Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakladi 2.000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo čevnik, tehnični urednik Marija Jagrič.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcijo« Krško.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. iSt. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974.
STABILIZACIJA
Tudi v Ingradu smo sprejeli stabilizacijski program
Pri pregledu podatkov o rezultatih poslovanja in doseganju ciljev, zastavljeniih z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, je bilo ugotovljeno, da ne gospodarimo dovolj dobro, da porabimo več kakor bi smeli, da je porasla produktivnost na račun novo zaposlenih delavcev, da se izvajajo investicije, za katere ni denarnega kritja, itd. Zaradi takih kršitev je ogrožen naš standard in bodoči razvoj.
Da bi vse te nepravilnosti odpravili, so sindikati pričeli z akcijo ustanavljanja KOMISIJ ZA DOBRO GOSPODARJENJE. Take komisije smo tudi v Ingradu pred meseci izvolili v vseh temeljnih organizacijah, kakor tudi na nivoju podjetja. Ker so bile te komisije nekoliko prešibko kadrovsko in s pristojnostmi zasnovane, so bili ustanovljeni koordinarcijski odbori za stabilizacijo v republiki in po občinah. V avgustu smo po temeljnih organizacijah in za podjetje ustanovili koordinacijske od-
bore za stabilizacijo. V bistvu so bile reorganizirane in dopo-ljene z novimi člani komisije za dobro gospodarjenje. Tako so v koordinacijskih odborih najbolj odgovorni vodilni, strokovni in družbeno-politični delavci v temeljnih organizacijah in v podjetju (direktorji, predsedniki sindikata, ZK, ZSM, itd.).
Koordinacijski odbor na nivoju podjetja je sestavil stabilizacijski program pod geslom »produktivnost in varčevanje«, ki ga v posebni prilogi v celoti objavljamo.
Stabilizacijski program podjetja je odbor sestavil na podlagi predlogov koordinacijskih odborov temeljnih organizacij in njihovih stabilizacijskih programov in na podlagi analize gospodarskega položaja v podjetju. Tako setavljen predlog stabilizacijskega programa so obravnavali na nivoju podjetja in v temeljnih organizacijah svet ZK, razširjeni politični aktiv, vodstvo sindikata ter direktorji temeljnih organizacij in strokov-
nih služb. Na teh delovnih sestankih smo predlog dopolnili in ga zatem predlagali delavcem na zborih v razpravo in sprejem. 1
Stabilizacijski program so delavci podjetja obravnavali z vso resnostjo in ga kot svojega tudi na delavskih svetih in na zborih sprejeli.
Ugotoviti moramo, da so vsebino programa ugodno ocenili tudi občinski koordinacijski odbor in forumi izven podjetja. O vsebini stabilizacijskega programa ismo bili na ta način seznanjeni vsi delavci na tem mestu ni potrebna podrobnejša razlaga. Gre za ugotovitev, da smo v preteklosti vse preveč kršili predpise, da smo se obnašali preveč potrošniško, da smo često neos-novano dvigovali cene, da nismo vedno izpolnjevali svojih obveznosti, skratka obnašali smo se nedisciplinirano, s čimer smo o-grozili lasten standard in razvoj za kakršnega smo se dogovorili I in o tem sprejeli določene pro-garame.
(Nadalj. na 2. strani) |
ji
....
	Ti		 mi''
	
w.	mmu
	
MKošllff	tpijiffe	
iHift nun,lil;	|[|||	Hi
	<$ii	
Svet OZK o pripravah na konferenco
Na svoji 13. redni seji, ki je bila 29. septembra 1975 je Svet OZK GIP »Ingrad« Celje razpravljal in sklepal o nekaterih pomembnih nalogah v predstoje-čem obdobju.
Pred nami so volilne konference v osnovnih organizacijah ZK, ki bodo ocenile delo v preteklem mandatnem obdobju. V teku so tudi ustanovne konference ZK v novoustanovljenih te-mejnih organizacijah v gradbeni operativi. Večina teh je že o-pravljenih, ostale pa bodo v kratkem.
Svet OZK je določil, da bo volilna konferenca OZK na nivoju podjetja 14. oktobra 1975. Konferenca bo obravnavala predvsem naslednje:
—	delo OZK GIP »Ingrad«. O-ceno tega bo podal v svojem poročilu sekretar sveta OZK Jože Mešl,
—	delo dosedanjih osnovnih organizacij ZK in sicer: OOZK proizvodni obrati, OOZK gradbena operativa, OOZK IGM in OOZK SDS skupne službe. Oceno tega dela bodo v svojih poročilih podali sekretarji organizacij Maks Gajšek, Jože Penič, Rudi Gaberšek in Miro Medved,
—	razrešnica starega in izvolitev novega Sveta ZK,
—	sprejem sklepov in smernic za nadaljne delo,
—	izvajanje stabilizacijskega progarama, o čemer bo podal poročilo predsednik odbora za dobro gospodarjenje ing. Anatasije Bresjanac.
Določeno je bilo, da bo štel
nov Svet OZK GIP »Ingrad« 12 članov, ki jih bodo izvolile osnovne organizacije, član sveta pa je tudi Franc Vrbnjak, kot član centralnega komiteja ZK Slovenije.
Svet ZK je zavzel stališče, da se naloge te organizacije porazdelijo na čim širši krog ljudi. Zato je sprejel sklep, da naj sekretarji osnovnih organizacij ne bodo člani Sveta, temveč morajo osnovne organizacije imenovati druge osebe, sekretarji pa bodo "rabljeni na seje Sveta po potrebi.
Svet ZK je razpravljal tudi o delu mladih članov kolektiva in ugotovil, da so ti preveč prepuščeni sami sebi in da jim starejši nudimo premalo pomoči pri njihovem delu. Zato je zadolžil nekatere člane ZK, da pripravijo ustrezen program dela za delo z mladimi.
Visoki porasti skromni rezultati
STABILIZACIJA
Stabilizacijski program, ki smo ga sprejill po temeljnih organizacijah in za podjetje, je naš in s tem tudi naša obveza, da ga bomo dosledno v vseh točkah in v postavljnem roku izpolnjevali. 'Na zbonih delavcev morajo biti od za to zadolženih delavcev podana poročila o izpolnjevanju programov. Sprejemati je nadaljnje ukrepe, da bodo dogovorjene naloge resnično izvršene.
S stabilizacijskim programom urejamo v bistvu le tiste
Sprejel je stabilizacijski program. Pri tem je poudaril naslednje:
+ zavedati se moramo, da je stabilizacija ekonomska nuja, ne pa politična akcija. Izvrševanje stabilizacijskega programa je odraz organizacijske sposobnosti in uspeha, ki se potem nagrajuje z učinkom organizatorja. Zato je potrebno ob koncu vsakega meseca pri obračunu učinka organizatorjev upoštevati izvajanje akcijskega programa na TOZD in ostalih enotah.
+ Glede na prevzeta dela ne bo potrebe po znižanju plana, nujno pa je zvišati produktivnost.
+ Iz pregleda prevzetih del je razvidno, da je prevzetih ogromno obrtnih del. Postavlja se vprašanje, če bo možno vse opraviti v pogodbenih rokih. Plansko analitska služba je zadolžena, da pripravi pregled kapacitet.
•+ V podjetju je preveliko število nadur, zato je treba poostriti kontrolo delovne discipline.
+ V najkrajšem možnem času je v podjetju povsod uvesti akord, kjer je le možno. Postavljena je zahteva, da naj bo akordiranih vsaj 50% del. Izplačilo učinka organizatorjev proizvodnje naj bo odvisno od akordiranja del.
-f- TOZD morajo do konca avgusta imenovati posebne komisije za pregled zalog, ki se morajo nujno zmanjšati.
+ Sestavni del stabilizacijskega programa oziroma eden od pogojev za boljše gospodarjenje je tudi dobra informiranost. Ugotavlja se, da imajo nekateri izmed delovodij in mojstrov premalo družbene zavesti in so mnogokrat proti določeni akciji, kar zavira njen uspeh. Vsi vodilni in vodstveni delavci morajo biti moralno neoporečni, ker bodo le tako delavce pravilno informirali in delali v interesu celotne družbene skupnosti. Vsi se moramo zavedati, da temelji samoupravno odločanje na celovitem in najširšem poznavanju problemov, usmeritev, stanja, rezultatov ipd.
zadeve, ki bi jih kot dobri gospodarji že tako moraili. Zato stabilizacijski program ni trenutna akcija, ampak stalna oblika dela. Delovne programe in ukrepe bomo delavci redno sprejemali, saj to je naša ustavna pravica, pravica in dolžnost delavca sa-moupravljalca v združenem delu.
V prihodnji številki našega glasila pa bomo objavili, kako v posameznih temeljnih organizacijah in v podjetju izpolnjujemo sprejete obveze iz stabilizacijskih programov.
Franjo Čevnik
Zato je obveščenost eden od osnovnih pogojev za boljšo pripadnost in intenzivno sodelovanje vsakega delavca v upravljanju in proizvajanju. Da bi to dosegli, je potrebno vzpostaviti samoupravne skupine, preko katerih bo potekalo obveščanje delavcev. Družbena dolžnost vsakega je, da je pripravljen informacije sprejemati, dolžnost dosledno vsakega vodje pa je, da informacije posreduje. Osnovni organizaciji sindikata se nalaga dolžnost, da organizira vzpostavitev informacijskih skupin in naj v čim krajšem času izdela pregled nad sestavom in številom skupin, da bi bilo možno najustrezneje organizirati informacijsko dejavnost in izvajati pregled nad delovanjem.
V tem času so storjeni prvi poizkusi za vzpostavitev celovitega informacijskega sistema s tem, da naj se izpopolni Glasilo Ingrada in uvedejo sprotne interne informacije. Da bi bilo to obveščanje čimbolj učinkovito, bi bilo nujno da pri tej izgradnji sistema obveščanja sodelujejo vsi samoupravljali v temeljnih organizacijah in da podajo mnenje in predloge o ustreznosti vsebine, o obsegu, pogostosti,obliki in podobno. Isto velja tudi za zunanje organe in organizacije, katerim so te informacije tudi namenjene. Ker pa je tako za podajanje kot za sprejemanje informacij potrebna precejšnja raven znanja, je nujno dosledno izvrševanje nalog iz stabilizacijskega programa, ki se nanaša na izobraževanje.
+ Pod točko 3, 1 stabilizacijskega programa je določeno, da se s takojšnjo veljavnostjo u-stavljo vsa nova naročila predmetov iz investicijskega programa.
Delavski svet je bil mnenja, da je treba biti pri tem ela-stičnejši in nadaljevati z že pričetimi investicijami. Te investicije so predvsem v TOZD IGM in PO.
Pregledati pa je realizacijo investicijskega programa za leto 1975.
Leto se je prevesilo že krepko v drugo polovico, zaito je morda malce kasno za informacijo o polletnem poslovanju. Vendar se značilnosti polletnega poslovanja domala nadaljujejo tudi v drugi polovici leta, kar opravičuje objavo tega sestavka.
Za letošnje prvo polletje je bilo značilno nadaljevanje visoke gospodarske rasti dz preteklih let, saj se je celotni dohodek povečal na nivoju podjetja skoraj za polovico in znaša 301.026. 005 dinarjev. Vendar pa to povečanje ni rezultat samo živahnejše gospodarske dejavnosti podjetja oziroma posameznih temeljnih organzacij, temveč tudi porast cen. Rast cen je tudi nekoliko slabila možnosti pridobivanja dohodka, saj so materialni stroški poslovanja porasli za 10 odstotkov bolj kot celotni dohodek.
Dohodek je zaradi navedenih vzrokov in še drugih težav pri gospodarjenju narasel manj, kot bi pričakovali in sicer za dobro petino. Za obdobje prvih šestih mesecv je znašal 71,147. 242 dinarjev.
Največji porast celotnega dohodka je dosegel TOZD IGM, za 90 odstotkov, tako da je ustvarila za 52,813.088 dinarjev celotnega dohodka. Sledi ji TOZD Proizvodni obrati, ki je ustvarila 33,052.986 din celotnega dohodka, oziroma za polovico več kot leto prej. Največja temeljna or-
—	Sprejem je polletni obračun.
—	Sprejel je družbeni dogovor
o načinu oblikovanja cen stano- ' vanj v občini Laško.
—	Potrdil je predloge odbora za medsebojna razmerja v zvezi z izobraževanjem in stanovanjsko problematiko.
Predlogi izobraževanja so se v glavnem nanašali na podelitev štipendij in odobritev šolnin za izredni študij.
Predlogli s področja stanovanjske problematike pa so bili naslednji:
4- odobritev posojil za stanovanjsko gradnjo.
Na podlagi razpisa za dodelitev posojil za stanovanjsko gradnjo je prispelo do razpisanega roka 95 prošenj za posojilo. Dva prosilca sta med obravnavanjem odstopila od prošenj, eden pa je samovoljno prenehal z delom pri GIP »Ingrad«. Tako je ostalo za reševanje 92 prošenj. Od teh je bilo 20 prosilcev, ki niso izpolnjevali pogojev, ki jih je določal 9. člen samoupravnega sporazuma o dodelovanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo, 6 članov kolektiva pa je že koristilo posojilo pred letom 1973 v polni višini takrat veljavnega limita, zato ne pridejo v poštev.
Pravilnik o kreditiranju delavcev predvideva kreditiranje v letnih tranšah in tudi tako koriščenje odobrenega posojila. Na podlagi tega je tudi letošnje kreditiranje iz-
ganizacija gradbena operativa je ustvarila za 208,844.119 dinarjev celotnega dohodka, kar je 39 odstotkov več kot prejšnje leto v prvem polletju.
Z navedenimi rezultati, ki kažejo visoke stopnje rasti realizacije, bi lahko bili zadovoljni, če ne bi posamezni elementi celotnega dohodka kazali negativne tendence. Poleg že omenjene nenormalne visoke rasti stroškov, ki občutno zmanjšujejo reprodukcijsko moč temeljnih organizacij, je potrebno omeniti še zelo visok porast zakonskih obveznosti, ki so se podvojile.
Zaradi teh in še vrste drugih težav, ki so značilne za nestabilno gospodarstvo, so končni rezultati poslovanja temeljnih organizacij precej skromni. Ostanek dohodka, kot merilo akumulativ-nosti med letom, je znašal največ 4,7 odstotkov v temeljnih organizaciji gradbene operative, 2,7 odstotkov v TOZD IGM in 1,7 odstotkov v TOZD Proizvodni o-brati.
Ugotavljamo torej lahko, da inflacija ne prinaša ugodnih u-činkov, zato se bo treba predvsem opreti na lastne sile. Boljše gospodarjenje pa je že drugo obsežno področje, ki ga podrobno obravnava že sprejeti stabilizacijski program. Naša naloga je, da ga s skupnimi močmi čim uspešneje realiziramo.
Jainlko Golob, dipl. oec.
peljano in so letošnja sredstva v celoti razdeljena, to je v višini 1,530.000 din. Za leto 1976 so odobrena posojila v znesku 1,560-000.— din, za leto 1977 pa v višini 160.000 din. + Dopolnjen je pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje v 14. členu s tem, da je dana možnost odobritve posojila za gradnjo tudi članom kolektiva, ki dokažejo, da imajo zagotovljena finančna sredstva pri banki ali pa v gotovini za izvršitev del oziroma dograditev stanovanjske hiše do IV. faze.
Ta člen določa pogoj, da mora imeti delavec, ki prosi za posojilo, zgrajeno hišo do IV. faze. DS pa je smatral, da je na posojilo upravičen tudi delavec, ki ima zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo hiše do IV. faze in še ni pričel z gradnjo, vendar mora imeti urejeno dokumentacijo.
—	Odobril je plačilo prispevka za gradnjo novih učilnic Gradbenemu šolskemu centru Maribor v višini 100.000.— din, kamor naše podjetje pošilja svoje učence v izučitev.
—	V zvezi s pridobitvijo pravice do jubilejne nagrade in plačila dodatka na stalnost delavcev, ki so pred 1965. letom služili vojaški rok je dal naslednje navodilo:
+ V neprikinjeno delovno dobo za pridobitev pravice do jubilejne nagrade delavca se šte-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Sklepi delavskega sveta
podjetja z dne 27. 8. 1975
JUBILANTI
Pred vami je seznam jubilantov, ki slavijo letos 10, 15, 20, 25 'n 30 let neprekinjenega dela v podjetju OZD »Ingrad« Ce-
I_c.
Čeprav objavljamo seznam jubilantov v drugačni obliki kot smo bili vajeni, ker smo iz seznama izpustili nekatere podatke, menimo, da je najvažnejše ostalo in da se boste našli med jubilanti.
Prosimo, da seznam skrbno pregledate in morebitne pripombe sporočite kadrovski službi podjetja najkasneje v 15 dneh po objavi.
(Nadaljevanje z 2. strani) je čas, ki ga je delavec prebil na delu v podjetju neposredno pred odhodom v JLA pred letom 1965, če se je vrnil na delo v podjetje prav tako neposredno po odslužitvi vojaškega roka.
+ Jubilejne nagrade se tem u-pravičencem izplačujejo le v tistih zneskih, ki jim po tako všteti delovni dobi pripadajo od leta 1975 dalje.
+ Ta neprekinjena delovna doba se šteje tudi za plačilo dodatka na stalnost.
— Ugotovil je, da so delavci GIF »Ingrad« Celje na zborih v mesecu juliju 1975 sprejeli samo-
upravni sporazum o dodeljevanju stanovanj v uporabo, kreditiranju stanovanjske izgradnje in nakupu stanovanj.
Od skupno zaposlenih 2.139 je bilo na zborih prisotnih 1.675 delavcev. Za sprejem gornjega sporazuma je glasovalo 1.518 delav-vec, torej več kot polovica vseh zaposlenih v GIF »Ingrad«.
— Zaradi doslednega izvajanja sprejetih sklepov in boljšega pregleda nad izvajanjem, bo uvedeno vodenje kartoteke sklep-pov. V zvezi s temi opravili je delavski svet sprejel poslovnik o evidentiranju sklepov in vodenju kartoteke sklepov samoupravnih organov.	I. B.
10 let (1965-1975)
Kotnik Ivan, zidar; Turk Štefan, zidar; Sternad Franc, gradb. delavec; Škreblin Milan, tesar; Pintar Franc, gradb. delavec; Glačnik Marjeta, tajnica; Jankovič Karel, kalkulaint; Klemen Nataša, gradb. tehnik; Kodrin Darinka, tajnica; Grajžl Anton, gradb. delavec; Aleksič Nikola, zidar; Klement Štefan, zidar; Nuhanovič Derviš, zidar; Žnidar Ignac, šofer; Racanovič Slobodan, strojnik; Rom Karel, strojnik; Romih Mirko, strojnik; Oblak Marjan, obrat, elektrikar; Lebič Vinko, varilec; Gradišnik Peter, kovinostrugar; Knez Franc, šofer; Gorjup Marija, kuharica; Ličen Vera, upravnica počit, doma; Ivšek Adolf, sklad, delavec; Andrinek Janez, gradb delovodja; Majcen Anton, mizar; Samec Friderik, zidar; Vrenko Alojz, strojnik; Kumer Jernej, linšt. centr. kurjave; Malgaj Karel, stavb, ključ.; Dolinšek Jože, mizar; Slemenšek Karol, žagar; Škrinjar Jože, slikopleskar; Aškerc Anton, gradb. tehnik; Golner Hubert, varnost, inž.;
15 let (1960-1975)
Antolič Vilim, gradb. delavec; Avdič Derviš, gradb. delavec; Babič Angela, gradb. delavka; Borinc Jože, klepar; Bukovšek Franc, zidar; Čep Milan, tesar; Črepinšek Leon, dipl. gradb. ing.; Deisinger Marta, fakturiistka; Dobrovšek Leopold, upravnik naselja; Drame Terezija, tajnica; Favai Draga, ref.; Gajšek Milan, zidar; Golavšek Milan, mojster; Grum Jože, šofer; Haložan Ivan, zidar; Horvat Branko, tesar; Jagodič Franc, gradb. delovodja; Križnik Janez, odrar; Kenda Pavel, gradb. delovodja; Kresnik Martin, strojnik; Krivec Stanko, strojnik; Kučinac Stjepan, strojnik; Kužner Ivan, slikopleskar; Kostanjšek Jože, zidar; Kitnar Dragutln, gradb. delovodja; Kutnjak Franjo, zidar; Klevže Jože, tesarski mojster; Langeršek Ivan, strojnik, Kolar Ljudmila, čistilka; Lesjak Jože, šofer; Makuc Ivanka, čistilka; Mernik Marija, gradb. delavka; Operčkal Melhior, strojnik; Pajič Esad, strojnik; Penič Jože, vodja nabave; Petre Alojz, zidar, Polgar Duro, gradb. delovodja; Premužak Vjekoslav, zidar; Pušnik Ernest, gradb. delovodja; Režek Ljudevit, želozokrivec; Rogan Jože, zidar; Rumiha Stanislav, tesar; Smrečki Stjepan, zidar; Sorčan Edvard, mizar; Šalamon Jože, žagar; Škoflek Anton, skladiščnik; Špe-glič Anton, mojster; Šplajt Mijo, želozokrivec; Škulj Jože, gradb. tehnik; Turnšek Vinko, tesar; Uplaznik Anton, mojster; Vincelj Josip, tesar; Vaupotič Jože, strojnik; Voh Anton, skladiščnik; Zupanc Štefan, gradb. delovodja; Žutič Ivan, zidar.
20 let (1955-1975)
Borovšek Ivan, gradb. tehnik; Brecelj Karel, gradb. delovodja; Ču-ješ Franc, cementninar; Drolc Stanko, zidar; Grabner Rafko, šef oddelka; Horvat Alojz, strojnik; Kolman Franc, zidar; Klančnik Franc, gradb. delovodja; Kovač Hilda, gradb. tehnik; Kramžar Vinko, grad. delavec; Lavrič Vlado, zidar; Luc Stjepan, skladiščnik; Mlakar Bruno, zidar; Murko Franc, delovodja; Novak Jože, kontrolor vozil; Obrez Jože, železokrivec; Pepelnik Franc, zidar; Podvršnik Drago, zidar; Pusovnik Ivan, zidar; Rojc Alojz, tesar; Šunko Edvard, strojnik; Teržan Anton, šofer; Vegel Janez, stavb, ključ.; Zdolšek Jože, strojnik; Zupanc Anica, gradb. tehnik; Žerovnik Karel, grad. delovodja; Vanošek Ljudmila, upravnica bifeja;
25 let (1950-1975)
Novakovič Mijo, gradb. delavec; Orešnik Ludvik, železokrivec; Ober-žan Marija, finanč. knjigov.; Turnšek Franc, delovodja; Venek Peter,
tesar;
30 LET (I945-I975)
Kebilč Rozina, blagajničarka; Košenina Maks, gradb. delevodja; Vrabič Jože, tesar;
Stabilizacija naloga vseh
Svet ZK je letos že večkrat razpravljal o gospodarski problematiki. Preko sklepov je opozarjal na probleme in nakazoval rešitve. Zadnja analiza je pokazala, da na nekaterih področjih ni bistvenih premikov.
Ker je bilo v razpravi ugotovljeno tudi to, da marsikdo ne pozna gospodarske problematike v Ingradu in širši skupnosti, smo organizirali pogovor o družbeno političnih in gospodarskih problemih temeljnih organizacij združenega dela in širše skupnosti. Razgovora se je udeležla le polovica povabljenih.
Delovna konferenca ZK, ki bo v oktobru, bo morala analizirati takšne ugotovitve, ter sprejeti sklepe, kako ukrepati proti tistim, ki delo v ZK jemljejo neresno, kot tudi proti nečlanom ZK, ki si po svoje razlagajo vlogo ZK v naši samoupravni socialistični družbi. Nakazano stanje onemogoča, da bi bili problemi Ingrada, problemi vseh delavcev.
Naloga družbeno političnih in samoupravnih organov bo, da z aktivnejšim delovanjem zagotovimo drugačne odnose.
Jože Mešl
Montaža nosilca strešne konstrukcije na hali Golovec. Nosilec je dolg 50 m, širok 7,5 m ter težak 22 ton. Montaža nosilcev se je vršila s pomočjo 100 tonskega dvigala.
VII. ŠPORTNE IGRE IN II. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENH DELAVCEV JUGOSLAVIJE -
USPELI SMO HVALA VSEM!
V organizaciji GIP »Ingrada« in GOP »Obnova« so bile v Celju VII športne igre in II. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije.
V dneh od 11. do 14. septembra so se zbrali v Celju predstavniki 46 tekmujočih podjetij od Skopja do Anhovega.
Program srečanja je obsegal tekmovanja v osmih športnih in štirih proizvodnih disciplinah s preko 450 nastopajočimi, ki jih je spremljalo preko 70 gostov.
Organizacijski odbor se je pri pripravi in izvedbi tega velikega srečanja gradbenikov Jugoslavi-
je srečeval z neštetimi problemi. Obnovili smo številne Ingradove športne objekte, dvorišče ob u-pravni zgradbi pa prevlekli z asfaltno plastjo.
Zdaj, ko so igre za nami, ugotavljamo, da bomo s pridom koristili prenovljeno sindikalno dvorano in vse ostalo.
Največ težav pa je vsekakor bilo z nastanitvijo in prehrano nastopajočih in gostov. Koristili smo vse prenočitvene kapacitete od Golt do Celjske koče. Vendar moram posebej omeniti, da smo z dobro organizacijo prevozov
tudi te probleme zadovoljivo rešili.
Kljub poslabšanju vremena, se je program nemoteno odvijal. Od svečane povorke do veselega
zaključka v soboto zvečer, se je čutilo športno in prijateljsko vzdušje kjerkoli si srečal udeleženca iger. Z zanimanjem in občudovanjem so si nastopajoči ogledali razstavo poslovnih rezultatov in športnih dosežkov našega podjetja.
Ugotovimo lahko, da so igre v celoti uspele in da so nas tekmovalci in gostje ohranili v prijetnem spominu. Vsem, ki so ka-
korkoli prispevali k temu uspehu, je to priznanje in ponos. Ugotavljam, da smo uspeli predvsem zaradi dveh pogojev, ki smo jih uresničili. Organizacijski odbor je kljub amaterskemu statusu strokovno opravil vse naloge, saj so bili nekateri člani maksimalno motivirani in so dali vse od sebe za nemoten potek. Odbor je v celoti deloval kot homogena ekipa, čemur so zanesljivo doprinesle prejšnje izkušnje iz podobnih organizacij. Drugi pogoj za uspeh pa je bil nemoteno sodelovanje Obnovine ekipe in predstavnikov občinskega sindikalnega sveta pri izvedbi celotne organizacije. Resnično je bil to enoten nastop gradbenikov Celja in hkrati priznanje njim za prehojeno pot. Želeti je še več takih enotnih nastopov tudi pri naših poslovnih srečanjih.
Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspehu, posebno pa vsem članom organizacijskega odbora, ki je z dobro izvedbo samo potrdil in okrepil tudi poslovni renome Obnove in Ingrada, tovariški hvala.
Franc Berginc, dipl. psih.
V
Z otvoritve ŠIGJ—75 na Trgu V. kongresa v Celju
Mojstrske veščine zidarjev, tesarjev, železokrivcev in odrarjev
Gl P »INGRAD« CELJE
Stabilizacijski
program
Geslo za akcijo: PRODUKTIVNOST IN VARČEVANJE
Vsebina:
A — OCENA POLOŽAJA
L vpliv družbenih ukrepov
2.	izvoz, uvoz
3.	investicije
4.	likvidnost
5.	rezultati
B — STABILIZACIJSKI UKREPI, NALOGE
1.	samoupravna organiziranost
2.	poslovna organizacija
3.	investicije
4.	izvoz, uvoz
5.	likvidnost
6.	tržišče in cone
7.	tehnologija, znanost, inovacije
8.	proizvodnja (in produktivnost)
9.	delovni red
10.	zaposlovanje, izobraževanje
11.	varčevanje (dohodek, stroški)
12.	delitev dohodka, osebni dohodki
13.	mobilizacija
14.	izvajanje, nadzor
A — OCENA POLOŽAJA
1.	Vpliv družbenih ukrepov
Z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije so bile postavljene smernice, s katerimi naj bi odpravili negativne pojave v gospodarjenju in v porabi. Ocena razvoja v prvih šestih mesecih, ki jo je podal Izvršni svet pa kaže, da dejanski razvoj v bistvenih postavkah odstopa od nalog, sprejetih z resoluci jo.
Zato je Skupščina SR Slovenije zavzela odločna stališča ter predvidela ukrepe za izboljšanje položaja in za odpravo pomanjkljivosti, podane v informaciji CK ZKJ. Zato sta Izvršni svet in Skupščina predvidela vrsto ukrepov in predpisov, od katerih so nekateri do danes že uveljavljeni, drugi pa še bodo.
Za naše temeljne organizacije in za podjetje kot celoto bo vpliv teh ukrepov oz. predpisov dvojen, ker
a)	smo v panogi, ki s svojo dejavnostjo povzroča inflacijske tendence in ker
b)	se tudi kot uporabniki družbenih sredstev obnašamo inflacijsko.
Sprejeti so zakoni, ki bodo vplivali na zaposlitev naših kapacitet, predvsem zakon
—	o zagotovitvi plačil za investicije (zahtevana so efektivna sredstva za plačilo objekta, oz. investicije ali garancija, ki jo banka lahko izda le na podlagi svojega likvidnega potenciala),
—	o evidentiranju investicij,
(ki bo vsaj za določeno dobo zavrl odpiranje novih objektov),
—	o depozitu za negospodarske in neproizvodne investicije (stanovanjska izgradnja, zdravstvo, uprava, itd., torej dejavnosti, ki so doslej sproti zbirale sredstva),
—	o vrednotenju zalog in odpisu terjatev (ki bo pri investitorjih zmanjšal prosta sredstva, nam pa otežkočil kreditiranje),
—	predvideno je povečanje prispevkov za energetiko in za promet, ki bodo podražili in otežkočili investiranje tako investitorjem kot tudi nam za lastne investicije,
—	predvidena je zaostritev pogojev za zagotovitev standarda no-vo-zaposlenim delavcem (stanovanje, itd.),
—	poleg teh predpisov pa tudi vsi organi, predvsem SDK z vso ostrino izvajajo svoje predpise in navodila,
Posledice, ki se bodo odrazile v naši dejavnosti, lahko strnemo v naslednje:
—	omejitev gradenj, ostrejše tržišče, manjša zaposlenost,
—	omejitev lastnih investicij, otežkočcno in dražje vzdrževanje (uvoz rezervnih delov),
—	omejeno najemanje kreditov in skrajšanje rokov za plačevanje obveznosti (dobavitelj) ter s tem otežkočena nabava,
—	omejeno (ali ukinjeno) novo zaposlovanje,
—	zmanjšanje dohodka zaradi večjih odpisov terjatev.
2.	Izvoz, uvoz
Z našim investicijskim programom, porabo rezervnih delov, pa tudi s porabo reprodukcijskega materiala smo porabniki precejšnjih deviznih sredstev, ki pa jih v zadnjem času ne ustvarjamo sami z dejavnostjo v inozemstvu.
Z uvedbo poostritve deviznega režima, omejitvijo uvoza in njegove vezave na izvoz je vse to ogroženo, če se takoj ne usmerimo na lastno pridobivanje deviznih sredstev.
Za leto 1975 je bil zastavljen obširen investicijski program, da
3.	Investicije
bi tako nadoknadili premajhno investiranje v osnovna sredstva v preteklih lotih.
Sredstva za izvedbo tega programa so formalno sicer zagotovljena (TOS), vendar bodo s tem lastna obratna sredstva okrnjena v taki meri, da bo zmanjšana naša ekonomska moč na tržišču.
4.	Likvidnost
Medpodjetniška primerjalna analiza po ZR 1974 (14 gradbenih podjetij) in medčasovna primerjalna analiza po periodičnem obračunu 1975 (75 : 74) kažeta na neracionalen plasman sredstev in na poslabšanje strukture virov.
Tako so se napram juniju prejnšjega leta povečala vezana sredstva za 16- krat (1586 %), terjatve do kupcev za 24 %> zaloge za 97 % nedovršena proizvodnja za 94 %.
Med viri sredstev pa so povečane obveznosti do dobaviteljev za 2,3 x (227 %), kratkoročni krediti za 45 %, lastni viri za 21 %,
dočim so dolgoročni krediti zmanjšani za 8 °/o, srednjeročni pa za 16 %.
Vsa ta struktura kaže na močno odvisnost od tujih kratkoročnih sredstev, ki z novimi predpisi ter družbenimi ukrepi usihajo.
5.	Rezultati
Primerjava letošnjih poslovnih rezultatov z lanskimi (junij 1975 in junij 1974) kaže povečanje celotnega dohodka za 46 %, porabljenih sredstev za 55 %, povečanje dohodka pa le za 21 %. Vsota izplačanih osebnih dohodkov je večja za 53 %, boleznin je za 36 »/o več, ostanek dohodka pa je za 46 % večji.
Močnejši porast porabljenih sredstev kot pa je porast celotnega dohodka je po eni strani odraz hitrejšega naraščanja cen za material in tuje storitve, po drugi strani pa kaže na to, da z varčevanjem še nismo pričeli dovolj resno.
B — STABILIZACIJSKI UKREPI, NALOGE
1.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Vse novo-organizirane temeljne organizacije morajo polno zaživeti s 1. 1. 1976, v ta namen pa
1.	1. najkasneje do 31. 10. 1975 pripraviti in dati v razpravo ter
sprejem:
a)	samoupravni sporazum o združevanju TOZD v GIF »Ingrad«
b)	samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij delovne skupnosti skupne službe in temeljnih organizacij združenega dela GIP »Ingrad« Celje
c)	dopolnjen statut podjetja »Ingrad«
d)	statute TOZD in SDS
e)	samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu
1.	2. uvesti učinkovit informacijski sistem, da bodo delavci pravočasno in na ustrezen način obveščeni o rezultatih, sredstvih, načrtih, proizvodnji itd.	..	, .	.. „„„„
ZADOLŽENI: glavni direktor, direktorji služb, direktorji TOZD.
2.	POSLOVNA ORGANIZACIJA
Novi samoupravni organizaciji je treba prilagoditi poslovno organizacijsko strukturo, v ta namen pa
2.	1. do 15. 9. 1975 vzpostaviti novo organizacijsko shemo s popisom in opisom dolžnosti za enote, .službe ZADOLŽENI: glavni direktor ter direktorji služb za svoja področja in direktorji TOZD.
2.	2. na podlagi teh popisov prilagoditi analitično oceno delovnih mest.
ROK: 30. 9. 1975 ZADOLŽENI: splošna služba.
2. 3. Za izvedbo poslovnega informacijskega sistema je nujen razvoj avtomatske obdelave podatkov. V ta namen pripraviti program.
ROK: 30. 9. 1975.
ZADOLŽEN: direktorja plansko-analitske in finančne službe. 2. 4. Pospešeno izpopolniti delovanje interne banke.
ROK: 30. 9. 1975
ZADOLŽEN: direktor finančne službe.
2. 5. Ob vsakem zakl jučnem računu in ob tromesečjih primerjati dosežke in stanje podjetja (ter TOZD) z drugimi sorodnimi podjetji ter z rezultati raziskav seznaniti delavce.
ROK: 30. 9. 1975.
ZADOLŽEN: direktor plansko-analitske službe.
2.	6. Pospešiti proces planiranja in sicer mora biti vsakoletni
družbeni plan sestavljen in predložen pred pričetkom leta, celoten gospodarski načrt pa pred pričetkom sezone.
ROK: stalno.
ZADOLŽEN: direktor plansko-analitske službe.
3.	INVESTICIJE
Primarna naloga razvojne politike je gospodarska rast, ki temelji na povečanju produktivnosti dela, boljšem izkoriščanju zmogljivosti, večji ekonomičnosti ter rentabilnosti dela. Temu morajo biti prilagojena tudi in predvsem vsa investicijska vlaganja.
Sedanji investicijski program je sicer bil obširno proučen in utemeljen, vendar ob drugačnih razmerah, kot pa so sedanje oz. bodoče. Zato
3.	L Se s takojšnjo veljavnostjo ustavijo vsa nova naročila iz investicijskega programa.
ROK: tatkoj.
3.	2. Ponovno predelati' nujnost, gospodarsko utemeljenost
ter zagotovitev sredstev za še nerealizirani del programa. ROK: 30. 9. 1975
ZADOLŽENI: glavni direktor, direktorji TOZD, direktor tehnične službe, direktor finančne službe, oddelek za razvoj. OPOMBA: vse navedeno velja tudi za nabavo inventarja (odri, opaži, podpore, orodje, plošče itd.)
4.	IZVOZ, UVOZ
Zaradi večje soodvisnosti uvoza od lastnega izvoza je treba del zmogljivosti spet usmeriti na inozemsko tržišče. V ta namen je treba
4.	1. Nadaljevati in razširiti iskane možnosti za delo v inozemstvu in
4.	2. Priprav jati skupine delavcev (vodstvenih, tehničnih, proizvodnih) za delo v inozemstvu ter določiti sredstva.
4.	3. Za reprodukcijski material, ki je bil do sedaj vezan na uvoz, iskati možnosti za nadomestitev iz domačih virov.
4.	4. Za rezervne dele sestaviti potrebe in zagotoviti dobave ter
sredstva
ZADOLŽENI: glavni direktor, direktorji služb in direktorji TOZD
5.	LIKVIDNOST
V zadnjem času smo imeli velike probleme z likvidnost jo. Primerjava s sorodnimi gradbenimi podjetji kaže, da sorazmerno z obsegom proizvodnje vežemo prevelika sredstva v zalogah materiala, v terjatvah in v nedovršeni proizvodnji — vse to pa pokrivamo pretežno s kratkoročnimi tujimi viri (krediti, avansi, dobavitelji). Ker bodo ti viri z že uveljavljenimi in še napovedanimi družbenimi ukrepi postali nesigumi ter težje dosegljivi, je treba v najkrajšem času storiti vse, da stanje prilagodimo stabilizacijskim razmeram. V ta namen je treba izvršiti naslednje:
5.	1. Terjatve
Revizija vseh odprtih terjaitev in izterjava v skiladu s sklenjenimi pogodbami, kjer normalni postopek odpove, je uporabiti sodobno izterjavo. Z investitorji, katerim smo zagotovili odlaganje plačil, je po možnosti skloniti pogodbo o kreditiranju z ustreznimi pogoji.
ROK: 31. 8. 1975
ZADOLŽENI: direktor finančne službe, šef finančne opera-tive, direktorji TOZD, šefi gradbilišč in obratov, direktor komercialne službe.
a)	Za storitve in dobave družbenim porabnikom strogo u-poštevati določila uveljavljenih predpisov. Vzpostaviti u-čmkovito evidenco nad pokritimi ter izvršenimi deli (pogodba, garancija, predračun) ter vsaj 2 meseca pred prekoračenjem opozoriti odgovorne osebe ali organe.
b)	Za vse storitve in dobave zasebnim porabnikom zahtevati predhodno plačilo ali ustrezno kritje.
ZADOLŽENI: komercialna in finančna služba, šefi gradbišč in obratov, direktorji TOZD.
SANKCIJE: materialna in kazenska odgovornost.
5.	3. Plačevanje obveznosti
Nastale obveznosti do dobaviteljev plačevati v skrajšanem roku, da dosežemo popuste (skotiti, rabati) ter s tem pocenimo nabavo.
5.	4. Zaloge materiala in inventarja
a)	Revizija vseh zalog materiala in inventarja, izločiti in odprodati nekurantne zaloge — delo opravijo komisije, ki jih imenujejo direktorji TOZD — komisije poročajo delavskim svetom TOZD.
ROK: 15. 10. 1975
ZADOLŽENI: direktorji TOZD, direktorja finančne in komercialne službe, vodja mat. kontrole.
b)	Preprečevanje nekurantnih zalog:
—v sestaviti študijo optimalnosti zalog (ABC)
ROK: 31. 10. 1975
ZADOLŽENI: vodja mat. kontrole, direktorja plansko-analitske in komercialne službe.
— priprava proizvodnje mora vsebovati tudi izvlečke materialov ter plane dobav.
ROK: stalna naloga
ZADOLŽENI: direktor tehnične službe, šef priprave dela, direktorji TOZD.
c)	Kvaliteta prevzema:
ob vsakem prevzemu vsakršnega materiala in inventarja je izvršiti količinsko in kakovostno kontrolo ODGOVORNI: skladiščniki, delovodje in mojstri, šefi gradbišč in obratov — isto velja za kontrolo pri premiku med skladišči oz. delovišči!
d)	Skladiščenje:
zagotoviti urejenost skladišč in zavarovanje zalog (tatvine, kvarjenje, požari itd.).
ODGOVORNI: skladiščniki oz. vsi organizatorji proizvodnje v enoti.
e)	Kontrola porabe:
ob oddaji v uporabo kontrolirati količino in kvaliteto, zagotoviti varčno uporabo, ostanke vrniti v skladišče ter u-porabiti drugje.
ZADOLŽENI: šefi gradbišč in obratov, delovodje in mojstri, skladiščniki, vodja material, kontrole.
5.	5. Obračun realizacije
Zagotoviti ažuren in popoln obračun izvršenih del (realizacija, razlike v cenah, penali, povzročene škode oz. stroški). Rok za gradbeno dejavnost je 7 dni po preteku meseca, za obračunsko situacijo pa 45 dni po dovršitvi objekta.
Rok za obrate je 8 dni po dovršitvi posameznega delovnega naloga ali faze ali meseca.
ODGOVORNI: šefi gradbišč in obratov, šef tehnične kontrole, direktorji TOZD.
5. 6. Zagotovitev lastnih sredstev
Ob vsakokratnem razporejanju doseženega dohodka nameniti več sredstev za poslovni sklad — nosilci: zbori delavcev im družbeno-politične organizacije.
5.	7. Izplačevanje osebnih dohodkov
Sprejeti dogovor o izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice.
ROK: 31. 8. 1975
ODGOVORNI: vsi delavci in družbeno-politične organizacije za izvedbo pa direktorji TOZD.
6.	TRŽIŠČE IN CENE
Podjetje mora doseči večjo prodornost na tržišču in večjo konkurenčnost! Na področju komerciale so potrebni predvsem naslednji ukrepi:
6.	1. Raziskava tržišča
a)	Pojačati delo na raziskavi tržišča, pridobiti informacije o usmeritvah, pogojih itd., skratka poznati tržišče.
b)	Pri tem dati poseben poudarek na raziskavo tržišča za montažne objekte, katerih proizvodnjo uvajamo v TOZD IGM.
c)	vzpostaviti učinkovitejše metode reklame in propagande.
d)	za področje marketinga izpopolniti zasedbo sistemiziranih delovnih mest.
ODGOVORNI: direktor komercialne službe, za obvladanje delov tržišča pa tudi direktorji TOZD — naloga je stalna.
Pogodbe z investitorji oz. kupci ter pogodbe s kooperanti (obrtniki) morajo biti popolnejše in nedvoumne.
6.	3. Ceniki, standardi, normativi
a)	revizija cenikov in izdelava podrobnih predkalkulacij za vse masovne proizvode in storitve (betoni, armature, montažni elementi, parapeti, strojne usluge, potsojnine, prevozi itd.).
ODGOVORNI: direktor komercialne službe, oddelek za kalkulacije, direktor TOZD za svoja področja.
ROK: 15. 11. 1975
b)	revizija vseh normativov za uporabo materiala ter strojnega in ročnega dela — osnova za to so pokalkulaci je.
ODGOVORNI: isti ROK: 15. 11. 1975
c)	vzpostavitev normativov za novo tehnologijo (Outinord, hale, novi izdelki)
ODGOVORNI: isti ROK: 15. 11. 1975
6.	4. Pokalkulacije
Dosledno za vsak objekt, v obratih pa za delovni nalog mora biti sestavljena pokallkulacija; na objektih se mesečno kontrolira poraba materiala in časa, celotna pokalkulaci ja pa mora biti obvezno sestavljena po III. fazi in po dovršiltvi objekta — vsa ugotovljena odstopanja je treba analizirati — za vse večje negativne odmike opravi analizo komišija, ki jo imenuje direktor TOZD ter poroča DS TOZD. ODGOVORNI: šefi gradbišč in obratov, oddelek za tehnično kontrolo, direktorji TOZD — naloga je stalna, za proizvodnjo v teku pa je rok 15. 9. 1975.
6.	5. Standardizirani opisi del
a)	izdelati nove, razširjene standardizirane opise del za gradbena dela ter uporabiti na računalniku.
ODGOVORNI: direktor komercialne službe, oddelek za kalkulacije.
ROK: 15. 11. 1975
b)	izdelati standardizirane opise del za obrtna in instalacijska dela, ki jih izvršujejo naši obrati.
ODGOVORNI: isti in direktor TOZD PO ter vodje obratov. ROK: 31. 12. 1975
6.	6. Gradbene knjige
a)	obvezno je vodenje gradbene knjige na vsakem Objektu, tudi na objektih, ki jih gradimo za trg ali so prevzeti za fiksno ceno.
ODGOVORNI: direktorji TOZD, šefi gradbišč, šef tehnične kontrole, direktor tehnič. službe — naloga je stalna, za objekte v teku pa je rok 31. 10 1975.
b)	uvedba kontrole gradbenih knjig za objekte, ki jih gradimo za trg ali so prevzete za fiksno ceno.
ODGOVORNI: glavni direktor, direktor tehnične službe, direktorji TOZD.
6.	7. Nabava
Organizacija skupne nabave za masovne materiale — vskla-ditev pogodb za nabavo s terminskimi plani objektov, da se zmanjšajo zaloge (izjema so kritični materiali). ODGOVORNI: direktor komercialne službe, šef nabave, šef priprave dela (gradb. in IGM).
ROK: takojšnji pristop
7.	TEHNOLOGIJA, ZNANOST, INOVACIJE
NA NAČELO: Več znanosti in inovacij v proizvodnjo!
Ukrepi:
7.	1. Outinord
Uvedeno tehnologijo tunelskih opažev izpopolniti s proizvodnjo montažnih elementov in polproizvodov.
ZADOLŽENI: direktor tehnične službe, oddelek za razvoj, dir. projekt, biroja, direktorji TOZD.
7.	2. Industrijska gradnja
Pospešeno uvesti lastno proizvodnjo montažnih inustrijskih objektov (hale).
ZADOLŽENI: isti.
7.	3. Znanost
Hitrejše uvajanje znanstvenih dosežkov v proizvodnjo — spoznavanje novih postopkov in novih materialov ter uvajanje v proizvodnjo.
ZADOLŽENI: isti
OPOMBA: oddelek zarazvoj je dolžan raziskovati in ponuditi, dočim so projektiva, priprava in operativa dolžni sprejemati nova spoznanja — isto velja za vsak obrat.
7.	4. Projektiranje
a)	racionalnejši tipski projekti, ki se večkrat ponovijo
b)	pridobitev in organizacija gradenj na večjih kompleksih
c)	zagotovitev celovitih projektov oz. dokumentacij za gradbišča pred pričetkom del
d)	pocenitev izvedbe
e)	študij in prilagoditev tehnoloških postopkov možnostim v podjetju
f)	preprečevanje kasnejših sprememb projektov med izva-
janjem
g)	izboljšanje kvalitet projektov.
ODGOVORNI: direktor tehnične službe, projektivni biro neposredno, strokovni delavci operaitive pa za sodelovanje.
7.	5. Priprava proizvodnje
a)	prevočasna in kvalitetna izdelava generalnih in delnih planov
h)	pregled načrtov in popisov prod pričetkom
c)	izdelava opažnih načrtov
d)	izvlečki materiala, strojev in dela s termini dobav ODGOVORNI: direktor tehnične službe, priprava dela neposredno, strokovni delavci operative pa za sodelovanje.
7.	6. Tehnične izboljšave in inovacije
Ne sme nam zadoščati samo iskanje privzemanje tujih idej. Tudi v naših temeljnih organizacijah so delavci, ki mislijo, pa mnogokrat niso imeli možnosti za plasman oz. uresničenje iznajdbe ali ideje za izboljšanje.
Vsakemu delavcu, na kateremkoli delovnem mestu je treba omogočiti, da daje izbol j Sevalne predloge ter jih uresničiti. Velja naj načelo: v vsaki TOZD vsaj ena inovacija letno. Od bor za inovacijo mora obravnavati vsak predlog in vsak predlog naj bo honoriran, čeprav vsaj minimalno. ODGOVORNI: vsi delavci — za vzpodbujanje vodstveni delavci TOZD in SDS — za obravnavo predlogov odbor za inovacije.
7.	7. Strokovno izpopolnjevanje
Potrebna je širša popularizacija novih spoznanj, postopkov, metod, materialov, sredstev za delo itd.
Zato je treba organizirati posvetovanja za čimširši krog delavcev, posebno vodstvenih.
ODGOVORNI: oddelek za razvoj, oddelek za izobraževanje, direktorji TOZD, glavni direktor.
8.	PROIZVODNJA (IN PRODUKTIVNOST)
Primerjava naših dosežkov s sorodnimi podjetji kaže, da smo glede PRODUKTIVNOSTI na povprečju glede EKONOMIČNOSTI pa precej pod povprečjem. Že povprečna produktivnost ne zadostuje za obstoj in razvoj v ostrejših razmerah, podpovprečna ekonomičnost pa ju naravnost ogroža.
To so determini (osnove), ki narekujejo smer stabilizacijskega ukrepanja na glavnem področju našega delovanja — v proizvodnja. Cilj ukrepov je dviig produktivnosti in zmanjšanje stroškov. Nujni so naslednji ukrepi:
8.	1. Dvig produktivnosti
a)	zmanjšanje zastojev s sodelovanjem pri pravočasni in kvalitetni sestavi tehnične dokumentacije in z doslednim izvrševanjem operativnih planov.
b)	zmanjšanje zastojev s pravočasnim naročanjem proizvodnih dejavnikov (materiala, transport, stroji, delavci, proizvodi in storitve IGM, PO ter zunanjih kooperantov).
ODGOVORNI: organizatorji proizvodnje.
8.	2. Dvig storilnosti
a)	učinkovito in ustreznejše razporejanje delavcev na posamezna delovišča in posamezna dela (delovni nalogi!)
b)	mehaniziranje ročnih del do višje stopnje (sekanje reg, rezanje opek in betonov, skrepanje ipd.)
c)	dosleden obračun dela po učinku kjerkoli je to mogoče
d)	uvajanje specializacije, t. j. vzpostavljanje skupin (briga-dni sistem)
e)	stalna dosledna kontrola izvrševanja dela
f)	izboljšanje pogojev na deloviščih (varnost, higiena, pomožni objekti oz. prostori)
g)	urejenost gradbišč oz. delovišč
ODGOVORNOST: organizatorji TOZD, gradbišč in obratov
za svoja področja
8.	3. Varčevanje
a)	racionalna poraba materiallla, neporabljen material vračati v skladišče, zmanjšanje kala
b)	racionalna poraba transportov (!)
c)	poraba drugih sredstev oz. nastajanje drugih materialnih stroškov zmanjšati na mininum (elelktrika, voda, telefon, potovanja ipd.)
d)	optimalno koriščenje mehanizacije
e)	pravočasno vzdrževanje strojev in orodij — ugotavljanje vzrokov za okvare ter uvedba postopka za materialno in disciplinsko odgovornost, če je ugotovljena malomarnost ali naklep
f)	izboljšanje odnosa do delovnih sredstev
ODGOVORNI: vsi delavci, za vzpodbujanje in kontrolo pa
posebej organizatorji proizvodnje.
Vsako delo (izdelek, storitev) mora biti kvalitetno izvršeno. Glede obračuna in povračila morebitne škode (material, zastoj ipd.) se dosledno izvajajo tozadevna določila sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Bistvo: odpravo pomanjkljivosti (reklamacijsko popravilo) izvrši dellavec ali skupina, ki je pomanjkljivost oz. nekvaliteto povzročil. Čas, porabe za to, se ne plača. Če so vsled nekvalitetnega dela nastali kakršnikoli več-stroški, se ti zaračunajo povzročitelju. ODGOVORNOST: za kvaliteto vsi delavci — za kontrolo in izvajanje organizatorji TOZD in gradbišč oz. obratov.
8.	5. Pogodbeni roki
Sloves podjetja, pridobivanje novih del in ekonomičnost proizvodnje so v veliki meri odvisni od spoštovanja oz. izvrševanja pogodbenih rokov. Kot pogodbeni rok velja tudi dogovorjeni rok za posamezne delovne naloge ali interna naročila.
Vsa dela se načeloma opravijo v rednem delovnem času. Če pa je iz kakršnihkoli vzrokov ogrožena pravočasna izvršitev, se delovni čas prerazporedi tako, da se delo opravi v podaljšanem času.
Podaljšan čas se po končanem delu koristi kot prosti dnevi, načeloma v istem mesecu, najkasneje pa do konca prihodnjega meseca. Delo v podaljšanem času se načeloma ne plačuje. V izjemnih primerih dosledno upoštevati določila sporazuma o medsebojnih razmerjih.
ODGOVORNOST: vsi delavci, za dosledno izvedbo pa posebej organizatorji TOZD in delovišč (gradbišč, obratov).
9.	DELOVNI RED
Delovna disciplina je eden od bistvenih pogojev za dobro gospodarjenje. Sloneti pa ne sme le na »komandii« ali sankcijah, temveč predvsem na zavesti vsekega delavca. To se nanr t še posebej na vodstvene delavce, ki morajo biti vzorniki vse. , drugim. Dogovorjeni so naslednji stabilizacijski ukrepi:
9.	1. Delovni čas
a) prihod na delo:
delo se prične ob uri, ki je dogovorjena kot pričetek delovnega časa; zamujanje na delo se sankcionira in sicer tako, da zamudnik počaka na naslednjo polno uro, prva (zamujena) ura pa se ne plača. Ugotovitev navzočnosti se opravi tik pred pričetkom delovnega časa.
b)	odho z dela:
delo sc konča ob uri, ki je dogovorjena kot konec dnevnega delovnega časa; ob zaključku dela se opravi ugotovitev navzočnosti; delavcu, ki ob kontroli ni navzoč, pa mu ni bil izrecno odobren predčasen odhod, se za tisti dan ure ne plačajo.
c)	odsotnost med delom:
delovno mesto je moč zapustiti le s pismeno dovolnilco; ure, porabljene za osebne potrebe oz. opravke, se ne plačajo ali pa se nadomestijo sporazumno z odgovornim vodjo — za nepoln delovni čas se ne obračuna terenski dodatek ali dnevnica
d)	vse pod a, b, c) velja tudi za delavce obratov (IGM, PO), ki delajo na gradbiščih. Za ta čas so za kontrolo pooblaščeni odgovorni vodje na gradbiščih.
e)	odgovorni vodje delavcev ali skupin, poslanih na delo k zunanjim naročnikom, morajo občasno izvršiti kontrolo prihodov, odhodov in navzočnosti na teh deloviščih.
ODGOVORNOST: vsi delavci, za izvedbo pa posebej organizatorji proizvodnje (vodilni im vodstveni delavci, sikupino-vodje).
9.	2. Čas malice
Za vsako delovišče je vnaprej dogovorjen čas za polurni od. mor med delom. Koriščenje odmora je dopustno samo v dogovorjenem času. Odhajanje z delovišča ni dopustno. Samovoljno koriščenje ob drugačnem času, razen v primerih izjemne potrebe, se smatra kot odhod z dela. ODGOVORNOST: za kontrolo organizatorji gradbišč oz. obratov.
9.	3. Izostanki
a)	zaradi bolezni:
z izboljšanim varstvom pri delu in izboljšanjem delovnih pogojev doseči zmanjšanje nesreč, nezgod in obolenj; za tiste delavce, ki bolujejo večkrat, je uvesti kontrolo.
b)	za vse neplačane dopuste in za neupravičene izostanke se obračuna prispevek, ki ga plača delavec sam (doslej TOZD).
Vse primere pogostih bolovanj in drugih izostankov obvezno mesečno obravnava komisija za medsebojna razmerja TOZD, poročila podajo šefi gradbišč oz. obratov. ODGOVORNI: za kontrolo in poročanje organizatorji TOZD itn gradbišč oz. obratov, za obračun prispevka pa knjigovodstvo osebnih dohodkov.
10.	ZAPOSLOVANJE, IZOBRAŽEVANJE
Tako kot za vse gospodarstvo Slovenije, je tudi za naše temeljne organizacije oz. za podjetje značilno, da je bila proizvodnja povečana na račun povečanega števila zaposlenih, to pa pomeni ekstenzivno povečanje in močan vzrok za dinfilaoijo. Da bi zavrla ekstenzivno zaposlovanje, je Skupščina SR Slovenije zavzela stališče in predvideva ukrepe (Glej Ur. 1. SRS 21/75-1.8.1975), s katerimi bomo prisil jenii ravnati drugače. K temu pa težimo tudi sami, ker bo le z večjo produktivnostjo mogoče obdržati doseženo raven osebne in skupne porabe ter zagotoviti nadaljni razvoj TOZD in podjetja. V ta namen so dogovorjeni naslednji ukrepi:,
10.	1. Novo zaposlovanje
Ustavi se povečanje števila zaposlenih, razen v primerih, ko gre za delo v inozemstvu. Z naravno selekcijo (odhodi) se zmanjšanje nadoknadi le tam, kjer so ogroženi pogodbeni roki in so storjeni vsi ukrepi za povečanje produktivnosti (tehnologija, organizacija, stroji). Potrebe po novi zaposlitvi pregleda in odobri poslovni odbor podjetja.
10.	2. Selekcija kooperantov, prerazpored
Z zmanjšanjem investicijske izgradnje bo v prehodnem obdobju ogrožena polna zaposlitev delavcev, ki v naših temeljnih organizacijah združujejo svoje dello. Zato je potreben učinkovit pregled potreb in stopnje zaposlenosti v posameznih temeljnih organizacijah in bolj dinamično premeščanje na mesta, kjer se pokaže potreba.
ODGOVORNI: organizatorji proizvodnje TOZD in SDS.
10.	3. Režija
Vsi ukrepi veljajo za vsako TOZD in za vsako delovno mesto, še posebej pa za režijska detloma mesta. Vsled tega je treba opraviti revizijo režijskih delovnih mest, sistemiziranih v gospodadskem načrtu za leto 1975.
ZADOLŽENI: glavni direktor, direktorji TOZD, direktorji služb.
ROK: 15. 9. 1975
10. 4. Delovni in življenski pogoji
Zmanjšano zaposlovanje moramo nadoknaditi z večjo produktivnostjo in boljšo storilnostjo. To mora biti omogočeno tudi z izboljšanjem delovnih in življeskih pogojev, za kar je potrebno:
a)	izboljšanje varstva pri delu in s tem zmanjašan je števila nesreč in delovnih nezgod
b)	poživitev rekreacijskih dejavnosti
c)	izboljšanje prehrane (menze in prehrana med delom)
d)	izboljšanje nastanitvenih pogojev (naselja)
10.	5. Izobraževanje
Storilnost je pogojena tudi in predvsem s strokovno usposobljenostjo. Hkrati z razvojem tehnologije mora biti zagotovljen tudi razvoj našega znanja. Dolžnost vsakega delavca, na kateremkoli delovnem mestu je, da sam stremi za izboljšanjem svoje strokovne sposobnosti, dolžnost temeljnih organizacij oz. podjetja pa je, da to omogoči in vzpodbuja, zato je potrebno intenzivirati izobraževalno dejavnost; odbor za medsebojna razmerja ponovno pregleda in izpopolni program izobraževanja za leto 1975.
ODGOVORNI: direktor splošne službe, oddelek za izobraževanje, obor za medsebojna razmerja.
ROK: 30. 9. 1975
OPOMBA: pri tem je treba povzročiti, da zmanjšamo odmike med potrebno in dejansko kvalifikacijsko strukturo oz. strokovno usposobljenostjo. Iz programa izločiti ekskurzije, ki imajo pretežno značaj izletov.
11.	VARČEVANJE (DOHODEK, STROŠKI)
K povečanju dohodka mora poleg zboljševanja produktivnosti doprinesti tudi zniževanje stroškov, kar moramo doseči s skrajno štednjo. Stroške proizvodnje in poslovanja sploh moramo znižati na minimum 'in to z
—	boljšim odnosom do delovnih sredstev
—	boljšo kvaliteto dela
—	racionalnejšo porabo surovin, pomožnega materiala in energije
—	racionalnejšim koriščenjem časa (stroji in ljudje)
—	omejevanjem vseh drugih stroškov poslovanja, posebej še režije.'
Da to dosežemo, so za kontrolo direktnih izdelavnih stroškov dogovorjeni ukrepi, ki so podani v poglavju »6—tržišče, cene«, t. j. revizija standardov in normativov ter kontrola s pokalkula-cijo. Poleg teh ukrepov je potrebno ustvariti.
a)	s pokalkulacijo objektov in delovnih nalog, kot je navedeno v poglavju 6
b)	s vsakomesečnim obračunom proizvodnje; ta mora biti kvalitetnejša n zahteva dosledno upoštevanje rokovnika in popolno poslovno disciplino; vsakomesečni obračun mora obravnavati tudi delavski svet v vsaki TOZD — dosledneje izvrševati določila sporazuma o delitvi osebnih dohodkov (OD po uspehu, učinek organizatorjev)
ODGOVORNI: vodilni in vodstveni delavci
11.	2. Vrednostni odraz akcije
V gospodarskem načrtu za leto 1975 je bila podana vrednostna ocena stabilizacijske akdije. Po tej oceni, ki jo dejanska gibanja v celoti potrjujejo, bomo prisiljeni celo znižati sedanje cene storitev ob istočasnem porastu cen za produkcijske faktorje, kar bi nam zmanšalo dohodek za več kot 13 milijonov din. Ves ta izpad tržnega dohodka (ali vsaj večino) bomo morali nadoknaditi z aktviranjem notranjih rezerv, kar bi moralo znašati minimalno 7,4 mili ona din. To pa pomeni obveznost za dosledno izvršitev u-krepov sprejetih s tem stabilizacijskim programom.
12.	DELITEV DOHODKA, OSEBNI DOHODKI
Z realizacijo ukrepov, dogovorjenih s tem stabilizacijskim programom bomo zagotovili, da se doseženi dohodek všled ostrejših tržnih razmer ne bo zmanjšal. Da bi zadostili zahtevam Resolucije in stališča Skupščine SRS, pa je nujno tudi racionalnejše razporejanje doseženega dohodka in gospodarnejša uporaba teh sredstev.
12.	1. Razporejanje dohodka
Ob neposrednem odločanju o razporeditvi doseženega dohodka po zaključnem računu moramo dosledno upoštevati obveze iz Resolucije, t. j. zagotoviti,
a)	da bodo porastla sredstva za razširjeno reprodukcijo bolj kot pa sredstva za osebno in skupno porabo, ter
b)	da bodo osebni dohodki naraščali sorazmerno s porastom produktivnosti
ODGOVRNI: vsi delavci ob odločanju na zborih
a) delo po učinku
dosledno upoštevati določila samoupravnega sporazuma upošteva tudi kvaliteta dela
ODGOVORNI: direktorji TOZD, šefi gradbišč in obratov. ROK: stalna naloga
r P,°^m A: nobena proizvodna enota ne sme izkazati manj kot 50,0 vseh osebnih dohodkov, Obračunanih po učinku! b) dopolniti in poostriti merila ter reducirati listo upravičenčev za učinek organizatorjev.
ODGOVORNI: vodilni delavci, voditelji družbono-političnih organizacij, poslovni odbor.
ROK: 31. 10. 1975
c)	preseganje učinka, doseženo v proizvodnji po predhodno dogovorjenih merilih, se izplača neomejeno, vendar pa morajo briti analiziranii vsi primeri preseganja preko 30% mesečno.
ODGOVORNI: direktorji TOZD, šefi gradbišč in obratov, delavski sveti TOZD.
d)	delo v podaljšanem dellovnem času je dovoljeno le v primerih, ki jih dopuščajo predpisi in samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. Nadurno delo, porabljeno za naormalni delovni proces se ne plača, temveč se kompenzira s prostimi dnevi (glej poglavje 8—proizvodnja).
ODGOVORNI: vodilni in vodstveni delavci.
13.	MOBILIZACIJA
Stabilizacijski program pomeni obveznost vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji ,im je zato sleherni član kolektiva dolžan sodelovati v tej zahtevni akdiji, bodisi na delovnem mestu, v svoji samoupravni in družbeni vlogi. Zavedati se moramo resnosti položaja in dogovorjene ukrepe ter obveznosti tudi dosledno izpolniti.
O tem programu morajo biti seznanjeni prav vsi člani kolektiva z razpravo na zborih delavcev in ga sprejeti.
Prav tako morajo o programu razpravljati in zavzeti stališča vsi samoupravni organi in vse družbeno politične organizacije v temeljnih organizacijah in na ravni podjetja.
Na podlagi tega skupnega programa izdelajo temeljne organizacije svoje programe in rokovnike, pri čemer upoštevajo svoje specifične potrebe. ,
14.	IZVAJANJE, NADZOR
O dejanskem izvrševanju tega programa morajo biti tekoče seznanjeni vsi delavci v temeljnih organizacijah.
Nadzor nad izvajanjem morajo imeti vsi samoupravni organi in družbeno-politične organizacije, posebno pa odbori za samoupravno delavsko kontrolo. Celotno delo usmerjajo in vzpodbujajo koordinacijski odbori za stabilizacijo. Ta se nanaša tudi na spoštovan je zakonskih predpisov im sprejetih samoupravnih sporazumov ter dogovorov. Prekiniti moramo s prakso »domačnosti in zatiskanja oči pred napakami«. Ne glede na to, kdo in kje so kršilci, moramo proti njim najstrožje ukrepati.
ZADOLŽENI: odbori za samoupravno delavsko kontrolo.
Koordinacijski odbori TOZD so dolžni sproti preverjati uresničevanja tega stabilizacijskega programa in o tem dalj ati poročila koordinacijskemu odboru podjetja. Poročati morajo pismeno po porabnem opom traku in v rokih določenih v opomiraku.
ZADOLŽENI: predsedniki koordinacijskih odborov, direktorji TOZD.
Ta program predlaga v razpravo in sprejem koordinacijski odbor za stabilizacijo OZD GIP Ingrad.
Ta program so sprejeli delavci vseh temeljnih organizacij na zborih in delavski svet podjetja v avgustu 1975.
BELEŽKE:
BELEŽKE
BELEŽKE
I X
V
.1






I

BELEŽKE
BELEŽKE


• ■ >

■ .


-.V,'./
’ > '
■ • ->
(



^	^ A
'
'
X






1
1 -
• ■■ .
' : ' ' '


■

VII. ŠPORTNE IGRE IN II. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE -
Pokrovitelj VII. športnih iger in II. proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Jugoslavije Lojze Cepuš,
preds. republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Izpolnili ste svojo obvezo
Če ste me zaprosili za razgovor, potem vam moram že v uvodu povedati, da ste v celoti izpolnili svojo obvezo in kot pred 25 leti, dobro in organizirano izvedli prve športne igre v gradbeništvu sploh. V času tekmovanj, pa tudi ob slovesu, sem imel priložnost se pogovarjati z neštetimi tekmovalci, vodji in predsedniki odborov sindikata gradbenih delavcev posameznih republik in moram reči — vsi so se pohvalno izrazili nad toplim in prisrčnim sprejemom v Celju, nad dobro organizacijo športnih kot proizvodnih tekmovanj.
S tem ste dokazali /visoko stopnjo organizacijskih sposobnosti, vztrajnosti in odločnosti posameznikov, predvsem pa kot obe organizaciji združenega dela, Ingrad in Obnova Celje, veliko volje in razumevanja za skupno delo. K uspešnosti so mnogo doprinesla tudi proizvodna tekmovanja, ki jih bomo v bodoče razširili med vse temeljne organizacije združenega dela. Sposobnost, upornost in delavnost gradbenih delavcev, se je tokrat pokazala tako na športnem kot na proizvodnem tekmovanju. Zato so takšna in podobna srečanja postala sestavni del našega dela in tako bo tudi v bodoče.
Da, lepo je bilo v Celju, so dejali tudi tekmovalci iz Dalmacije, ko so jih na Golteh pozdravile prve snežinke.
Športna in proizvodna tekmovanja so za nami in prepričani smo, da so vsi tekmovalci in
gostje odnesli iz Celja prijetne spomine. In v tem smislu se sindikalni organizaciji in kolektivu Ingrada in Obnovi, organizacijskemu komiteju s Francem Bergincem na čelu, Janezu Hamforo-žu, predsedniku odbora za šport in rekreacijo Zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, občinskemu sindikalnemu svetu Celje, skupščini občine Celje in sploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali na letošnjih športnih in proizvodnih tekmovanjih, iskreno zahvaljujemo.
POZDRAVNO PISMO TOVARIŠU TITU
Dragi tovariš Tito!
Gradbinci — športniki in navzvoči gostje, zbrani v Celju na VII. športnih igrah in II. proizvodnem tekmovanju gradbenih delavcev Jugoslavije, Ti pošiljamo iskrene pozdrave z željo, da bi nas še vrsto let vodil po začrtani poti, sprejeti na desetem kongresu ZKJ.
S tega mesta Ti obljubljamo, da bomo vestno Izpolnjevali vse naloge, ki smo si jih zastavili.
Enotnost in vztrajnost v duhu bratstva in enotnosti za dosego ciljev bomo pokazali tudi danes z našo borbo na tekmovalnih igriščih.
Udeležncl VII. ŠIGJ in II. proizvodnega tekmovanja
VII. športne igre in II. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije je odprl pokrovitelj Lojze Cepuš, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Sovenlje
REZULTATI
V	skupni uvrstitvi je v športnem delu osvojila preh. pokal SR Slovenija z 49 točkami, sledijo Hrvatska 47, BiH 36, Srbija 30, Makedonija 14 in Črna gora 13.
V	posameznih panogah je bil vrstni red naslednji:
Mali nogomet:
Dalmacija cement, Solin, 9 točk, Konstruktor, Maribor 7, Mavrovo, Skopje 5, Granit, Lju-bovija 5, Hercegovina, Mostar 4 in Zavod za izgradnjo Bara, Bar 0 točk.
Odbojka:
Salonit, Anhovo, 10 točk, Gra-
ditelj, Sisak 8, Brčko 6, Stiig, Po-žarevac 4, Ilinden, Skopje 2, Zavod za izgradnju Bara, Bar 0.
Namizni tenis:
Unioninvest, Sarajevo 8 točk, Gradis, Ljubljana, 6, Industro-montaža, Zagreb 4, Janko Lisjak, Beograd 3, Mavrovo, Skopje 2 in OGT Titograd 1.
je ves čas tekmovanja spremljalo mnogo občudovalcev
Kegljanje moški:
Ingrad, Celje 815 kegljev, Primorje, Reka, 805, Zidar, Bečej, 772, Hercegovina, Mostar 723.
Streljanje moški:
Unioninvest, Sarajevo 832 krogov, Gradis, Ljubljana 831, Gra-djevinar, Vukovar 824, Integral, Subotica 783, Granit, Skopje 722, Črna Gora, Nikšič 717.
Namizni tenis ženske:
Juvent, Zagreb 8 točk, Banat, Zrenjanin 6, Ingrad, Celje 4, Vranica, Sarajevo 3.
Streljanje ženske:
Konstruktor, Split 462 krogov, Črna Gora, Nikšič 441, Unioninvest, Sarajevo 441, Izolirka, Ljubljana 438, Graditelj, Gornji Mi-lanovac 401, Pelagonija, Skopje 277.
Šah:
Ingrad, Celje 23,5 točke, Prog-res, Pirot 21,5, Tehnograd Tuzla 17, Vranica, Zagreb 14, Črna Gora, Nikšič 18, Ilineden, Skopje 6 točk.
Proizvodno tekmovanje
V	proizvodnem delu tekmovanja so se pomenili železokrivci, odranji, 'tesarji dn zidarji.
V	skupni uvrstitvi republik je bila najboljša, Hrvatska s 27 točkami, sledijo Slovenija 24, Srbija 17, BiH 14, Črna gora iin Makedonija po 7 točk.-
Pomembno je omeniti, da so zlasti proizvodna tekmovanja vzbudila veliko zanimanje in da jih je ves čas spremljala množica gledalcev. To vsekakor dokazuje, da bo dati v bodoče večji poudarek proizvodnim tekmovanjem.
Šahisti so tudi tokrat odlično opravili svojo nalogo
Moški so zvezni prvaki v šahu in kegljanju in jim lahko za tak velik uspeh samo čestitamo. Dekleta v namiznem tenisu pa tudi tokrat niso odpovedala in so si priborila tretje mesto.
Posebno pozornost in pohvalo zaslužita naša odrarja Janez Križnik in Anton Župančič, ki sta v proizvodnem tekmovanju v panogi odrar zasedla drugo mesto. Že na republiškem tekmovanju sta se izredno izkazala
in bila premočno prva, na igrah v Celju pa sta pokazala, da sodita v sam jugoslovanski vrh.
Torej vse Ingradove ekipe so priborile pokale in nabrale skoraj polovico točk za skupno zmago republike Slovenije.
VIII. ŠIGJ in III. proizvodno tekmovanje bodo prihodnje levi v republiki Hrvatski, ki je že prevzela obveznost organizatorja.
V posameznih poklicih so slovenske ekipe dosegle povsod drugo mesto; odrarji Ingrada, žeilezdkrivoi, tesarji in zidarji pa SGP Grosuplja.
Pri železokrivoih je zmagala skupina Lavčevič iz Splita, pri cevnih odrih Medimurje, Čakovec, pri tesarjih Industromonta-ža Zagreb in pri zidarjih Kablar Kraljevo.
Odlični uspehi naših tekmovalcev
Enako veseli kot uspešne organizacije iger smo bili dobrih rezultatov nastopajočih ekip Ingrada.
25 let SŠD »INGRAD« CEl JE
Naš odrar Anton Zupančič (na levi) s pokalom, ki sta ga skupaj z Janezom Križnikom osvojila za drugo mesto pri odrarjih
Kegljač Edi Šunko nasmejan na najvišji stopnički je sprejel pokal za kegljaško ekipo Ingrada
Bomo tokrat pridobljeno znanj? res uporabili?
Pretekli mesec je bil v Piranu seminar o obveščanju delavcev c združenem delu, ki so se ga udeležili tudi trije člani oziroma predstavniki OOS pri OZD Ingrad. Organizator, Delavska univerza »Tomo Brejc« iz Kranja, je program zastavil tako, da bi z osvetlitvijo teoretičnih vprašanj, podkrepljenih s praktičnimi izkušnjami, udeležence seminarja usposobili za učinkovito obveščanje delavcev v delovnih skupnostih.
V naši delovni skupnosti, tako trdijo nekateri, imamo informacij dovolj. Pripravljeni so takoj sredstva informiranja tudi našteti: glasilo, oglasne deske, samoupravne delovne skupine in različne oblike sestankov. Pa se Kljub vsemu pogosto v kolektivu sliši: »Informiranje je zanič!« ali »Ne obveščate nas sproti!«. Smo kdaj pomislili, zakaj tako?
Poglejmo nekoliko naša informacijska sredstva. Glasilo smo pričeli izdajati pred 15 leti. Je dvomesečnik in nam prinaša »novosti« v najboljšem primeru stare 14 dni. Sicer pa so v njem sestavki. Takšno glasilo imamo še kadrovske vesti in strokovni nosi pa so se spremenili, saj smo v tem času »preživeli« celo eno ustavo. Z drugimi oblikami obveščanja je podobno, čeprav mo-
ramo priznati, da ponekod napredka ni možno prezreti, žal gre za prizadevanje posameznikov, za osamljene primere, ki ne morejo prodreti brez podpore nas vseh.
Seminar, ki ga uvodoma o-menjam, nam lahko v naših prizadevanjih mnogo pripomore. Dal nam je odgovore na vrsto vprašanj in ponudil konkretne rešitve, tako da vprašanja »kako« ni več. To trditev potrjujejo tudi že izdelana izhodišča za nov pristop k obveščanju, ki temeljijo na sprotnem obveščanju, za delavca v razumljivem jeziku. Le v tem primeru bo naš človek, delavec, sodeloval na sestankih mnogo bolj konstruktivno in odločujoče.
Spoznanja, ki smo jih pridobili v Piranu, bomo morali uresničiti, kar pa vsakokar ne bo lahko in tudi kratkoročna naloga. Pa tudi ne naloga peščice strokovnih sodelavcev, ampak nas vseh.
Da bomo jutri kot člani delovne skupnosti, občani in delegati imela vpogled v sleherni kotiček družbenega dogajanja, moramo vzpostaviti učinkovit sestem obveščanja. Tega nam ne more postaviti nihče drug.
Ervin Drgajner
Dograditi, ne rušiti
Članek tov. Ervina Drgajner-ja objavljamo v celoti. Bralci •Glasila Ingrad pa inaj sami dajo sodbo, če je glede informiranja v Ingradu tako kot piše tov. Drgajner. Ali je mogoče bila to le načelna ugotovitev na seminarju v Piranu, kar pisec ne po-jasnuje.
Kot odgovorni urednik Glasila dajem pojasnilo le glede Glasila, ki ga je tov. Drgajner poleg •ostalih oblik informiranja v Ingradu tudi ocenil kot zastarelo in neučinkovito.
Sam sem na več zborih delovnih ljudi v podjetju razpravljal o potrebi o izdajanju Glasila Ingrad. Na vseh zborih so delavci zahtevali, da Glasilo izhaja in niso imeli bistvenih pripomb na njegovo vsebino.
Zavedam se, da naše Glasilo po vsebini ni idealno in sem o tem nakazal nekaj želja in dal tudi predloge za spremembo in dopolnitev v svojem članku, objavljenem v Glasilu julija 1974 pod naslovom: »Z urednikove mize«. Med ostalim sem podal predloge:
—	da bi vsaka TOZD imela svojo stran v Glasilu. Objavljali bi norVice iz TOZD, za kar bi prispevke pisali predvsem delavci iz TOZD,
—	posebna stran bi bila namenjena delu družbeno političnih organizacij,
—	objavljali bi važnejše sklepe organov upravljanja,
—	pisali o poslovnih preoblema-tikii podjetja.
Uredniški odbor je na svoji seji tako usmeritev Glasila odo-
bril. Člani uredniškega odbora so bili zadolženi za ustrezne prispevke iz TOZD.
Iz tega lahko povzamemo zaključek, da se uredniški odbor trudi in tudi posamezni člani kolektiva, ki že vrsto let prizadevno dopisujejo v naše Glasilo, da bi le-to bilo resnično naše in da bi s svojo vsebino doseglo svoj namen.
Če bi tov. Drgajner skupaj z drugimi sledil pozivu uredništva in dopisoval v Glasilo iz svoje TOZD, postavljal vprašanja in dajal konkretne predloge, bi prav gotovo storil več, kakor pa, da na splošno skritizira vsa dosedanja prizadevanja v smeri informiranja. Zavedam se, da še zdaleč ni vse storjeno na področju informiranja, zato je treba sedanje dograjevati in ne rušiti.
Prepričan sem, da smo v osebah Ervina Drgajnerja, Sonje Kitek in Ivana Kužnerja, ki so se kot predstavniki sindikata svojih TOZD udeležili seminarja o obveščanju v Piranu, dobili nove in aktivne sodelavce. Vabim jih, da pridobljeno znanje koristno uporabijo, da organizirajo obveščanje v TOZD in pišejo prispevke v naše Glasilo.
Ta odkriti in odprti pomenek naj ne zveni kot kritika, temveč spodbuda vsem za aktivno sodelovanje pri izdajanju našega Glasila.
Odgovorni urednik Franjo čevnik
V dneh od 3. do 8. novembra bo teden komunista. Poleg ostalih prireditev bo v okviru tedna organizirana tudi javna tribuna. Organizacija te tribune je poverjena »Ingradu«.
m	i n *
«

Na priporočilo Gospodarske zbornice Slovenije objavljamo razpis nagrade Borisa Kraigherja za leto 1976.
Komisija za razpis meni, da lahko le preko internih glasil seznani z namenom in pomenom Kraigherjeve nagrade čim širši
krog občanov in jih spodbudi k predlaganju kandidatov zanjo.
Poslovnik komisije, ki obravnava postopek pri zbiranju in obravnavi prispelih predlogov, kakor tudi sam postopek pri odločanju o podelitvi nagrad, je na razpolago v uredništvu časopisa.
Komisija za nagrado Borisa Kraigherja vabi vse zainteresirane organizacije združenega dela družbeno politične organizacije in družbenopolitične skupnosti, asociacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, strokovne organizacije in posameznike k vlaganju predlogov za podelitev
NAGRADE BORISA KRAIGHERJA V LETU 1976
Nagrada Borisa Kraigherja je moralno in materialno priznanje delavcem (posameznikom ali skupinam; v nadaljevanju: kandidatom) iz proizvodnih, znanstveno raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela, ki so na tehničnem, ekonomskem, organizacijskem in drugem področju dosegli v organizacijah združenega dela gospodarstva izjemne rezultate trajnejšega pomena in tvorno sodelujejo v samoupravnih odnosih za uresničevanje ciljev organizacij združenega dela ter so moralno in politično neoporečni. Taki dosežki morajo odločilno vplivati na splošen ugled organizacije združenega dela v ožji ali širši družbeni skupnosti ter na izpolnjevanje načrtovanih, družbeno usklajenih nalog.
Nagrada se slovesno podeljuje vsako leto 4. januarja, t. j. na obletnico smrti Borisa Kraigherja. Če je ta dan praznik, ali dela prost dan, se nagrada podeli naslednji dan. V posameznem letu se podeli največ 5 nagrad. Nagrada za nagrajenega posameznika znaša 25.000 din. Če sta za isti dosežek nagrajena dva kandidata, znaša nagrada za vsakega od njiju 12.500 din. Nagrada za posameznega člana nagrajene skupine znaša 10.000 din. Pri tem skupen znesek, podeljen posamezni skupini, ne more presegati 60.000 din.
Merila za presojo upravičenosti do nagrade so, razen uvodoma navedenih, še posebej naslednja: prispevki kandidatov trajnejšega značaja k finančnemu uspehu organizacije združenega dela, organiziranosti poslovanja, izkoriščanju domačih surovin in reprodukcijskega materiala, izvajanju investicij na nerazvitih območjih Slovenije in Jugoslavije, sodelovanju z deželami v razvoju, uvajanju inovacij, uporabi domače tehnologije in razvojno raziskovalno delo kandidatov.
Pri presoji upravičenosti do nagrade se upoštevajo tudi vsi drugi dokumentirani dosežki oziroma prispevki kandidatov, ki so pomembni za stabilizacijo gospodarstva.
Pri utemeljevanju predlogov za podelitev nagrade Borisa Kraigherja morajo predlagatelji upoštevati upoštevati tudi narodno gospodarski in družbeno politični pomen dosežkov.
Predlogu za nagrado je treba obvezno priložiti obrazloženo mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL.
Predlog je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo v smislu pravil za nagrado Borisa Kraigherja, objavljenih v Vestniku gospodarske zbornice Slovenije, št. 9/75.
Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade do vključno 30. septembra 1975 (datum poštnega žiga).
Predloge z obrazložitvijo in dokumentacijo ter mnenjem koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL je treba poslati na naslov gospodarske zbornice Slovenije — Komisija za nagrado Borisa Kraigherja, 61000 Ljubljana, Titova 19, ki daje predlagateljem po potrebi tudi vsa pojasnila.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KOMISIJA ZA NAGRADO BORISA KRAIGHERJA
Letos že tretjič
Letos smo imeli že tretji sprejem v članstvo ZK, kar kaže, da pri nas aktivno delujejo na področju sprejemanja v Zvezo komunistov.
Sedem novih članov smo sprejeli v septembru. Večina teh je že doslej aktivno družbeno poli-
tično in kulturno delovala, kar je tudi porok za njihove moralno politične kvalitete. Vsi se zavedajo, da sprejemajo s članstvom dvojno odgovornost in da so se pripravljeni dosledno boriti za pravice delavcev ter s tem nadaljevati bogato tradicijo ZKJ.
Jože Mešl
Nagradna križanka
Rešitve pošljite uredništvu do 30. 10. 1975
Izid žrebanja
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti mojega očeta počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki ste mi izrekli pismeno ali ustno sožalje, iskrena hvala.
KDAJ TRAJNA
STANOVANJSKA PRAVICA?
V petek, 26. septembra, smo v sestavku pod tem naslovom objavili informacijo s seje zbora občin, ki je med drugim razpravljal tudi o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih.
Informacija je pomanjkljiva. Po veljavni določbi 67. člena o-menjenega zakona stanodajalec (gre predvsem za delovne organizacije), namreč ne more odpovedati stanovanja delavcu, ki ima več 'kot 10 let delovne dobe — po obveznem tolmačenju piri katerikoli delovni organizaciji. Po predlogu novega zakona pa delavcu ni mogoče odpovedati stanovanjske pravice, če ima deset let delovne dobe, od tega najmanl pet let pri organizaciji združenega dela, ki je stanodajalec, oziroma krajšo delovno dobo kot pet let, če ie tako določeno v splošnem aktu stanodajalca.
Prosimo, da nam za ta spodrsljaj oprostite.
Ob j. v delu 30. 9. 1975.
Za nagradno križanko v julijski številki Glasila smo dobili 37 rešitev, žreb je določil:
UPOKOJENI SO BILI
Invalidsko:
Pavlič Tomo, rojen 1940, pri GIP »Ingrad« od 20. 6. 1966, zidar, TOZD Slov. Konjice;
Bec Jože, rojen 1936, pri GIP »Ingrad« od 1. 5. 1957, mizar, TOZD Proizvodni obrati;
Pilih Ivan, rojen 1928, pri GIP »Ingrad« Celje od 1. 1. 1948, zidar, TOZD GO Celje;
Drofenik Simon, rojen 1915, pri GIP »Ingrad« od 2. 3. 1953, čuvaj TOZD Mehanizacija;
Starostno:
Košenina Maks, rojen 10.10.1914, pri GIP »Ingrad« od 28. 8. 1945, delovodja, TOZD Žalec;
Pajk Ivan, rojen 1914. pri GIP »Ingrad« od 29. 7. 1953, železo-krivec. TOZD IGM Medlog; Kresnik Anton, rojen 1915. pri GIP »Ingrad« od 27. 10. 1954, tesar, TOZD Šentjur;
Želimo vam še veliko zdravih in srečnih let.
—	prvo nagrado 50.— din Sonji Križan,
—	drugo nagrado 30.— din Majdi Tavčar,
—	tretjo nagrado 20.— din Lah Otonu —
vsi iz SDS skupne službe
Hvala tudi za darovano cvetje.
Silva Hočevar
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste mi ob smrti mojega očeta ALOJZA MEŠLA izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se želim zahvaliti za vse družbeno političnim organizacijam in celotnemu kolektivu.
TEHTANJE CEMENTA
(rešitev iz majske številke)
Skladiščnik bo postopal takole: iz prvega kamiona bo vzel eno vrečo cementa, iz drugega dve vreči, iz tretjega tri vreče itd. Skupaj bo torej odpeljal na tehtnico 15 vreč. Ce bo tehtnica pokazala 749 kg, so lažje vreče na prvem kamionu, če bo tehtnica pokazala 748 kg, so lažje vreče na drugem kamionu..., če bo tehtnica pokazala 745 kg, so lažje vreče na petem kamionu.
Jože Mešl Poti-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame MARJETE ŠUNKO, se iskreno zahvaljujem upravi PE Mehanizaciji vsem, sodelavcem in športnemu društvu, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, nam ustno in pismeno izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji
Šunko Edi