trst, sobota 21. marca 1959 let° XV. . št. 69 (4223) PRIHORSKI DNEYMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ^NISTVo- --------------- --------------------------------------------------------- ----------------------------. ------------------...——..................... —........... —— ■1 - - ■ ■ ■ -. ...... ISM1 37J3«: Uo montecchi St. 6, II. nad. — TELEFON 93-10* IN 34-631 — Postni predal 558 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 28 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir- “GUŠ0V. 7," Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 13.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo ^ ’ a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 J. , Jjggaj so v Florenci nastopili odvetniki obrambe: Battocletti, Ferrari-Bravo in Mellon! CLNAI ne bi mogel pozivati prebivalstva skupno borbo v vrstah N0VJ bi bila ta borba veleizdajalska! ^attizanska vojska ni mogla živeli v brezzračnem prostoru; zato ji je bila potrebna Materialna, moralna in politična pomoč prebivalstva, za kar so bili nujni odbori 0F, gospodarske komisije, obveščevalna služba, policija, propagandni aparat itd. *°d našega dopisnika) iC^nca, 20. — a Wk?a’ osnovno pa ^ le ^ Proti okuPa' Zakon it n«ti zakonitosti vila n;emenila in p°-Potrev, ?Jen° mesto no- >čo nm,1Z teh P°treb , OSvet*:,. bov° zakonitost. I uVetnn ^aitoniiost. S 0P°zoruant0cletti je Pri k °čja kil a Posebnosti K kiJer 50 se odvijali d raziro0 Predmet se- % vn ave- na narod- .mea Snje- na odno' • ^ tia ? mma država-£ bil0av PQrasanje meja, p^tio, krajih zelo So. podčrtal o- j h, lma«° opravka ^W> druTn°' ki ne' ,1 Žršn0 “®acneea od voj- Nnals^° Poznali do ^ i* 1 3 Javnemu to-bergel p°Sumno odvrgel 'o wJansk0 i? obtožbe, kjer ts&ejp « Za dejar>ja. ki v1' nemJu°Vezana z bor-64' .^rtai ‘ ei?*u okupatorja]'6 na tei5e okoliščin°-(> govn-1 razpravi vse 0 tej rrem-m o tem, kaj je j>trlai?.tmenda za tam-»Vst, s'stv0 ? in slovensko **it “^Ski’ kl še prej v Neni^unarbjji in poz- ’ vide!o sv°je W. da , s°vražnike in H 'iu more P~.°-ti temu so' V»:e. če P_racunati na u- 1> °ori Proti njemu teh C111 Je * ■ >, H.Je. tud' slov« Je zgodovinskih o- 1 povsem na- I 1' Nort^im furlanskim Partizanskim o- Si ?nesnejf‘panjem Prišlo \ sku s°delovanja KL’ uPnemu sovraž* ^nil Botto- 1 dane^ vn renskega na- 0 so gleri Ja ln de’ vpraša- SiJabjitni u",ot"1 Pogledi Sičh JPdmi 1 . cno onen-k r ga 2at=’ kl. so spričo N>dnostnenja Sl°™n' r '-.t>a Se „ manjšine S(v»- Šlti n- m°re to vpra-banka Podla.g' Mazzi- A ... •vsirr. cas. k & sl0vCl , el'ko pomoč, KL bUdT° osvobodilno C tja K'm enotnltalijanskim v°dite!ii ’ so potr‘ italijanske- &m ?gPirii sg,lbanJa. ka-^Oin, d- Me,i , ari. Parri, N^a SibJ-°bema osvo-KSbegnaJ^a «1 bilo k,lot. Postali rrtagonizma. tj N h, znani PJ? vajnb k0 hSfcfežno n ementi- ki W^ ‘zrobUidrUfil stra: hn lahi ogoriL- — zaradi i., -“Va)'io,e ■je dotaknil zakonitosti, na katero se je 5 da je !m ^ilec, in de- 1 kn- ta zakonitost si- a da je treba .e v ru> ko gre za ib lizinu f1 z borbo Pro' a •Patorin nemškemu te i- pfedvsem upo-razme- Takonitt, r. bll° vPrasa-filaUvn^1 nekai skraj- Dart' " Na današnji razpravi proti bene-- v nm,lzanom Je Pred porotnim sodiščem sprego-kt: ig obrambo odvetnik Giovanni Batto- Pa tudi sicer, kako bi mogel CLNAI v svojem manifestu italijanskemu prebivalstvu Julijske krajine svetovati in celo pozivati to prebivalstvo, naj ustanavlja skupne sloven-sko-italijanske osvobodilne odbore in celo to, da vstopi in se bori v vrstah osvobodilne vojske maršala Tita, če bi to — po tezi javnega tožilca — pomenilo boriti se za jugoslovanske aneksionistične težnje, odnosno veleizdajo? Teza javnega tožilca o dvojnem obličju jugoslovanske o-svobodilne vojske, ki naj bi po 8. septembru 1943 OKUPIRALA Julijsko krajino, je torej absurd. Odvetnik Battocletti se je nato zadržal na vprašanju italijanske državnosti in dejal, da se je bil položaj bistveno spremenil in da je prejšnjo fašistično državo zamenjala nova država, ki je sprejemala nova demokratična načela zavezniške ‘koalicije, med katerimi je tudi načelo o samoodločbi narodov in da je le na podlagi tega načela sprejela omejitev svoje vrhovnosti, ki ne bo več obsegala Abesi-nije, Albanije in del Julijske krajine. Taka nova država ne more smatrati za zločin, če se v takem položaju in ob priznavanju načela o samoodločbi narodov nekdo bori tudi za svoje narodnostne pravice in če taka dejavnost vodi tudi do omejitve italijanske vrhovnosti nad določenim ozemljem. In ker ni zločin tudi ne more biti kazniva niti na osnovi člena 241 niti katerega koli člena kazenskega zakonika. Nato je odvetnik Battocletti analiziral obtožbe proti svojim varovancem (Celloni Angelo, Duriavig Giovanni, Durli Antonio, Chialcic Amedeo, Chiuch Gino, Flaibani Silvio, Lancerotto Luigi, Dorbold Pio, Qualizza Giovanna, Zamo Luigi, Cattai Mario in Peressoni Rino), zavrnil zahteve javnega tožilca in zahteval za vse obtožence oprostitev z najširšo formulo tako glede člena 241 kakor glede vseh drugig obtožb. Ob zaključku je odvetnik Battocletti še poudaril, da bi obsodba obtožencev ne bila le krivična, ampak tudi protičlo-veška, ker bi ponovno razplamtela sovraštva, ki so se medtem že povsem izgubila in ponovno razpihnila polemiko v teh obmejnih krajih, kjer so se odnosi povsem normalizirali. Krajevno prebivalstvo je zelo zaskrbljeno zaradi tega procesa in vsi pričakujejo, da bo razsodba pravična; tudi kot javni tožilec je postavil isto zahtevo.) Razprava je bila preložena na prihodnji ponedeljek, ko bodo spregovorili odvetniki Turi, Kukanja in Tončič. D. H. O amnestiji RIM, 20. — Rek, ki ga je dipločil predsednik poslanske zbornice v pravosodni komisiji, in sporočilo pravosodnega mjnistra, da bo vlada pripravila svoj načrt amnestije, u-stvarja domnevo, da bo v kratkem mogoče vedeti, ali bo prfcdsednik republike pooblaščen ali ne, da razglasi amnestijo. Kakor je znano, je predsednik poslanske zbornice določil rok pravosodni komisiji, naj predloži pisano poročilo s tem v zvezi do 1. ali 2. aprila. To pomeni, da mora komisija v tem času končati proučitev treh predlogov zadevnega zakona, ki so jih predložile posamezne :kupine, in morda tudi vladni osnutek. Do sedaj so bih predloženi trije predlogi: prvega so predložili socialisti, drugega mo narhisti, tretjega pa MSI. Socialisti zahtevajo amnestijo za vse politične prestopke partizanov ali pripadnikov rednih oboroženih sil, MSI pa zahteva še posebej amnestijo za pripadnike republikinov. Monarhisti zahtevajo amnestijo za vse politične prestopke, ki sb bili izvršeni ob priliki ali kot posledica političnih, socialnih in vojaških gibanj do 31. julija 1945. Vsi trije predlogi pa zahtevajo znižanje kazni za nekatere zločine, ki so kaznivi z zaporom ne več kakor dveh ali treh let. S tiskovne konference Draga Kunca Protest veleposlanika Javorškega proti zahtevam to Ves florentinski proces je v nasprotju z obveznostjo Italije po čl. 16 mirovne pogodbe, je izjavil Drago Kunc - Negativne posledice kršenja čl. 7 avstrijske državne pogodbe - Protest FLRJ pri kitajski vladi človek, ki živi v teh krajih, je odvetnik Battocletti zahteval oprostitev za vse obtožence, ker bi proglasitev nekaterih obtožencev za izdajalce skrajno porazno odjeknila med be-nečanskim prebivalstvom, kjer ni bilo niti enega podobnega primera v vsej njegovi dosedanji zgodovini. Pred odvetnikom Battocletti-jem je spregovoril odvetnik Ferrari-Bravo, ki brani Vogrig Ernesto por. Maffei, ki jo obtožnica bremeni, da je sodelovala pri pustošenju občine Grmek. Javni tožilec je zahteval zanjo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetnik Ferrari-Bravo je zahteval zanjo oprostitev z najširšo formulo, ker ni proti njej nobenega prepričljivega dokaza. Odvetnik Melloni, ki brani Pirano Vittoria je zahteval za svojega varovanca oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. (Tudi iiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiMmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii« Demokristjanska nasprotja na kongresu C1SL Demokristjanski sindika kritizira Segnijevodesničarsko Minister Pastore, ustanovitelj in voditelj CISL, se je zaman trudil spraviti v sklad sindikalne interese s svojim ministrskim stolčkom RIM, 20. — V odsotnosti zunanjega ministra Pelle je podtajnik Alberto Folchi sprejel nocoj v palači Chigi veleposlanika FLRJ Mihajla Javorškega. Sporočilo o sprejemu ne o-menja vsebine njunega razgovora. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — «Jugoslovanski veleposlanik v Rimu je dobil navodila, da stori pri italijanski vladi ustrezne korake v zvezi z zahtevo italijanskega javnega tožilca na procesu v Florenzi. Avstrija je prevzela nase polno odgovornost za negativne posledice, ki lahko nastanejo zaradi neupoštevanja upravičenih zahtev koroških Slovencev. Jugoslovanska vlada je vložila odločen protest pri kitajski vladi zaradi napadov kitajskega tiska na Jugoslavijo in govora kitajskega zunanjega ministra> Tako je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc. «Zahteve javnega tožilca in njegova argumentacija presenečajo tem bolj, ker je vrsta pric potrdila neutemeljenost obtožbe in upravičenih zahtev obrambe, da se upošteva člen 16 mirovne pogodbe,» je izjavil Kunc v zvezi s procesom v Flo- (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Med današnjim nadaljevanjem kongresa demokristjanskega sindikata CISL je prišlo na vrsto tudi nadvse važno vprašanje odnosov teea sindikata do vlade. Vprašanje je načel neki delegat iz Catan-zara, ki je dejal, da še ni prišel trenutek, ko bi sindikat lahko imel svoje predstavnike v vladi. Odgovoril mu je Pastore, minister v sedanji vladi za blagajno Juga in zaslužni ustanovitelj demokristjanskega sindikata ter še sedaj njegov duhovni voditelj, čeprav opravlja funkcijo generalnega’tajnika demokristjanski poslanec Stor-ti. Pastore je izjavil, da se njegovo sodelovanje v Segni-jevi vladi tiče samo njegove osebne odgovornosti, kar delegati kongresa lahko obsodijo — če hočejo. Po njegovem mnenju pa morajo pri tem u-poštevati, da sindikalna organizacija CISL še m odgovorna, če gre eden izmed njenih voditeljev v vlado, kajti vloga sindikata mora biti kritika in pritisk. V svojih nadaljnjih izjavah je Pastore zaman skušal vskladiti svoj ministrski položaj v taki desničarski vladi, 'kakršna je Segnijeva z zahte- vami sindikalistov. Dejal je, da je vsekakor zelo važno vprašanje tudi poslanski mandat, če ga prevzame nase neki sindikalist. Zato je treba o tem na kongresu razpravljati, da bi se vsaj na ta način nudila usmeritev zveznim organom sindikata. Nato je sledil govor Dona-ta Cattina, ki je vzbudil po eni strani odobravanje, po drugi strani pa viharne proteste. Govornik je predvsem poudaril, da je CISL poslala v parlament okrog 30 svojih ljudi, ki se danes nahajajo v «zelo dramatičnem položaju«, ker so bili prisiljeni disciplinirano ubogati stranko, po drugi strani pa so morali u-gotoviti, da se je ustvaril tak položaj, ki za delavce ni ugoden in ki ga ne morejo odobravati. Izjavil je, da je kongres izrazil svoje stališče do vseh vlad, razen do sedanje. Nato je ostro kritiziral sedanjo desničarsko vlado in medtem ko je govoril, so se vsi Segni in Pella nasprotujeta angleškim načrtom o odmiku {St, vadili °tsyobod>lnega k 1 k;i 3e *n de~ 11 i tuia a tem bor- *ak bT*Wračnem $y ^tiia tia,na k f0' i,,f»ih« t,-Potni* moralna SaS l>i ta Prebival-Ž? d«* >n P°Utienamaterialna. ? J« s»v „iCna Pomoč ne sa tre- °°SVr>wSi tisti tud' uSti Wp,kihb° 16.00 Tretja strMI jj -CJ ca, glasbeni vanete, aktaai^ — Tedenske filmsk* jn#* 21.00 »Shardani«, gibanj*. tizirana igra v tren HADIOKO^,: 10 Poročila v ital*J*“’ 17.15, 19.15. 22.30. Poročila v sl°v 1)1 155°00-6.15 in 7.00-7.15 F 7.15 Glasba za dOb™5JTu« Glasba po željart; 12- ^ listnica; 12.50 &^Jusjo u(‘ > (11. del); 13.40 mebil^j* za, 13.50 Popevke ‘O j ■n tam; 14.30 Kult 14.40 Operetna 8* ,«40.17)1® 2 mat inske popevke, s prt nos RL; 17.00 Fiankie Laine, ^ Frank Sinatra J" ji. ' Frank Smatra n- - ,j.w - v 17.30 Glasbeni dr0,,.,, in Čajkovski: Glasba -.e jeirtj lania baleta »Labod janja baleta »L^^ja;1^ 13.30 Za PrtJ»telje 22.15 f A0,0\J Zid F* ‘22-22.15 Prenos RL; glasba. SLOVENIJA l24« M m. 292.1 O- _ čila: 5.00, 60°j7o0, ^ 10.00, 13.CO, 15.00. 22 00, 22.55. 8.3° 327.1 Poročila: 1700, 5-UU, 44.00. O'".’ J. 8.05 «Mladina poi^ S£*r ka glasba; 9JK. nižjo stopnjo; S Jv1”^JO d j j,ti radi poslu^vvaDa: U t skladbi Antona ““.jm f,J , Zabavna rul?ta’oimfonij£:Jif Schmidt: Četrta sim^ k««; pionirski tednik. gor^ narodne P°je. . nasve*' ^ 12.15 Kmetijska v Maks Ileršič: Kak" veselt • nastavni panj; l*-», izpod jp 12.40 Domači nape Domač. napev^jeJ. nega Pohorja: 13-' raV jk ] kedonije; .13.50 Po ^; kedonije; 13.50 rm . . 14.15 Športna reportaž ^ |. ši poslušalci čestitajo ^ « ,, ijajo; 15.40 S j, Slovenska pesem od . H, Ll danes: 16.30 Melod')' o*, 17.30' Majhen 18.00 Jezikovni ..Prjio KjV Straussovi pod"'^ f ’ * .k domovine; 20.00 Po* W 21 30 Zabavni zvoki, ,5 za naše izseljence, s,mo! TELEVI^OO f 14.00 Šolska PrajwOČi>Jigi^ za otroke; I8-3® K Potni list - P°,9.30 19.10 Pisma TV. lahke glasbe; 20.30 j «P ji «11 Musichiere«; %nO «11 Musichiere«, «31«;. et Chloe«. oPfSicfaVU\. !] HTV JOGOSLAjjJ^ 18.00 Mladinska ojTjg 18.00 Mladinska ~~jK , greb; 20.00 TVJKSj tj, grad; 20 30 Pokaži, ^ prenos javne odd J ( pr ^ na- m 00 Ob 22.00 Ob ČIZtfl «Punčke« Ferda ijana. VERD* Danes ob 21. d iška skupina Fr trzzi z Ibsenovimi itev. Jutri ob 17. un ** nn„ 94 marca tl vi Dne 24. marca prvc'v^ certne sezone. Nav g* masa Cristiana nevim »Stvarjenj« oy0 j Ji teatro _ ir.aAftl D® . .ni ^ «1 Ometla Vanonl mednarodnega meanaroanega Wt < nja. Prvi del bo in -jgi j t« angleške, amerišk' ,, pesmi, drugi dj*, pciffi V*} G pesmi, urugi • pevp, italijanske P€,sm,0rertI!aV bo pri klavirju sp na r«o bo pri klavirju Baracchi, bo nastol,nfvii in jutri '22. t. m, drugič ob 17. uri Fxceisior 15 30^opič». I prepovedani cw p,. Lane. . -a Fenlce. 16.00: «St«a Trt" p Heflin, T. Hunte« -j Cinemascope._ - 5 Nazionale. ope- ,Trije f j 16-W'w Momgomery, N- DrtV° f. ^ Arcobaleno. 16.00. « M- f cev«, G Coop 'iriK< j Technicolor. -a® 1 javne. .-no; Supercfnema. kri«. Le za jackj pr«wy m colo r. Mladln po- gr Filodrammalico. g r. J vpije®, A. Nov varletč . Grattaclelo. iG-tjiL-hnK0 f oit.t« Bardot. gitte Bardot, mascope. CrištalioT 16.00: vi —... - td Astra' Hoiano če«,G. 'Cooper, ' » »L« ffti da«. A. Gardne^. nvascope. i*» Capltol. 13.30: ** A- J • n® bežen Je rom»n ‘ Ann Blyth ,K<> J, Alabarda. it-00: , |, f, te«, T. SanjOjlov^pa Aloebaran. l6-, Ljiobr'* J lyna», Gina L ^l. jprfJ , Sica in A. N/cZ,j i" « Arlston. 16.00: john /jf Deborah Kert 7 . Aurora. 15.30: i «, Susan Hayward' vedano. »Ti*10 A Garibaldi. '®-3 0arrjv,pjfji Mitcbum, G. P.ojcrv-ili^ Ideale. 16.00: C* , nika Brovvna«, pjHiF ,m°^a,Kl16.30. ' Ryan, A. K**1 talia. 16.uu. -’r 11 giies Taylor, D. K - ,i<-derno. 16.0°- gerl” , J Warden, »• 1 °able . M’ ’ Marco. 16.00- ^ R" vals, C.' Mohner' y \ 11 iale. 15.30: »^ito.^ "j \ Gianni in p 16™ j lltorlo Veneto- 5 prepov. Savona 16.00: Viale VIttorlo zid«. Belvedere R. Hudson, Marconi Grant Masslmo. 16dv^n» Toti>, S. KO*« in S. Milib Novo cine. tl S '1 deon. 16 «>^vnK0f "‘ati ta#* » A. TBSk / KIPJ0 v„ -?/ Verdi: «M»W* Ne^lJ'j/5 E. T«ylor,P- ^ ifrgV Europa: «Kj*r Jrtitl> C,ary Cooper ^ Koma: »Napad štirinajst let po koncu vojne Združitev obeh Nemčij: davno vprašanje Evrope Kratek oris dolgotrajnih brezuspešnih pogajanj med Vzhodom in Zahodom Po 'i v^‘najstih letih od kon-'ie še vedno »:rok napetosti med 111 Zahodom. Med-napetost je cesto na-ttezi i 'm p°Puščala ravno v Prav j. ernčijo :n Berlinom. °ttaeiBn' Pa se -’e P°lili6 ffiniio Ponovno nekoliko (. je o° 'z^avah Hruščeva, hs%na etska zveza P1'*’ 10nanii'u sPreieti konferenco ministrov 1] maia. i ^čiia - ^(na n" j se vet^no ostro 1 8» io3 dela' Na meii' ®>rkjC:: d* imenovali de- ^ fclezn -1^.- '?rt°' se irononie Uriavel« k prog’ pregraja Ž1CC’ ki je *®tade . . ■ se'ta tri av- '4 tesi trideset med narod-Sle«, ' rest prvega in Pilit, razreda in več tisoč 1».P°, .'. meji, ki loči so odprti samo »Ost na°eStl1' Prelazi. Veliki !rlin _a.'d?stradi Muenchen- ..'r*4etn sp j ' V ,aanes ni poprav- ToePenu na Ba- hl£ Se c' c*Otaj0in tuj> šoferji, '* Po ° naPraviti ovinek 50 K Dr«vr^van'^ vaških po-’M)i0 miajo politike in se ko ča. °v,a sprašujejo: «K°-niso a • *° 3e trajalo?« NavU.; !nb To vprašanje ki v-°, udi vsi tisti ljudskih a da obstoj dveh !11,htooizp^aV ni le politični ar»ost marveč stalna V Sob m'r v svetu’ M ’ 0 tolažili, da je de- Sfcv ^' 0rpij2a^asna’ toda franco- ‘C\or »ste st„.a. dolgo kakor za- pravi, da nič ‘'tja i složniV^.r^' ,^avezniki so bi-ra?ii- ° ie bilo treba de- A treba' Pa 30 se- ko ie Medtem P°novno združeva-bsni: Pa so Nemci u- dve >li % dve h-j državi in SVl u^e *^dai še niso iznašli ki nai bi jih , tisa); Predlaga naj bi ,* Po SVn.Se Ponolnoma loči-do družbeni ureditvi ?t!dstiv . mirovno pogodbo “tl nhck »t_ rnedtt rast»v, obeh Nemčij, ki ki 5Aosflrtm Pogovorili tu-Pa Pra -eraci-ii- Zahodnia-morajo bi-*>iu *°,rak na poti k žedi-v7e ’P u«Sne svobodne vo-‘ ki , ?n°vitev ene same ‘o oni.P,olem podpisala l I i“t!Ci,gUsta 1945 je bila v konferenca, ki je *'®mčij0 in Berlin SLki bi n :Kdb- Nemčijo popolno-7. julija !% }tkr!. °ku so'Pacijska področja, ij. -vstavi tudi odredili, da ’ se Ax Poč VS" °V, lej m* Proizvodnjo iz- P°d nadzorstvo ali ((jAltVarj"°ntira industrija, ki -°v, ki S Proizvodnjo iz-l|'dusbf-° Potrebni za voj-i 1)0 To ^ držah bi, ^Igo j ."Poda ti sklepi ijske aH- Obnovitev 'n s tem politič- hladne ^Sredtia ^emčije je bila ne- C *» buvledica hladne k.bfam okovske politike. vjjke l:3° začeli podpirati *'u n.dustrijce m so H C'!v°dnia*'*'.’ da se nemška Alijona ^ek*a zviša na ki ’* S7'a ton’ 19- marca V biiaii 2apustila kontrol-Vi9 Pa t Za Nemčijo, 23. *4i.,9hodni Prišl° do bloka- V skor?a ®erl’na. ki je ™ »a bkPr° leto dni. Leta O^itve v Zahodni Nem-K Samimld Parlament je z ^ A ka« ,glas°m večine iz-S^ru I6ria Adenauerja, tj, ktatj. pa s° ustanovili 11 ? liudsk' republiko Nem-V^at m Parlamentom. K lstegla , obstaiali dve Stlr, a so * P°' iv aCnF« Umom ustavili |A Se>?. nie nemških Vil Ve&bra 1950 so za-C'io 7 ® sklenile, da V1* zavf °dno Nemčijo *’ u.^°Volifn'^vo ter da na-A °ž‘tev Nemčii' Ponov-ii ^dajati V ^stopn so Puščali Nem-Vk"1 5. suverene pia- Ovi^aja 1855 so padle Zahodna Nem-Pravico, da u-k'V,L i51an'',4.y°isko ’er da VHia M ant31tega Pak- V ^ VarlmČija pa ie po- V {sSu ršavskega pakta. Vlli^^Nega rajha je 1- iSS >» lo400-000 kv-km Av*!» 'smBi m ______________ _ J S A i«] 25p-000 kv. km nad 5o milijo-v V Vzhodni štirih okupacijskih con v e-nc samo državo. Sporazuma niso dosegli niti na tretji konferenci v marcu in aprilu 1. 1947 v Moskvi, niti na četrti, k. je bila v novembru in decembru v Londonu. Edini u-speh so dosegli maja 1949 s sporazumom o ukinitvi blokade Berlina. Optimisti, ki so v tem videli konec hladne vojne, so se kmalu razočarali. Adenauer je v decembru 1950 odbil Grotewohlov predlog za ustanovitev splošne nemške skupščine, ki naj t-i pripravila ustanovitev ene same vlade. Junija 1951 so se ministri štirih velesil po 75 sestankih ponovno razšli, ker jim ni uspelo sestaviti niti dnevnega reda konference. 10. marca 1952 je Sovjetska zveza ponovno predložila Zahodu načrt mirovne pogodil e, po kateri naj bi se prenehala delitev Nemčije. Di-pirmatsko dopisovanje je trajalo celo leto, ker je Zahod postavil kot pogoj za podpis mirovne pogodbe svobodne volitve. Ministri so se ponovni. sestali šele januarja 1954. Eden je predložil načrt, po katerem naj bi bile najprej volitve, a nato naj bi se sestala skupščina, sestavila mirovna pogodba, ustanovila splošna nemška vlada, ki bi nato mirovno pogodbo podpisala. Molotov je 1. februarja odbil svobodne volitve in piedlagal, naj se zedinjenje začne s sklenitvijo mirovne pogodbe. Predlog Molotova so zahodni ministri odbili. Te- den dni kasneje je Molotov predlagal svojim zahodnim kolegom podpis sporazuma o kolektivni varnosti v Evropi, ki naj bi ga podpisali tudi predstavniki obel nemških držav. Po izmeni raznih not so se štirje veliki sestali julija leta 1955 v Ženevi. Njihovi zunanji ministri pa so nadaljevali razgovore v oktobru in novembru. Toda vse zaman. Zahod je vztrajal na svobodnih volitvah, medtem ko so Rusi trdili, da je zed:njenje predvsem stvar nemškega naroda in sporazuma njegovih predstavnikov. Julija 1957 je vlada v vzhodnem Berlinu predlagala Bonnu ustanovitev konfederacije, toda Bonn je to odbil. Po ženevski konferenci je nemško vprašanje nehalo biti predmet mednarodnih razgovorov, ker so se pričela pogajanja o ustavitvi atomskih poskusov in razorožitvi. Sele konec 1958 je zopet prišla na vrsto Nemčija. 10. novembra je Hruščev zahteval revizijo statusa v Berlinu, 27. novembra pa je sovjetska vlada predlagala, naj se zahodni Berlin v roku pol leta spremeni v svobodno mesto, iz katerega naj bi se umaknile v cjr.ške enote zahodnih zaveznikov. Konec 1958 je Zahod odklonil razgovore o Berlinu toda pristal je na pogajanja o Nemčiji. Tako se je stvar nadaljevala m vlekla do prevčerajšnjih izjav Niki-te Hruščeva. Ko se je Walter Chiari ob 4. zjutraj vrnil z Anito Ekber* iz nekega nočnega lokala v Rimu, Je opazil, da se je zračnica kolesa njegovega avtomobila izpraznila. Ker Je mislil, da je žrtev zlobne šale, Je zgrabil za aparat enega izmed fotoreporterjev, kateremu Je zakričal: «Razbijem ti glavo* PRED NOCOJŠNJO PREMIERO V AVDITORIJU KOŠČEK STARE SRBIJE NA TRŽAŠKEM ODRU v v Sremac - Kosar: «Pop Cira in pop Spira» Pred. točno desetimi dnevi nam je Slovensko narodno gledališče uprizorilo krstno predstavo domačega dela domačega avtorja in sicer fantazijo v dveh dejanjih «Pekel je vendar pekel» Josipa Tavčarja. Danes pa se nam SNG že spet predstavlja z novo premiero. Nocoj nam bodo člani SNG v dvorani Avditorija dali komedijo «Pop Cira in pop Spira» srbskega pisatelja Stevana Sremca. To bo že četrta letošnja premiera, kar je prav gotovo najenostavnejši, hkrati pa najzgovornejši dokaz o intenzivnem delu tržaškega SNG. Najprej predstavimo avtorja: Stevan Sremac je bil doma iz Sen te, kjer se je rodil 1855, umrl pa leta 1906. Po poklicu je bil profesor. Verjetno pa njegovim dijakom ni moglo biti hudo dolgočasno v šoli. Tako se vsaj zdi človeku, ki bere njegova dela, pa naj gre za komedijo, ki jo bodo dali nocoj člani SNG, ali za njegovo eZono Zamfirovo», ljubavno zgodbo iz Niša, ki je vsa prepletena s humor* jem, ali tudi za eVukadinan, ki bi naj bil nekakšno u-žičko motovilo, ali tudi za številna druga njegova literarna dela, ki jih ni malo, ki pa so vsa, ali skoraj vsa bolj veselo navdahnjena. Motili pa bi se. če bi menili, da je šlo Stevanu Sremcu izključno za humor. Ne. Ni bil sicer, niti ni hotel biti ■ nekak «apostol napredka», pač pa je s svojo satiro opletal desno in levo in vsaj posredno silil ven iz zaostalosti, iz «za-metenosti» srbske malomeščanske družbe in ven iz podeželske konservativne miselnosti. Stevan Sremac, smo rekli, ni bil in ni hotel biti «apostol napredka» za vsako ceno. Bil pa je izreden opazovalec in dober poznavalec razmer in ker se je veliko premikal, moremo reči, da je dodobra poznal vso Srbijo. To dokazuje vsako njegovo delo, od komedije «Pop Cira in pop Spiraš, ki «obdeluje» banatske razmere, kot ona dela, ki so se rodila, ko je Sremac živel v «stari» Srbiji. Pa še nekaj je značilno za avtorja: Vsa njegova dela so pisana v dialektu in celo v različnih dialektih, to je v dialektih kraja, kjer se posamezna zgodba dogaja. Po svojem slogu je realist, po duhu pa veder optimist in zato ni nič čudnega, da je dolgo veljal za najbolj čitanega srbskega klasika. O zgodbi sami ne bomo govorili. Povedali bomo le, da se bo občinstvo za čas predstave preselilo v Srbijo, ali bolje v Banat in to v pravi pristen Banat, kakršen je bil pred pol stoletjem, še prej in tudi pozneje, kajti ne toliko zgodba sama, toda osnova, ona ma-lenkostnost mesta • vasi ali vasi, ki hoče biti mesto, je še vedno v marsičem živa, aktualna, pa čeprav hitimo s tako imenovano «atomsko brzinov. Sicer pa čemu bi pri tem vztrajali, občinstvo bo imelo priložnost za dve obilni uri preseliti se v Ba- nat, si ga ogledati in soditi ... Preden gremo dalje, moramo omeniti še nekaj; Komedija «Pop Cira in pop Spirat> je že tudi na filmskem platnu. Film po Srem-čevi komediji so predvajali lani na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju, kjer je dobil prvo nagrado. In tako smo se spoznali z avtorjem dela in nakazali dobo in okolje dogajanja. Sedaj pa še trenutek sedanjosti; Razgovor z režiserjem. Posebej ga ni treba predstavljati, vsaj starejšim o-b iskovalcem predstav ne. Ljudevit Crnobori je bil član tržaškega SNG vse do pred nekaj leti, ko se je preselil v Pulj, kjer deluje v Istrskem narodnem ka-zalištu. Čeprav pred premiero, ni bil prav nič nervozen, le časa ima malo, mnogo premalo, da bi se mogel ustaviti za daljši pomenek. Kljub temu nam je utegnil reči, da je s svojim gostovanjem v Trstu zadovoljen in da mu je delo lažje, ker igralce povečini pozna, saj je z njimi dolgo let delal. Ko smo ga vprašali, kako da so izbrali to delo, je rekel, da je bil namen vprav v tem, da se naše tržaško gledališko občinstvo spozna tudi z nekaterimi deli iz srbske književnosti, ki dejansko odražajo življenje bratskega naroda. Res je, da delo ni novo, toda že prej smo o-menili, da je še marsikaj takega, kar je veljalo pred nekaj desetletji, veljavno in živo še danes. Ce drugo ne, vsaj okolje. Režiser Crnobori je zadovoljen s svojim gostovanjem v Trstu tudi zato, ker smatra, da je izmenjavanje igralskih in predvsem režijskih izkušenj potrebno, skoraj nujno, in to posebna med našim, tržaškim SNG in njihovim, puljskim, ker sta se ti dve gledališči rodili in se začeli uveljavljati v približno enakih o-koliščinah in razmerah. V razgovoru z režiserjem Crnoborijem smo zvedeli še to, da je komedijo «Pop Cira in pop Spira» nekoliko predelal. Osnovna predelava je sicer Kosarjeva, ki je Sremčev roman predelal za oder, toda Crnobori je to predelavo nekoliko dopolnil ali izpopolnil z «baletom», ki v srbskem delu ne more biti nič drugega kot srbsko narodno kolo, in pa s srbskimi ali točneje vojvodinskimi narodnimi pesmimi. Pa še ena režiserjeva pripomba: Srbska predelava Sremčevega dela, kakor Sremčev original, je v dialektu. Taka dela je nekoliko teže prevesti, bolje preliti v drug, pa čeprav sorodni jezik, kajti prevod izgubi ono sočnost, ki jo ima izvirnik, toda košček generalke, ki smo ji priso-stvovali, nas je prepričal, da to predstave ne bo mo-.tilo, posebno pri nas Tržačanih ne, ki one sočnosti srbskega dialektalnega izvirnika nismo še okusili. Sicer pa bomo sodili po nocojšnji premieri. i, * k' Jožko Lukeš in Modest Sancin, oprostite: pop Cira in pop Spira v istoimenski komediji, kakršna se nam bosta predstavila nocoj iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini IZBOLJŠANJE ZEMLJIŠČ IN NEKATERA POMLADANSKA OPRAVILA Kako bomo branali deteljišča in žita kako gnojili trtam in sadili krompir Zima je skorajda že šla v pokoj in. z njo za leto dni tudi edina priložnost za razna kmetijska izboljšanja. Letošnja zima nas ni v tem dosti ovirala, posebno naklonjen pa je bil februar s svojimi skoro samo sončnimi dnevi. Kako smo te mesece za to izkoristili? Kdor je malo križaril po tržaškem Krasu in pozorno pogledal sem in tja, ne more o tem veliko poročati. Na spodnjem Krasu so se izboljšanja omejila na redke nove trtne nasade in mogoče na gnojenje senožeti s hlevskim gnojem. V nekaj primerih tod in tu pa tam na gornjem Krasu se je kdo spomnil tudi na senožet, jo malo «prepleskal», da je zadostil svoji že davni obljubi za ureditev parcele. Zelo redko pa srečamo resno izboljšanje, ki je vredno tega imena: senožet je temeljito očiščena, izrito in odpeljano kamenje, odstranjeno grmovje napeljana zemlja, pognojena s hlevskim gnojem (mešanca, žal, ne poznamo) in z umetnimi gnojili Sledila bo še setev primerne mešanice trav. Takšni primeri pa so redki, kot bele vrane. Šele kadar bodo bele vrane gospodarji, ki takih izboljšanj niso izvršili, bomo lahko rekli, da pravilno in smotrno gospodarimo. Dobra krma in takšna je mogoča na dobro urejenih traviščih (ker je zemlje za deteliišča prema- lo na razpolago) — ni namreč jamstvo samo za uspeh pri živalskem gobcu, dobra ali na redilnih snovi bogata krma pomeni mnogo več: obogati vse ostale kmetijske panoge in spričo tega pomeni začetek napredka kmetijskega obratovanja. Pa kaj naj bi o tem govorih, ko pa je za letos za taka dela že prepozno. Mogoče bi se dalo v tem še kaj malega storiti, če bi na pr,-pognojili senožet z mešanico umetnih gnojil, in to — če dvomimo v uspeh — vsaj kakih 1000 kv. m za po-skušnjo. Zdaj so seveda pred nami redna pomladanska opravila. Skrbni gospodarji n'so zaskrbljeni, ker so jih dobršen del opravili že v februarju in tudi prej. Previdno oko je že pogledalo na detelj išče z večno ali nemško deteljo ker ve, koliko ca krma zaleže. Skrbeti je treba, da deteljišče prezgodaj ne shira, kot se pri nas rado dogaja. Z brano, seveda železno, pojde po njej, da zrahlja zemljo in izruje plevel, nato pa pognoji s sestavljenim umetnim gnojem PKN (P-fosfor, K-kalij, N-dušik), kakih 50 kg na vsakih 1000 kv. m. Do konca tega meseca je za to čas. Pri nas je malo žitaric. Navadno se na pomlad na-nie ne oziramo. Nekoč so jih popasli s čredo ovac. Moderno poljedelstvo jim Veliki slavospevi so pozdravili vlogo Millie Perkins v »Dnevniku Ane Frank" f h. )u /‘re , C°vi i°bila ; Os milijonov pre-°nnska vlada u- Vii cev Bbi,." Ra v vznoam ’\i.4Sv D milijonov V,- CoV20-1™kv-km S itL 8 v'oda je na- »S Sira 7i*tSk° ni jj«, .^ilta ' Jene8a diplomat-S 2 Vzhodno Nem- iki °na predstavlja ra*» Z? reSitev nem- tir. 'R „ dosedanje kon-A RoW 6 diplomat-k>Vi , Ka Uspeha, i- > v 0r,ferancl štirih ,liSNiuapzi*u >n moju |S Je Molotov od- Sl blir'Wr!lr'‘dlof! ra skle-Si RRIb. Pogodbe, na >š i« * v juniju in udbil zedinjenje Predvčerajšnjim so v dvorani «Palace» v Ne to Yor-ku prvič vrteli novi film «Dnet>ni(c Ane Frunks. K predstavi se je zbralo številno občinstvo predvsem kritikov in poznavalcev filmske umetnosti ter seveda veliko ljudi iz finske-ga sveta, med katerimi, razumljivo, tudi junaki novega filma z Millie Perkins na čelu, ki je igrala vlogo Ane Frank, in Geor-geom Stevensom, ki je film režiral. Zgodbe, ki jo film obravnava, ne bomo na dol-go opisovali, ker je več a-li manj vsem znana: Ju- dovska deklica, Ana Frank, se s starši, sestro in z neko družino — v celoti devet oseb — skrije pred nacisti v nekem zakamufliranem podstrešnem stanovanju v Amsterdamu. Skozi dolge mesece si piše dnevnik iu čeprav je deklica komaj 15 let stara, veje iz njenega dnevnika resnost zrelega človeka. Nekega dne pa vendarle pridejo nacisti, ki jih odpeljejo najprej v taborišče na Holandskem, nato v nacistična taborišča v Nemčiji, kjer deklica in skoraj vsa ta sku- pina pomre, razen njenega očeta. Kritika je, raze n ene e-dine izjeme, film sprejela z velikanskim navdušenjem, kot film, ki se bo vsekakor uvrstil med najboljše filme, kar jih je filmska u-metnost sploh dala. Posebno velike slavospeve pišejo ameriški kritiki na račun mlade filmske umetni- ce Millie Perkins, za katero je kritik «Daily Neivsas med drugim napisal; ((Millie Perkins, ki je tokrat prvič nastopila v filmu, je dala takšno interpretacijo, ki bi je niti Audrey Hepburn, niti Elizabeth Taylor ne bili mogli dati v dobi, ko sta bili bolj mladi*. Prav tako navdušujoče kritike sta objavila «Herald Tribune» in «Daily Mirrors, le «New York Timesu očita režiserju Stevensonu, da ni dorasel nalogi, ki mu je bila poverjena. BB ne bo pilot Brigitte Bardot bi bila kmalu že med pokojnimi. In to dvakrat zaporedoma. Nekje v Franciji snemajo film z naslovom uBabette gre v vojno* Z BB igra tudi Jac-ques Charrier. Med filmom se morata igralca dvigniti z letalom in da bi ju snemalna kamera mogla posneti, mora letalo leteti zelo, zelo nizko. In športno letalo, v katerem sta sedela umetnika, je sicer letele tik nad kamero, ni se pa moglo takoj dvigniti in propeler je zadel ob veje nekega drevesa, se razletel in nato je letalo treščilo ob neko ograjo. Brigitte Bardot in Jacques sta se stisnila drug k drugemu, računajoč z na^tijšim. Vendar se jima m zjodilo ničesar, tako da sta nepoškodovana, toda polna strahu prilezla iz razbitega letala. Brigitte ni bila sposobna ziniti besede. Dočim se je Jacques kmalu opomogel. Sledil je drugi poizkus na civilnem letališču v Es-blyju. Vtem ko se je malo športno letalo začenjalo dvigati, je treščilo na neki kup drv in Brigitte Bardot ter njen naključni sopotnik sta se izvlekla iz polomljenega letala s tresočimi se koleni od strahu. Jacques je kot pri prejšnji nesreči kmalu prišel k sebi, Brigit- te Bardot pa ni spregovorila besede. Britanski «0scarji» Predvčerajšnjim so v hotelu eSavoy» v Londonu razdelili angleške «Oskarje» za najboljše filme in vloge. Britanske «Oskarje» podeljuje britanska filmska a-kademija. Kot najboljši britanski film lanskega leta je bil ocenjen uRoom At The To p*. Po mnenju žirije je bil to sploh najboljši film iz lanskoletne svetovne produkcije. Kot najboljšo britansko filmsko umetnico za isto obdobje so proglasili I-reno Worth za njeno vlogo v filmu eOrders to Kili*. Kot najboljšega angleškega igralca, seveda za leto 1958, pa so proglasili Treivorda Hotvarda za njegovo vlogo v filmu «Ključ», kjer igra glavno žensko vlogo Sofia Loren, Film, je bil te. dni na sporedu tudi v Trstu. 7,a najboljšo tujo filmsko u-metnico, ki je igrala v britanskem filmu, so ocenili Simone Signoret v najbolje ocenjenem britanskem filmu «Room At The Topit. HOROSKOP .ZA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pojdite brez obotavljanja na potovanje, če je potrebno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan je ugoden za špekulacije; kar se ostalega tiče, pa bodite previdni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. G.) Zanimiva ponudba vam bo omogočila razširiti delokrog svojega delovanja. RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Nepričakovana pomoč bo po- spešila zaključek nekih pogajanj. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Skušali bodo vplivati na vaše odločitve. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Imeli boste občutek, da vas nihče ne razume TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite oprezni, kajti neki predlog skriva past. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Uresničili boste svoje smotre. Pričakuje se izboljšanje položaja. STRELEC (od 23, 11. do 20. 12.) S svojim organizacijskim duhom boste koordinirali delo svojih delovnih tovarišev. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne razpravljajte s človekom, čigar polemični duh vam je dobro znan. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Naleteli boste na mnogo oseb, ki bodo kazale razumevanje RIBI (od 20. 2( do 20. 3) Nagla sprememba stanja bo izboljšala vaš položaj. pomaga drugače. Kdor je že kdaj žito pobranal, ne bo več tega opravila opustil. I rvikrat ga je nekaj dni skrbelo, kor je bila njiva podobna oskubljeni kokoši. S toliko večjim zadoščenjem pa je pogledal nanjo po nekaj dneh, ko je žito bujno pognalo. Tudi tukaj bo mnogo odtehtalo, če bomo pognojili z umetnim gno jem, enako kot detelji. Največ dela bo s saditvijo krompirja. — Ponekod, v nižjih legah je že v zemlji. — Naš pridelek je raz-'-meroma še majhen, čeprav se za to kulturo precej pobrigamo. Opozorimo Ič na dvoje važnih napak, ki se jih še ne moremo iznebiti: na seme in gnojenje. Še vedno premalo upoštevamo, da ima največ življenjske sile krompir, ki ni niti predebel, niti predroben, torej krompir približno jajčje velikosti. Narava je seveda določila za razmnožitev celo seme — cel krompir. To našim gospodinjam seveda ne prija, češ da ga gre preveč. Ne gre ga preveč, ker ga ob 'etini toliko več nakopljemo. Saj vedo tudi drugod računati, a ne štedijo s semenom. Zdravo in dobro seme ni nikoli drago in ga ni škoda, škoda pa je s slabim — v našem primeru z drobnim — krompirjem. Ce ga pa že režemo, naj bodo kosi primerno veliki in naj se pred saditvijo primerno osušijo (kake tri dni sušenja). Kar se tiče gnojenje, je treba opozoriti na tc dejstvo: Je že res, da skušamo krompirju čim bolje gnojiti s hlevskim gnojem. A ker navadno gnojimo tik pred saditvijo, ne pride gnoj tej rastlini v prid kot bi bilo treba, drugič pa je ta gnoj, pa čeprav zelo dober (vdelan, masten), enostranski, se pravi nepopoln, če vsebuje dovolj dušika, kalija in je zadostna količina fosfo-.soli. Tako bo pridelek večji ra. Dodajmo ga zemlji s su perfosfatom, okrog 50 kg na 1000 kv. m. če pa nismo ali ne bomo zemlje gnojili s hlevskim gnojem, potrosimo na vsakih 1000 kv. m okrog 80 kg mešanega gnojila. Najbolj ljubosumno čuvamo tjto. A je tudi ta k!j'Ub naši negi večkrat reva. Naj ji s hlevskim gnojem postrežemo še tako dolilo, ne moremo ji dovolj ugoditi, posebno ne njenemu plodu — grozdju. Ta namreč potrebuje razmeroma dosti fosfora in kalija, čim bolje je trta rodila, toliko bolj • sta ji ta dva v naslednjem letu potrebna. Letos je torej potrebno gnojiti lažen s hlevskim tudi s temi gnojili. Na vsakih 100 trt damo 15—20 kg super-fosfata in 7—10 kg kalijeve in boljši, les pa bolj odporen. «»------ Turizem v Angliji Turisti, ki so lani obiskali Veliko Britanijo, so potrošili okrog 350 milijard lir. Čeprav jo to velika vsota, je predsednik zveze angleških turističnih uradov sir Arthur Morse kritiziral gostinsko in turistične organizacijo. Dejal je, da je treba čimprej zgraditi moderne hotele in nadomestiti zgradbe iz časa kraljice Viktorije, ki jih uporabljajo za hotele. Vlada pa naj bi pod- prla turistično propagando v inozemstvu. Med turisti je največ Američanov, katerih število je lani naraslo za 22 odstotkov. Zato je Arthur Morse dejal, da bi morali hotelirji pisati sezname jedil (menuje) v angleščini. llllllimillHIIIllMIIIHIIIimilUIIIMIIIMIIIHlIltlliilllllllllllimillllllllllllMIIIllIIMIIMIHIIIHIHIIII Nekaj napotkov sobnemu vrtnarju Zdrava rastlina je odporna proti boleznim ir. zajedavcem. Taki rastlini moramo dati čim boljše pogoje, da se bo krepko razvijala. Ce pa rastline napade gniloba ali plesen, jim moramo pomagati. Proti gnilobi je najučinkovitejše sredstvo ogljen pruh. Proti plesni pa žveplen prah To pride v poštev posebno sedaj, na pomlad, ko prine serrio ' sobne rastline iz prostorov, kjer so prezimovale, na svetla okna. Marsikatero vejico je napadla plesen alt gniloba. Vse te bolne vejice moramo posipati s prahom p.pna, mu vedno primanjku- Ce pa je rastlino napadla sMt — Kaj, ko bi vzela taksi, plačam jaz.» rja, se proti njej uspešno borimo z raztopino modre galice. Ko se pa v aprilu, če je topel, pojavijo uši, te dele rastline posipamo s prahom DDT, ali s tobakovim izvlečkom. Vsa ta sredstva uporabljamo previdno in pravočasno, da nas zajedalci in bolezni ne prehitijo. Vedno je bolje zdra. vo rastlino obvarovati kot bolno zdraviti. Da bo lončni* ca dobro uspevala, moramo skrbeti, da ima odgovarjajočo ,posodo in zemljo, vodo, zrak in primeren prostor. Sedaj, na pomlad, je tudi (as za razmnoževanje lončnic. Najenostavnejše, najlažje in nuji ilt rejše razmnoževanje je razmnoževanje zr 1. zelenimi potaknjenci. Sadimo jih v razkuženi pesek, po vrhu pa natrosimo malo ogljenega prahu, da preprečimo gnitje in plesnobo. Potaknjenci ne smejo biti pregloboko vsajeni in biti morajo na toplem. Za take potaknjence so primerne pelargonije, fuksije, vodenke in hortenzije. 2. listni potaknjenci (begonije). List pritrdimo na vlažen pesek ali pa list tudi posadimo. 8. z delitvijo. Pri aspidistri (ščitouki) kratkomalo in eno-stavno prerežemo koreninsko grudo na več delov. Tu so našteti trije načini razmnoževanja, ki so enostavni in najlažje za sobneoa vrtnarja. So zelo gotova razmnoževanja. Potrebna pa so taka razmnoževanja dvakrat na leto, spomladi in v avgustu. Sedaj na pomlad moramo nekaterim lončnicam menjati zemljo. Pazi! Večina starejših rastlin lepo uspeva v dobri vrtni zemlji. Za vzgojo novih rastlin in za presajanje nekaterih občutljivejših lončnic pa je potrebno primerno zemljo iskati pri vrtnarju. M. F, Stavka delavcev v NAFOG Zahtevajo jamstva ravnateljstva glede izplačila proizvodne nagrade Stavka je trajala od 9. do 19. ure Delavci livarne železa in jekla v SAFOG so včeraj spontano stavkali od 9. do 12. ure v znak protesta proti ravnateljstvu podjetja, ki ni zagotovilo predstavnikom delavcev, da bo izplačalo proizvodno nagrado pred velikonočnimi prazniki. Notranja komisija je sklicala predstavnike Delavske zbornice, CISL, UIL in CIS-NAL na sestanek, da bi proučili sindikalni položaj v podjetju v zvezi z zahtevami, ki so jih ie pred časom poslali «Intersindu» v Trst. Na sestanku so predstavniki štirih sindikalnih organizacij sklenili, da bodo pričeli sindikalno akcjo, če danes ne bodo prejeli odgovora, da se bodo pogajanja za ureditev spornih vprašanj pričela v ponedeljek 23. marca. Ob 11. uri so sindikalni voditelji in predstavniki notranje komisije sporočili sklepe delavcem, ki so bili zbrani pred vhodom v podjetje. Stavkajoči so se vrnili na delo ob 12. uri. GORIŠKI NOGOMET Hud poraz Juventinc v Čedadu (4:0) Juventina iz Standreža je na Jožefovo igrala proti Ci-vidalese, ki je na spodnji polovici lestvice Standrešci so si prizadevali, da bi bili močni ekipi čimbolj kos, pa jim ni uspelo. Izgubili so z visokim rezultatom 4:0. Prvi pol- IMMiiiiiiiiiiiiiiHiiimnHHiiimniniiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiit er Včeraj ponoči v Standrežu Avtomobilist podrl dva pešca v Ul. sv. Mihaela Hodili so vštric - Avtomobilist vozila na mokri cesti ni mogel pravočasno ustaviti Na Jožefovo okoli polnoči so se vračali 18-letni Julij Brajnik, mizar iz Ul. sv. Mihaela 58, ’ 30-letni Albin Abram, delavec v Iglea, stanujoč v Ul. sv. Mihaela 86, in Gašperini Guerino s Svetogorske ceste št. 44 iz Standreža po Ul. sv. Mihaela proti begunskemu naselju. Ko so prišli do poslopja št. 73, se je pripeljal z avtom 52-letni mesar Henrik Nanut iz Podgore, Ul. 4. novembra 44. Kakor je mesar sam izjavil, je pešcem zatrobil, da bi se umaknili. Ko je videl, da so nadaljevali pot vštric, je skušal vozilo zaustaviti, kar pa mu na mokri cesti ni u-spelo. Zaletel se je vanje in dva hudo poškodoval. Medtem ko je Gašperini odnesel celo kožo, so Brajnika in A-brama odpeljali v bolnišnico, kjer so prvemu ugotovili pretres možganov in rane na obrazu, drugemu pa prav tako pretres možganov in rane po čelu. Brajnik in Abram bosta o-krevala v sedmih dneh. —■ »»----- Nesreča železničarja na glavnem kolodvoru Pri delu na glavnem kol0' dvoru se je ob 11.40 ponesrečil 50-letni železničar Stanislav Lenardi iz Ul. Carso 16 v Gorici. Zlomil si je desno piščal. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo v 30 dneh. Zaradi močnih luči motociklista v avtomobil V bližini Petjaha v občini Šempeter v Benečiji se je pripetila na Jožefovo prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala dva motociklista, in sicer 20-letni Giuseppe Florandino, ki je bil ra krmilom, in 18-letni Seve-rino Tardarossa, oba iz občine Podbonesec. Motociklista sta se ponoči vračala domov in se srečala iz avtomobilom, ki ga je vozil Arigo Vitaliano iz Vidma. Kakor sta motociklista sama povedala, sta se zaletela v avtomobil zato, ker je Vitaliano imel močne luči. Ponesrečenca je avtomobilist cdpeljal v čedadsko bolnišnico, kjer so vozaču ugotovili zlom leve roke in šok, Tar-darossi pa poškodbe po telesu in živčni pretres. Oba so pridržali na zdravljenju; o-zdravela bosta v 40, odnosno v 10 dneh. Rebra si je polomila pri padcu v stanovanju V stanovanju v Drevoredu XX. septembra 27 je padla 32-letna Marcela Rivolt. Zlomila si je nekaj reber na desni strani prsnega koša. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji čas se je zaključil brez golov. Juventina je v 17. minuti imela priliko, da bi prešla v vodstvo; njen napadalec se je znašel pred praznim golom, vendar je brcnil žogo v vratnico. Drugi polčas je pripadal samo domačinom, ki so štirikrat potresli mrežo, trikrat pa so streljali v prečko. V 36. minuti je sodnik razveljavil gol, ki so ga zabili Ce-dadci. Juventina je še vedno na zadnjem mestu s 14 točkami, na predzadnjem mestu je Sguerzi, ki ima 16 točk, pred njim pa je Azzanese s 17 točkami. Ze nekaj mesecev je na repu lestvice nespremenjen položaj. Razlika v točkah med moštvi se bistveno ni spremenila, kar daje vtis, da se bo razpored moštev s težavo spremenil. V nedeljo 22. marca bo Juventina igrala doma proti Ro-mansu, ki ima 18 točk. Od izida te tekme je veliko odvisno, če se bodo povečale možnosti za boljši plasma Ju-ventime. r——«»---- Kino v Gorici CORSO. 15.30: »Nevihta* italijansko - jugoslovanski koprodukcijski film, Silvana Mangano, Van Keflin, v barvah. Zadnja predstava ob 22. uri. VERDI. 16.30: »Ločeni mizi*, Rita Hayworth in Burt Lan- caster. VITTORIA. 17.15: »Divjak in veter*, Anna Magnani in An-tony Quinn; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: »Sigfrid*, S. Fischer in I. Ochini, ci-nemascope v barvah. MODERNO. 17.00: »Zeleni plamen*, G. Kelly in S. Gran-ger, cinemascope v barvah. —«»------- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 14,4 stopinje ob 16. uri, najnižja 8,2 stopinje ob 6.30 uri. Vlage 84 odstotkov. Akcija kmetovalcev iz Gradiške Predlogi za zboljšanje razmer v kmetijstvu Vse kaže, da bodo k sodelovanju pritegnili tudi slovenske kmetovalce - Odprava taks in dajanje dolgoročnih posojil z nizko obrestno mero Neposredni kmetovalci, najemniki in spolovinarji iz Gradiške podpisujejo te dni pismo, ki ga bodo poslali pokrajinskemu predsedniku in v katerem obravnavajo celo vrsto vprašanj, ki se jih neposredno tičejo. Ker vse kaže, da bodo .. „ .. . , i seikene Krscanske demokraci pozvali tudi slovenske kmeto- reso Novo vodstvo goriške KD Včeraj ponoči so se zaključile volitve odbora goriške valce, da bi se jim pridružili, posnemamo najvažnejše zahteve. Kmetovalci so nezadovoljni z višanjem občinskih, pokrajinskih in državnih davkov, ki spravljajo v gospodarsko negotovost majhne in srednje kmete. Medtem ko so se cene žitom, vinu in živini znižale, so se za gnojila, strupe, stroje in vzdrževanje stanovanja celo povečale. K temu se mora prišteti še povišek prispevkov za vzajemno bolniško blagajno. Tudi pristojbine v na" makalnih in izsuševalnih konzorcijih so se zelo povečale. Zaradi zgoraj navedenih razlogov pozivajo pokrajinsko predstavništvo, naj se pobriga, da bi se sprejele sledeče zahteve; 1. vsi neposredni obdelovalci naj se oprostijo plačevanja pristojbin na živino, zemljo in kmetijske dohodke; 2. odpravi naj se trošarina na vino in pristojbina za dedovanje na kmetih; 3. država naj piaca vsaj dve tretjini pokojninskega sklada za kmete; 5. vsak član namakalnega in izsuševalnega konzorcija naj i-ma volilno pravico, pristojbina pa naj bo progresivna; 5. država naj pomaga kmečkim zadrugam; 6. neposrednim obdelovalcem in spolovinarjem naj se omogoči, da bodo v tem letu lahko oddali ves pridelek pšenice; 7. majhnim in srednjim kmetom naj se omogoči najemanje dolgoročnih posojil z nizko obrestno mero in s potrebno tehnično pomočjo. nudili zdravniško pomoč iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiitiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiimtmiiiiimiiiiiiniiiiiMiHiiHiiiiiiiiiiiHiiiii Iz sodnih dvoran S v seKiro je hotel Banco cTItalia v vdreti Gorici Zaradi naključja in zlobne namernosti obtožen tatvine Nekega poletnega večera se | ponovil pred sodniki to tra-je 36-letni Domenico Brumini gikomično zgodbo ter trdil, iz Tržiča vračal iz gostilne da ni bil pijan, ampak da so domov bolj žalosten kot sicer: v svojem priljubljenem poslu ni imel sreče, vedno so ga n sledili in obsodili. Toda bil je trdno odločen izboljšati si svoj gmotni položaj (seveda na račun drugih). To premišljajoč je Brumini 12. junija 1957 na poti domov opazil v baraki Ivana Germa, čuvaja CRDA, sekiro. »Ta mi bo še prav prišla,* je pomislil, vstopil v barako ter kljub upiranju Gerina, ki ga je opazil, sekiro odnesel. Nato je začel misliti, česa bi se lotil, in navdahnila ga je velika misel: vdrl bo v Banco dTialia, tam mora biti največ denarja. Kmalu po polnoči je policaj Salvatore Barrera z začudenjem opazil, da nekdo s sekiro razbija vrata Bance d’I-talia. Ustrelil je s samokresom v zrak ter planil proti vlomilcu, ki se je brez upiranja predal. Včeraj je Domenico Brumini, ki je na začasni svobodi, ga prisilile k dejanju slabe gmotne razmere. Sodišče je upoštevalo olajševalne okoliščine ter obsodilo vlomilca na eno leto in osem mesecev zapora ter 20.000 lir globe. Orožniki v Turriacu so 25. julija 1957 prejeli v presledku nekaj ur kar dve prijavi zaradi tatvine; Maria Gaspari por. Michieli je prijavila, da so ji neznanci odnesli iz stanovanja fotografski aparat', zapestno uro in druge predmete v skupni vrednosti 100 tisoč lir. Itala Manganotto pa je javila, da je opazila neznanca na svojem dvorišču, ki je hotel vdreti v hišo ter esumila 50-letnega Giuseppa Petruzzija, ki stanuje poleg nje. Takojšnja preiskava je u-gotovila, da bi utegnil res Pe-truzzi biti tisti, ki je izvršil tako, kot ga je opisala Manganotto ter da so ga nekateri ljudje opazili na dvorišču Marie Michieli približno ob uri, ko je bila izvršena tatvina. To je policijskim organom zadostovalo, da so ga prijavili sodišču. Toda obtoženec je vse odločno zanikal ter izjavil, da je žrtev slučaja ter zlobne namernosti. Povedal je, da je b'l po 18 letih službe odpuščen iz tovarne Solvay, ker sc ga bili osumili tatvine, česar pa niso nikoli dokazali. Zaradi tega so se ga vaščani začeli izogibati ter ga sumiti vsakovrstnih dejanj. Rekel je tudi, da ga soseda Itala Manganotto esebno ni mogla trpeti. kar je lahko bilo vzrok, da je osumila ravno njega. Obramba je navedla tudi važno okoliščino, da se prstni odtisi Petruzzija niso ujemali z odtisi, ki so jih našli v stanovanju Marie Michieli Sodniki so se prepričali o resničnosti teh trditev ter je. Glasovali so o dveh resolucijah, in sicer o resoluciji »Iniciative* (fanfanijevci) in o resoluciji »Azione di centro*. Prva je prejela 77, druga pa 33 odstotkov glasov. V novem odboru so sledeči fanfanijevci: Agati, Della Ve-dova, Impimbo, Menardi, Lo-di, Marin, Martina, Meneghi-ni in Ventin, za manjšino pa Bettiol, Del Neri, Baum in Fornasir. Na skupščini, ki je bila v četrtek, je imel glavno poročilo Vesil diskusije pa so se udeležili vsi vidni prvaki večinske struje. Ker je vsedržavni tajnik KD Moro odložil datum kongresa, ni mogoče predvidevati kdaj bo popra jinsiki kongres stranke. Na tej skupščini so izvolili samo novo sekcijsko vodstvo. S Pred 24. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Šahovski vest«* Zadnji upi za Inter in Juventus za zmanjšanje njunega zaostanka BUDIMPEŠTA, 20. dimpešti se Je ^ ., jesb1 I krožni match na orWeiitp i med šahovskima guš'®’ cama Leningrada » peste _z visoko z kol»f 26.5:17.5. V za^eportTs f Alessandria in Triestina si bosta izboljšali položaj? 24. kolo A lige nogometnega prvenstva je prihranilo za nogometne navijače dve poslastici v obliki medsebojnega obračunavanja na vrhu kjer se bodo pomerili Juventus in Fiorentina ter Inter in Milan. Res je sicer, da bi nam ta »četveroboj* lahko pred časom povedal kaj več in kaj bolj pomembnega kot pa pri sedanjem položaju na vrhu lestvice, ko je prednost Fiorentine in’Milana za njuna glavna za- Totocalcio št. 29 Alessandria-Udinese Bologna-Tal. Torino Inter-Milan Juventus-Fiorentina L.R. Vicenza-Roma Lazio-Bari Padova-Napoli Sampdoria-Spal Triestina-Genoa Brescia-Atalanta Palermo-Catania Livorno-Siena Chieti-Pescara 1 IX X 2 X 2 1 1 1 X I 1 1 X 2 1 1X2 1 Reggiana-Marzotto 1X Salernitana-C.C.Barra 1 ........................................................................... iiiiiiiiiiniiiiiiHinimii Triestina jutri proti G enoj Clemente vodja napada Bresolin na desnem krilu Dokončno postavo bo Trevisan določil šele jutri obe dejanji. Orožniki so nam-1 Petruzzija oprostili, ker ni izreč dognali, da je bil oblečen | vršil dejanja. Z zadnjim treningom z žogo je Triestina včeraj popoldne zaključila svoje priprave za jutrišnjo interno tekmo z Ge-noo. Po več kot enournem intenzivnem delu s titularci je trener Trevisan objavil imena trinajstih igralcev, ki pridejo v poštev za formacijo, katero pa bo dokončno sestavil šele jutri dopoldne V tej trinaj-storici so; Rumich, Tulissi, Brach, Szoke, Bernardin, Rim-baldo, Bresolin, Massei, Clemente, Del Negro, Santelli, Merkuza in Cazzaniga. Zelo verjetno je, da bosta zadnja dva ostala v rezervi, čeprav je možno, da se bo Trevisan v poslednjem trenutku odločil za Cazzanigo, ki je bil med najboljšimi v formaciji rezerv, ki so igrale v četrtek v Veroni. VIDEM, 20. — Tudi titularci Udinese so danes zaključili svoje priprave za tekmo z A-lessandrio. V enajstorico se bosta zanesljivo povrnila Valenti in Fontanesi, tako da bo njena postava v Alessandrii skoraj gotovo naslednja; Romano, Baccari, Valenti; Sassi, Gon, Pique; Pentrelli, Manente, Bettini, Giacomini, Fontanesi. V svojstvu rezerv bosta s titularci odpotovala Medeot in Rodaro. Mlado moštvo Udinese pa bo odpotovalo v Brescio, kjer bo odigralo tekmo za pokal «E-milio de Martino*. jem je Bassey dobil 45.000 dolarjev (okrog 29 milijonov lir), novi prvak Moore pa okrog 11 milijonov lir. VESTI IZ RINGOV MEXICO CITY, 20. - Mehiški boksar Joe Becerra je včeraj v zadnji tremng-borbi pred dvobojem s svetovnim prvakom petelinje kategorije Halimijem, premagal s k. o. v 4. rundi rojaka Chuya Rodrigueza. Becerra je potrdil svojo izvrstno formo. LOS ANGELES, 20. — Ho-gan Kid Bassey, ki je izgubil svetovni naslov v predvčerajšnji borbi z Daveyem Moore-jem, bo v torek odpotoval v Liverpool. Za borbo z Moore- ODESSA (Texas), 20. — A-meriški boksar srednjelahke kat. Joey Giambra, 6. na svetovni lestvici, je sinoči premagal s k. o. v drugi rundi Ame-rikanca Andyja Andersona. LAS VEGAS, 20. — «Book-makersi* v Las Vegasu, kjer bo 21. aprila dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med prvakom Patterso-nom in izzivalcem Londonom, kvotirajo Pattersona kot favorita v razmerju 8:1. TENIS Turnir v Cannesu CANNES, 20. — Francozinja De la Courtie in Madžarka Kormoczi sta se kvalificarili v finale posameznic na mednarodnem teniškem turnirju v Cannesu. De la Courtie je v polfinalu premagala Italijanko Pencoli s 4:6, 9:7, 10:8, Kormoczi pa Italijanko Riedl s 6:1 6:4. V polfinalu moških dvojic so bili doseženi naslednji rezultati: Gulyas-Stolpa (Madž.) - An-tinori-Pirro (It.) 6:3, 6:3, Knight-Picard (VB) - Maggi-Bonetti (It.) 6:2, 6:2. * * * LONDON, 20. — Britanska teniška zveza je spremenila datume za posamezne turnuse evropske cone Davisovega po kala, ki so sedaj naslednji: Prvi turnus mora biti za ključen do 3. maja, drugi do 17. maja, tretji do 14. junija, polfinale do 19. julija in finale do 2. avgusta. * * * CATANIA, 20. — Od 15. do 19. aprila bo v Catanii mednarodni teniški turnir, na katerem bodo med drugimi nastopili Pietrangeli, Merlo, Si-rola, Maggi, Fachini, Pirro, Jacobini, Fraser, Anderson, Richardson, Mackay in Da-vidsson. sledovalca praktično že skoraj nedosegljiva. Toda tekme med takšnimi kolosi so lahko kljub temu vedno zanimive in v to kratnem primeru posebno še zato, ker bosta tako Milan kot Fiorentina hotela še enkrat nedvoumno pokazati da tvorita razred zase, Inter in Juventus pa, da je z njima treba računati vse dokler bo obstajala vsaj minimalna teoretična možnost za osvojitev častnega naslova. Čeprav imata Inter in Juventus prednost domačega terena, sta kljub temu Milan in Fiorentina favorita, kar velja še posebno za Fiorentino, čeprav bo morala nastopiti brez diskvalificiranega Petrisa. Toda kar se odsotnosti igralcev tiče, je Juventus še na slabšem, saj bo še vedno brez Bo-nipertija in Boldija. Eventualni zmagi Interja in Milana bi zmanjšali naskok njunih nasprotnikov na 4 točke s čimer bi se njuno že zatemnjeno obzorje nekoliko, pa čeprav le bolj platonično, razjasnilo. Od srečanj, ki bodo direkt no vplivala na razvoj položaja na dnu lestvice, so najvažnejša med direktnima rivaloma Alessandrio in Udinese, med Triestino in Genoo ter med Bologno in Torinom, nato pa še med Laziom in Barijem ter med Sampdorio in Spalom. Le malo bomo zgrešili če damo v vseh teh srečanjih prednost gostiteljem torej Alessan-driji, Bologni, Triestini, Laziu in Sampdoriji, kar bi istočasno tudi pomenilo da se bo zelo verjetno precej poslabšal položaj Udineseja, Torina, Barija in Spala, medtem ko bi se od enajsteric v nevarni coni nekoliko opomogli samo Alessandria in Triestina. Seveda pa niso izključena presenečenja, katera je od moštev, ki se borijo za obstanek, mogoče vedno pričakovati. Realne možnosti za vsaj polovičen uspeh ima na primer Torino, kateremu je cel uspeh nad Juventusom in še prej polovičen proti Triestini v Trstu dvignil greben in obenem odprl precej ugodne perspektive. Pol plena bi utegnil iztrgati tudi Spal proti Sampdoriji in morda tudi Genoa proti Triestini. Tržaška enajstorica bo namreč še vedno nastopila precej nepopolna, saj ji manjkajo branilca Brunazzi in Simoni, napaidalec Tortul in krilec De-grassi Zaradi teh odsotnosti je posebno problematičen njen napad, ker bo iz njega izpadel tudi Szoke, ki bo nadome stil Tulissija v krilski vrsti. V preostalih dveh tekmah se bodo pomerili Lanerossi in Roma ter Padova in Napoli. Tudi tu bo najbrž odločila prednost terena, vendar pa bi tudi neodločena rezultata bila povsem normalna. Kar zadeva ostale tekme stavnega stolpca Totocalcia, je najbolj negotov izid srečanj med Brescio in Atalanto (na nevtralnem igrišču v Cremo-ni) in med Livornom in Sieno, medtem ko sta Palermo proti Cataniji (sicilijanski der-by) in Chieti proti Pescari velika favorita. tudi Stirling Moss preizkusil svoj Luster-Jaguar. Nekaj kilometrov od Sebrin-ga je prišlo danes do smrtne nezgode ameriškega pilota Gil-berta E. Johnsona, Johnson, ki je bil tudi prijavljen za dirko v Sebringu, se je z avtom AC-Bristol na odprti cesti zaletel v tovornik in bil na mestu mrtev. KOLESARSTVO AVTOMOBILIZEM Močno deževje ovira poskusne vožnje v Sebringu 115 prijav za dirko Milan - Mantova (229 km) MANTOVA, 20. — Za nedeljsko tradicionalno kolesarsko dirko Milan - Mantova, dolgo 229 km, se je prijavilo 115 kolesarjev, med katerimi tudi Van Looy, Couvreur, De-smet, Hoevenaers, Achils, Sor-geloos, Vannitsen, Bahamon-tes, Gaul, Fornara, Pellegrini, Albani, Carlesi, Benedetti, Boni, Gismondi, Ranucci, Cesta-ri, Padovan in drugi. madžarski prvak rgrpajoaif magal velemojstra ^ va. Največ točk za ekipo so pridobite sJ) so zelo prevladoval. ^ imeli sovjetski .s __ejDejš>,f točki več. Najusp j(, « hist na turnirju je - , Forintos, ki je >z ■ tri t* proti Furmanu zt) ke. . „ 20. Za .om? xiv. BEOGRAD ležbo na XIv ■ ?, FLRJ v šahu se J jn / prijavilo U igra jjjlfc? Trifunovič, Luktc, ppl* frevski, Vasilj 'gsiešL Stupica, UgrinoviL,loV, ,k| vac, Minrc m o pjur> tem ko sta ivkov nastop vič odpovedala. -j M niso prijavili GhS jjede-novič, Matulovic, |jV|j kovic, Bertok, Udovclc' * * * h0V5d * Študentovska , 30. h limpiada bo i.etoa ja do 14. julija v u * * * _ ijni L JESENICE, 20. 'tun#,, pravljajo šahovski ^Jf.w bo od 28. 3. do 7. „a mačih iSra*c,ev*„ai i>4 macin --- j: 11».., turnirju igral_J en šal^j mar ml. ter po 'r ZaH‘ Italije 1“ Avstrije, Nemčije. IIIIIIIIIIIHIIHIHIItlllllllllHIliniUIIIIIIIIIIMIIIIItUIllIMimlllll Veliki finale letošnje skakalne Smučarski na Kulmu v Pvsm Jugoslavijo zastopajo Zidar, Jemc h tekmov , bodo po klasi MITTERNDORF, 20. — Svetovna smučarska skakalna sezona se bliža h koncu. Skakalci so se že pomerili na številnih tekmovanjih, niso pa letos še preizkusili svojih moči v tradicionalnih poletih, ki so vsako leto izmenoma na skakalnicah «velikankah» v Planici v Jugoslaviji, v Oberst-dorfu v Zapadni Nemčiji in na Kulmu v Avstriji. Letos je vrsta na Kulmu in danes so bili tam že prvi poskusni skoki, ki se bodo nadaljevali tudi jutri in zaključili s finalno prireditvijo v nedeljo. Organizatorji so imeli s pripravo skakalnice nemalo težav zaradi pomanjkanja snega. Vendar pa so pravočasno uredili vse potrebno za nemoten potek tekmovanja, na katerem nastopajo reprezentanti ZDA, Švedske, Finske, Zah. Nemčije, Vzh. Nemčije, Poljske, Jugoslavije, Norveške in seveda Avstrije. Jugoslavijo zastopajo Zidar, Jemc in Rojina. Konkurenca je zelo močna, največ zanimanja pa je seveda za nastop vzhodnonemške reprezentance s Helmutom Reck-naglom — zmagovalcem Planice 1957 in Oberstdorfa 1958 — na čelu. Norvežani so namesto Wolsetha, ki si je pretresel možgane na zadnjem nastopu v Drammenu, poslali reakcijskega pilota Yggesetha. Za plasma bo veljal seštevek najboljših skokov v vseh treh dneh tekmovanja, pa douo pu ci0e. j. za dolžino m slos KOSAflK£ Jutrišnji P^-v rie» tržaških Kosar Tržaško košarka«^ Prve serije jutri nastopiti .11 11 Cl ^ X- - Z r .• Bologni. Srecarabnost! lo zaradi neup°r' šča odloženo. gtoCfc r{„. Zenska vrsta F* ^ danes odpotovala ^er bo odigrala.^> mo z OMSO. Tua-^J morale nastopi*1 ve, pa tudi nastop še v dvomu. oogovorni STANISLAV zfT Tiska tiskarski *a* KINO PROSErf?!? "ji. predvaja danes ,ni c'6 ob 19.30 uri bar Jj|in, River mascope LU* Cany°n , Igrajo: GEORGI^ 1 gom&eV* predvaja da"®,, SEBRING, 20. — Poskusne vožnje za veliko nagrado «12 ur v Sebringu* so bile danes znova prekinjene zaradi dežja. V Floridi dežuje namreč že 48 ur nepretrgano in na nekaterih mestih je krožna proga dirkališča popolnoma preplavljena. Pred prekinitvijo so nekate- ] ri piloti hiš Ferrari in Luster-Jaguar dosegli čase med 4’25” in 5’40”, medtem ko je rekord proge 3’20". Med drugimi je Sil z začetkom {jiia: barvni Titan ZGO0? TO0 DESTBfP Igrajo: AUDIE LYLE BETT —''A 1 ANDREJ BUDAL Zupan Žagar U 30. Vstala je, vzela izpod rožaste skodelice na polici zavitek in ga ponudila možu. Naslova ni bilo na njem V njem je bilo drugo pismo, zganjeno v listu, na katerem je stalo. »To vam prinaša in vas najspoštljiveje pozdravlja Ivanova zaročnica.* »Ivanova zaročnica?* je osupnil žagar in pogledal ženo. eKakšna pa je?» »Srednje rasti, skoro malo suhotna, mestna in gosposka, pa ne preveč. Ko mi je izročila pismo, se je ozrla počasi po hiši in po nas, se priklonila in odšla.* »In je nisi poklicala nazaj?* »Saj nisem vedela, kdo je. šele ko sem prebrala pismo, sem odhitela za njo. Pa Je ni bilo več. Le beri — boe videl.* Žagar je razgrnil list. »Ivan piše!* je vzkliknil videč pisavo. «Da,» je kimala žena. »Beri, beri.* »Dragi starši!* je bral žagar naglo, polglasno. »Oprostite, da se tako redko oglašam. Delo za domovino je temu krivo. Meni se godi še zmerom dobro. Ko bo vse končano, nam bo mnogo bolje. Konec ni več daleč. Velike, nove reči se bližajo . UL. 1 ..mama m ni« zvlzA HfnAflrn Pismo je tudi žagarja poživilo. Težka tajna o Ivanu mu ni več tako tiščala duše. Zdaj se mu je zdelo prav, da je ženi vse zamolčal in je ni po nepotrebnem razburjal in žalostil. Tudi zdaj ni hotel odgrinjati zavese, za katero se je bil Ivan skril, dokler se ta sam ne razodene in ne pojasni vsega, kar je v njegovem pismu še temnega in zavozlanega, žagar je vedel, da jasneje in določneje gotovo ni smel in ni mogel pisati. Nova vprašanja so se mu podila po glavi Kdo je ta ženska? Od kod Je prišla in kam je izginila? Kako je prišlo Ivanovo pismo v njene roke? Kje je Ivan, na tej ali na oni strani? Ali je še zmerom isti? In glavno vprašanje: kdaj bo konec in kakšen bo? Zadovoljiti se je moral z bornimi vrsticami, ki jih je držal v roki, in biti Ivanu hvaležen tudi za te. Bremena so se izpreminjala. Ko se je lani vračal z dopusta, ga je najbolj težila skrb za Ivana. Zdaj je ta uplahnila, a tem huje so ga skrbeli Tinica in drugi domači. Tudi o samem sebi je čutil, kako ga je gozd izpil. Poldrugo leto takega življenja ga je bolj oslabilo kakor prej doma deset let dela in skrbi. Samemu sebi se je zdel slaboten, betežen starec. Kar je bilo prve mesece fantovskega v njem, se je razblinilo. Ko se je povrnil v gozd, se mu je ta občutek še povečal. Tudi tovariši so se mu zazdeli silno stari, kakor da, so obsojeni na tisočletno tlako in so je šele polovico dovršili. Le nad-ziralci in poveljniki so bili mladi in so se pogosto menjavali. Vse drugo je bilo staro, staro kakor šuma sama. 15. mnogo ui/ijc. ivuiicv *** *vv »-.»»v, v M * in srečen sem, da jih bo, upam, gledalo tudi moje oko. Mnogo « . «______X i _ J« M« m/tv« rv*»v i P lil srečen sem, u» j*** ~° v J je še mrakov, ki branijo, da večina ne more videti prvih žarkov nove zarje. Kmalu bo ta tako gorela, da bo vsem vidna. Bodite mi dotlej naj lepše pozdravl jeni Vaš hvaležni Ivan.* žagar je obračal list ,v roki, kakor bi se nečesa iskal. »Ne dneva ne kraja ni zapisal,* je dejal. »Ne Vse je pozabil,* Je rekla zena. »Zelo učeno pise. Kaj pravzaprav obeta? Ah, da bi le bil - konec! Bodi tak ali tak. Toliko jih je že padlo. Naši so vendar se vsi živi. Da bi sreča kakor do zdaj čuvala nad njimi do končal* Jesenski hladovi so zadihali iz šume. Dnevna povelja o zmagah so postajala živahnejša in zanimivejša. Navadno so stala v njih imena tujih krajev. Delavci v gozdu niso vedeli, kam bi z njimi. »Z Imeni bi nas radi slepili, z imeni kdo ve katerih vasi, ki Jih morda nikjer ni,» je Kraševec izrazil žagarju splošno sodbo o takih imenih. »Pssst,* si Je del žagar desni kazalec pokonci čez usta. Zdaj pa so se jim češče prebirala imena znanih krajev z domače fronte, žagar in tisti, ki so bili na zapadu doma, so prisluhnili. Za imeni so se navajala visoka števila ujetnikov in naplenjenega orožja. »Kakor so prej poročali z naše ironte, tako poročajo zdaj z vaše,* je povedal žagarju poljski starec z dolge, zamazano suknjo in dolgimi lasmi. »Povsod zmagujemo in napredujemo — pa smo le zmerom tu.» žagar je skomizgnil z rameni. Iz nekega takega poročila je zazvpnelo tudi ime njegove vasi. Naslednje dni so sledila druga zapadnejša, nato čisto tuja, še nikdar slišana imena. žagar je omahoval med vero in nevero, če so poročila resnična, križajo Ivanove račune in njegova nova domovina se odmika. Gibljiva fronta niha gotovo zdaj naprej, zdaj nazaj. Zdaj se na tej strani hvalijo z uspehi, zdaj na oni. A kdaj bo konec, konec? V tej negotovosti mu je došlo ženino pismo: »Pravijo, da se kmalu vrnemo. Nekateri že hodijo gledat. Ah, če bi mogli s tabo domov! ...» Zvečer ga je poklical častnik in mu sporočil, da mora drugi dan na pot. »Kam?* je vprašal žagar. »V zbirališče. Potrebujejo vas drugje.* »Kje?* »To boste videli. Nam tega ne sporočajo.* Ali je istočasnost ženinega pisma in tega povelja samo slučajna? Ali je oboje posledica prebite fronte? Dotedanje usode so žagarju čustva tako ustrojile, da se je bal verjeti, lcar je bilo njegova najbolj vroča želja. Brez pretiranega pričakovanja je šel na novo pot. Znano mu je bilo, da vodijo taka povelja tudi lahko v delavske stotnije, ki kopljejo strelne jarke na fronti. Gozd pa je vendar varnejši ko fronta. V zbirališču se nekaj dni sploh niso zmenili zanj. Znova se je pričelo tisto mučno, ubijajoče čakanje, ko človek ne ve, kaj nameravajo z njim in kam ga pošljejo. Nekaj delavskih stotnij so opremili na dvorišču ter jih odposlali. S pomilovanjem so gledali za njimi tisti, ki so ostali. Vsakdo se je bal, da bodo klicali tudi njegovo ime. »Dokler nas ne kličejo, Je slabo. Ko nas pokličejo, bo slabše,* so govorili. Neko jutro so poklicali tudi žagarja. Vdano Je prevzel papirje, s katerimi so ga po železnici odposlali v veliko, tuje mesto. Tam so ga zaprli v temne hodnike, kjer je že mnogo drugih sedelo in čakalo. Na koncu dolge vrste se je belilo nekaj slečenih ljudi, ki so jih v presledkih sP n0vi ^ ozka, nizka vratca. Na njegovem koncu so vstop vs0lc- iit*!) in vsa vrsta se je počasi pomikala proti vratcern-minut se je premaknila za pol koraka. Cez d od pri ajU L je tudi Žagar pridrsal z vrsto do drugega k°n^.e 0 gfL stoječi vojak je tudi njemu pomignil, naj se si pj-ed $>. se vratca odprla in žagar je stal nenadom pf» orrvcrw\H/w lri c n co 17.70 nntrmiftne ^ V icft' vojaških gospodov, ki so se izza pogrnjene --..ic0 • , vedno ozirali vanj. Visok častnik s steklenoi P^°fs O* očesu ga je vsega pretipal in medtem večkrat f, list na mizi. vn S® ^ J »Za fronto prebirajo,* je slišal pozneje, k° dfl fA gem hodniku zopet oblačil. počš5’ s« Se tisti večer je romal nazaj v zbirališče.^ 2oPeta zeli novi je zdelo, i dnevi neznosnega, negotovega čakanja- h , da so pozabili nanj. Konec tedna Pa sn\e%°AM, U 7.vali un oro V nicornn tor crn r\ U* nili. Pozvali so ga v pisarno ter ga o vsern ■m ljenju natanko izprašali. Premetavali so knjig® 0d.^ Ai\° merjali in beležili. Po daljšem zapisovanju so tnu ^ o , drobiža, običajno vojaško plačo zadnjih dni, te Čez dobro uro so ga znova povabili predse. j\ekeLstte\f Starikav narednik z visečimi brki mu je dal se ti ^ $ «S tem se popeljete v domače kraje. T^^est®' j1 mestu pri gosposki, župane kličejo na njihova 5« ščino ste za sedaj opravili.* ot>eI,e Poudaril in zategnil je besedi »za sedaj»• „ zagonetno namuznil. eniU 5 žagar se je priklonil. V spalnici, podobni dcLiLt8j0'nitl/ je stlačil svoje stvari v nahrbtnik in odšel na s o ^4 snacn svoje šivan v nanrDiniK in oasei ^ Na dolgi vožnji je večkrat prebral papirJe' aterill^i5l I dali, od prve do zadnje črke, tudi tiste besede, ► j,jl * M ni povsem razumel. V dolgi gozdni samoti se J Lji f županovanje čisto odvadil. Prepričan je bil, L,#/ so tedaj odločali o usodah njegove vasi, ni P in so ga zato pahnili v dolge vice mrazov 11 ^1 n, svoji najboljši vesti se je upiral pustošenju je ® m ki ga je človeška zloba sipala na rodno niš® 0$f nejše od njegovega odpora. Okužilo je dofino^ tudi tiste, ki so bili kri od njegove krvi, in » j,0 J’ Polagoma se je v šumi privadil misli, da n® jK županoval.