At"'—i NO. 54 'y°.7r 8-8, t <7 n c 4N m mm mmm }1227 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg vmmm- CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 18, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Resnega boja proti inflaciji ni na vidiku Za sedaj se nekaj trudi v tej smeri le zvezna vlada, pa še ta ne preveč odločno. CLEVELAND, O. — Resen boj proti inflaciji se bo začel šele takrat, kadar bo pri njem sodelovala vsa dežela in ne samo predsednik Nixon s svojo admi-histracijo. Takega položaja še de vidimo nikjer, ravno narobe; vedno znova se pojavljajo kali, ki bodo sprožile naraščanje cen. Na primer: Naša jeklarska unija ima okoli 600,000 članov, ki ne delajo le v jeklarnah, ampak tudi v je-klarsko-predel ovalni industriji, Pa tudi v tovarnah aluminija in bakra. Posamezne skupine v tej ddiji bodo po vrsti postavljene Pred potrebo, da se spustijo v Jezdna pogajanja. Kar bo pri njih dosegla prva skupina, bo Vplivalo na pogajanja pri dru-Sih skupinah, dokler ne bodo Vsa mezdna pogajanja pod streho. Prva taka mezdna pogajanja s° se končala sedaj med tremi Velikimi tovarnami, ki delajo Pločevinasto posodo in zaposlu-iejo okoli 33,000 delavcev, še Pred pogajanji so delavci šli v ®lrajk, ki je trajal dober mesec. Uspeh pogajanj je bil za delavce bheniten: povišanje mezd znaša $1-1 na uro, ako bo pa indeks Cen narastel preko 5%, bo tudi Povišanje mezd primemo večje, "mzde se bodo torej ravnale po hdeksu cen, dogovorjeno povirje pomeni samo minimum. Lotos se bodo vršila mezdna Pogajanja tudi za jeklarje, de-avce v tovarnah bakra in alu-^oija. Razumljivo je, da bo Orbja hotela priboriti zanje naj jriarij to, kar je dosegi a--z a de-aVee v treh tovarnah pločevina- d0 P° olavci v jeklarski industriji, ^°do hoteli imeti tudi vsi drugi, ^eks cen bo med tem rastel , 2 hjirn vred tudi splošna dračja. Zato se ne smemo čuditi, a Podjetniki že računajo z “in-^acijsko konjunkturo”, ki jih je sedaj dobro varovala pred adanjem kupne moči dolarja. — o--------- Norveška dobila nianjšinsko vlado v P^LO, Nor. — Prejšnja nor-ska koalicijska vlada 4 strank ^ morala odstopiti, ker se je mi-lstrski predsednik Borten pre-esu zoper parlamentarna prašil 4 ^a®ab Koalicija je posku-gQa P°daljšati svoje življenje, pa a Se pogajanja razbila. Zato je A avska stranka, ki ima 74 Se^r^a^0V oc* v parlamentu, »vila manjšinsko vlado, ki jo 5*1 Trygve Bratelli. ova vlada ima skoraj isti sehSram lcot Prejšnja, se bo po-j.0 ° Potrudila, da pride v Ev- Novi grobovi Edith M. Habat V Cleveland Clinic je umrla 49 let stara Edith Mae Habat z 297 E. 307 St., Willowick, Ohio, roj. Kastelic v Clevelandu, zaposlena kot nadzornica pri Giant Tiger, žena Josepha, mati Andreje Kelber, Diane Medved, Allena in Joseph, 5-krat stara mati, hči pok. Louisa Kastelic in Mary (roj. Hren) Mandel, sestra Teda, Ann in Charlesa. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.45, v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Albert Yanchar V Richmond Heights General bolnišnici je umrl 51 let stari Albert Yanchar z 19201 Kewa-nee Avenue. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Philip J. Schuma Pretekli četrtek je umrl 54 let stari Philip J. Schuma, 3400 W. 119 St., rojen v Forest City, Pa., mož Mary, roj. Brajkovich, brat Jennie Feme, Vincenta, (v Bronxu, N. Y.) Rose, Albine Schuma, Agnes Colella, (v Daytona Beach, Fla.) Dorothy, McGuire, pok. Mary Romich, pok. Rudyja in pok. s. M. Carmelite. Bil je član KSKJ št. 25 in Društva Najsv. Imena pri fari Sv. Vincenca Pavlanskega. Pogreb je bil pretekli ponedeljek na pokopališče sv. Križa. Potni listi ZDA veljajo tudi za rdečo Kitajsko WASHINGTON, D.C. — Doslej je bilo na potnih listih ZDA napisano, da ne veljajo za Kubo, Sprti "Črni panlri" izgubljajo svojo moč črnska skupina, ki je veljala za najbolj uradno, je zašla v notranji spor in na;?lo propada. NEW YORK, N.Y. — Se pred nim letom se veljali “Črni pan-tri” za najbolj uradno in ugledno skupino v črnskih getih naše dežele. Zdaj so nenadno v razsulu, ki ga ni nihče tako nagla pričakoval. Njeni vodniki in ustanovitelji so se razšli in se začeli prepirati med seboj, zdaj pa tudi že pobijati. Tako je 22 let stari črni panter Robert Webb prišel iz San Francisca v New York pred e-nim letom. Ko je spor in razkol med Huey Newtonom, obrambnim ministrom skupine v Oaklandu, in med Eldridgem Clea-verjem, ki je v begunstvu v Alžiriji, vedno bolj izstopal, je Webb prešel n*a Cleaverjevo stran. Ko so zadnji teden on in dva njegova črna prijatelja šli skozi Harlem, so naleteli na več črncev, ki so prodajali publikacijo Newtonove skupine. Prišlo .je do pregovarjanja in Webb je obležal mrtev na tleh. Cleaver-jev zastopnik v New Yorku Zay-da Malik Shakur je takoj pokazal na Newtona in njegovega pomočnika Davida Hilliarda kot morlice češ: Mi imamo dokumente, da sta ta dva norca dala ukaz za umor brata Webba. Policija dvomi o tem, pa je vendar prepričana, da je vzrok umora treba iskati v notranjem sporu “Črnih pantrov”. Prepričana je, da bo ta umor sprožil nove umore ali se celo spreme- Efockefeller ss ustrašil svojega velikega poguma ALBANY, N.Y. — Pred 6 tedni je guverner New Yorka Nelson A. Rockefeller predložil državni skupščini proračun v obsegu 8.45 bilijonov z 1.1 bilijona novih davkov. Zadnji ponedeljek je priznal časnikarjem, da je šel nemara predaleč. Zdi se, da se je guverner ustrašil svojega lastnega prevelikega poguma, zato je obljubil, da bo sodeloval s skupščino pri zmanjševanju proračuna. Trdijo, da je voljan pristati na zmanjšanje proračuna za vsaj 700 milijonov. Guv. N. A. Rockefeller je dejal, da bi toliko povišanje davkov utegnilo prenekatera podjetja pripraviti do premišljevanja o selitvi v države, kjer so davki manjši, kar bi imelo skrajno težke posledice za državo. Tudi hoče upoštevati splošno nejevoljo nad vedno rastočimi davki. Guverner bo skušal proračun zmanjšati enakomerno in rešiti bistvene predloge in zmanjšati izdatke tam, kjer je možno kaj zmanjšati ali pa vsaj odložiti. Skušnja guv. N. R. Rockefellerja utegne zadeti morda tudi guv. J. J. Gilligana v Ohiu, ki je prav tako pogumno napovedal velike nove davke v času, ko se večina močno jezi in težko nosi že obstoječe. JUŽNI VIETNAMCI SE POD .lužnovietnamske sile so pod močnim pritiskom rdečih sil opustile danes v teku niti enega tedna svojo tretjo postojanko južno od ceste št. 9 v Laosu, ko se postopno umikajo v Južni Vietnam. Severno Korejo, Severni Viet-,nil v pravi medsebojni boj obeh nam in za rdečo Kitajsko. Od 16. marca 1970 do danes je bilo izdanih nad 1,000 izrednih potnih dokumentov za rdečo Kitajsko. Seveda s tem ni rečeno, da so kitajske oblasti dale tudi potrebne vize. Dobili so jih le izjemoma tisti kandidatje za potovanja na Kitajsko, ki so imeli zveze ali pa tudi srečo. Vlada ZDA se je pa sedaj odločila izključitev Kitajske opustiti, velja pa še vedno za ostale države. S tem ni rečeno, da bo lažje dobiti kitajsko vizo. — Okoli 90% vsega “grape-fruita” pridelajo v Floridi. skupin. Pristaši Cleaverja napadajo Newtona in njegove, da so premalo revolucionarni, jim zamerijo, da so se ločili od “Weathermanov”, ti pa odgovarjajo z osebnimi napadi in očitki na Cleaverja in njegove. Poznavalci črnskih razmer trdijo, da Črni panterji niso imeli nikdar preko 2,000 članov, da Krom iz Sovjetije WASHINGTON, D.Q. — Združene države so do proglasitve bojkota Rodezije v Afriki, dobivale od tam krom za vse svoje potrebe, v kolikor so ga morale uvažati. Ko je bil razglašen bojkot, so ZDA prenehale krom kupovati v Rodeziji in ga začele u- SAIGON, J. Viet. —- Uradno trdijo tako tu kot v Washingto-nu, da potekajo vojaške operacije v Laosu po načrtu. Južno-Vietnamske čete so svojo nalogo opravile in se zdaj v skladu z “gibljivo” taktiko umikajo pred mečnim rdečim pritiskom, namesto da bi se srdito borile za. posamezne postojanke, ki niso pri takem načinu vojskovanja bistvene važnosti. Poročila z neposredne bližine bojišč govore preje o pospešenem umiku, če že ne kar begu nekaterih južno-vietnamskih enot, ki so bile več dni zapletene v srdite boje z rdečimi enotami. Koncem tedna so Južni Vietnamci zapustili najprej oporišče Sophia, nekaj milj jugovzhodno od Sepone, v torek so opustili oporišče Lolo in uničili na njem topove, ki jih niso mogli odpeljati s seboj. Danes so ameriški helikopterji odnesli okoli 700 južnovietnamskih vojakov z oporišča Brov/n, ki so ga rdeči tri dni močno obstreljevali. Severni Vietnamci so črtrti dan zapored obstreljevali tudi Khe Sanh, ameriško oporišče, ki podpira južnovietnamske operacije v Laosu. Kljub teške-mu obstreljevanju ni bilo večje škode. Oporišče Brown je 14 milj od južnovietnamske meje, njegova naloga je bila kriti levo krilo klina, ki je prodrl v Laos in omogočiti istočasno uničevanje rdečih skladišč vzdolž poti 914, ki vodi jugovzhodno od Sepone v Južni Vietnam. Očitno sodelovanju in ob solidni podpori letalstva, toda so premalo preskušeni in samozavestni, da bi mogli v skrajni sili tudi sami poskrbeti primerno za svojo varnost. Saigon in Washington sta pokazala pogum, ko sta poslala južnovietnamske kolone v Laos tik pred nosom Severnega Vietnama. To je bila izzivalna drznost, ki se pa vsaj doslej ni obnesla tako, kot so v Saigonu in v Washingtonu pričakovali. pa je zdaj njihovo število padlo kupuje posredno rodezijski na verjetno okoli 1000, ko se nji- krom in ga nato z dobičkom pro-hov ugled v črnski javnosti na- daja dalje Ameriki! Da bi se da- glo podira. važati iz Sovjetske zveze, edinega drugega razpoložljivega vi-| ]e> da ta naloga zdaj ne bo izvr. šena, kajti enote z oporišča Brown so helikopterji prenesli v Južni Vietnam. Z izjemo enega oporišča bližje meji, je cela leva pobočnica klonila, ko zaradi neugodnega vremena ni imela dovoljšnje podpore ameriškega letalstva. Vojaški dogodki zadnjega tedna ne postavljajo južnovietnamske sile v tako dobro luč, kot bi ra. Moskva je položaj dobro izkoristila in ceno kromu povišala postopno od $30.50 za tono na $72. Nekatera poročila trdijo celo, da Sovjetska zveza na skrivaj iills m\%\\ aa zdravstveno isvaswasje WASHINGTON, D.C. — Pokojninsko zavarovanje je za letos opravljeno, politika se zanj ne bo brigala pred prihodnjim volivnim letom. Federacija misli sedaj na načrt o delitvi federalne dohodnine v prid državam in občinam, pa^ tudi na zdravstveno zavarovanje, na družinsko podpiranje itd. Kongresniku Millsu nič ne diši ideja o delitvi dohodnine; razpravo o njej bo zato odložil, pa se lotil v svojem odboru zdravstvenega zavarovanja. V aprilu in maju bo odbor zasliševal interesente za zdravstveno zavarovanje, potem bo začel razpravo o zakonskem predlogu. Da njegov načrt ne bo po volji ne Nixonovi administraciji ne Ameriški zdravniški zvezi, si lahko mislimo. Zato se bo takoj začela več kot živahna debata o tem problemu, ki ne bo hitro končana. Dokler ne bo končana, pa tudi obravnavanje predloga o delitvi dohodnine ne bo prišlo na vrsto. Mills bo tako po ovinku dosegel to, kar bi le s težavo dosegel po direktni poti. Iz Clevelanda in okolice Seja— Danes ob osmih ima Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Fo seji bodo skupno praznovali Jožete. Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Irci se postavili— Kljub naletavanju snega in kar ostremu mrazu so Irci navdušeno praznovali god svojega patrona sv. Patrika v našem mestu. Velikega sprevoda se je udeležil tudi guv. J. J. Gilligan, gledalo pa ga je okoli 100,000 ljudi. Bomba v šoli— Policija bo danes verjetno obtožila nekega šolarja iz John Marshall High šole, ki se je bahal, da je nastavil bombo v šolskem stranišču. To so odkrili, predno je eksplodirala. Albert za pospešeno delo Kongresa WASHINGTON, D.C. — Kong. Carl Albert, govornik Predstavniškega doma, je sporočil načelnikom odborov, da bo Dom delal izmenično po 5 in po 4 dni tedensko ter da hoče že do Velike noči imeti precejšen del rednega posla opravljenega. li ameriški birokrati tako vleči, je le malo težko verjeti, ni pa Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo! seveda izključeno, kajti člove-1 hotel v Saigonu in v Washing-Ska neumnost ne pozna nobenih tonu. Ti oddelki so lahko dobro meja! 'izvežbani in se dobro bore ob Laoško prebivalstvo se ne more prebuditi iz svojih sanj SfiXyry VI ji Tr a PCK* sPrejemljivimi pogo-ka ?a’ bo en glas, ki ji manj-Posl ° Ve^ne> lahko dobila med do ancb morcla tako, da ne bo-]jeriVs^ Skovali, kadar bo stav-0 vprašanje zaupnic. gosp odarsko skupnost, ^remensh prerok pravi: Vi^rete^no iasno in milo. ja temperatura okoli 45. Naj- VIENTIANE, Laos. — Laos je s svojim prebivalstvom, kakih 2,600,000 duš, trenutno najbolj obtežena dežela na svetu. Severni del je že dolgo pod komunistično zasedbo Severnega Vietnama, ker rdeča Pathet Lao ne pomeni brez Hanoia nič. Vzhodni del dežele, kjer pelje Hočiminhova pot, je sredi vojne vihre, južni del se še nahaja navidezno pod upravo vlade v Vienti-anu, v resnici pa tam vlada a-narhija. Vientiane sam živi svoje življenje, kot da bi se o-koli njega ne dogajalo ničesar, kar bi lahko postalo usodno za Laos. Časnikar Lescaze si je naložil nalogo, da skuša dognati, kaj pravzaprav mislijo tisti Laošani, ki še svobodno dihajo. Glavnino takega prebivalstva tvori Vientiane, kjer še zmeraj vlada režim Suvane Fume, kolikor ga ljudje še poslušajo. Glavno opravilo prebivalstva je nabiranje novic in čenč, pa tudi prelivanje a-naliz in komentarjev, ki pra- viloma niso daleč od želja in sanj. Tako je Lescaze odkril: Najprvo je slišal misel, da boji okoli Sepone niso ravno nesreča za Laos. Prisilili bodo Hanoi, da bo sklenil mir. Laos jim bo moral odstopiti le par severnih provinc, pa bo vse v redu! Slišal je tudi novico, da se laoški generali nič ne razburjajo radi bojev ob Hoči-minhovi poti. Še celo princ Boun Oum, ki vodi desničarske generale, se ne razburja nad položajem v vzhodnem delu dežele. Drugi se zopet bojijo, da bi čete iz Južnega Vietnama utegnile imeti ‘preveč uspeha’. V tem slučaju bi potisnile rdeče bataljone iz Severnega Vietnama proti zahodu v smeri proti Tajski in tako bi prišel ves Laos pod komunistično oblast. Kaj bo v vlado Suvane Fume? So glasovi, ki trdijo, da je njegov režim že prestal najnevarnejši trenutek, ki je trajal tako dolgo, dokler se ni vedelo, kako bo Hanoi odgo- voril na saigonski vdor na Hočiminhovo pot. Sploh so se v Vientiane kar navadili, da na vzhodu dežele gospodarijo komunisti iz Severnega Vietnama. Zdi se jim kar čudno, kako so mogli priti v Saigonu na misel, da so “vdrli” v vzhodni Laos. Te več kot zmešane misli mestnega prebivalstva v Vientiane so tem bolj nerazumljive, ker živi v Vientiane še zmeraj precej tujcev, ki se ne branijo razgovorov z domačini. Domačini torej lahko zvedo, kako misli svet o položaju v Laosu. Pa se jih to ne tiče, bi človek rekel po gornjih vesteh. Seveda nihče ne veruje v stalnost Fumovega režima. Vsakdo je pripravljen, da ga vsaj začasno odpiše, ako se spremeni razmerje moči obeh nasprotnikov. Sicer se pa Fu-mi ni treba razburjati, pravijo v Vientiane. Amerika ga mora tako ali tako podpirati, akoravno je Fuma za nevtralno politiko. Hanoi je zadovo- ljen z njegovo nevtralno politiko. Ne more se mu torej pripetiti ničesar usodnega, saj niti Peiping niti Washington nimata zanj nobenega boljšega nadomestka. Diplomatje iz Severnega Vietnama celo trdijo, da bi odstop Suvane Fume takoj sprožil prenos vojskovanja na ves Laos. še bolj originalna je sledeča “tolažljiva" misel: Hanoi zahteva v Južnem Vietnamu koalicijsko vlado in nevtralno politiko. V Laosu imajo že o-boje, kaj torej še želi? Nič manj originalna je bila tudi misel, da Pathet Lao sploh niso nobeni komunisti; so navadni laoški nacionalisti, ki pa trenutno prikrivajo svojo pravo barvo. Samo eno prerokovanje je v Vientiane splošno spoštovano: ko bo prišla deževna doba, se bo pa zopet vse spremenilo. To upanje je zdravilo, ki drži vse pokoncu in jim pri tem še omogoča tako priljubljeno sa-njarenje. Kje drugod bi naj-brže že “skočili iz kože”. Sovjeti bodo “obogatili” francoski uran PARIZ, Fr. — Francija postavlja v Alzaciji svojo prvo a-tomsko elektrarno. Elektrarna bo šla v pogon šele 1. 1973-1974. Francija misli že sedaj, odkod bo dobila za elektrarno uran primerne kakovosti. Mislila je seveda na Ameriko, pa se ji zdi, da hoče Amerika izkoristiti svoj monopol in zahtevati previsoko ceno. Zato je začela pogajanja z Moskvo: Pariz bi pošiljal pri- rodni uran v Sovjetsko zvezo, ki bi ga po predpisih “obogatila” in potem vračala. Prva količina, ki bo prišla v poštev, bo okoli 80 ton. Ta kupčija je dejansko zrušila ameriški monopol za proizvodnjo obogatenega urana. Moskva se je spustila v podobna pogajanja tudi s Finsko, Švedsko in Zahodno Nemčijo. Glavna prednost posla z Moskvo je v tem, da Kremelj ne stavi nobenih posebnih pogojev za dogovorjeno rabo obogatenega urana, dočim je Amerika v tem pogledu veliko strožja. Seveda bo morala sedaj odnehati in prilagoditi svoje pogoje sovjetskim,! ako noče zgubiti poslov na tem ! področju. Porotnice v Michiganu Država Michigan je bila prva v ZDA, ki je dovolila imenovanje žensk v porote. To se je zgodilo leta 1915. Sledili sta ji kot prvi državi Maine in Utah. Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Guv. J. J. Gilligan je predložil državni skupščini, naj poveča brezposelno podporo od sedanjih $86 na $99 tedensko in jo raztegne na 13 novih tednov na skupno največ 39 tednov. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 45 ameriških vojakov. Boji v Kambodži, kjer južnovietnamske čete še vedno čistijo področja, Kjer so rdeči obnovili svoja oporišča, so na splošno omejeni. LONDON, Vel. Brit. — Delavstvo je danes zopet na “splošnem” štrajku proti vladni nameri z zakonom prepovedati divje štrajke, ki so postali prava mora za britansko gospodarstvo. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj podpisal zkon o povišanju pokojnin Socialne varnosti za 10% in pozval Kongres, naj poskrbi skoro tudi za plačilo povišanja. Kongres je določil plačevanje višjih prispevkov za 1. januar 1972, izplačilo poviška pa s 1. januarjem 1971! MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska akademija je izdala knjižico v kateri napada rdečo Kitajsko zaradi njenega približevanja ‘ameriškemu imperializmu”. Kitajsko časopisje pa napada Sovjetsko zvezo, ki hiti z oboroževanjem, da bi lahko držala pod nasiljem domače prebivalstvo in ohranjala svoj kolonialni imperij. Po dveh letih sorazmerne tišine je to prvi novi glasni prepir. JERUZALEM, Izr. — Predsednica vlade Golda Meir je izjavila, da Izrael ne more sprejeti mednarodnega varstva za svoje meje kot ga ponuja ameriški državni tajnik W. P. Rogers, ker se nanj ne more zanesti, pa četudi Rogers dobro misli. Slično izjavo je dal obrambni minister Moshe Dayan. Ameriška Domovina s.".i n '■■■arKYi M »iflnm'i li^iTiivTar^r^Tggr 6117 St. Clair A.ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18 <'0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO 83 No. 54 Thurs., March 18, 1971 Indira Gandhi pred težkimi nalogami Pri parlamentarnih volitvah je predsednici vlade in vodnici Nove kongresne stranke Indiri Gandhi uspelo odlično zmagati. Ona sama ni pričakovala, da bo dobila dvotretjinsko večino v novem parlamentu, računala je komaj na trdno absolutno večino, pa še s to ne preveč gotovo. To dokazujejo dogovori, ki jih je sklenila za volitve z raznimi skupinami. Nasprotniki so ji napovedovali kvečjemu kakih 240 poslancev, dobila jih je preko 350! Njeni nasprotniki so strašno pogoreli. Združena opozicija, ki so jo tvorile stara kongresna stranka pod vodstvom M. Desaia, hindska nacionalistična stranka Jana Sangh, Združena socialistična stranka in konservativna Swatantra stranka, je imela v starem parlametu 150 poslancev. v novega je rešila komaj pičel dela tega. Prave, uradne opozicionalne stranke v novem parlamentu, ki se bo sestal v soboto, sploh ni, ker ni dobila nobena od strank vsaj 10% glasov, kolikor je potrebno za to. Indira Gandhi je odločno zmagala, pokazala je svoje politične in voditeljske sposobnosti, precej ji je pomagalo tudi ime in ugled njenega umrlega očeta Nehruja. Zanimivo je, da je bila udeležba pri sedanjih volitvah sorazmerno majhna, komaj okoli 50% v primeri s 55% pri volitvah leta 1967. Podrobni pregled kaže, da so šli volit predvsem revni in najbolj revni, ženske in mladi volivci. Zanimivo je, da komunistična partija ni pri volitvah posebno dobro uspela, vendar pa je ohranila večino svoje moči v nasprotju z nekomunistično opozicijo Indire Gandhi. Kljub vsemu imajo komunisti še vedno močno besedo v Zahodni Bengaliji in v državi Kerala, ki si je še v času življenja Nehruja izbrala prvo komunistično vlado. Za krasen uspeh pri volitvah se mora Indira Gandhi v neki meri zahvaliti tudi nesposobnosti in nerodnosti svojih političnih nasprotnikov in tekmecev. Ti niso spoznali razpoloženja množjc, se premalo brigali za njihove potrebe, so bili le bolj varuhi koristi skupin, ki so jih zastopali. Poleg vsega tudi niso postavili nasproti Indiri Gandhi nobenega močnega vodnika, ki bi znal in mogel množice zgrabiti in popeljati za seboj. Volivni boj je mimo, sedaj pa se bo treba lotiti reševanja vprašanj, ki more Indijo. To bo huda in odgovorna naloga. Od uspeha, ki ga bo Indira Gandhi v naslednjih petih letih dosegla na tem področju, bo zavisela njena politična bodočnost, še bolj pa sama bodočnost Indije. Vse od svojega postanka se bori Indija s hudimi gospodarskimi težavami, reševala se je iz njih največ s podporo ZDA, ki so ji v vsaki stiski priskočile na pomoč, četudi je Indija rada že pod Nehrujem gledala vsaj z enim očesom stalno proti Moskvi in nekaj časa celo proti Pei-pingu. V tistih letih so ZDA, pa tudi ostali svobodni svet, pomagali Indiji, ker so videli v njej tekmeca rdeči Kitajski za vodstvo Azije. Indija, največja demokratska država na svetu v pogledu števila prebivalstva, naj bi pokazala azijskim narodom, da je možen gospodarski napredek, da je možna rast tudi v demokraciji, v svobodi in ne le pod komunistično diktaturo, kot so v tistih letih oznanjali tudi nekateri nekomunisti. Indija je napredovala kljub vsej pomoči počasi in komaj vidno. Vzrok temu je bila slaba uprava, zanikrnost in nesposobnost ljudi na odločilnih mestih, preslabo nadzorstvo in planiranje, ki je hotelo graditi predvsem težko industrijo, namesto da bi se lotilo izboljšanja kmetijstva s temeljito in naglo izvedeno agrarno reformo. Ta je bila izvedena le na papirju. Indira je obljubila tekom volivne borbe, da bo zakon naglo in odločno izvedla. To so trdile že tudi vlade pred njo, pa so se veleposestniki vedno znali izogniti in ohraniti zemljo. V zadnjih dveh letih je Indija s pomočjo “zelene revolucije” povečala pridelek žit v taki meri, da bo skoro sposobna kriti vse lastne potrebe po hrani, med tem ko je bila vezana doslej na velik uvoz. Indija ima preko 550 milijonov prebivalcev in vsako leto se njihovo število poveča za nekako 13 milijonov. Poskusi omejiti število rojstev so kljub široki propagandi in oglašanju modernih sredstev za preprečitev spočetij komaj kaj dosegli. Preprosto gospodarstvo, ki teži še vedno do preko tri četrtine na kmetijstvu, ne raste niti tako naglo, da bi moglo kriti naraščajoče potrebe. Doslej je bila v tem pogledu uspešna le “zelena revolucija”, ki je z boljšimi semeni in z umetnimi gnojili izredno povečala pridelek pše-ce.in riž,a. Če bodo na tem področju nadaljevali, bodo zagotovili deželi vsaj osnovno prehrano. Indija je dežela različnih ras, ver, jezikov in narodov. Poleg jezika hindi, 'ki je poleg angleščine uradni jezik, je še 13 priznanih jezikov v indijski ustavi in preko 200 narečij v vsakdanji rabi. Razlike v jezikih so tolike, da ne dovoljujejo proste menjave delovne sile po vsej Indiji. Kaste so še vedno velika bridkost za Indijo in zlasti za pripadnike nižjih kast in onih izven kast — parijev. Počasna rast gospodarstva ne nudi vsem dovolj posla. Trenutno cenijo število brezposelnih na preko 16 milijonov, pa je rajše še večje. Stanovanjska stiska je strašna, saj spi na primer v Kalkuti vsako noč preko 300,00 ljudi na cestah, ker nimajo nobenega lastnega kota. Pri vseh teh domačih stiskah je Indija v stalnem sporu s Pakistanom zaradi Kašmirja. Z njim je zaradi tega vodila že dve vojni. V sporu je tudi z rdečo Kitajsko, ki je jeseni 1962 poslala svoje čete preko Himalaje v Indijo in tej pokazala vso njeno vojaško nemoč. Od tedaj je Indija okrepila svoje oborožene site, spora o meji s Kitajsko pa še ni rešila. Indija je predsednica Mednarodne nadzorne komisije za Indokino, kjer pa nastopa skrajno previdno, da se ne bi zamerila komunistom. BESEDA IZ NARODA lž—ii>iiTT mi—'•>niir I, ji m imt "T in i Tirom i itgimynftT rmiri 11 Srenja v razevdu še pred Oveine? NEW YORK, N.Y. — Včeraj | zmeraj povedano nekaj korist-je bilo lepo popoldansko ozrač-!nega in poučnega. Vsakikrat pa je. Megla se je začela razmikati, j bo nekaj iz naše rodne zemlje Sončni žarki so jo še močneje v besedi in pesmi, da ne bomo klali in razganjali ter jo končno pregnali z neba, tako da je dobilo barvo, kot pesem pravi: Piavo je nebo ... Naša srenja — ne vsa, ampak kar precejšnji del — je hitela tokrat v preprosto dvorano prez-biterijanske cerkve v Ridge-woodu, katero so lastniki poimenovali “Fellowship hall’’. V tej dvorani so “Fantje z Osme” odmrli prehitro. To se kaj rado zgodi, posebno, če se nam dobro godi. In kar hitro smo se znašli sredi postnega časa. Še ena postna brez pravega naziva, razen, če ji porečemo Jožefova. Za njo pride Tiha. In sledi ji Cvetna. Vendar naša srenja je vsaj letos pokazala že precejšen razcvet. Cvetna nedelja je že nekaj imeli včeraj, 14. marca, svoj let v naši farni cerkvici cvetna prvi letošnji koncert, ki je kar!v prešernosti naše narodne na-dobro uspel. Poročilo o njem bo!v starejše vrste. FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Huzarji na Polici “Ah, to sem slutila!” zavpije gospa in hoče k svoji hčeri — ali kakor v nezavesti pade spet v naslanjač in Julija skoči k njej. Berta omahuje v Moko-sinyijevih rokah. Možina se približa ljubimcema ter prime Berto za roko. “Pojdi k meni, ubogo dete moje!” Berta izpusti ritmajstra in pade ihteča na očetove prsi. Mokosinyi je stal kakor od strele zadet; zdelo se mu je, da le odzvonilo sreči njegovi, čutil le, da je odveč zdaj med temi ljudmi. Solza bridkosti se mu utrne in s pobitim srcem zapusti s°bo. Zunaj ukaže služabniku esedlati konja, poroči hišni naj ga izgovori pri gospodi, in po-tem zdirja proti veliki cesti. Brez pravega smotra je jahal lja v jeden dan, zvečer pride Pod gaber” in tu ostane do drugega večera. Ko pride drugo noc domov, poda mu služabnik pis-Uio. Hitro ga odpečati in bere: “Predragi gospod! Ne morem si misliti resnično srečnega zakona, v katerem ne ^lada j edinost med možem in ^eno tudi v malih stvareh. Najdenj si pa morem misliti srečen Zakon, kjer vera jednega ni Sveta drugemu. Hčeri moji sta Vzgojeni v sveti veri dedov in Pradedov mojih in rad bi imel, ua tudi moji vnuki, ako mi jih le namenil Bog, ne zapuste vere Sv°jih dedov. Mi vsi spoštujemo Vas in visoko cenimo prelepa svojstva Vašega srca in uma in tedaj tudi toliko bolj obžaluje-*0, da se ožji zvezi med nami Protivi nepremagljiva zapreka. S tem se Vam vsi priporo-*tenio ter Vam od vsega srca že-brno sreče v vs^m in povsod. Vaš pošteni značaj mi je porok. ne bodete več iskali prilike, govoriti z moji hčerjo. Udani Vam Možina.’ Drugo jutro so huzarji odha-lali. Možina se je na vse zgodaj °dpeljal od doma, ker ni bil pri-Jatelj ženskega tarnanja in ^dihovanja, in to je vedel, da brez tega ne bode. Bitmajster res ni iskal prilike 2 Berto govoriti. Po služabniku N poslal gospe svojo karto za sl°vo, in ko je na dvorišči sede! 113 konja, bile so vse tri ženske ted oknu — to si je Berta izpro-sHa od matere. Še jedenkrat se °2re Mokosinyi na okno, migne 2 roko v zadnji pozdrav, in ka-k°r blisek ga odnese konj v vas. Tu so stali pred cerkvijo hu-2arji vsi pripravljeni za odhod te skoro vsa vas, mladi in stari, °koli njih. Tudi Anica z Levko te prišla do župana, da se še tedenkrat poslovi od svojega 2enina, akoravno je on včeraj skoro ves dan slovo jemal. Bo pride ritmajster, poskačejo Vsi na konje, Miško zatrobi k teolitvi in potem odrinejo, ^teoci so jih pa izpremili še ^eč iz Vasi. po na XIII. ■^ulost in bridkost sta se °dhodu huzarjev udomačili Iteliškem gradu, Berta ni mogla kuzubiti Mokošinyija in čas ni te°gel ozdraviti rane, kakor je teati prerokovala. Sčasoma se te sicer na videz umirila, ali na tenem lici se je videlo, da trpi tena duša. Pogoste solze so po-^asUe divni plamen, kateri je ž0rej gorel v njenih očeh in ro-1lcte na njenih licih so poble-zaradi mnogih prečutih v Bmalu potem je druga neje-s0lia zadela hišo. Bližnji sosed, d katerim je imela Julija že j0 8° znanje in katerega je res (jte^la, zapustil je, vrnivši se z finega pota, Julijo in si našel ^ ugo nevesto. In kakor bi še bilo dovolj žalosti v hiši, mati prav nevarno. Hčeri Rev. Leon Kristanc: sta se izkušali, katera jej bode bolje stregla — ali ni jej bilo več pomagati, njeni dnevi so bili šteti; predno je še sneg skopnel po dolinah, položili so jo v hladno zemljo. Materina smrt je Julijo, ki je'bila od zadnjega vsa izpremenjena, tako pretresla, da je sklenila odpovedati se svetu in njegovemu sleparskemu upu ter iskati miru v samostanskih zidovih. Oče jej ni mogel braniti, ko je videl trdno njeno voljo. Mesec dnij po materini smrti je bila vzpre-jeta novica v ljubljanski samostan. Spomladi je prišel vahtmaj-ster po svojo Anico. Izpremljal ga je njegov oče, ki je kar najhitreje želel videti svojo sinaho, in še dva druga, prijatelja. Berta sama je oblekla Anico na dan poroke, in marsikala solza je padla iz njenih lepih očij na Aničino glavo, ko jej je v lase zapletala nevestin venec. Levka je napravila gostovanje, katero je trajalo tri dni, in skoro vsa vas je bila povabljena — župan je bil starejšina, Levka teta, Matizelj je pa mislil, da so se spet vrnili na svet zlati časi, ker tako dobro se mu še ni godilo nikoli. Možini je ostala zdaj edina Berta, ali bolje rekoč, le njena senca. Srce se mu je trgalo, ko je videl, kako od dne do dne gine ljubljeno njegovo dete. Naj raj ša je sedevala v hladnici na vrtu, oče jo je tu navadno nahajal v solzah zatopljeno. Možina je sicer kakor prej hodil okoli svojega gospodarstva, ali tudi to ga zdaj ni več veselilo. Drevje je sicer cvetelo, žito je rastlo bujno in gora je zelenela, ali vse to ne more več razveseliti njegovega srca. Kaj mu pomaga vse, če mu doma vene najljubša njegova cvetlica! Prišel je Možinov god. Tega dne se je vedno veselil, ali letošnji ga je le še bolj spominjal teh, katere je izgubil. Lani je bila še živa žena, imel je še obe hčeri srečni, zdravi in veseli pri sebi. A danes? Bil je podoben drevesu, kateremu so podsekali najmočnejše korenine. Srce mu je pokalo od žalosti, ko stopi v jutro Berta oblečena s šopkom cvetlic sama pred njega. “Ljubi oče!” izpregovori Berta, ali delj ne more govoriti, solze so jej zatopile besedo, tudi Možina ni mogel govoriti, strastno objame svojo hčer in jo pri-dsne na svoje prsi. “Govori, jedno dete moje, govori, kaj bi rada?” stoče stari. “Oče, oče! Ne morem si pomagati. Jaz ga ne morem pozabiti!” “Le srečno bi te rad videl. Ako misliš, da boš srečna ž njim, vzemi si ga, jaz ti ne branim. Kar je Bog zvezal, ne more biti slabo.” Drugi dan je pisala Berta v mesto prijateljici svoji. Moko-šinyi je bil še v Ljubljani, od Bertine prijateljice je zvedel, da je oče izpremeniL svojo misel. Še tisti dan je hitel Moko-šinyi na Polico. V štirih tednih je bila Berta Mokosinyjeva žena in precej po poroki sta odšla na Ogersko. Možina zdaj sam ni mogel več strpeti na Polici, prodal je svoje posestvo ter se na prošnjo Mo-košinyijevo preselil na Ogersko, kjer je priča Bertine sreče, in sredi lepih vnukov je sam omladel. Vsako leto jedenkrat pride na grob ranjce svoje žene, obišče Julijo in stare svoje prijatelje in tem pripoveduje o sreči svoje ljube Berte. KONEC Dan gor, sneg in mraz pa dol! V Velikem tednu sta mi bila v veliko pomoč domača bogoslovca Martin Gorše in Ciril Zajc, oba že ob koncu bogoslovnih študij in smo tako cerkvene obrede res v redu in lepo opravljali; s pomočjo organista smo “jutranjice” peli štiriglasno. Na Veliko soboto, ko smo po stari navadi opravili blagoslov ognja in velikonočne sveče v kar zgodnji jutranji uri, sem že ob sedmih zajahal konja za “blagoslov velikonočnega Jagnjeta” po celi fari, katera je bila res obsežna. Sonce je sneg kar vidno jemalo, pota so bila že kopna; po polju in travnikih in gozdovih ga je bilo pa še kar dovolj. In ker so bile noči še zelo mrzle, je sneg zmrzoval, sva s hitrim konjem v dopoldanskih urah hitela kar po srenu, in tako sem na času veliko pridobil, da sem obhodil vse vasi in naselja, ljudem ob blagoslovu velikonočnih jedil voščil vesele praznike Vstajenja ter se okoli pete ure, ko so zvonovi slovesno vabili k vstaj enj-ski procesiji, vesel in zadovoljen vrnil k “Fari”. Ne vem, kdo je bil bolj truden in zdelan, konj ali jaz. Konja prepotenega, da se je kar kadilo iz njega, sem izročil skrbnemu hlapcu, naj ga s slamo dobro izriba ter naj postreže z najboljšim; sam sem se pa tudi poslužil poštene malice, ker takratnega strogega posta je bilo opoldne konec. Bogoslovca, katera sta pomagala pri okrasitvi cerkve in pazila, da je bilo pri “božjem grobu” z Najsvetejšim v monštranci vse lepo v redu, sta me čakala s pismom, da “je menda od škofa, pisava tako kaže”. V naglici sem odprl in g. škof mi lastnoročno sporoča, da “je že imenovan novi župnik g. Frano Vidmar, dotakratni župnik v Tržišču na Dolenjskem, in pride, ko tudi on dobi naslednika (bil je namreč' 'sam na fari). Veliko pirhov in velikonočni pozdrav in blagoslov — dr. Anton Bonaventura Jeglič.” Res je bil kup velikonočnih voščil na mizi, škofovega sem bil pa najbolj vesel. Sicer truden, da bi se najraje vlegel vsaj za pol ure, sem že moral naprej k pripravam za vstajenjsko procesijo. “Kdor se ne pomuja — ne zapoje Aleluja.” Po treh strelih iz možnarja iz- čiteljstvom, gasilci, Marijina družba, godba, orli, orlice v lepih uniformah in krojih, duhovščina z Najsvetejšim, uredništvo ter ostali farani — vsem je sijalo iz obrazov praznično razpoloženje. Mirno in skrbno potrkavanje zvonov, lepe melodije ponosne godbe ter ubrano petje se je izmenjavalo z molitvijo — vse se je družilo z vzklikom pesmi: “Jezus je vstal od smrti, razveseli se kristjan ...” Po končanem blagoslovu v cerkvi sem kot vodja procesije povabil navzoče za Očenaš za blagopokoj-nega župnika — solze so se posvetile v očeh in roke so segale po robcih. Zahvalil sem se za res sijajno udeležbo in sodelovanje ter vsem voščil “blagoslovljeno, veselo Veliko noč”. Naslednji dan se pri slovesni maši med kratko pridigo pmenil škofovo pismo, naj jim bo kot lep “pi-ruh” in sem farane prosil, naj mi pomagajo pri upravi in obdelavi gospodarstva, da bo naslednik dobil vse v redu, naj molijo, da bo njegov prihod blagoslovljen. Po maši, ko sem še na kratko odmolil, so stopili v zakristijo sodnik z gospo in župan ter mi voščili “Veselo A-lelujo”, in ona pridene: “Včeraj ste nam blagoslovili pirhe in ‘že-gen’ in ste dobili za naporno pot precej zajčkov-pirhov. Tudi midva Vam poklanjava, kar je tudi z zajčki v ‘žlahti’, ter mi poda lepo zavito škatlo s steklenko jajčnega likerja. Župan pravi: “Letošnja Velika noč nam pa ne bo šla iz spomina. Vodili so jo trije mladi gospodje, ki so vsi skupaj stari točno, kot je bil star pokojni župnik, katerega bomo tudi ohranili v lepem spominu.” Tam v kresu, h koncu junija, je prišel novi župnik in tudi njegovo delo je bilo res blagoslovljeno. Res ni bil gospodarski kot prednik, vendar je pa bil dostopen za primerne nasvete. Rade-volje sem mu takoj prepustil tudi Hranilnico in Posojilnico, da sem se tudi znebil res velike odgovornosti. Kot njegov prednik, kveno in Hranilnično vodstvo — ko je prišel na oblast sedanji režim v domovini, je bilo takoj vse zaplenjeno. Res je bilo pozneje nekaj povrnjenega; pa še daleč ne, kar je preje pripadalo k cerkveni posesti. Midva sva složno in lepo delovala skupaj skoro tri leta. Ko so bile duhovniške spremembe v jeseni 1932, sem želel že vsaj enkrat kam na Gorenjsko, pa sem bil poslan na Dolenjsko pod lepo, nepozabno Trško goro z dobro “žametno črnino”, v Št. Peter pri Novem mestu, kjer sem moral zopet dobro poseči za delo po vhlogradih zelo razsežno faro, ker je bil dobri in skrbni župnik popolnoma slep, in sem zopet dobil v skrb in vodstvo Hranilnico - Posojilnico. “Človek obrača — Bog pa obrne.” Rev. Leon Kristanc Douglas-Honte pozval IM k sodelovanju Britanski z u n anji minister Alec Douglas-Home je pozval Sovjetsko zvezo, naj mirno sožitje spremeni v prijateljsko sodelovanje. LONDON, Vel. Brit. — Britanski politiki so se v moderni dobi veliko prizadevali za dobre odnose s Sovjetsko zvezo, med tem ko so bili s carsko Rusijo v laseh, dokler so se trli ruski in britanski imperialni interesi vse od Srednjega pa tja do Daljnje-ga vzhoda. Zdaj se Velika Britanija umika s sveta domov, sovjetskemu imperializmu se upirajo v glavnem ZDA in seveda rdeča Kitajska. Tako je do neke mere razumljivo, da je britanski zunanji minister Alec Douglas-Home pozval na večerji Moskovske družbe v Londonu, na kateri je bil navzoč poslanik ZSSR Mihail Smirnovski, Sovjetsko zvezo, naj preide od mirnega sožitja k prijateljskemu sodelovanju, kajti mirno sožitje za sedanji čas je tudi on osvojil stališče: Kerini več dovolj! je Hranilnica v varstvu in vod-J “Zamisel mirnega sožitja, ki stvu duhovnikov tokom let pri-1 bo brez dvoma potrjena na pri- Leta 1973 pod 50,000 mož iz ZDA v Vietnamu WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik M. R. Laird je v razgovoru dejal, da bodo ZDA nadaljevale z umikom iz Južnega Vietnama v sedanjem ali pa celo v povečanem obsegu, kar zavisi od uspeha pohoda v južni Laos. V kolikor bo pri tem ostalo, bodo do začetka leta 1973 zapustile Južni Vietnam vse ameriške čete z izjemo manj kot 50,000 mož. Državni tajnik William P. Rogers je na tiskovni konferenci, ki jo je imel nekaj kasneje, dejal, da dvomi, da bi predsednik Nixon že odločil raven umika iz Južnega Vietnama in število moštva, ki naj bi ostalo tam za nedoločen čas kot stalna opora Južnemu Vietnamu. Zastopnik obrambnega tajništva je kasneje dejal, da v obeh izjavah ni nobenega nujnega nasprotstva ali celo protirečja. Predsednik Nixon je napovedal, da bo do srede aprila objavil, koliko moštva bo umaknil iz Južnega Vietnama do konca letošnjega leta. Do 1. maja letos je določeno zmanjšanje ameriške sile v Južnem Vietnamu na 284,000. Trenutno jih je tam še okoli 317,000. j ne pride, ker kršivce kaznuje kar na kraju miličnik, mnogo prometnih grehov pa ostane tudi zakritih. Moški dobijo delo šla do lastnega premoženja, naj iz tega vira dobivajo pomoč res potrebni. In tako je Hranilnica dajala pomoč, če je kmet imel hodnjem, 24. kongresu Komunistične partije ZSSR, se ne zdi zadovoljiva in primerna za sedanje desetletje. Smatramo, da bi vala vsakemu naročniku polovico naročnine za takrat zelo raz- pod hriba nad župniščem je od- širjeno časopisje “Domoljub” in mevalo v nasprotno smer proti j “Bogoljub”. Prosvetna dvorana Staremu gradu nad “mestom” v j je bila temeljito popravljena iz pozdrav prazniku. Po lepi in po-1 istega vira in farna cerkev je do-membni, v trikratni višini od-1 bila lepe nove klopi in tlak, sta-peti Aleluji se je razvila iz cer-!ro je bilo že vse izrabljeno. Ker kve veličastna procesija v čast je bilo pokopališče res premajh-vstalemu Gospodu. Kljub žejno, je novi župnik takoj po pri-poznemu in hladnemu popoldne-j hodu ponudil farovško njivo pod vu se je zbrala vsa fara v pozdrav in za blagoslov vstalega nesrečo v hlevu, živinozdravnik bilo veliko bolj konstruktivno (bil je moj sošolec) je pomagal j gledati na mirno sožitje ne le ljudem in polovico stroškov je | kot na odstonost oboroženih spo-krila Hranilnica; ista je prispe- padov, ali kot na obliko svetovnega boja na političnem, gospodarskem in ideološkem polju, ampak kot priložnost za prijateljsko sodelovanje,” je dejal Britanec. Mirno sožitje je spremljala divja tekma v oboroževanju, med tem ko bi prijateljsko sodelovanje lahko povečalo medsebojno trgovino in privedlo do boljšega razumevanja. cerkvijo, kjer je sedaj res lepo in obširno pokopališče. Kako — Država Arizona je razde- Zveličarja: Šolska mladina z u-'pravilno in modro je bilo cer- Ijena na 14 okrajev. V Hondurasu bodo 28. marca predsedniške volitve TEGUCIGALPA, Hond. — V republiki se drži na vrhu svo-vodna demokracija samo na ta način, da sta se obe vodilni stranki, narodna in liberalna, sporazumeli, da imata vsaka po 32 poslancev v parlamentu. Parlament izvoli še svojega predsednika kot 65. člana, ki pa mora pripadati tisti stranki, ki je zmagala pri predsedniških volitvah. Zato imajo v tem slučaju predsedniške volitve še poseben pomen; odločijo, kdo bo imel večino v parlamentu in s tem tudi javno upravo v svojih rokah, Za zaupanje volivcev se borita liberalni kandidat Arias in naroden kandidat Cruz. Kdor bo zmagal, bo to le z majhno večino. Vendar pa to ni predmet votivne borbe. Javnost se briga za vprašanje, ali naj Honduras ostane v Sred-nje-ameriški carinski zvezi, ki obstoja iz petih držav: Honduras, Gvatemala, El Salvador, Nikaragva in Kostarika. Glavno korist od carinske zveze imata El Salvador in Gvatemala kot najbolj industrializirani republiki, ostale tri so pretežno a-grarne dežele. Honduras to posebno čuti, zato misli, da ne spada v carinsko zvezo. Tako trdi narodna stranka, liberalna stranka je pa za carinsko zvezo. Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 MALI OGL \!h Euclid — E. 266 St. naprodaj, novi zidan ranch z tremi spalnicami z dvema priključeni garaži, velika jedilna soba, klet, na velikem lotu, 75 x 200. Forestview blizu E. 266 St. naprodaj hiša z tremi spalnicami in priključena zidana garaža ena in pol kopalnica. V jako lepem stanju. Ima veliko posebnosti. Cenjena za $28,900. Imamo tudi lote naprodaj kjer vam lahko naredimo hiše za dve družini. Kličite nas za več informacij. UPS0N UMLS 199 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 ________________________(54) V najem Na E. 71 St., južno od St. Clair oddamo 6-sobno stanovanje zgoraj. Najemnina $70. Plačate svoje napeljave. Kličite 843-8033 po 6. uri. -(55) Slovenka Upokojenka išče eno veliko neopremljeno sobo ali 2 ali 3 manjše od E. 185 proti Neff Rd. cerkvi ali od E. 200 do cerkve sv. Kristine. Kličite 692-1983. (55) Slovenec Srednjih let išče 3 ali 4 sobe v Grovewood ali Euclid okolici. Kličite po 6. uri 692-1188. (55) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj, samo odraslim, v Grovewood okolici. 481-3293 -(54) V najem 4 čiste sobe, na novo prebarvane, gorka voda in gorkota, se odda mirni družini. Kličite HE 1-9061 (54) mn lil — Povprečno srce odraslega človeka tehta od 8 do 12 unč. MLADI KITAJCI PRI KOMPUTORJU — Rdeča Kitajska je i’> tehnologiji še precej daleč za svobodnim svetom kljub jedrskim bombam in raketam, skuša pa ga dohiteti, kjer in kolikor more. Tako že mlade Kitajčke vadijo na preproste komputorje — na Slovenskem jim pravijo računalniki — da bi se čim preje seznanili z njimi. Slika kaže kitajske dijake v Pcipingu, ki vsi veseli preskušajo ob takem računalniku svoje sposobnosti in znanje. Vesfi iz Slovenile r “Na klancu” v filmu “Vesna film” je izdelala celovečerni film “Na klancu” po istoimenskem romanu Ivana Cankarja. Filmska premiera je bila na Vrhniki, rojstnem kraju Ivana Cankarja. Krompir bodo pridelovali Kmetje v trebjanski občini pridelajo veliko krompirja. Zato hoče tovarna hranil “Kolinska” skupaj s “Knorrom” na Mirni pozidati tovarno za predelovanje krompirja v krompirjeve lističe (chips) in moko (krompirjev pire). V prvem letu hočejo pridelati 6 milijonov kg krompirja. Žene bedo gotovo rade segle po tej hrani, vprašanje pa je, če bodo z njo zadovoljni tudi možje, ki znajo dobro ločiti med dobrim in slabim krompirjem. Prometni prekrški V ormoški občini prometni prekrški zadajajo tamkajšnjemu sodniku za prekrške največ dela. Lani je bilo od 736 prekrškov kar 423 prometnih, med njimi 196 zaradi vožnje motornih vozil brez vozniškega dovoljenja. Veliko prekrškov do sodnika V najem Oddamo 4 sobe spodaj na 1205 E. 74 St. Vprašajte na 1207 E. 74 St. Najemnina $65 mesečno. (55) Naprodaj dva velika soda in mlin za grozdje na 20150 Tracy Ave. 486-4265 (54) NAPRODAJ Moderno urejena restavracija in točilnica, z licencama D-l in D-2, se ugodno proda. Oglasite se osebno na 6301 St. Clair Ave. —(Mar. 17,18,19,26) E. 185 St. Naprodaj blizu bulevarda, fino zidano poslopje, 30x75 čev., lot 43x159 čev. Pripravno za gostilno ali vsak drugi promet (business). Zmerna cena. J. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 Lot naprodaj Blizu Neff Rd., in jezera, 55x 124 čevljev. Lepa okolica domov. Dajte ponudbo. LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (55) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA 1ZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. 481-2237 ALEXANDRE DUMAS t Grof Monte Cristo “V važni zadevi!” pravi grof in pogleda Franca z zvedavim pogledom, ki mu je bil lasten. “In kakšna je ta zadeva?” “Ali sva sama?” Grof gre pogledat skozi vrata in se vrne. “Čisto sama,” pravi. Franc mu pokaže Albertovo pismo. “Čitajte!” pravi. Grof prečita pismo. “Ah, ah!” pravi. “Ali ste čitali pripisek?” “Da,” pravi grof: "Se alle sei della mattina le quattro mile piastre non sono nelle mie mani, alle sette il con-te Alberto avra cessato de vi-vere.” “Luigi Vampa”. “Kaj pravite k temu?” vpraša Franc. “Ali imate zahtevano svoto?” “Da, razun osemsto piastrov.” Grof gre k svojemu sekretarju, ga odpre ter potegne iz njega predal, napolnen z zlatom. “Upam,” pravi Francu, “da mi ne izkažete nezaupanja s tem, da bi se obrnili na koga drugega kakor na me.” “Baš nasprotno vidite, da prihajam naravnost k vam,” odvrne Franc. “In hvala vam za to. Vzemite!” Pri tem pokaže na predal, poln zlata. “Ali je sploh treba poslati Luigiju Vampi to svoto,” vpraša mladi mož in se zvedavo ozre v grofa. “Vraga,” pravi ta, “prepričajte se sami. “Pripisek je jasen in CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE DES PLAINES—BY OWNER Reduced $1,600. 4 bdrm., IVz baths, fam. rm., full bsmt. cent. air. $37,900 824-7277 1488 S. Pennsylvania (54) odločen.” “Mislil bi, da vi lahko najdete sredstvo, ki napravi celo stvar zelo priprosto,” odvrne Franc. “In katero?” vpraša grof začudeno. “Midva bi šla na primer lahko k Luigiju Vampi, in prepričan sem, da bi dosegla Albertovo osvobojenje.” “In kakšen vpliv naj bi imel jaz na tega bandita?” “Ali mu niste izkazali neke usluge, katere ne more tako hitro pozabiti?” “In kakšna je ta usluga?” “Ali niste rešiti Peppina smrti?” ' “O, o, kdo vam je povedal to?” “Kaj je ležeče na tem? Znano mi je.” Grof ostane trenotek nem z namrdnenimi obrvmi. “In ali bi me spremljjali, če bi šel jaz k Vampi?” “Da, če vam moja družba ni neprijetna.” “Naj torej bode! Vreme je lepo, in izprehod v rimsko cam-pagno nama more samo koristiti.” “Ali morava vzeti s seboj orožje?” “Zakaj?” “Denar?” Ni treba. Kje je sel?” “Na cesti.” “Ali pričakuje odgovora.” “Da.” “Vedeti morava vendar, kam imava iti. Pokličem ga.” “S tem nama ne bode poma-gano. V mojo sobo ni hotel priti.” “V vašo morda ne, a v mojo pride brez posebnega obotavljanja.” Grof stopi k oknu, ki se je odpiralo na cesto, ter zažvižga na posebeq način. Mož v plašču se približa. “Šalite!” pravi grof, kakor da daje povelje svojemu slugi. Sel uboga . takoj in sicer še zelo brzd. Plane v hotel in v petih minutah obstoji na pragu kabineta! “O, to si ti, Peppino!” pravi grof. Mesto da bi odgovoril, se vrže Peppino grofu pred noge in poljublja njegove roke. “O, o,” pravi grof, “ti še nisi pozabil, da sem ti rešil življenje! To je mnogo, kajti danes je izza tega že osem dni j.” — “Ne, Ekscelenca, in tega ne pozabim nikdar,” odvrne Peppino z izrazom globoke hvaležnosti. “Nikdar! To je dolga doba. Vendar je mnogo, da misliš tako. Vstani in odgovori.” Peppino se boječe ozre na Franca. “O, pred Ekscelenco govoriš lahko čisto prosto,” pravi grof; “to je eden mojih prijateljev.” “Potem je prav,” meni Peppino in se obrne h grofu. “Samo vprašajte me, Ekscelenca, in na vse vam odgovorim.” “Kako je prišel grof Albert v pest Luigiju?” “Ekscelenca, Frahcozov voz se je večkrat srečal z vozom, v katerem je sedela Teresa.” “Poglavarjeva ljubica?” “Da; Francoz se je oziral v njo z ljubeznivimi pogledi, in Teresa si je privoščila veselje ter te poglede vračala. Francoz ji je metal šopke cvetlic, ona njemu tudi, seveda z dovoljenjem poglavarjevim, ki je bil tudi na vozu.” “Kako?” vsklikne Franc. V BLAG SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA Joseph Yarfz ki je umrl v Gospodu 18. marca 1958 V. večnem miru zdaj počivaj pri Bogu, dobrem stvarniku večno srečo duša uživaj ir. slavo poj zveličarju. Žalujoči: ŠTIRI HČERE IN ŠTIRJE SINOVI Cleveland, O. 18. marca 1971. BREZLEDNI HLADILNIK. Tu je zelo enostaven način, kako obdržati Stroh’s lepo hladno celo popoldne. Naš aluminjasti-izolirani hladilni karton. Bodite sigurni, da je preje cel karton primerno ohlajen. Potem bo pivo v njem ostalo hladno več ur. Ne zamerite, nočemo trditi, da je ta hladilni karton Stroh’s piva bolj ljubek kot je prenosna ledenica, napolnjena s Stroh’s. Toda prav gotovo se karton lažje prenaša. Stroh’s... Od enega ljubitelja piva do drugega. Vuv. S: rv-i:;.. <: V >*' What a tot often-year-olds are wearing this year. • t y- v W&mRW I-"-' v v'-:iv4 . $ r^r!:v^ vf v company. orreoiT. Michigan aum ■'H '"W’' J mBS. “Luigi Vampa je bil na vozu med rimskimi kmeticami?”’ “Bil je voznik,” odvrne Peppino. “Naprej!” pravi grof. “Torej nato se je Francoz razkrinkal; Teresa je storila isto, še vedno s poglavarjevim privoljenjem. Francoz jo je prosil sestanka, Teresa mu ga je obljubila. Toda na stopnice cerkve San Giacomo je prišel mesto Terese Beppo.” “Kako?” ga prekine Franc. Ona kmetica, ki mu je iztrgala moccoletto?”... “To je bil petnajstleten deč-!to,” odvrne Peppino, “a vašemu prijatelju se ni treba sramovati, da ga je Beppo očaral. Ta je prevaral že marsikoga.” “In Beppo ga je odpeljal iz pravil prav tako. Štirje naši mo-mesto?” pravi grof. t žje, ki so bili skriti na obrežju “Da. Na koncu ulice Marcello Alma, so planili na voz. Franje čakal voz, Beppo je vstopil coza je obšla misel, da bi se bra- ter prosil Francoza, naj vstopi ž njim, kar si ta ni dal reči dvakrat. Galantno je prepustil Bep-pu častno mesto ter sedel poleg njega, in Beppo mu je povedal, da se peljeta v vilo, oddaljeno od Rima jedno miljo. Francoz je zagotovil Beppu, da mu je pripravljen slediti do konca sveta. Voz je krenil takoj po ulici Ripetta in skozi vrata San-Paolo. In ko sta se peljala kakih dvesto korakov po campagni ter je postal Francoz vsiljiv, mu je nastavil Beppo dve piktoli na prsi. Takoj je voznik pridržal konje, se obrnil na kozlu in na- nil, in kakor sem slišal, je celo nekoliko davil Beppa, toda kaj je mogel opraviti proti petorici oboroženih mož? Hočeš ali nočeš, moral se je udati, prisilili so ga, da je izstopil iz voza, odpeljali ga ob bregu male reke ter ga privedli k Teresi in Luigiju, ki sta ga pričakovala v katakombah svetega Sebastijana.” “Prav,” pravi grof. “Povest”, nadaljuje, obrnivši se k Francu, “se mi zdi čisto lepa. Kaj pravite k nji vi kot poznavalec?” “Menim,” pravi Franc, “da bi se mi zdela zelo lepa in zabavna, če bi se ne bilo pripetilo vse to jednemu izmed mojih prijateljev.” “Če bi me ne bili našli,” odvrne grof, “bi bila stvar za vašega prijatelja precej draga. Tako mu bo pretrpeti samo nekaj strahu.” Thousands of children afflicted with | Muscular Dystrophy must wear braces. Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted ! that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. ' , Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Tbday there is some hope for the children who must wear these braces) every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. v Only your contributions keep it goingv Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. , Muscular Dystrophy AasoeiatiOBji'Of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019, ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN CRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 ****** REDEK ČAS MIRU — Južnovietnamska vojaka v bližini Khe Sanha, koder je izhodišče pohoda v Laos, sta uporar bila prost čas za striženje. Boji onstran meje v Laosu so srditi in krvavi, počitka in miru malo.