Prizor iz rimske Kampanje. Apijeva cesta pred Klavdijevim vodovodom z razgledom na lacijske griče.
Izlet v Ostijo.
Potopisna in kulturnozgodovinska črtica.  — Spisal dr Frančišek Kovačič.
L
Kdor se zadnje dni predpustnega časa mudi v kakem večjem italijanskem mestu, ima priliko opazovati čudne prizore. Že itak glasne italijanske ulice postanejo še živahnejše, že od narave vročo laško kri razburka Karneval (pust) še bolj. Ne le poulični prostaki in bogati lahkoživci, marveč tudi sicer mirno meščanstvo pride nekako iz tira. Sicer ni videti več onih fantastičnootročjih, a obenem dragih karnevalskih veselic, kakor so se obhajale nekdaj, vendar je Karneval še dandanes italijanski narodni praznik. Celo službena Italija ga ne prezre.
Na tujca napravi laški Karneval različen vtisek, kakor so že okusi različni. Kdor je pa bolj resnobnega kroja ali bolj občutljive narave, njemu je dovolj, če vidi enkrat iz svoje sobe to pustno norost. Na ulici je boljše, da se ne prikaže, ker se mu utegne kaj neljubega pripetiti. Tako je n. pr. ravno tisti čas, s katerim je v zvezi naš potopis, bival v Rimu neki visok gospod z Bavarskega. Vozil se je v odprtem vozu po mestu — kar mu iznenada skoči na voz,  kakor kobilica,
pustna šema, potipa ga po rami — in zopet švigne med svoje drugove. Lah bi se taki razposajenosti smejal, a nemškega gospoda je to tako dregnilo, da je s prvim vlakom zapustil vrtoglavi predpustni Rim.
Novejši čas se vrhutega pustne burke neredko izpremene v politične demonstracije, kar utegne postati tujcu še bolj neljubo.
To in ono je nekoč tudi mene in moje tovariše napotilo, da smo sklenili pustne dni poiskati si zabave zunaj Rima. Vseučilišča, knjižnice in muzeji so pustne dni zaprti, nekoliko prostega zraka smo bili tudi mi potrebni, torej le vun iz mesta! A kam? Iz Rima se ponuja človeku na izbiro potov in izletov v uprav klasične kraje; tako da se je včasih težko odločiti, in človek pri vsem premišljevanju nazadnje — ostane doma. Zlasti je odločitev težka, kadar se zbere večja družba, v kateri vsaka glava po svoje misli.
Tudi takrat se je oglasila večja družba za izlet, in nasvetov ni manjkalo. Za večji izlet smo pa imeli le en dan na razpolago, ker karnevalski dnevi so se bližali h koncu, in čakalo nas je potem drugo delo. Prevladala sta  naposled  dva  načrta: v Ostijo ali