-26, 1999 Kuščer, I. et al: Fizika za srednje šole, I. del, DZS, Ljubljana 1999 Leo, E. L., Galloway, D.: Cognitive links between Cognitive Acceleration through Science Education and Motivational Style: a critique of Adev and Shayer, Int. J. Sci. Educ. 18, 1, 35-49, 1996 Millar, R. H., Driver, R.: Bevond Processes, Studies in Science Education, 14, str. 33-62, 1987 Ogborn, J.: Recovering Reality, Studies in Science Education, 25, str. 3-38,1995 Wellington, J.: Skills and processes in Science education. A critical analysis, Routledge, London 1989 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 25 PRISPEVKI - - -N V Sloveniji porabimo vsako leto približno 80 kg papirja na osebo. Veliko več papirja odvržemo, kakor ga recikliramo. Recikliran papir lahko zaradi gospo¬ darne uporabe virov in zmanjševanja odpadkov zmanjša nevaren vpliv na okolje. Zakaj težimo k ločenemu zbiranju odpadkov? Kako enajstletnika seznanimo s pojmom recikliranje? Zakaj recikliramo papir? Kako lahko v šoli ali doma vnovič uporabimo star papir? _ / STARE NOVICE Sonja Tot Nataša Vrtarič Ilustraciji sta povzeti po \>nrocmfoiAbfallwirtschaftsverband (avgust 1990/1). OŠ Fokovci OŠ Bogojina PROSIM ZA: časopise revije prospekte knjige kataloge pisma karton NOČEM PA: embalaže za mleko in pijače celofana tapet lepilnih trakov plastike vreč za krmo L Kaj je recikliranje? • Beseda recikliranje pomeni vnovično kroženje (lat. re: spet, znova; lat. cyclus: kroženje). • To lahko ponazorimo s kolesom. Kako? Kolo se vrti, be¬ seda recikliranje pa pomeni vnovično uporabo, vnovično gibanje v krogu. • Nekateri izdelki imajo reciklažni znak. Tri puščice pome¬ nijo tri faze recikliranja: - zbiranje, - predelava, - vnovična uporaba. • Z recikliranjem izdelkov se izogne¬ mo nastajanju odpadkov, ker izdel¬ ke v novi obliki vračamo v uporabo. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 26 PRISPEVKI II Z recikliranjem starega papirja ohranimo marsikatero drevo. Pa poglejmo, zakaj. Iz česa je pravzaprav narejen papir? Koščki lesa Belilo Reciklirani papir Izdelava papirja Legenda: 1. Začne se z drevesi: Lesarska podjetja podirajo drevesa in jih odvažajo v papirnice. Tam najprej ostrgajo skorjo z debel, debla pa nato razžagajo na majhne koščke. 2. Papirna kaša: Koščke lesa zmeljejo v fino kašo, dodajo ji različne snovi in reciklirani papir. Nazadnje dolijejo še belilo. 3. Tekoča mreža: Mokro kašo razprostrejo na 9 m široko žično mrežo, ki se počasi premika kakor tekoči trak, z nje pa kaplja odvečna voda. 4. Valji in toplota: Papir gre skozi valje, ki iz njega iztisnejo še nekaj vode. Ogrevani valji papir grejejo, da se do konca posuši. 5. Role papirja: Izdelani papir zvijejo v role, ki tehtajo po 25 t - toliko kot pet slonov. 6 . Papir, vsepovsod papir! Skoraj vse vrste papirja je mogoče reciklirati - časopise, knjige, risalni papir, ovojni papir ... 7. Ne zavrzi ga, če ni nujno. 8. Zakaj recikliramo papir? Iz več razlogov: • ker je tako manj odpadkov, • ker varčujemo z energijo, • ker tako ohranjamo gozdove. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 27 PRISPEVKI III. NAREDIMO VSAK SVOJ RECIKLIRAN PAPIR Spreminjanje starega papirja, še posebej časopisnega, v nov papir je enostaven proces. Izvedemo ga lahko pri različnih oblikah pouka. 4 . Pretresite posodo, tako da bo popolnoma prekrito s pulpo Skrbno dvignite mrežo in jo tako držite nekaj minut, da se zmes odcedi. IZDELAVA PAPIRJA 2 . Mešajte zmes, najbolje s paličnim ali navadnim mešalnikom, dokler ne nastane iz nje gosta brezoblična masa. Če želite, dodajte škrob. Odvečno vodo odlijte. 5 . Postavite mrežo s pulpo na zgor¬ njo stran pivnika (vileda) in jo pokrijte s časopisnim papir¬ jem. Obrnite »sendvič«, tako da bo mreža zgoraj. 7 . Odstranite zgornji časopis in spet zasukajte sendvič, tako da bo mreža zgoraj. Nastali »papir« pokrijte s suhim pivnikom in ga dajte sušit. To je vaš papir, na katerega lahko napišete sporočilo za na pri¬ mer Valentinovo (14. 2.) ah za kako drugo priložnost. Ilustracije je narisala Sanja Boljevič in so povzete po priročniku Zmanjšajmo in reciklirajmo. Literatura: Škafar, B.: Zmanjšajmo in reciklirajmo. SEG in Pomurski ekološki center, Ljubljana, Murska Sobota, 1997 Učiteljem, katerih prispevke smo objavili v tej številki, • podjetje Efekt d. o. o podarja vzgojne igre NATHAN, • založba Modrijan podarja knjigo Darje Skribe Dimeč RAZISKOVALNE ŠKATLE. Nagrade bodo prejeli: MODRIJAN Marija Kladnik in Irena Poznič, OŠ Frana Kocbeka, Gornji Grad; Martina Zakrajšek, OŠ Nazarje, podružnična šola Šmartno ob Dreti; Lorena Lovrenčič, OŠ Cirila Kosmača, Piran; Renata Capuder Mermal, VVZ Anton Medved, Kamnik; Sonja Tot, OŠ Fokovci, Fokovci; Nataša Vrtarič, OŠ Bogojina, Bogojina. Veseli smo, da nam pošiljate prispevke in tako oblikujete revijo. Hvala za zaupanje. __ Uredništvo NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 28 PRISPEVKI Rubriko ureja Bernarda Pinter Naravoslovna skrinja Sandi Jelovčan, učenec 5. razreda OS Rovte nam je poslal zanimiv zapis o MALI HIDROELEKTRARNI NA POTOKU SOVRA, ki je bila last njegovega dedka Jakoba Jelovčana. Zgrajena je bila že leta 1939 in je delovala vse do leta 1964. Nekaj časa je bila potem v mirovanju, ker jo je zamenjala državna električna napeljava. Leta 1985 je njegov oče elektrarno obnovil. Danes daje energijo za domačo uporabo. Če vas zanima, pravi Sandi, si jo lahko ogledate. Zgled sodelovalnega učenja in razvijanja medse¬ bojne komunikacije je potekal med učenci 5. in 8. raz¬ redov I. OŠ Žalec. Petošolci so bili januarja v šoli v na¬ ravi na Rogli. Osmošolci pa so jim pripravili naravoslovni dan in ga z mentoricami tudi vodili. Predstavljamo vam delovno nalogo, ki so jo štirje učenci osmega razreda pripravili za svoje mlajše prijatelje. DOLOČANJE STAROSTI DREVES Pri rasti drevesa se kažejo v deblu letnice. Letnice so krogi, ki nastajajo vsako leto, kajti dodatno tkivo drevesu služi za dovajanje vode. Če pri požaganem drevesu te kroge pre¬ štejemo, lahko ugotovimo, koliko je drevo staro. Obstaja pa še en, sicer ne tako zanesljiv način, za izmeritev starosti drevesa. Vsa drevesa, razen nekaterih vrst (prav tako tudi mladih), rastejo bolj ali manj enako hitro. V enem letu se obseg debla poveča za 2,5 cm. Obseg debla je treba me¬ riti 1,5 m nad tlemi. Primer: obseg nekega drevesa je 25 cm, zato je staro 10 let. Naloga: Obseg hrasta meri 250 cm (2,5 m). Koliko let je staro to drevo? Mentorici: Alenka Žnidar in Tatjana Žgank - Meža POZDRAVLJEN, MOJ GOZD ZELENI je naslov projekt¬ nega dela četrtošolcev na OŠ Martina Koresa iz Pod¬ lehnika. K sodelovanju so pritegnili gozdarja, lovce, go¬ barja, zeliščarja, pletilca košar, oglarja in izdelovalca šibnatih metel in žvegelj. Njihovo delo predstavlja obsežen bilten, ki so nam ga poslali v uredništvo. Ena izmed nalog v biltenu je tudi tale opazovalna naloga za učence: Za običajnega opazovalca je gozd še vedno zelen, toda videz vara. Opazuj več dreves, tako listnata kot iglasta. 1. Postavi se pod drevo in ob deblu poglej do vrha. • Je krošnja košata ali presvetljena? • Vidiš ob deblu vse veje do vrha? 2. Opazuj liste (velikost, oblika, bane, iglice). • Se ti zdi oblika ali barva kakih listov nenavadna? 3. Si opazil, da so listi kakega drevesa že zgodaj odpadli? 4. Se debla smolijo? So v krošnjah suhe veje ali vejice? 5. Zakaj misliš, da so bolj prizadeta iglasta drevesa kot listnata? Če si opazil drevesa, ki ustrezajo opisanim znakom, stojiš med drevesi, ki umirajo. Mentorici: Zdenka Golub, Metka Gumilar NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 29 PRISPEVKI Rubriko ureja Dušan Krnel Rubrika »Mislil sem, da je Zemlja ploščata« je namenjena predstavitvam »otroških« zamisli in prikazuje, kako (če je to mogoče) te zamisli uporabiti pri pouku. Ali TRAVE CVETIJO? Ljudje delijo rastline v različne skupine. V užitne in neužitne, plevel in vse drugo, drevesa, trave in rože, cvetoče in necvetoče... Tudi za alge bi lahko rekli, da so rastline, pa še na mahove in praproti ne smemo pozabiti. Kaj je s cvetočimi rastlinami? Vsekakor so nam všeč, ker imajo lepe barve in lepo dišijo. Cvetje poklonimo za rojstni dan, z njim okrasimo sobo, prvi cvetovi teloha, zvončka in trobentic nam sporočijo, da je zime konec, cvetoče češnje in jablane so dokaz, da lahko cvetijo tudi drevesa. V šob se učimo, da so cvetovi rastlin povezani z razmnoževanjem. Čebele in metulji cvetove oprašujejo, iz njih se razvijejo semena in plodovi. Pri tem si seveda dobro zapomnimo, da so pomembni barviti venčni listi, ki vabijo čebele in metulje. Radi pa pozabimo, da čebele in metulji v cvetovih iščejo predvsem medičino - sladek sok, s katerim se hranijo. Prenašanje cvetnega prahu se pri tem zgodi zgolj po naključju. Položaj dodatno zapletejo še nekatere »rože«. Na primer črnilec, ki ima na vrhu stebla obarvane liste, ki bi bih lahko venčni listi. Ampak ko rasthno bolj natančno pogledamo, vidimo, da tisto na vrhu stebla ni najbolj podob¬ no cvetu. Šele med temi obarvanimi listi opazimo podolgovate, bledorumene cvetove. Pri nekaterih rastlinah so lahko torej tudi listi videti kakor cvetovi. Smiselno je seveda, da so taki barviti listi v bhžini pravih cvetov, saj privab¬ ljajo žuželke, ki naj bi cvetove oprašile. Žuželka, ki prileti do njih, bo brez težav našla tudi cvet. Poznamo pa tudi rastline, ki so vedno samo zelene. Na njih nikoli ne opazi¬ mo kakšnih večjih barvitih listov, ki bi spominjali na cvet, nikoh jih ne oble¬ tavajo čebele. Na primer drevesa - hrast ah bukev in trave, na katerih so samo listi. No, pri nekaterih travah, večinoma bolj visokih, zraste tudi nekakšno ste¬ blo, ki se na vrhu običajno razveja in nosi nekaj bolj mehkega, kar se da poteg¬ niti v »putko« ah »petelinčka«. Kateri del rastline ah kateri rastlinski organ bi to lahko bil? Na izbiro imamo štiri: korenine, hste, steblo in cvetove. Za lažjo odločitev je dobro vedeti, kaj je značilno za naštete organe. Torej: • korenine niso nikoh zelene, so v zemlji in iz nje črpajo vodo z rudninskimi snovmi; • listi so sploščeni, zeleni deh rastline, ki rastejo iz stebla in povečajo površino, s katero rastlina prestreza sve¬ tlobo; • steblo je del rastline, ki nosi hste in prevaja od korenin do listov vodo z rudninskimi snovmi ter vodo z raz¬ topljenimi organskimi snovmi; • cvet je del rastline, sestavljen iz prašnikov in pestiča ter listov cvetnega odevala ter namenjen spolnemu raz¬ množevanju; v prašnikih nastaja cvetni prah, v katerem je moška spolna cehca, v pestiču pa ena ah več se¬ menskih zasnov, v katerih so ženske spolne celice; iz semenske zasnove se po oploditvi razvije seme. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 30 MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA Da se bomo lažje odločili, si še podrobneje poglejmo tisto, kar zraste na koncu običajno razve¬ jane travne bilke: Odkrili smo prašnike in pestič! Ker so prašniki in pestiči deli cveta, smo odkrili tudi cvet trave. Res je zelo majhen in neizrazit, ker nima velikih in živo obar¬ vanih venčnih listov. Ampak venčni listi niso bistveni del cveta. Bistveni deli cveta so prašniki in pestiči, v katerih nastajajo spolne celice. Na vsaki travni bilki je veliko takih cvetov. Vse cvetove skupaj imenujemo socvetje. Pri travah poznamo dve obli¬ ki socvetij: če je močno razvejano, se imenuje lat, če pa ne, se imenuje klas. Cvet trave ima tri prašnike. Ko trava cveti, ti visijo daleč ven iz cveta. Prašniki imajo dolgo in nežno prašnično nit s prašnico, ki na koncu prosto niha. Že manjša sapa jo zatrese in iz nje strese cvetni prah. Tudi tebi bo na prstu ostal rumen cvetni prah, če se boš dotaknil zrele cvetoče trave. Zrnca cvetnega prahu veter nosi naokrog in prej ali slej priletijo po zraku do drugega cveta, ki ga oprašijo. Tisti, ki imajo seneni nahod, torej so alergični na cvetni prah, zelo dobro vedo, kdaj cvetijo trave. Cvetni prah se v cvetu trave ulovi na dolg in na dva dela razcepljen del pestiča, ki mu pravimo brazda. Pri travah je tudi brazda, podob¬ no kot prašniki, dolga in visi iz cveta. Pri taki brazdi je večja možnost, da se nanjo ulovi cvetni prah, ki leti po zraku, kakor pri kratki in skriti v notranjosti cveta. Poleg treh prašnikov in pestiča z brazdo so v cvetu trav le še trije majhni, kožnati lističi. To je vse, kar je ostalo od listov cvetnega odevala. Za trave je to zelo dobro, saj bi veliki listi cvetnega odevala samo ovirah opraševanje. klas lat Še na en način lahko ugotovimo, da trave cvetijo. Če želimo imeti novo trato, posejemo travna semena. Seme nikakor ne more nastati drugače kot z oplo¬ ditvijo semenske zasnove v plodnici, ki je del cveta. Rastlina, ki ima semena, ima torej nujno tudi cvetove. Drugače ne gre. Travna semena človek dobro pozna že zelo dolgo. Ker vsebujejo kar precej škroba, jih je nabiral za hrano. Potem jih je začel sejati v bližini svojih prebivahšč in tako se je začelo polje¬ delstvo. Izbiral je trave, k so imele večja semena, in postopno vzgojil različna žita. V Egiptu so poznali pšenico že pred 10 tisoč leti. Cvetove z neznatnimi hsti cvetnega odevala, velikmi prašnik in dolgimi braz¬ dami imajo tudi mnoga drevesa in grmi, na primer hrast, leska, breza, jelša, bukev in gaber. Tudi ta drevesa oprašuje veter. Zacvetijo pa, še preden se do¬ končno olistajo. Listje bi namreč oviralo opraševanje z vetrom. Cvetovi so pri različnih rastlinah torej prilagojeni različnim načinom opraševanja. Če so barviti in včasih dišeči, jih oprašujejo žuželke. Če niso bar¬ viti, jih oprašuje veter. Ugotovi, ali cvetove zelenega teloha oprašujejo žuželke ali veter. Za vsak primer tudi v naravi preveri, ah si se prav odločil. zeleni teloh Ilustracije: J. Glad; Fotografije: I. Geister, M. Kralj Metka Kralj, Pedagoška fakulteta, Ljubljana NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 31 MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA Vsakega od nas prav gotovo zanima, kako smo nastali in kakšni so bili naši predniki. Že več kot sto petdeset let strokovnjaki paleoantropologi odkrivajo fosilne ostanke okostja in zob teh osebkov. Največkrat najdejo le po¬ samezne dele in ne cel skelet, zato je težko ugotoviti značilnosti teh organizmov. Ker so odkrili veliko posameznih kosti iz istega rodu, lahko z njimi sestavimo določeno sliko in ugotovimo, kakšna je bila njihova zunanja podoba. Tako so nastale tudi risbe na stenski sliki. Pri H. rudolfensisu po¬ znamo le ostanke glave, ne pa preostalega skeleta, zato je jasno nari¬ sana samo glava, kakšno pa je imel telo, lahko le ugibamo. Naša zgodba se začne pred približno 6-8 milijoni let, ko so se razvojno ločili človeku podobne opice in naši najzgodnejši pred¬ niki hominidi ali človečnjaki. K družini človečnjakov prištevamo človeka in njegove predhodne razvojne oblike. Na stenski sliki so označeni s tremi barvami. Rod Australopithecus je rjavkast, zgod¬ nje oblike rodu Homo (človek) so rdečkaste, pozne oblike tega rodu pa modrikaste. Ob vsakem predstavniku je narisana tudi puščica, njena višina pa prikazuje obdobje, v katerem je živel. Slika spodaj kaže travnato pokrajino, v kateri so živeli prvi človečnjaki. Danes poznamo osem različnih vrst avstralopitkov. Tudi v rodu Homo je obstajalo več vrst, najmanj šest. Na sliki so označene le bolj pomembne vrste in tiste, ki so verjetno v neposredni razvojni liniji modernega človeka, ter človekovi najbolj poznani sorodniki, ki so živeli vzporedno z rodom Homo. Avstralopitki se ločijo med seboj predvsem po zgradbi čeljusti in obraza. Ker so se eni hranili z rastlinami z veliko celuloze in plo¬ dovi s trdimi lupinami, ki jih je bilo teže prežvečiti, so imeli obrazni del in predvsem čeljusti robustno zgrajene. S tako hrano so se hranili predvsem A robustus 'mA. boisei. Drugi avstralopitki so se hranili večinoma s sadjem (d. afarensis in d. africanus). Za razvoj človeka sta pomembna dva avstralopitka, ki sta v neposredni raz¬ vojni liniji modernega človeka. Izd. afarensisa se je verjetno razvil A. africanus , iz njega pa verjetno rod Homo. Do zdaj odkriti fosili nam tudi kažejo, da prvi avstralopitki niso imeli večjih možganov od danes živečih človeku podobnih opic. Pri po¬ znejših vrstah pa so možgani postajali vedno večji. Naslednja stopnja, ki se je pojavila v razvoju človeka, je bil rod Homo. Prvi predstavniki tega rodu so se hranili verjetno z mesom in sadjem, ker imajo manjši čeljusti. Najprimitivnejša oblika človeka j e Homo babilis (spretni človek), ki je že izdeloval orodje, s kate¬ rim je ujel žival in jo tudi razkosal. Avstralopitki in H. babilis so imeli dolge sprednje okončine (ker so bile še prilagojene na plezanje po drevesih, čeprav so hodili po dveh nogah), majhne možgane, močne čeljusti in zobe. Po telesu so bili verjetno bolj poraščeni, kakor je sodobni človek. Najstarejši primerki H. erectusa (vzravnani človek) so stari 1,6 mili¬ jona let. H. erectus je hodil vzravnano in bil popolnoma prilagojen na življenje na tleh. V primerjavi s spretnim človekom je izdeloval že bolj napredno orodje (pestnjake). Imel je bolj nežno zgrajene obraz in čeljusti ter močna nadočesna loka. Vzravnani človek je bil prvi hominid, ki so ga našli zunaj Afrike (Izrael, Kitajska in Java). Zgodnja oblika H. erectusa je v neposredni razvojni liniji, ki vodi k modernemu človeku. Pred 150.000 do 27.000 leti je živel neandertalec. Bil je manjši, imel je sodčkasto oblikovan prsni koš in močne mišice. Njegova oblika telesa mu je omogočala, da je lahko preživel v hladnem podnebju. Imel je velike možgane, dolgo in nizko lobanjo z izrazitima nadočesnima lokoma, obrazni del je bil širok in pomaknjen naprej, nosna odprtina široka. Izdeloval in uporabljal je kameno orodje, ki je bilo še bolj izpopolnjeno kakor pri vzravnanem človeku. Zgodnji modemi človek je prišel v Evropo verjetno pred 45.000 leti prek Balkana. Bil je vitek in visok ter Piko prilagojen na toplo pod¬ nebje. S seboj je prinesel nova orodja iz kremena, izdeloval je tudi orodja iz živalskih kosti, rogovja in slonovine ter jih vgraviral in izrez¬ ljal. Na stenah jam je risal živali z rastlinskimi barvili. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 32 RAZIAGA K STENSKI SLIKI H. sapiens (misleči človek) je prvi poznal umetnost. Izdeloval je novo, modernejše orodje kot neandertalec. Neandertalec in misleči človek sta nekaj časa živela sočasno. Ne vemo, ali sta živela v sožitju ali pa je misleči človek izrinil neandertalca. Zagotovo vemo le to, da je neandertalec izginil pred 27.000 leti in ni naš neposredni prednik. V obdobju 10.000-11.000 let so nekatere skupine moder¬ nega človeka na Bližnjem vzhodu začele saditi in gojiti žitarice in pridelovati hrano ter udomačevati živali. Ni se jim bilo treba seliti tako pogosto kot lovcem in nabiralcem. Začeli so graditi stalne hiše, ki so jih zaščitili z zidom okrog skupin hiš in zemljišč, kjer so gojili živino. Pojavile so se prve vasi in začela se je revolu¬ cija kmetovanja. Od prvih naselitev modernega človeka je tako minilo okrog 10.000 let in v tem času je človek naredil izreden tehnološki napredek. Izu¬ mil je stroje, ki so spremenili kakovost življenja, in se ob pomoči tehnologije naselil po vsej Zemlji. Lahko živi v puščavi ah na Sever¬ nem polu, lahko osvaja globine morij in vesolje. V določenem zgodovinskem obdobju je živelo več različnih vrst hkrati (avstralopitkov in več vrst iz rodu človek). Tako so v vzhod¬ ni Afriki sočasno živele tri vrste človeka in ena vrsta avstralopitka, v južni Afriki pa še ena vrsta robustnega avstralopitka. Ne vemo, ah so živeh ločeno ah v sožitju ah so se razhčne vrste med seboj spopadale. Razvoj človeka je po vsej verjetnosti potekal odd. afarensisa, prek A. africanusa , zgodnje oblike H. erectusa, afriških populacij H. hei- delbergensisa do modernega mislečega človeka. Razvoj človeka se ni zgodil čez noč prek ene ah dveh vrst, ampak je trajal najmanj šest milijonov let; tako je v naši evoluciji nastopalo najmanj pet¬ najst bratrancev. Nekateri so živeh hkrati, nekateri prej, drugi pozneje. Iz enih so se razvile nove vrste, nekateri pa ses¬ tavljajo slepo vejo v razvoju. Od vseh sorodnikov se je do danes ohranila samo ena vrsta, to je sodobni človek. Stenska slika prikazuje spremembe, ki so se dogajale skozi evolucijo človeka. Spreminjala se je višina osebkov. Večina odraslih avstralopitkov je bila nizke rasti (110-120 cm),//, erectus pa je bil pov¬ prečno visok 180 cm, bolj vitke postave, medtem ko je bil neandertalec bolj maj¬ hen in čokat. Možgani so postajah večji, čeljusti sta se manjšali, spreminjalo se je razmerje rok in nog (sprva so bile roke daljše kot noge, pri H. erectusu pa postanejo roke krajše kot noge). Tudi poraščenost telesa se je manjšala. Predvidevamo, da so bih prvi avstralopitki poraščeni po celem telesu, skozi sto tisoče let so dlako izgubljali, pri sodobnem človeku pa se je ohranila le na posameznih delih telesa (pod pazduho, na prsih in okoli spolnih organov ter predvsem na glavi kot lasje). Ob pomoči najdb, ki jih danes poznamo, si lahko sestavimo zgodbo o razvoju člo¬ veka. Marsikaj še ni popolnoma jasno in nova odkritja bodo shko dopolnila ali celo spremenila. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 RAZIAGA K STENSKI SLIKI 33 Žitno polje je eno izmed 113 življenjskih okolij, kijih je IZTOK GEISTER predstavil v knjigi IZBRANA ŽTVIJENJSKA OKOLJA RASTLIN IN ŽIVALI V SLOVENIJI. ŽIVLJENJSKA OKOLJA ŽITNO POLJE Žitno polje razumemo tukaj kot rastišče kultiviranih trav (predvsem pšenice, rži, ječmena, ovsa, pro¬ sa in koruze) in nekaterih drugih kulturnih rastlin s podobnimi rastiščnimi lastnostmi (ajde, lanu, oljne repice in detelje). Gre za posevke, ki rastejo strnjeno in nemoteno (brez okopavanja) na več¬ jih površinah. Kot orna površina se žitno polje od travnika razlikuje po tem, da je nekaj mesecev na leto brez rast¬ linske odeje. Najdlje je brez rastlinske odeje koruzna njiva, najmanj ozimno žito. V tem obdobju je erozija prsti precejšna. V nekdanjem sistemu dvopoljnega kolobarjenja je bilo na njivo prvo leto po¬ sejano ozimno žito, drugo leto jaro žito, tretje leto pa je praha počivala. Takrat so jo prerasli tako imenovani kulturni pleveli. Ogroženost: Z nenehnim dolgoročnim oženjem izbora je osiromašena vrstna sestava žit na poljih. Z uveljavitvijo hibridnih vrst so se izgubile primešane rastlinske vrste, kar slabi sestojno moč žit in ogroža genetski potencial tako starih, preizkušenih žitnih sort kot tudi plevelov. Položaj skušajo re¬ ševati tako imenovane semenske banke. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 34 PRISPEVKI Črnilec Melampyrum sp. Danes so v Sloveniji redki kul¬ turni pleveli: latasti luščenec Neslia paniculata, kopčica Ca- ucalis platycarpos in okroglo¬ listna prerast Bupleurum rotun- difolium in svoj čas pogosti, danes pa prav tako že redki ža¬ reči zajčji mak Adonis flam- mea, navadni kokalj Agrostem- ma githago in drobnocvetna kravsa Vaccaria pyramidata. Pogostejši je poljski črnilec Me- lampyrum arvense. Najbolj znani plevel slak je kr¬ mna rastlina dobro znanega slakovega vešča Agrius convol- vuli. Ko so žita še sejali ročno in je bil med bilkami še pro¬ stor za stečine, je v teh kultu¬ rah gnezdila prepelica Cotur- nix coturnix, razmiki v strojno sejanih vrstah pa so zanjo pre¬ tesni. Na deteljiščih, namenje¬ nih kasnejšemu podoranju, gnezdita hribski škrjanec Lul- lula arborea in veliki strnad Miliaria calandra. Na poljih ponekod ne manjka kačjih pa¬ stirjev, ki spolno dozorevajo odmaknjeni od vode, kar še posebno velja za samice. Bledi peščenec Onychogomphus forcipatus, samica MODRIJAN Knjiga obsega 283 strani in je izšla pri založbi Modrijan. Cena knjige je 4.900 tolarjev. Kupite jo lahko v vseh knjigarnah ali naročite po tel.: (01) ‘200 38 00, faksu: (01) ‘200 30 01, e-pošti: prodaja@niodrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 35 PRISPEVKI Dr /Proslav/& Jinnv Johnson SKELET - Ogrodje našega telesa Prevod Daša Moravec Berger, dr. med. Pomurska založba, Murska Sobota, 1999 48 strani Richard Walker SRCE - Kako kri kroži po telesu Prevod Daša Moravec Berger, dr. med. Pomurska založba. Murska Sobota, 1999 48 strani Zbirka POD MIKROSKOPOM Prof. dr. Miroslav Zei Založba Kres, Ljubljana 1999 88 strani PRVI KORAKI V MORJE V naravoslovju prav gotovo velja, da dobra slika odtehta veliko besed. O tem se je mogoče prepričati tudi v knjižicah iz zbirke POD MIKRO¬ SKOPOM. Doslej sta izšli dve: Skelet - Ogrodje našega telesa in Srce - Kako kri kroži po telesu , v pripravi pa so še: Čuti - Kako smo povezani s svetom, Dihanje - Kako uporabljamo zrak, Mišice - Kako se premikamo, Prebava - Kako se telo oskrbuje z energijo, Spočetje - Kako se razmno¬ žujemo in rastemo. Vsaka knjižica torej predstavi po en del človeškega telesa ali po en življenjski proces v njem. Knjižica je razdeljena na poglavja, dolga po dve strani. Vsebino najbolje predstavljajo imenitne ilustracije in fotografije. Ilustracije so velike, na¬ tančne, plastične, jasne, nazorne, prijazne. Prikazujejo predvsem tiste dele človeškega telesa, ki jih zaradi velikosti lahko vidimo tudi s prostim očesom. Podrobnosti razkrivajo mikrofotografije in rentgenski posnetki, sem in tja pa tudi posnetki, narejeni z drugimi modernimi pripomočki sodobne medicine. Ob tako slikoviti in nazorni predstavitvi tudi ni potrebnih veliko besed. In jih res ni preveč. Naslovu poglavja sledi kratek povzetek poglavja, temu pa krajše besedilo. Preostalo besedilo so nekoliko obširnejši komen¬ tarji k slikam. Informacija je torej zgoščena v tesno vez: slika + komentar. Uidi besedilo samo je zgoščeno in jasno. Prevedeno je iz angleščine in žal se to čuti, saj je ponekod nekoliko oglato, nespretno, sem in tja celo zavaja k napačnemu razumevanju. Zlasti ne ve, kaj bi s tujkami. Ni pra¬ vega merila, ali naj bodo pojmi predstavljeni z domačim ali tujim izra¬ zom ah samo z enim od obeh, kdaj s tujim in kdaj z domačim, kdaj naj bo v oklepaju eden in kdaj drugi. Čeprav besedilo ne dosega bleska slikovnega gradiva, sodijo te knjižice na polico vsakega ljubitelja naravoslovnega berila. Vsakomur bodo lahko kaj ponudile: zgoščeno in nazorno informacijo o lastnem telesu ah pa le užitek ob lepih in zgovornih ilustracijah. Prof. dr. Miroslav Zei je starosta slovenskih biologov, obenem pa eden od pionirjev raziskav morja. Obsežnemu opusu svojih knjig (več kot 15) je dodal novo knjigo Pni koraki v morje. Gre za hčno oblikovano in pri¬ vlačno opremljeno knjigo, namenjeno mladim, nadobudnim ljubiteljem narave. Knjiga je razdeljena v štirinajst poglavij, ki se navezujejo drugo na drugo. Avtor začne z opisom morske obale in morja, predstavi morsko obrežje, začne spodbujati bralca k prvim korakom v morje, odtlej pa predstavlja najbolj značilne morske organizme, ki jih imamo priložnost spoznati v našem morju. Sklepni del knjige obravnava še življenje v odprtih vodah in skrivnostnih globinah ter zgodovino morskega naravoslovja. Vsako poglavje sestavljajo zaključeni krajši ah daljši odstavki, ki jih je avtor ob strani tudi naslovil. Tako sestavljajo npr. poglavje Vitezi v oklepu trije odstavki z naslovi Jastog ni kos hobotnici , Nova obleka - velika nad¬ loga in Rakovice imajo spodvihan rep. Knjiga je obogatena z izjemnimi fotografijami morskih živali in rastlin priznanega podvodnega fotografa Marjana Richterja. V njej najdemo tudi pet ilustriranih tabel, na katerih je skupaj 70 sivobelih risb značilnih predstavnikov živali, ki dolbejo luknje v skale, rakov in rakovic, polžev in školjk. Žal v kolofonu knjige niso navedh avtorja tega slikovnega gradiva. Avtor je knjigo napisal v svojem, »zejevskem« načinu pisanja, za katerega je značilno zelo jasno podajanje znanja s pestrimi opisi v daljših stavkih, ki se strogo navezujejo drug na drugega. Jezik je starinski, kar velja tudi za strokovna imena v knjigi opisanih Živah in morskih alg. Še posebej poživ¬ ljajoče je avtorjevo vključevanje mitologije v besedila. Skoraj odveč se mi zdi opozarjati na nekatere drobne napakice, saj v ni¬ čemer ne spremenijo temeljnega vodila knjige - navdušiti mlade za ra¬ ziskovanje morja. Tako ima npr. avtor verjetno v mislih vehkega skovika (Otus scops) , ki značilno skovika (»čuuuuk«) v poletnih nočeh, in ne čuka (Athene noctrn) , katerega oglaštmje spominja bolj na mijavkanje. Po drugi strani se v knjigi pojavlja veliko starih slovenskih imen za ribe in druge morske organizme, ki so jih novejši avtorji opustili, tako da bi to lahko natančnega bralca motilo. Morda bi moral ravno prof. Zei kot starosta slo¬ venskih morskih biologov razčistiti nekatere pomanjkljivosti, ki so posle¬ dica neusklajenega poimenovanja. V tej knjigi tako beremo o morskem pajku, ki je enkrat vrsta rakovice (poglavje Vitezi v oklepu) in drugič vrsta ribe - morski pajek (S trnkom na ribe). Ker avtor v knjigi vseskozi upo¬ rablja starinski jezik, nekateri izrazi, kot so morske pošasti, roparji, pože- ruharji, škodljivci in podobno, ki se jim pisci danes na široko izogibajo, niso toliko moteči. Knjiga je namenjena predvsem uvajanju šolarjev v osnove raziskovanja morja. Kot dopolnilni pripomoček bo prišla gotovo prav tudi učiteljem, ki poučujejo predmet spoznavanje narave, marsikatera zamisel pa bo gotovo spodbudila tudi mentorje v bioloških krožkih na osnovnih šolali. Doc. dr. Lovrenc Lipej NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 36 PRELISTALI SMO Vse publikacije lahko naročite pri založbi ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Poljanska 28, 1000 Ljubljana po telefonu: 061/30 05 113, po faksu: 061/30 05 199 po e-pošti: Maja.Hribar@guest.ames.si IZ ZALOŽBE ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Priročnik za spoznavanje morske flore Tržaškega zaliva ali Rako nabirati, shranjevati in določevati najpogostejše pred¬ stavnice morskih alg in semenk vzhodnega dela Tržaškega zaliva V priročniku najdemo pojasnitve temeljnih pojmov morskega obalnega območja in temeljne informacije o algah in morskih semenkah (kje živijo, pomen, nabiranje, shranjevanje in opazovanje). Najpomembnejši del priročnika je ključ za določanje alg in morskih trav. Učitelji biologije so na svojih strokovnih srečanjih pogosto opozarjali na pomanjkanje tovrstnega gradiva, kar je mag. Claudia Battellija spod¬ budilo k pripravi priročnika zanje. Osrednji del gradiva so ključi za določanje, ki vsebujejo opise in morfološke skupine ter barvne fotografije obarvanih rastlin, njihovih delov in naravnega oko¬ lja. Besedilo enakovredno dopolnjuje skoraj dvesto barvnih fotografij. V priročniku je obravnavanih 6l rastlin; vsebinskemu delu pa je dodan slovar strokovnih in dru¬ gih manj znanih izrazov z različnih področij naravoslovja. Obseg 170 strani, cena 4.650 SIT Tanatocenoza Tanatocenoza je združba mrtvih organizmov ali njihovih ostankov. Priročnik, ki je nastal ob videokaseti z enakim naslovom, vsebuje nekaj temeljnih informacij o tanato- cenozah. Na koncu ponuja še ideje za interdisciplinarna opazovanja tanatocenoz, ki jih boste lahko dopolnili z vašimi idejami in prilagodili zmožnostim vaših učencev. Z opazovanjem tanatocenoz učenci: • uporabijo metodo posrednega opazovanja za ugotavljanje prisotnosti nekaterih skupin živih bitij v vodnih ekosistemih • interdisciplinarno ugotavljajo, kaj vpliva na ohranjanje ostankov mrtvih organizmov v današnjih razmerah • sklepajo, v kakšnih pogojih je nekoč potekala fosilizacija • predvidevajo, kaj vse je vplivalo na sestavo in ohranitev fosilnih združb • načrtujejo in izvedejo nekaj preprostih poskusov in opazovanj v zvezi z vplivom vode na sestavo in nastajanje tanatocenoze • ugotavljajo človekov vpliv na naravo in potrebo po vsestranskem celostnem reševanju naravovarstvenih problemov • na primeru tanatocenoze ugotovijo, kako lahko množično obiskovanje ogroža naravne pojave in procese • spoznajo pomen paleontologije za razumevanje razvoja življenja na Zemlji Didaktični komplet za učitelje biologije v osnovnih in srednjih šolah sestavljata priročnik in videokaseta. Videofilm prikazuje del zgodovine človeških posegov v območje Koprskega zaliva in spreminjanje njegove podobe ter življenjskih razmer v njem. Posledica spleta naravnih procesov in človekovih posegov je tudi nastanek velike tanatocenoze na tem območju. Cena kompleta je 3.500 SIT. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 37 PRELISTALI SMO Rubriko ureja Nikolaj Pečenko Discovery Channel School schooI.discovery.com V prejšnjih številkah smo spoznali številne zanimive domače spletne strani, tokrat pa si bomo pogledali nekaj tujih. Satelitski televizijski kanal Discovery je zelo znan po odličnih dokumentarnih filmih z vseh področij zna¬ nosti in tehnologije. Discovery Channel pa ima tudi zelo zanimive spletne strani, med drugim »šolske«, name¬ njene učiteljem ter učencem in njihovim staršem. Malce podrobneje si oglejmo strani za učitelje. Namenjene so predvsem ameriškim učiteljem, a bodo tudi naši našli tu marsikaj koristnega, od namigov za boljši pouk do nasvetov za različne zanimive poskuse, s katerimi lahko na enostaven način popestrimo pouk. Zelo koristna je zbirka več kot 2000 spletnih naslovov za učitelje. V posebnem poglavju boste našli tudi povsem neposredne napotke in snov za učenje številnih naravoslovnih tem, primernih za vse razrede osnovne šole. Če bi torej radi dobili zanimivo zamisel za pouk, na primer o človeških čutilih, prehranski piramidi, mravljiščih, sporazumevanju med živalmi, Danvinovi razvojni teoriji ali o dinozavrih, si oglejte šolske strani kanala Discovery. Access ExceUence www.accessexcellence.org Spletna stran je namenjena učiteljicam in učiteljem biologije oziroma naravoslovnih predmetov. Čeprav je bolj ameriška, občasen obisk priporočamo tudi vsem bralkam in bralcem te revije. Za začetek si lahko preberete novice iz sveta znanosti, da boste ostali na tekočem o napredku biologije in drugih področij. In brez strahu, za razumevanje tu objavljenih novic ni treba biti doktor znanosti. Zelo zanimivi so prispevki, v katerih učitelji opisujejo svoje izkušnje in predstavljajo različne zanimive poskuse, dejavnosti in metode, ki jih uporabljajo pri pouku. Našli boste tudi prispevke novih pedagoških pristopov, pomen novih tehnologij pri pouku ter še veliko koristnega. Uidi na številne povezave, ki vas bodo pripeljale do novih z učenjem biologije povezanih splet¬ nih strani, niso pozabili. Biology4Kids www.kapili.com/biology4kids/ Biologija za otroke je zelo zanimiv elektronski priročnik za biologijo, sestavljen iz štirih temeljnih poglavij. V prvem spoznamo celico, osnovni gradnik vsega živega. Drugo je namenjeno organski kemiji, v njem pa spo¬ znamo aminokisline, ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe. Tretje poglavje je posvečeno biologiji kot znanosti, v njem pa izvemo, kaj je to znanstvena metoda in kaj logično razmišljanje, ter spoznamo osnove znan¬ stvenega razvrščanja živih bitij. Četrto poglavje govori o ekologiji, v njem pa spoznamo osnovne ekološke pojme, od ekosistema in bioma do populacije in prehrambne verige. Vsa poglavja so bogato ilustrirana, ker pa je vse¬ bina, tako kot pri vseh tokrat opisanih spletnih straneh, v angleščini, je Biologija za otroke pri nas za samo¬ stojno delo učencev, vsaj tistih v nižjih razredih, nekoliko manj primerna. Po drugi strani pa lahko pomeni zelo zanimivo popestritev pouka angleščine. Vsekakor priporočamo ogled vsem učiteljicam in učiteljem naravoslovnih predmetov, saj bodo tu našli marsikatero dobro zamisel. Od tod vodijo tudi neposredne povezave do podobnih elektronskih priročnikov za kemijo, astronomijo, fiziko in zemljepis. Nature Explorer www.natureexplorer.com Najenostavneje bi spletišče, ki bi mu po slovensko lahko rekli tudi raziskovalec narave, označili kot zbirko devetih elektronskih knjig o živalih in naravi. Zbirko sestavljajo e-knjige o metuljih, kitih, afriških sesalcih, plazilcih, pragozdu, puščavi, ogroženih živalskih vrstah, narodnem parku Yellowstone in prazgodovinskih živalih. Vsaka je bogato ilustrirana in polna zanimivih podatkov. Zelo izčrpni so priročniki za učitelje, ki spremljajo vsako elektronsko knjigo in zelo olajšajo njihovo rabo pri pouku. Lahko si jih ogledate na zaslonu ali brezplačno odtisnete. Skratka, zelo zanimiva spletna stran, s katero lahko neposredno popestrite pouk. Če za to nimate tehničnih možnosti, si lahko z njeno vsebino pri pouku vsaj pomagate. IIow Stuff Works www.howstuffworks.com Kako delujejo stvari, je zelo zanimiva spletna stran, na kateri bomo našli odgovor na marsikatero zanimivo vpra¬ šanje, s katerim se srečujemo vsak dan. Avtorji se niso posvetili samo pojasnilom, kako delujejo različne naprave, na primer televizor, fotokopirni stroj ah prenosni telefon, ampak razlagajo tudi delovanje številnih naravnih pojavov, organizmov in različnih snovi. Posebno poglavje je na primer namenjeno hrani, v njem pa izvemo, kako »delujejo« kruh, čokolada ali maščobe. Zelo zanimiva je tudi razlaga postopkov, s katerimi ohranimo svežo hrano, od zamrzovanja do sušenja, konzerviranja, pasterizacije, fermentacije in podobno. Opisani so tudi zanimivi poskusi, s katerimi lahko na enostaven način predstavimo na primer sušenje z zmrzovanjem. V po¬ glavju o delovanju človekovega telesa si lahko preberemo, kako delujeta vitamin C in aspirin, zakaj na soncu porjavimo in zakaj nas lahko sonce opeče, kako deluje imunski sistem, kaj so to alergije in še marsikaj. Uidi na večno vprašanje, kaj je bilo prej, jajce ah kura, niso pozabili. Zakaj je pravilen odgovor jajce, pa si prebe¬ rite sami. t ""—■' KvervthinR vnu noed In on« pinco! 4001 Meteorne to DiscoverySchool.com Fm«l a v»calUi of Get homcwork Diacovcr how Icsiioii plan*. Help witll AVorld ca*y it i* to Help Di*covery Book onlmc. yonr kid* vnth video*, fink* experinient witli om educaSonal and ollict onr Science Fair video* and resomecs to Studio, and scc noftware and tidp you cngaitc how inuch fiui our easy-to-nse vour študenta lesnima cin be liomcvvork Help ui our Game* reaources and Adventi ir c* © ■ .tdh.utti.CidMMK S* *t aJfni -MrtnUiz m BMttk f|^p|Ur .- | I oiu | Si-iliou Map % B4K QUIZ n % Hat', the bat WhaC. a Nature Exj*k$rW£MN NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 4, številka 3, pomlad 2000 38 RAČUNALNIŠKI MOLJ Želite spodbuditi samostojno učenje otrok? Želite, da bi bile dejavnosti preproste, zanimive in zabavne? Iščete pripomočke za pouk naravoslovja, ki bodo vedno pri roki? Iščete idejo za praktične dejavnosti? Darja Skribe Dimeč RAZISKOVALNE ŠKATLE Učni pripomoček za pouk naravoslovja MODRIJAN Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa jo naročite na naslov: Modrijan založba d. o. o., Mestni trg 24,1000 Ljubljana, tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si Format 18,5 x 20 cm Broširana vezava 80 strani Cena 2990 SIT NARAVOSLOVNA SOLNICA NAROČILNICA . Šolam, ki bodo naročile vsaj po 2 izvoda posamezne revije, priznavamo pri naročnini 10-odstotni popust. . Študentje imajo 30-odstotni popust. Do preklica naročam(o) revijo NARAVOSLOVNA SOLNICA v izvodih. I I Želim(o) prejeti prve tri letnike revije NARAVOSLOVNA SOLNICA s 50-odstotnim popustom (ustrezno označite). Ustanova Davčna številka (za pravne osebe) Ime in priimek prejemnika (če imate naročenih več izvodov, vpišite ime učitelja, ki jih bo prevzel) Ulica Poštna številka Kraj Telefon • Faks Račun bomo poravnali v 8 dneh po prejemu. Če naročamo 2 ali več izvodov revije hkrati, bomo izkoristili 10-odstotni popust. letna naročnina za revijo NARAVOSLOVNA SOLNICA znaša 3340 SIT. Prvi trije letniki revije s 50 % popustom znašajo 5.010 SIT. . Lema naročnina vključuje tri številke. • Naročnina se plačuje enkrat na leto, in sicer februarja. • Naročnino lahko odpoveste pisno ali po telefonu. Datum Pod P is Žig (za pravne osebe) Naročila sprejemamo i naročilnico po pošti ali faksu na naslov: Založba MODRIJAN, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana ® (01) 200 36 00, faks: (01) 200 36 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ZBIRKI STENSKI ZA MATEMATIKO IN SPOZNAV/ GS II 470 358-1999/2000 920055157 f 3 COBISS O dopolnilo dela v razredu odličen motivacijski uvod dodaten vir informacij za osemletno m devetletno OS ter vrtce Zbirka za spoznavanje okolja vsebuje 10 plastificiramh slik formata 82 x 58 cm z letvicami in tulcem. Zbirka za matematiko vsebuje 7 plastificiramh slik formata 58 x 82 cm in 10 plastificiramh slik formata 29,7 x42 cm z letvicami in tulcem. Cena posamezne zbirke stenskih slik je 9.700 tolarjev. Zbirki stenskih slik sta podrobneje predstavljeni v prilogi Naravoslovne solnice, naročite pa jih lahko pri založbi Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modnjan.si MODRIJAN Založba Modrijan MODRIJAN UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK V ENEM Ivana Mulec, Mateja Petrič, Terezija Uran DO STO ZANIMIVO BO Matematika za 2. razred devetletne osnovne šole Mestni trg 24 1000 Ljubljana telefon (01) 200 36 00 (01) 200 36 01 e-pošta prodaja@modrijan.si Didaktični komplet Do sto zanimivo bo je vsebinsko, oblikovno in konceptualno nadaljevanje že uveljavljenega kompleta En dva tri, odkrij jo ti. Učni komplet za drugi razred obsega delovni učbenik, priročnik za učitelje in komplet stenskih slik. DO STO ZANIMIVO BO MAUMATIKA2J MATEMATftAu 2. rured DELOVNI UČBENIK (DELOVNI ZVEZEK) • oblikovan je v dveh delih • vsebuje naloge in prikaz dejavnosti, ki učence vodijo do ciljev, opredeljenih z učnim načrtom • poudarek je na odkrivanju matematike v vsakdanjem življenju • upošteva stopnjevanje zahtevnosti, že pridobljene veščine in je usklajen z letnimi časi V šolskem letu 1999/2000 polovica šol, ki poskusno uvaja devetletko, uporablja Modrijanov učbenik za matematiko v prvem razredu. dodatne informacije PRIROČNIK ZA UČITELJE • podrobno obravnava vse učne enote in je izhodišče za pripravo pouka • navodilo za posamezno učno enoto vsebuje podrobno razdelane učne cilje, dejavnosti, s katerimi jih dosežemo, teoretično ozadje in didaktična priporočila DO STO zaiv/m/vo bo 1 urednica Simona Knez telefon ( 01 ) 200 36 19 e-pošta simona@modrijan.si ZBIRKA STENSKIH SLIK • je dopolnilo dela v razredu • je odličen motivacijski uvod k novim učnim enotam, dodaten vir informacij, razstavno gradivo ob zaključku obravnave • primerna je tudi za delo v osemletki Med letom organiziramo predstavitve Modrijanovih učnih kompletov ter seminarje, \ na katerih učitelji skupaj z avtorji učbenikov spoznajo posamezne učne enote in zamišljeni način dela. Pomembno se nam zdi, da v uvajalnem obdobju dajemo \ učiteljem čim več opore. Založba Modrijan Naslov učne teme MODRIJAN KNJIG IMA EVA? NAPISI RAČUNE 5E ZA DRUGE STVARI. T ~ in ' J£ balonov. Leonov Kratki napotki k dejavnostim razvrsti? nVAPRtDAEA? RAKO LAHKO kostanjev I Otroci rišejo, obkrožajo štejejo, računajo in sestavljajo preproste preglednice DOPOLNI RAČ UNE ' POTREBNO. POBARVA- dopolni Slike in fotografije, \ namenjene motivaciji, opisovanju in pogovoru MATEMATIKA ZA PRVI RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE SOLE Ivana Mulec, Mateja Petrič, Terezija Uran EN DVA TRI, ODKRIJ JO Tl Besedilo s kratkimi napotki k dejavnostim je namenjeno učitelju in staršem. DELOVNI UČBENIK vsebuje naloge in prikaz dejavnosti, ki učence vodijo do ciljev, opredeljenih v učnem načrtu omogoča učencem, da nove vsebine usvajajo postopoma, v skladu s svojo razvojno stopnjo poudarek je na odkrivanju matematike v vsakdanjem življenju: najprej v svetu igrač in v domačem okolju, nato pa tudi v šoli in zunaj nje aritmetične vsebine se prepletajo z geometrijskimi in so obogatene z elementi logike in obdelave podatkov Grafična ponazoritev reševanja naloge Otroci rišejo, obkrožajo, štejejo, sestavljajo preproste preglednice ... Dokler ne spoznajo vrstilnih števnikov, so naloge označene s simboli. EN DVA ODKRIJ J° Tl l.del Naslov učne teme it Obkroži po pet kroglic O Obkroži tisto itevtiko, ki zaznamuje Stevtto predmetov n»d njo. Vadi zapisovanje Številke 5. Slike in fotografije so namenjene motivaciji, opisovanju in pogovoru. DELOVNI UČBENIK PRIROČNIK ZA UČITELJE ZBIRKA STENSKIH SLIK en dva tri, ODKRIJ J° T ' &«5ttiSSS priročnik za učitelje PRIROČNIK ZA UČITELJE vsebuje didaktično-metodične predloge za vse učne enote učitelja ali vzgojitelja spodbuja k ustvarjalnosti in jih usmeija k novim zamislim ter idejam Dejavnosti, ki učitelju omogočajo doseganje učnih ciljev DEJAVNOSTI Učenci: • Izvajajo različne dejavnosti, opisane na prejšnjih stra¬ neh In prire|ene za pridobivanje količinske predstave o Številu pet • na ie znana načine zapisujejo Številko S Cilji, kijih dosežemo pri obravnavani učni enoti DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Po uvodnih praktičnih dejavnostih sl ogledamo sliko, ki nam tudi ponuja Številske predstave Števila pet (pet torb, pet plaSčev, pet čevljev, pet obešalnikov). Skupino petih predmetov na) učenec prepozna tudi na v spodnji nalogi tako, da predmete prečrta, če Jih je ill nariSe, če Jih ni S. PET 9. strani vadimo zapisovanje Številke S najprej tako, fienec prevleče Številke različnih velikosti, Id so nazna- plklcami. Nato Številko 5 zapisuje v kvadratno je naloge na 49. in SO. strani naj učenci reSujeJo čim samostojno, ker so podobne že reJevali. 5_* 'rt afkt A 5 V ' 3 s 5 55 _J! nBfllčilrt HI JE .U _ 5 i PET ciui U^htc. praktičnih dejavnostih pridobi Številsko predstavo ^ o Številu pet • Stavilo pet prikaže z različnimi konkretnimi predmeti In didaktičnimi pripomočki ■ prepozna znamenje za Število pet in ga zna ponazoriti • skupini stvari priredi Število • pravilno napiSe Številko 5 In Jo zna prebrati MATEMATIČNO OZADJE KLJUČNE BESEDE PRIPOMOČKI • različni konkretni predmeti • kartončki z zapisanimi Številkami v Didaktična priporočila za uspešno delo Matematično ozadje daje odgovore na strokovna vprašanja, ki se lahko učitelju pojavijo ob določeni temi, in opozarja na stroko, kije včasih skrita za navidez preprostimi nalogami. Ključne besede so imena pojmov, kijih učna enota uvaja in utrjuje. Seznam pripomočkov za izvajanje priporočenih dejavnosti • • • ZBIRKA STENSKIH SLIK je dopolnilo dela v razredu je odličen motivacijski uvod k novim učnim enotam, dodaten vir informacij, razstavno gradivo ob zaključku obravnave je primerna tudi za delo v prvem razredu osemletke in v vrtcu 6 plastificiranih slik formata 48 x 68 cm in 10 plastificiranih slik formata 42 x 29,7 cm z letvicami in tulcem ! m m m ENA • • • » DVE m m m * * - st te A' /s <3 kb Coa 5-2 = 3 MINUS JE □ □□00 Stenski sliki, ki sta namenjeni vpeljavi seštevanja in odštevanja, ponujata dovolj možnosti za nastavitev različnih računov. Izpostavljeno je seštevanje jabolk in odštevanje z zmaji, skupaj s simbolnima zapisoma, ki sta otrokom v pomoč pri uporabi teh računskih operacij. Ob stenski sliki, ki prikazuje situacijo v vsakdanjem življenju - veleblagovnico, bo veliko možnosti za pogovor o vrstilnih števnikih. Ob pomoči stenske slike učenci štejejo od ena do dvajset in nazaj. Števila primerjajo med seboj in jih urejajo. Stensko sliko lahko razrežemo in ga sestavimo v številski trak. C9; ss* JE Stenska slika prikazuje tridimenzionalen labirint. kvadrat KROG TRIKOTNIK pravokotnik J © A ■ I kvader kocka ŠTIRI ŠEST ***** * * * * m m m m m ® ® vi • •• c’ * * * * * rl ***** Sl 71 81 94 SEDEM OSEM DEVET d eSET Slike številk od ena do deset so otrokom v pomoč pri zapisovanju števila s številko in besedo. Ob kroglicah in kockah si utrjujejo količinsko predstavo. krogla VALJ Otroci prepoznavajo in poimenujejo telesa in like. Tako sijih lažje zapomnijo. Stenska slika prikazuje živahno dogajanje v cirkusu in omogoča pogovor o prostorskih odnosih ter orientaciji v prostoru. MODRIJAN ZALOŽBA MODRIJAN, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 200 36 00, faks: (061) 200 36 01 Barbara Bajd, Janez Ferbar, Davor Grgičevic, Dušan Krnel, Mojca Pečar UČBENIK PRI ROČNI K ZA UČITELJE ZBIRKA STENSKIH SLIK PRIROČNIK ZA UČITELJE • je temeljno učiteljevo berilo in izhodišče za pripravo pouka • podrobno obravnava poglavja v učbeniku ter pojasnjuje in utemeljuje vsebine ter naloge v njem • z jasnim in preprostim opisom učnih enot omogoča učitelju uspešno delo UČBENIK • obsega 35 poglavij, v katerih se prepletajo naravoslovne in družboslovne vsebine • vsebuje naloge za reševanje ter navodila za dejavnosti, ki jih otroci izvajajo v razredu in na prostem • ker večina otrok še ni vešča branja in pisanja, so vsebine predstavljene z ilustracijami in fotografijami • zaporedje poglavij je usklajeno s stopnjevanjem težavnosti, že pridobljenimi veščinami in letnimi časi • poudarek je na otrokovem osebnem doživljanju ter neposrednem spoznavanju naravnega in družbenega okolja Teoretično ozadje pojasnjuje vsebino, namen in povezovanje znanj ter daje nekaj temeljnih didaktičnih vodil Kratek podnaslov podaja učno vsebino enote ancs ‘. kako 10 se lastnosti sest ® P « 10 s »renskima slik,im» Ik. k. <• M 31. fakine so bife? n »J'"eč. rn opbo vrt *>nje ponovi z cri !^ pa * o*>« "inc,ali^aledcnllt/h^ f hkorifc k> ssssig -nih gradiv, slike l5Wn *° sliko. Poi ’ i S r, " ? in oblačil. nega, k<>. 1 naredi^, Slike in fotografije so namenjene motivaciji, opisovanju in pogovoru ' l 'Ti je, iz česa j Pr6P02naV ^X^^ In^p^^l^ 0 / 0 °"' ocl sam ' ub Igri od- ’ nov ‘- V io^e u{,l ‘T 0, “ PKdnvovln meti Iz ia te . VT’ a 50 lahko različni Dlr j. “■a muS? J?m« „ S le “ a,n,ob| ika In veliko,, predmet iepolmenulenio ^ P-edme- Naslov poglavja Pomočk i vc 9e posode: Peskovnik Posode iz rpzJi različne snovi i Plastika, ikarfL Predmeti 'elMlntwt.cnakB.no tem vekaiere lastnosti lahko • ""P. zven. vonj), 'Zutozrzzllčnlml ■»fnost-Tojeope- enikom l„ stenskima slikama. 'govariamose I, h - 'rerje razsute nekatc^rf 0 ""‘“"S »Mso nekatrn. P°aobno. "■povegelo Z usrrez.,^ trezno posodo. OpU e |o Itutr, '^"'••»1.«. ““““ * "'“■M" “so™. ^asr-^r-___ V 1 čutili (b ar Otroci rišejo, povezujejo, obkrožajo, štejejo, sestavljajo preproste preglednice. Besedilo otroku preberejo učitelj in starši ter mu razložijo, kaj zahteva naloga. ključne besede mF- Mrva, fliadtaj- hrapavo, os sr’“ w “' ««•*«.-« ta,ew - m ' a ‘ Prah, tos smrdi, plava, po,one, vpya vodo iPehko, toplo, IZ KOVINE dejavnosti , SPRAVIMO? '-Se^cT 0 ^tteT 0 ^«^. vn e dele predmetov. e,lh 50 Pfedmetl narej- © Pelo z učbenikom Jv g*. © ^Irko različnih snov, in _,. d , n 0 i,k oW da|e|o v vodo in, , P° »"mi. P*jo. votlo obarva/o). 8 °‘ av 'l ,, k>.ka|sez n)li © Kamenčke pisati al| r) ,X " P° velikosti (n obliki, na s^j|L to .„ w „ ta o .„ --- JL *™ieinop cn Seznam pripomočkov za izvajanje priporočeni dejavnosti. 1 PO trdoti, tako da; OMIAHKOU^«* Cilji so povzeti po učnem načrtu Delo z učbenikom in stensko sliko z navodili za njegovo izvajanje. Dodan je faksimile poglavja iz učbenika in stenske slike. anov> .Snov" 0 , juti« (barva. Dejavnost je prikazana s simbolom Ključne besede so imena pojmov, kijih učna enota utrjuje ali uvaja, ter imena postopkov, ki so za učno enoto bistveni Z dejavnostmi uresničujemo učne cilje V seznamu dejavnosti je označeno, kdaj priporočamo uporabo učbenika in stenskih slik Besedilo kratko predstavi poglavje učitelju in staršem SPOZNAVANJE OKOLJA ZA PRVI RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE SOLE OKOLJE IN OKOLJE IN JAZ Spoi-u-vim},, o**«” ZBIRKA STENSKIH SLIK • je dopolnilo dela v razredu • je odličen motivacijski uvod k novim učnim enotam, dodaten vir informacij, razstavno gradivo ob zaključku obravnave. • je primerna tudi za delo v prvem razredu osemletke in vrtcih. PODOBNI, A AZLI N A&aaanoio® 10 plastificiranih slik formata 82 x 58 cm z letvicami in tulcem Podobni, a različni Otroške ig Otroške Praznujemo Učenci opazujejo otroke na fotografijah. Ugotavljajo, v čem se med seboj razlikujejo in v čem so si podobni. Iščejo podobnosti med njimi in seboj (barva las, očala, pegice, barva oči, kaj radi jedo, kaj radi delajo). Spoznavajo, da sta človekova zunanjost in ime neodvisna od njegovih interesov, želja, sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Sklenjen časovni trak ponazarja čas enega leta, fotografije pa prikazujejo zaporedje letnih časov. Na osvetljeni del otroci označujejo praznike in rojstne dneve. Prva stenska slika prikazuje približno 200 otrok, ki se igrajo kakih 90 iger iz obdobja, ko je slika nastala (leta 1560). Slika povezuje naravoslovni in družboslovni del predmeta spoznavanje okolja. Na drugi stenski sliki otroci opazujejo detajle s prve slike. Vsak predstavlja kakšno iero. življenjska Okolja Podrobnejša navodila za delo s stenskimi slikami boste našli v priročniku za učitelje Ob stenski sliki bo stekel živahen pogovor o različnih življenjskih okoljih. Otroci ugotavljajo, kako so se nanje prilagodile živali in rastline. Del in celota I., Rastline - deli rastlin Del in celota II. VREME Vreme Otroci spoznavajo, daje večina predmetov in bitij neka celota, ki je sestavljena iz več delov. Prva stenska slika predstavlja pet rastlin ter okolja, v katerih rastejo. Otroci pri narisanih rastlinah določijo korenine, steblo, liste in cvet. Na prazna polja na drugi stenski sliki lepijo fotografije, časopisne izrezke, risbe in drugo, kar je povezano z obravnavano temo (drevo - deli drevesa; kolo - igrače, vozila s kolesi; otrok - druženje v skupine, moštva, zbore.) Stenska slika otrokom pomaga uvrščati vreme v kategorije. Ali je vreme jasno? Alije delno oblačno? Alije oblačno? Ali so padavine? Na prvi stenski sliki so hiše. Otroci ugotavljajo, iz česa so narejene in koliko ljudi lahko živi v njih. Razmišljajo, ali je v takih zgradbah udobno živeti in v katerih sploh ni mogoče stanovati. Na prazna polja na drugi stenski sliki lepijo slike oblačil, stolov, igračk in posodic iz različnih gradiv, kijih poiščejo ali pa narišejo kar sami. MODRIJAN ZALOŽBA MODRIJAN, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 200 36 00, faks: (061) 200 36 01