Stev. 31.
(C. C. con la Posta).
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111
Izdaja konsorcij Malega. lista
..r/ ..
■iV'i
V Trstu, petek 21. septembra 1923.
Tednik za nevice in pouk.
Leto
(<£vC0t/
Nale novice
ARGENTINSKO PISMO.
Za izseljence.	9
Grašiča 'Tagespost je priobčila pismo iz Argentinije. Namenjeno je tistim, ki sanjajo o tem, kako bi čez noč v Argentini ji obogateli. Neki mož lz Gradca se je izselil v Argentini j o, da bi dobil katerokoli delo. Tam je bil sedem tednov brez posla. Slednjič je dobil delo v neki tovarni za klobase, 40 km južno od mesta Buenos A>'-res. Delati mora od zore do mraka. Plačilo je neredno. Delavcev je vse preveč. Nihče naj ne hodi tja, ako
rna sorodnikov ali znancev, ki bi mu zasigurali delo.
Verski shod v Loga na Vipavskem.
Zbrali so za ta veličastni shod Log, ker se nahaja sredi rodovitnega polja, v dolini, ki jo je pesnik opeval «Dolina vipavska, krasota svetž.». To je bil dan, ki ga je naredil Gospod, kateri kliče po vojni zbegane ljudi zopet nazaj. Istra, Trst., Goriška, Vipavska in Pivka so bile zastopane. 46 družb je prišlo in v Procesiji so nesli 112 zastav. V procesijo je šlo osem tisoe oseb in ravnotoliko oseb jo tvorilo špalir. Nekaj divnega. Govori, eden lepši ko drugi, so vnemali srca, vabili solze iz oči, klicali zbegano ljudstvo nazaj k evharističnemu Kralju. Želimo, da bi verski shodi mnogo pripomogli k moralni obnovi našega naroda.
- ----- - IsJEtMa_y fljpiflrad. i
Poveljnik De Pine d o se je peljal v hidrovolantu, ki leta. po zraku in plava pa morju, iz Rima do Carigrada. To črto, ki meri 3400 km, je pre-voail v 16 urah.
Na Nemškem kaže slabo. Marka neprestano pada. Francoz pritiska čedalje bolj. Neki star Parlamentarec je dejal :	«Po sedanji
vladi pride do gospodstva edinole boljševizem«.
Potres na Japonskem.
Pri zadnjem potresu je umrl vsak dvajseti Japonec. Škoda znaša,- v lirah računano, en milijon milijonov lir. Zmeda, ki je nastala po potresu, je nekoliko polegla. Mrliče So pometali v morje; tolpe roparjev, ki so položaj izkoriščali in začeli ropati, so postrelili.
Novi krški škof.
Dr. Josip Srebrnič je bil imenovan za škofa na otoku Krku. Dr. Srebrnič je rodom iz Solkana pri Gorici. Študiral je v Gorici in na Dunaju, postal doktor in profesor na goriški gimnaziji. Nato je zapustil profesuro in je šel v Rim bogoslovje študirat. Kasneje je bil bogoslovni profesor v Gorici. Po preobratu je šel v Ljubljano, kjor je postal Tseučiliški profesor za bogoslovje. Obenem urejuje znanstveni list «Čas». Dr. Srebrnič je vnet Jugoslovan in gotovo je, da bo glagolico, ki je na Krku udomačena* še bolj utrdil. Tako dobi pokojni Mahnič zares vrednega naslednika.
Veliko društvo,
Dante Alighieri ima namen, da širi italijansko kulturo po svetu, tudi med Slovenci; ima 404 odsekov s 700.000 čla-oi. Lani je društvo nabralo 3% milijone * svoj namen. Zgled požrtvovalnosti.
Na Bovškem se je pripetila velika nesreča. Dekle Rezika Flajs je po nesreči padla s hriba v 500 m globok prepad. Črepinjo si je revica prebila in vse telo je bilo razmesarjeno. Nesreča je silno dimila vse >i'9bivaistYo.
Roparske bande strahujejo Istro.
PULA, 18. septembra.
Te dni je kanfanafski trgovec Del-trep šel sam po glavni cesti od Vodnja-na proti Sanvinčentim. Bilo je nekoliko predpoldne. Ko je prišel do nekega o-vinka, skoči izza zida močan mož, ki nastavi in pomeri puško proti Beltrepu.
DENAR ALI ŽIVLJENJE.
Ko da bi trenil, zakriči ropar «0 bori o vita», denar ali življenje ! Potnik si ni pomišljal, zlasti ker je bil neoborožen, temveč si je odpel suknjo, vzel iz žepa listnico in jo je izročil roparju. Nato je ropar skočil čez zid in je izginil.
V POLNEM SREDNJEM VEKU.
Istra, zlasti južna, se vrača v srednji vek. Ne mine teden, ne da bi čuli o kakem roparskem napadu v Istri. Večina teh roparjev je ošemljenih in s puško oboroženih. Danes si ne upa človek o belem dnevu na cesto, ker je sicer skoro siguren, da bo srečal roparje.
DOLŽNOST OBLASTEV.
Policijsko oblastvo mora v interesu miru in varnosti storiti vse korake, ki so potrebni, da se iztrebijo roparske tolpe iz istrske dežele. Ljudstvo po selih živi v stalnem strahu pred tolovaji. Vlada ne sme odlašati.
Revolucija na Španskem.
Na Španskem je general de Rivera naredil to, kar Mussolini pri nas. Zbral je vojsko, vrgel vlado. Ko je kralj videl, da jo de Rivera močnejši od ministrov, je potegnil z generalom. De Rivera je proglasil obsedno stanje.
Centralno bogoslovno semenišče v Gorici se otvori 12. oktobra. Ta dan naj se gojenci .zglasijo. Za sprejem je predložiti: spričevalo zakonskega, rojstva, rojstnico, domovnico, spričevalo o neoporečenem vedenju, zdravniško spričevalo, spričevalo o dovršeni gimnaziji ali tretjem liceju. Prošnje naslovite na škofijstvo.
Pomen ljubljanskega velesejma.
Konzul Milan Dular, ravnatelj velesejma, v Ljubljani, pišo v Slovencu : «Kar ustvarjamo v Sloveniji, je ustvarjeno za celo državo, da jo izklešemo v granitno stavbo trde gospodarske sile na bregovih Jadranskega morja in ob cestah, ki peljejo v Orijent».
Vojne sirote.
V slovenskem delu Istre je 1121 vojnih sirot. Lepi so sadovi vojske !
Grad pri Mirnu.
Kvaternica se obhaja v nedeljo, 23. septembra. Slovesnosti od 6. in ob 9. ter popoldne ob 3. in 4. uri.
* Na Reki.
Vlada je poslala generala Giardi-no za gubernatorja Reke. S teni se začne glede rešitve reškega vprašanja nova, doba. Že prihodnje tedne znamo učakati kakšno novost.
Vprašanje kompetence.
Me.ramsko podglavarstvo je izdalo odlok, ki zahteva, da morajo tudi 'župni urad i 'rabiti nova krajevna imena na pečatih, sicer da bo oblastvo uradnim potom im na stroške župnik uradov, dalo delati nove štampilije. Meramski podglavar ne pozna ne svoje oblasti, niti postave. Cerkve,no označen j e kraja se je izvršilo od slučaja do slučaja od škofijskih oblastev in to je zabeleženo v ustamovniih) pismih. Duhovnik ne sme poljubno spreminjati škofijskih določil, ako v to ni privolilo škofijstvo samo. Cerkev pa je precej konservativna in ponavadi ne sledi enodnevni modi mladih uradnikov. Ko je bivša avstrijska vojska med voj,no bi\%la v Trentu, tedaj je vojni poveljnik predložil tremtinskemu škoifiljstvu spremembo vseh laških krajevnih imen v nemške, škofijstvo je molčalo Ln tudi sedaj ni znano, da bi škofljstva hotela zaplesati po polki modernega orkestrona.
Obrestovani c na Nemškem.
V Berlinu dajejo banko posojila proti obrestmi meri 90% na leto, zasebniki pa zahtevajo 3% na dan.
Drage železnice.
Za vožnjo v tretjem razredu bomo plačevali 15% več ko dosedaj. Vlaki Gorica-Trst bodo še bolj prazni.
Nov gospodarski list.
Edinost piše, da začne v kratkem izhajati v Trstu nov gospodarski, list. Iz zanesljivega vira smo dozinali, da bo za, listom stala skupina oseb okrog dr ja Slavika. Ker že izihiajia v Gorici «Gospodarski list», ki je namenjen za vse Slovane v Italiji im ki je izvrstno pisan, je jasno, da bo mo vi gospodarski list v Trstu naperjen proti goriškemu «Gospodar-skemu listu» kot konkurenčno podjetje. Zakaj cm gospodarski list izhaja z zgubo; dva bi imela še večjo zgubo, jo nas Slovanov, v Italiji tako malo, da za silo izdajamo en sam gospodarski list in pomeni clrugi tak list samo luksus in razmetavanje denarja.
Družbe in vožnje po železnicah.
Družbo vsaj petnajstih oseb boclo plačevale za 20% mamjšo tarifno ceno na vlakih v 3. razredu. Družbam z nad 100 oseb se zniža voznina za 30%, družbam z nad 400 osebami se zniža voznima za
Skrb za šolstvo.
Opatija dobi laško gimnazija, ki naj bo žarišče kulture med istrskimi Slovani. Tako bo kmalu v vsakem večjem istrskem gnezdu kaka laška gimnazija. Na Tirolskem bodo imeli med nemškim prebivalstvom letos štiri laške srednje šole.
Proti preklinjevanju se bo vršil v nedeljo velikanski shod v pulski areni. Na zborovanju se sestavi program amtikletvinske propagande. Prav je tako !
Vedno lepše.
Ministrski svet je sestavil načrt za odredbo, s katero se' bo preklicala potrditev v službi tistih uradnikov, ki so služili že pod pokojno Avstrijo.
200.000 lir je vlada določila kot odikodnino za tiste osebe, ki so trpele 24. majnika 1915 ob požigih v Trstu.
Goveje meso v Trstu.
Magistrat je določil le nekaj mesnic za prodajo mrzlo konserviranega mesa. Tržaški mesarji pa, ki jihi je nad 300, hočejo vsi prodajati to meso, ker se zavedajo,, da bo z rastočim uboštvom ljudstvo vedno bolj segalo po zmrznjenim mesom. Dosedaj porabi Trst med 100 kg mesa le 3 kg zmrzle-ga mesa, dočim poje Milan na vsakih 100 kg po 15 kg zmrzlegia mesa.
Trsit je velik mesojedec. Na vsako osebo pride mesečno 3^ kg mesa, v Milanu, v Genovi pa le 2%.
MIHEC
H N
JAKEC
MIHEC: Priljubljene včasi besede so b'le:
JAKEC:
Delo in mir pa veselo srce. Zdaj pa moderni Izrazi so ti : Bomba, revolver in slične reči.
čiščenje.
V Asoli pri Maintovi je načelništvo fašija zbrisalo 97 članov fašistov zaradi ,nevrednosti. Alco bi hoteli čistiti v društvih s slovenskimi fašisti, l/i morali rabiti vile in grablje.
Zrezek brez cene.
Neki prijatelj nam piše:	«Minoli
teden sem bil na Dumaju. Točno opoldne sem bil v gostilni. Natakar mi prinese jedilni list, ki pa ni imel cen za jedila. Natakar mi pravi: Cene se ravnajo po draginji. Nato vprašam, koliko stane zrezek. Natakar: To se igračuni v kuhinji. Naročim zrezek. Čez deset minut mi prinese krasen zrezek. Ko sem 30 minut kasneje, plačal, mi reče natakar: Uganili ste; ko bi sedaj naročili zrezek, bi plač a H dvatisoč več. Im tako je povsod. To me je izučilo, da sem plačeval jedila takoj ob naročitvi, ker ceno neprestano rastejo.«
Prihodnja volna.
Veliki ruski pisatelj Maksim Gorki je napisal članek o prihodnji vojni. Znamenit je ta članek in poln ljubezni do revnega in trpečega človeštva. Evo nekaj glavmiih; misli.
Rokodelstvo, ki nesi*.
Znano je, da je rokodelstvo, ki j» najbolj dobiekamosno, u bi vanjo bližnjega. Najbolj bogatijo tisti ljudje, ki prodajajo morllna sredstva za vojsko.
Arsenal v Edgevvoodu je proti koncu vojne izdeloval do 200.000 plinovih bomb na dan. Vsi vojni specialisti so prepričani, da bo prihodnja vojna — vojna bomb in plinov. Major Lefevra trdi, da se že izdelujejo plini, ki bodo vplivali na možgane. Tako bodo prihodnje vlade polnile svoje bolnišnice z umobolnimi, ki se bodo vrnili iz vojne.
Baleč od evangelija.
Že trideset let je, odkar živi v meni prepričanje, da sedanji svet sploh ni več krščanski. Novi vojni evangelij uči: če ljubiš svojega bližnjega, ubij ga čimprej!
Kakšne bodo prihodnje ofenžive ? Ne da bi se bila napovedala vojna, bo 4 ali 5 tisoč zrakoplovov povsem neslišno v luninem svitu priletelo če* naša mesta. Vsak zrakoplov bo vrgel po par kvantalskih bomb in vsaka bomba bo v stanu raznesti >celo predmestje.
Beseda materam.
Im vse te bombe, ti plimi ne bodo namenjeni toliko vojakom na fronti, kolikor mirnem ljudstvu mestih v zaledju.
Matere, ali boste na vse to molčale? Ali ne boste povzdignile svojega glasu proti norosti, ki utegne ves svet poviti v obiak strupa?
Ali se bomo še Dravdali?
Eden poglavitnih vzrokov sovraštva med sosedi v naših vaseh je pravdanj0. Da jo pravdanje zelo ukoreni njeno v našem ljudstvu, mam pričajo izrazi, ki so mu prišli v kri in meso: pravdar, pravdarski dolhitar. Ponekod imamo može, ki se zapletejo vsako leto v par pravd. In pravde stanejo denar in spet demiar. Pravde vničujejo cela premoženja. Pravde so vir dosmrtnega sovraštva. In zakaj pravde? Včasi za prazni .nič. V koledarju «Goriške matice» je neimovan pisec priobčil nekaj dragocenih vrstic o pravdanju in o načinu, kako bi so dale pravde odpraviti ali vsaj znatno omejiti.
Pravde so drage.
Pravde se dandanes neznansko drage. Ako v pravdi ne zmagaš v celoti in moraš del stroškov sam plačati, bo tla del ponavadi tako velik, da bo presegel svoto, s katero si zmagal, Ako docela propadeš v količkaj obsežni pravdi in nisi dovolj premožen, uničiš sebe s silnimi stroški, ki jil moraš plačati. Ako pa popolnoma zmagaš, ugonibiš nasprotnika.
Pravde željno ljudstvo.
Navzlic vsemu spoznanju, da so pravde velik vir naših nesreč, je v našem narodu še vedno preveč ničevih pravd. Dasi se nima ljudstvo ničesar tlako bati kakor gospodarske propasti, se vendar včasi pravda brez potrebo.
Žive sliko,
kako neumno je pravdanje, nam je podal naš velezaslužni pisatelj Finžgar v drami «Veriga.« V tej igri, ki bi jo morali prav pogosto dajati na deželi, nam Finžgar pretresljivo sli-kia pogubno pravdarsko zagrizenost. Kako so smešni trmasti pravdarji, pa nam opisuj<? enodejanka «Kje je meja» in burka' «Pred sodnikom.»
Mirna poravnava.
«Edinost)) je pred nekaj dnevi popisala prizadevanja nekega laškega senatorja, da bi se število <> pravd omejilo in da bi se nlasprotniki poravnali potom razsadišča. Nam se zdi, da si ti zgledi zelo koristni, na drugi strani pa ni potrebno, da bi hodili le preveč drugam v šolo, ker jo imamo že doma.
Lepi zgledi.
V nekaterih obči n ali na Primorskem, na primer v Sv. Križti na Vipavskem, so pred vojno ustanovili na podlagi državnega zakoina posredovalni urad, pred katerem smejo stranke poskusiti poravnavo skoraj v vseh civilniihl zadevali. Dosežene poravnave imajo izvršilno moč. Znano nam je, da je v vsakem večjem prepiru, kjer je bilo predvideti, da pojdejo stranke na sodnijo, poklical župan obe stranki in jima predložil mirno poravnavo. In mnogi spori so se polegli brez stro-
škov. Kako posluje danes ta urad, nam ni znano. Prosimo pa za poročilo.
Kaj storiti ?
Dobro bi bilo, ko bi se povsod osnovala mirovna razsodišča. Ako ni pobude od strani župana ali dušnega pastirja, tam naj bi se stranki poravnali potom posebnega razsodišča, ki nastopi samo za tisti slučaj. Vsaka stranka naj bi imenovala svojega Zastopnika iz domače občine. Ta dva razsodnika si sporazumno zbereta načelnika. Razsodnika in načelnik
zaslišijo obe stranki, ugotovija* dejanski stan, sprejmejo dokaze, Sadijo in razsodijo ter izdajo pismeno razsodbo, ki jo podpišejo razsodniki in obe stranki.
Pravi kristjani.
Dokler ne pridemo do mirovnih razsodišč, ne moremo trditi, da smo kristjani. Evangelij je nauk odpuščanja, ljubezni, poravnave, pravdarji pa ravnajo v nasprotju z evangelijskimi nauki. Koliko stroškov bi si naši ljudje prihranili, koliko premoženj bi ne šlo na dražbo, koliko prepirov bi izginilo iz naše srede! Namestil sovraštva bi zavladala ljubezen.	Anton	Kocijan.
Kaj nam x dežele pišejo
RibnISko zidanje v Topolcu — Požar v Knežaku — Vojščica brez iupana — GOrlška pesmica — Zadeva Saveljske oljarne — Iz kapucinske cerkve so Izgnali naš jesikf cerkev je sedaj prazna. Odhod ljudskega dobrotnika.
TOPGLEC.
Resnico je pogodil dopisnik v 26. številki, kjer opisuje sloigo naših vaščanov gledč na zvonik. Preudarni možje so se zbrali in sklenili pri-sprevati k zgradbi srednje velikega zvonika za našo cerkev. Vsi posestniki so se strinjali s tem. Pa se je začel prepir. Par njih, ki se jim zdi, da so nekaj več, se niso zadovoljili s srednjim zvonikom, češ, kaj bi z malim, mi hočemo velik, visok zvonik, sami si ga zgradimo. Vsi drugi posestniki so odstopili, češ, pa si zidajte. In majnika so začeli z delom, pa še danes zvonik nima strehe.
Dopisnik se šali v 26. številki, da je zmanjkalo lir im da iščejo tolarjev. Visokoleteči se sedaj vsi iz sebe in strašijo druge, rekoč: Kdor ne da denarja, temu ne bo zvonilo, ko umrje. Nato pravim jaz: Možje, ali ne veste, da mosi stari zvon letnico iz 17. stoletja in da je ta zvon dedščina, ki so jo nam zapustili naši pradedje? Napravite zvonu podstavek, kakor ga je prej imel ali pa ga obesimo na lipo. Zvonil pa bo vsem nam.
Kar se tiče plesov, ima dopisnik popolnoma prav. To pogansko zapuščino naj bi kar iztrebili.
V STUDENEM pri Postajni so vrši društvena prireditev:	«Ob
vojski», spisal dr. Jan. Ev. Krek, in tombola, dne 2.‘J. septembra ob 3. popoldan, v gasilnem domu.
VOJŠČICA.
Videmski prefekt je odstavil župana Josipa Pirca. Pred kratkim so mu vzeli gostilniško licenco, zdaj so mu vzeli čast, ki mu jo je bilo dalo ljudstvo pri volitvah. Vzroki? Uradno pravijo, da je dovolil, da so se vršili v njegovi gostilni protidržavni shodi in da je večkrat izzival orožnike. Za obe obdolžit vi pa v Vojščici ne zna nihče; nikomur ni znano, da bi se bil vršil v Pirčevi gostilni kdaj kak protilaški sestanek. Drugi pravijo,
da je vlada storila ta sklep, da se tako ljudstvu priljubi. Kje je resnica ,ne vemo.
KNEŽAK.
V bolnici je umrl 8 let stari Franc Sedmak, ki ga je ranila granata na Baču. V obmejnih gozdovih imajo zopet topničarji strelne vaje, ljudje so pa mislili, da bo vojska, ker so topove na hribe vlačili. Hvala Bogu, da je bil strah prazen, nauk za ljudi, naj nikar prehitro ne sodijo.
V petek je pogorela v Knežaku čevljarju, po dom. «Grgotu», hišica. Užgalo se je od dimnika,' ki je bil speljan 1ik ob ogredju. Od družine ni hilo nobenega doma, vendar so urni domačini vse pohištvo rešili. Ogenj se ni razširil, ker je bilo brez burje.
Z DEŽELE
dobivamo polno zahval in spodbud. Evo eno pismo: «Pod pisarni se zahvaljujem Malemu listu im njegovim požrtvovalnim urednikom, v Mialem listu vidim najboljšega zagovornika pravice in poštenosti. Želim, da postane Mali list pravi hišna list našega ljudstva. Le tako naprej ! Sveto pri Komnu. Angelj Forčič».
KRCGLJE - KOLINA, 9 sept. 1923.
V odgovor dopisniku iz Žaveljske oljarne v «Malem listu« št. 28, z dne 31. avgusta I. 1., blagovoli naj slavno uredništvo resnici na ljubo, priobčiti sledeče:
Pred svetovno vojsko delala sta v ža-veljski oljarni 2 oddelka (turnusa) po 10 ur na oddelek. Napravila sta v K) urah vsaki po 43 stiskov (preš), to je po 4.3 rta uro. — Po vojski se je pričelo delati v 3 oddelkih po 8 ur in na vsak oddelek po 34 stiskov ali 4.25 stiskov na ure. Pred kratkim časom jo naložila direkcija, da treba narediti v 8 urah 35 stiskov, to je 4.375 stiskov na uro. Ne vem, kako krivdo nosim podpisani, ker ravno toliko dela zvršita tudi ostala dva oddelka !
Ponočnih poviškov vendar se ne more
zahtevati od vodje oddelka, če istih delavstvo od direkcije ne dobiva.
O zadevi komunistične notranje komisije bi znal natančneje pojasniti zaupnik g. I-Iaulik v drugačni luči kakor brezimni dopisnik, kajti delavci niso imeli nič odpuščati podpisanemu. Plini repnega semena žgejo tudi podpisanega v očeh, ali pritožiti se moram le Bogu, da sem tudi jaz delavec in nt gospod.
Da so inženirji nepremišljeno posta-vii stranišča, priznam, da se pa ta krivda pripisuje meni, je vendar smešno.
Oni, ki so kopali na mojem zemljišču* so bili za svoje delo tudi plačani pošteno. Tudi dopisniku je prosto one tedne, ko tvornica ne deluje, prislužiti si kaj in zato nič sramote.
Z dokazi na dan, koliko lir sem jaz za nastavljanje delavcev prejel ! Za vsako v ta namen prejeto liro plačam 100 lir za onemogle delavce žaveljske oljarne.
Toliko v obrambo, v kolikor se do-tični dopis na mojo osebo obreguje.
Ivan Ivočijančič.
Pripomba uredništva: Kratko in zadnjo besedo ima naS dopisnik.
DOLINA.
Začetkom tega meseca nas je zapustil g. nadučitelj Jereb; ker ni vdobil državljanstva. Oblasti niso čutile nikakega usmiljenja z vbogo težko bolno hčerko, ki jo morala zapustiti posteljo in iti na daljno pot v Rajhenburg na Štajerskem. Najbolj žalostno pa je, da so trije do-, linski veljaki, ki se štejejo med najboljše narodnjake, s svojim podpihovanjem sokrivi, da je moral oditi g. nadučitelj, ki bi ga moralo ljudstvo zaradi njegovega delovanja na gospodarskem in narodnem polju ohraniti v hvaležnem spominu. Naj mu bodo te vrstice v zadoščenje za ves njegov trud. Tisti trije narodnjaki, ki so obenem občinski odborniki, pa naj bi rajši malo pogledali po vasi, v kakem žalostnem stanju so ceste in gorica-na sredi vaši, ki je podobna bolj smetišču nego javnemu trgu. Naj bi poskrbeli za kak pokrit prostor za vboge ženske, ki morajo v dežju in mrazu prati pod milim nebom, klečeč na golih tleh. To bi bilo narodno in so-cijalno' delo za ljudstvo. Lepe besede same ne zadostujejo, treba dejanj. »
Z GORIŠKEGA
nam pišejo, da tam pojejo novo pesem, katere dva prva verza začneta z Ivanom Cankarjem, ki je rok el : Izdajica, tedaj umri,
Naj zemlja pije- tvojo kri !
GORICA.
V nedeljo sem bil pri sedmi maši pri kapucinih. Klopi polne, za silo. Dva, trije spovedanci.,. Včasi nabita cerkev, oblegane spovednice ...
Tri vprašanja!
Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem Jistu?
PODLISTEK
Nš mu teknilo.
Ko je končala vojna, se je France napotil domov, kjer je našel bolno ženo in skoro vničeno gospodarstvo. Vse to ga je tako pat.rlo, da je iskal utehe v vinu. Nekega dne je bil po opravkih v daljnem mestu. Ko je opravil svoje posle, si je kupil v trgovini košček sira in kruha in je hitel do vlaka. Južina jo bila zavita v star, preperel časni ški papir. Francetov pogled se jo ustavil pri dobe lot iskanem članku, ki se je glasil : «Dvojna izgubam Sinoči se je odigral v tukajšni vojaški bolnišnici pretresljiv prizor. Vojaki so se vračali od pogreba dobrega tovariša. Ko so bili pri vratih, je prisopela mati ranjkega; vsa izmučena je bila, prišla je iz daljne dežele, da bi spremila ljubega otroka na zadnji poti. Ni ji bilo
dano. Na sinovem grobu so jo zapustile zadnje moči in revica je obnemogla in se je zgrudila. Pogrebci so jo obstopili, ji stregli in kmalu je bila spot pri zavesti. Pretresljivo je bilo njeno ponovno klicanje : «Zakaj te nisem videla, če ne na smrtni postelji, pa vsaj mrlvega: Kako si pričakoval svoje matere I Oh, da si moral v tujini izdihniti«.
Pri tem je pokazala, zmečkano in od solz premočeno pismo, v katerem je bilo zapisano: «Ljuba mati* Se enkrat bi Vas rad videl in objel, preden umrem«. In revica je pripovedovala o križih in težavah, ki jih je imela na poti. Kravo je prodala, da bi zbrala denar za na dolgo pot. Denar je shranila v culico in to je pozabila na poti proti postaji pri neki kapelici, pri kateri je molila za svojega sina. Ko se je kasneje zavedla, 'da nima cule, se je vrnila do kapelice, toda cule že ni več našla. Svojo izgubo je naznanila županu, pa brez uspeha; nepošteni
najditelj si je obdržal denar. V prvi vasi si je ženica izposodila denar, toda pri tem je precej zamudila in tako je prišla le na grob sina. V bolnišnici so ji povedali,- da ravnokar pokopujejo njenega sina».
Temu dopisu je bil dodan še naslov dvakrat zadete matere.
France jo bil iz sobe. Sram in kesanje sta polnila njegovo srce. Zavedal se je, da si ni le pridržal tujega blaga, ampak da je bil kriv, da umirjijoči sin ni več videl lastne matere. Dva in trikratna krivda je bremenila njegovo vest. Ali je bilo tedaj kaj čudnega, če se tega denarja ni držal blagoslov?
Pa. morda ni bil on tisti? Pogledal je še enkrat v časopis, pregledal datum — da, takrat je bilo, takrat, ravno pred petnajstimi leti !
Torej nobene tolažbe več, nobenega upanja. On je bil brezvestnež. Tako je očitala Francetu vest. — Ali naj hi pa
tak ostal, sedaj, ko bi se morda dalo š« kaj popraviti? Ne, zdaj ni smel in ni hotel zgubiti niti trenutka več. Mogoče jo bil to prst, božje previdnosti, ki mu je spravila pred oči ta stari časopis,' da bi imel tako priliko, zadostili za storjeno krivico in si tako vest pomiriti?
Napotil se je v občino stare Barbare’
— tako se je imenovala nesrečna žena
— in je stopil v županski urad, da bi izvedel, dali še, živi Barbara in v kakšnih razmerah. Kmalu je izvedel, da živi stara Barbara v občinski ubožnici. France se je stresel. Kako naj bi vse popravil? Petsto kron je imel še dolga. Kje naj bi vzel tisočake, da bi vrnil Barbari in tako zadostil za storjeni greh?. Ali naj bi delal nove dolgove? Kdo naj mu sploh še kaj zaupa, ko pa je na koncu? Cele dneve je hodil okrog, tuhtal in študiral, toda vse zaman. Ni ga bilo izhoda ! Vest ga je pekla in notranji glas je velel: «Pokoro delaj !»
Določila o
(Važen članek iz peresa g. inženirja
Jos. Rustje).
Žganjekuharji naj si dobro zapomnijo oblastvena določila.
Prijava in kuhanje.
1. Začetek kuhanja se mora javiti 5 •dni poprej pristojni davčni oblasti. V te S dni pa ne smejo pasti zadnji dnevi enega meseca ter začetni dnevi sledečega meseca, n. pr. ni dovoljeno javiti šele 28. oktobra, da se bo začelo kuhati 3. novembra; v tem slučaju bi morali javiti že 25. oktobra.
2. Ako ni bila ena žganjekuha (kotel) več kot. skozi 3 mesece v teku, se mora izvršiti prijava 10 dni prej.
3. Nadaljevanje kuhanja, po preteku te prijavljene dobe, se mora tudi javiti 5 dni prej. N. pr. Nekdo je prijavil 25. oktobra, da bo začel kuhati 2. novembra in da bo kuhal skozi 0 dni, to je od 2. novembra do 8. novembra. Ako hoče kuhati še nadalje, recimo še 9. in 10. novembra, mora to prijaviti najpozneje 3. ali 4. novembra.
4. Z žganjekuho se ne sme začeti prej ko 2 uri pred solnčnim vzhodom in ne končati pozneje ko 2 uri po solnčnem 'zatonu.
5. Posamezna prijava ne sme vsebovati različne kotle in različne surovine (sadje, tropine, vino itd.). Za vsak kotel in posamezno surovino mora biti napravljena posebna prijava.
Delno cproščenje.
Za letos in deloma drugo leto bo pri nas žganjekuha oproščena polovičnega ■državnega' davka, potem ne več. Od 11. novembra 1924. bo pri nas zakon v njegovi celoti v veljavi in s tem je gotovo zadan naši dosedanji žganjekuhi smrtni udarec, ako no bo vlada upoštevala naših posebnih gospodarskih razmer, posebno v onih krajih, kjer je žganjekuha tvorila največji ali celo edini, dohodek, n. pr. v gotovih delih Notranjske.
I se da izlili vino iz ltW.
Na to vprašanje, ki mam je uosu> j/. Notranjske, smo se obrnili ma strokovnjake. Prejeli smo odgovor:	«Da
bi kje vino delali iz češpelj, nismo se •čuii, izključeno p'a to ni. Seveda bi morale biti češplje zelo zrele, vse zelene bi morali odbrali. Nato je treba •češplje premestiti in stisniti. Potem pridodajte izprežlani tekočini 'nekoliko kipečega mošta (iz zaraščenega grozdja) ter pustite, da se vse skupaj prekuha in prevre. Treba pa- paziti, ilia se vino ne sldsia. — Gre torej za poskus, zakaj garancije ni nobene, da bi dobro uspelo. Ako P'a uspe in se tudi izplača, potem bi imeli naši kmetovalci nadomestek za skoro prepovedano žganjekuho. Kdor poskusi, naj bi bil tako ljubezniv, da bi poročal v Mali list.»
Izvoz češpelj. V Jugoslaviji gredo češpjo na štajorsko-hrvaški meji po A do 5 kron kilo.'V Bosni so še cenejše, torej v lirah: 24 do 30 stotink za kilo. Če računaš še carino, vozni-'ho itd., uvidiš, da absolutno ne moremo s Češpljami na jugoslovanski ■trg.
 o-----
Kmetje, zavarujte svoje imetje!
So na svetu še taki ljudje, ki mislijo, dia jih nikdar ne more doleteti nesreča. Zato tudi iz špekulacije ne •»avarujejo svojega imetja. Za one bore Urice, ki »e letino za zavarovalnino plačujejo, tvegajo celo svoje premoženje, Iliadi priznavamo, da se nahajamo v kritičnih časih, a zaradi
žganjekuhi.
Zakaj taka postava?
Zakaj so v Italiji glede žganjekuhe take določbe? Odgovor je lahek. Italijanska vlada je proti pitju žganja, ker proizvaja Italija toliko vina. Ljudje naj pijejo vino. V drugi vrsti hoče država tudi ščititi nekatera močna in svetovno znana vina pred ponarejenjem ter ne v zadnji vrsti hoče imeti tudi lep dohodek. Ko je finančni minister De Stefani zakon o povišanju davka na alkohol predložil kralju v podpis, mu je poročal sledeče :
«Racuna se, da bo najmanj 250.000 hi čistega alkohola doplačalo povišek od 200 L; iz tega sledi prejemkov 50 miljo-nov lir in najmanj 25 hitrega, čistega dohodka.
Veliko korist bo od tega poviška imela tudi industrija, posebno proizvajalci likerjev, pravega vermuta in proizvajalci maršale, ki bodo zaščiteni pred konkurenco drugih itd.»
Kaj bo?
Je li pri nas žganjekuha vseeno mogoča? Kot smo dosodaj 'kuhali žganje, ga ne bomo več, vsaj ne po 11. novembru 1924. V Italiji so danes velike desti-lorije, velikanska podjetja, ki kuhajo žganje in špirit noč in dan skozi celo leto. Špirit proizvajajo iz tropin, sadja, pokvarjenega vina, melase (ostanki sladkorne industrije) itd. Te tvomice so zelo moderno urejene in njihova ren-tabiliteta sloni na tem, da dosežejo največji uspeh z najmanjšimi stroški. Vse manjše žganjekuhe in tvornice špirita so izginile ali pa izginjajo. ,
S tropinami je po Italiji precejšen promet in ministrstvo železnic dovoljuje letno znatne olajšave prevozu tropin iz kleti v destilerijska podjetja, ki dobivajo iz tropin žganje, vinski kamen in čreslovino.
Po 11. novembru 1923, bo pri nas žganjekuha le tedatj mogoča, ako bomo imeli eno veliko podjetje, ki bo združilo s cele dežele vse one predmete, iz katerih je mogoče proizvajati žganje.
tegia naj se ne špekulira ravno na zavarovanju, Zasigurati imetje gospodarju, posebno še, če ima družino, bi morala biti prva skrb.
Ko pride zavarovalni potnik v lrišo in predočuje gospodarju, da ni izključeno, da se mu pripeti nesreča, vdobi razine odgovore, kakor n. pr.: «naj poyori, pa bomo šli po svetu«. «saj do sedaj še ni zgorelo«, — «jsa bomo pazili« i. t. d. Vzemimo slučaj F. Grižona iz Dekanov. Dne 25. avg. mu je vslod strele pogorelo c cin .imetje. Ker ni bdi zavarovan, prosi ubogi mož milodare. Toži, da ne nabere niti 10 lir na dan. Mi mu verjamemo, ker oni — in takih je veliko —, ki ne plačuje za sebe, no bo imel tudi zadruge odprtih rok. Upam, da je Gri-žonov slučaj dobra šola zla egoiste.
—-—:oo:-----■—
Tatvina živine.
Kako naj bi se branili?
V zadnji časih so pridno množijo tatvine živino. Z Goriškega, iz Istre, z Notranjske se čujejo vesti o tatvini. Temu so ukradli vola, onemu kravo, tretjemu konja. Ljudje se sprašujejo, kaj bi počeli, kako bi se zavarovali pred živalskimi tatovi.
Dr. H. Veniuri je mnenja, da bi se število tatvin zelo omejilo in da bi tatu prišli laglje na sled, ko bi storili troje: prvič naj bi se vžgal vsaki živali znak, mogoče začetna črkaobčine in zaporedna številka, drugič naj bi bilo vsem mesarjem ostro prepovedano, kupovati ali klati žival brez znaka in brez občinskega potrhila, tretjič bi morala oblastva nadzorovati sejme. Vsak prodajalec bi so moral izkazati
z listkom, ki nosi kopijo znaka in zaporedno številko. S tem bi prodajalec dokazal, da je pravi lastnik živine. Kupec bi moral dobiti tudi listek in bi ga moral oddati županstvu svoje občine.
Dr. Veinturi misli, da bi se na ta način omejilo število tatvin, na vsak način pa da bi se tat prej našel.
 o-------
Izvoz naših vin.
Dunajsko ministrstvo za trgovino je glede uvoza primorskega in tirolskega vina tole odredilo: Za enkrat dovolimo uvoz le 35.000 lil, ki se porazdelijo na posamezne avstrijske dežele, tako da dobijo alpski okraji 84% določene količine, drugi 16%. Kasneje dovolimo še uvoz 15.000 hi, da tako zadostimo avstrijsko - laški pogodbi. Vino ne sme glasom pogodbe presegati 13%.
^	t
Sežana, 12. septembra. Prignanih 339 glav živine. Cena 4.50 do 5 L žive vage. Konjev 200. Cena 1000 do 4000 L. Prašičev 182. Cena 150 do 180 L. Na stojnicah mnogo raznovrstnega blaga. Kupčija živahna.
Po čem je lira?
Divj 19. septembra si dal ali dobil: za 100 (liuarjev — 24.40 L. za 100 avstr, kron — 8’2 st. za 10.000 mark — 2'0 st. za 100 č. kron — 68.— L. za 100 fr. frankov 131,— L. za 1 dolar — 22.60 L. za 1 funt — 103.— L.
Pravi zloSinci.
Gorica, 19. septembra.
Dan na dan ljudje oblegajo Mont ter dvigajo denar. Danes sem vprašal do dvajset dvigalcev: zakaj? Mislil sem, da mi odgovorijo: ker se bojimo nove vojne. Niti eden. Vsi so dejali: ker se bojimo, da pride na Mont faši-stovski komisar in temu mi ne bi zaupali svojega denarja. Tako je Mont izplačal že več milijonov. Toda znano je, da ima Mont več desetin milijonov kredita; znano je, da Mont ne rabi denarja za kake borzne špekulacije, ampak da ga nalaga kar najbolj sigurno na 1 podlagi hipotek na zemljišča, stavbe itd. Mont je v tem oziru najbolj trden denarni zavod na Goriškem.
Zakaj dvigajo?
Znano je, da je pred nedavnim časom goriška «La Voce« začela hujskati proti Montu in tako — po sistemijhi, ki smo jih navajeni od 1920 dalje — pripravljati pot fašistovske-mu komisarju. Ta kampanja je povzročila strah v ljudstvu in posledice niso mogle izostati.
Pisuni v «Voce» so Se spravili na denarni zavod, ki je na \T3o moč soliden in močan kakor noben drug. Borba proti «Montu» je absolutno neopravičena. Toda tla borha je redila, kar je rodila.
Zločinci.
Taki pisuni, ki vodijo borbe na ta nemoralni način, so prvi javni škodljivci in politično oldastvo, ki z najstrožjim očesom sledi vsaki vrstici slovenskih listov, bi se bilo moralo zaustaviti pri alarmantnih poročilih goričkega lista. Pa se ni. In v tem podčrtujemo veliko odgovornost goričkega podprefekta.	1
Priznamo sicer, da je zadnje tedne «La Voce» umolknila ter da se nič več ne govori o komisarju, toda to ne po zaslugi pod prefekta, ampak le zato, ker so uredniki lista uvideli svojo napako.
Prefektu in ljudstvu.
Gospod dr. Nicolotti ima priliko, da se v primeri Monta aid oculos prepri-
ča, kakšno zaupanje ima naše ljudstvo do fašistov...
Ljudstvu pa priporočamo, naj l>o povsem mirno in maj ne dviga svojega varno naloženega denarja z Monta, ki jo trden ko skala.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti: pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
MALI OGLASI
aumeju Idi) stot. za beseuo. iJli o n-VUUii
10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni
objavi 20% popusta.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Polonic 5.
DIDAKTIČNA SOLA (ulica Gatteii 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin: za 2—4 učence. Pripavnica za izpite, maturo na tehnični Soli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah 1. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronank. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen Vipavec, istrski reiošk in kraški tesan. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Strancar.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro i* platin. — Trst, Via Pondares 6, I.
RAZNO BLAGO samo na debelo za preprodajalce v Trstu, via S. Nicolč 19.
TKI MILIJONE LIR imam na razpolago za posojila. Posojujem po 6%. Posredovanje pri g. Kavčiču v kavarni Central via Roma od 9 do 11 in od 2 do 7.
PEČENKO FERD. Trst — Scaia Belve-dere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje.
ZASEBNA GLASBENA SOLA proi. Pervanja via Dom. Rossetti 77. Poduk v klavirju in na orglah do najvišje popolnosti. Potlučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija,) akustika, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste :	liturgika, zgodovina cerkvene
glasbe, gregorijansko petje, vodstvo sfoorovega petja in cerkvena kompozicija. Vpisovanje vsak dan od 10—12 in od 2—4. Ob nedeljah od 10—12 na Proseku v župnišču. Pričetek šole 1. oktobra.
PRODAJALKO, starejšo, dobro iz-vežbano manulakturistinjo, ki je -že več let servirala v večjih trgovinah, zmožno slovenskega in italijanskega jezika, z dobrimi referencami, za takojšnji ali poznejši nastop sprejme V. Šket, ma-nufakturna trgovina IL Bistrica.
JOSIP MAHNIČ, MLINAR V BOLJON-CU, pošta Dolina št. 174, priporoča slavnemu trgovstvu mesta Trsta ter občinstvu bližnjega Krasa svoj mlin za phanje ječmena, koruze, mletje pšenice tor preše jan je iste v tri vrste bele moke, koruze in presejanje iste, ajde, ovsa itd. Postrežba točna.
Pianino ali harmonij, četudi že obrabljen ali zavržen, bi kupil za nizko ceno. Ponudbe na dopisnici: Luka Arrneni, organist, Studeno 78 p. Postojna.
DELAVSKI VESTNIK.
Diktatura proletarijata
Komunistična internacijonala ima v svojem programu kot bistveno točko predpisano »diktaturo proletarijata». Potom nje se ima izvesti razlastitev kapitalistov, kakor tudi splošna odprava zasebne lastnine; potom nje se ima ustrahovati buržoazija in zlomiti sleherni upor proti novi oblasti; potom diktature proletarijata se ima izvesti sccijalizacija podjetij in uvesti nov, so-♦ijalisticni družabni red.
Kaj pomeni diktatura ?
Diktatura pomeni popolno oblast (komando) v rokah ene osebe, ene skupine ljudi, oziroma v danem slučaju nadoblast enega družabnega razreda, t. j. delavskega nad vsemi drugimi stanovi in razredi. Če imam diktaturo v rokah, kratkomalo poveljujem in zapovedujem, kar se meni prav zdi ali kar se mi poljubi, drugi ljudje pa so zato tukaj, da me ubogajo in ročno in točno izpolnjujejo moja povelja. Če se kaj obotavljajo, jih prisilim k ubogljivosti s silo, z orožjem, z ječo, z mukami; če se mi poljubi ali prav zdi, jim postrežem z vislicami ali pa s krogljo.
Razne diktature.
Diktatur imamo na svetu veliko, sko-ro v vsaki deželi. V Ameriki komandirajo trusti kapitalistov, ki z denarjem napravijo, kar se jim poljubi. V južni Ameriki in v ostalem španskem svetu zapovedujejo generali, ki z orožjem krote neposlušneže. Na Francoskem in ▼ drugih evropejskih deželah komandira denar, puška, zakon in ljudska neumnost in pohlevnost. Tudi na Ruskem ne poveljuje delavski razred, ampak komunistična stranka in v njej par sposobnih ljudi. Delavci nimajo, kakor drugod, tudi na Ruskem nobene besede. Oni ostanejo delavci, ki morajo delati, ubogati in prelivati svojo kri, ce tako glasi zapoved. V Italiji diktira Mussolini. Sam je dejal, da sloni njegova moč na oboroženi sili.
Pot do diktatuie.
Kako pa pride človek, skupina ljudi ali stranka do diktature, do komande? Samo s silo in s silo ter nasiljem se obdrži. Kdor ima večjo silo, ga prevrne in stopi na njegovo mesto. Z oboroženo in denarno silo so prišli na površje kapitalisti. Rudeča armada, dobro hranjena in pošteno plačana, drži pokonci Lenina in Trockega. Delavstvo pa dela, gara in uboga tako v Ameriki kot na Ruskem. Kdor preveč gordnja, joj ! Po njem je !
Kje imamo ^iktaturo delavcev ?
Diktature proletarijata ni nikjer. Vlade delavnega ljudstva ni za enkrat še pod božjim solncem. Povsod ima komando bajonet, denar in pa sposobnost ravnati z bajonetom in denarjem.
Ljudstvo nima od nobene diktature posameznih oseb ali strank, kot so danes, ničesar dobrega. Vse ostane pri starem, samo gospodar je drugi. Danes te suje in dere eden, jutri te bo drugi.
Na Ruskem vlada v «imenu prole-arijata« nekaj oseb, na Angleškem pa poveljuje v «imenu ljudstva» denarni žakelj. In na Angleškem delavci boljše živijo kot na Ruskem. Kako to? Zato, ker so angleški delavci bolj izobraženi kot ruski. V izobrazbi je luč' in luč razsvetljuje pot v te!mi. Angleški delavec si ne pusti vsega dopasti, ker boljše vidi in je bolj zaveden kot ruski. Zato tudi skup drži. Vendar tudi on še ni tam, kjer bi moral biti, drugače ne bi bil kapital na. vrhu. ampak delavec, bi bil kapital na vrhu, ampak delo. revolucijo najprej na Angleškem, o revoluciji v Rusiji se mu še sanjalo ni. Zakaj ?
Ali bo delavec večen suženj ?
Ali je torej delavec obsojen, da ostane večni suženj? Ne ! Je pot iz teme sužno-sti v luč svobode in boljšega življenja. Imenuje se : izobrazba in sloga ! Z izo-feraebo bo postalo delavstvo kos kapitalistu in mu bo izvilo iz rok puško,
kanone in denarni žakelj. Pridobilo si bo boljše socijalne pravice, večji in močnejši čut solidarnosti, prepričalo se bo, da ne sme en delovni stan težiti za komando nad drugimi, ampak da morajo djelavci, kmetje in inteligenca iskati rešitve, v skupnem nastopu, če hočejo kaj doseči.
Ko pridejo vsi delovni stanovi do tega prepričanja, se bo začela resnična so-cijalna revolucija, prišlo bo do vlade delovnega ljudstva. Dokler pa te zavesti ni, je vsaka revolucija le politična, ki pripelje na površje nove stranke in nove ljudi, ki dobro jedo in pijejo, pa naj se pišejo tako ali tako; ljudstvo pa gara in jih rodi.
Zatorej pamet v roke ! Proč s sanjami in s sleparijami ! V slogi in izobrazbi je rešitev ! Število delovnega ljudstva je porok, da ne more večno komandirati peščica ljudi, ki imajo denar, silo in pamet. Izobrazba pa bo delavnemu ljudstvu razsvetlila pot do zmage.
NAŠA POSTA.
Zopet smo prejeli dva članka proti Pivkotovim pismom. Eden nosi naslov «Slovani bi se združili tudi brez Piv-kota».
V drugem članku toži dopisnik o trpljenju naših ljudi na Primorskem in zavrača velik del krivde na Pivkot-Žal nam je, da ne morerr_r priobčiti teh člankov, ker so političnega značaja.
Dopisnikom. Tednik se urejuje drugače kakor dnevnik. V pondeljek se vsi daljši članki stavijo, druge dneve sledijo samo male novice in kratke gospodarske vesti. Zato članki, ki jih dobimo v torek ali sredo, radi zastarajo in da jih ne vržemo v koš, jih stisnemo v novice. Oprostite, toda ne gre drugače.
Tisk. 8. 8pa?.zal v Trstu.
O = H, Grusovin
v Gorici: Pla«za Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
POZOR!
Zaloga Eternita za pokrivanje streh se je preselila iz Piazza Vittorio Veneto 4 v via Milano 14 (v isti ulici je Štokova trgovina).
Zobozdravniški ambulatorij
via Genova St. 13, prvo nad. TRST Od 9—1, Od 3-7 Govori se slovensko.
ADRIA-CEVLJE
Izdelek Hevljarsh? zadruge v Mirna
dobiš v prodajalnah:
Trat, Via del Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
M. KRAINER
najcenejša manufakturna trgovina v Gorici - Via Rastello 31
Blago : bombažasto in volneno vsake barve za moške in za ženske.
Hlačevina iz prvih tovarn.
Novice, pozor! Oglejte si velikansko zalogo kotenine za perilo, rjuhe, blazine, vzmeti in kovtre, brisače in prte. TrliŠ za žimni:e^
Dobite pa tudi: zetlr za obleko in predpasnike, krminsko blago za svojce.
\ Vstop v trgovino je vsakomur prost, ne da bi bil prisiljen kupiti.	Raitelj	31.	^
Kmetovalci in zadruge!
Ako želite tomaževe žlindre, superfosfata, čilskega solitra, kalijeve soli ali drugih umetnih gonjil:
Ako potrebujete posredovanj pri prodaji svojih pridelkov: Ako želite pojasnil glede ustanovitve in poslovanja hranilnic ali drugih zadrug, obrnite se do
Zadružne zveze v Gorici
Corso Verdi 37-1,
V
Dr. L. Borovička
Trst - via Genova 13,1.
Ordinira za kožne in spolne bolezni od 10-12 in od 3-6
Zdravnik
Dr. Fr. Jakončič
Gorica
Via Carducci {Gosposka ul.) 6-1 j sprejema od 9-11 in od 3-4
„4lla Concorrenza“.
niške cene.
Otvorila se je nova trgovina biškotov in slaščic po na nižjih cenah. Za razprodajalce tovar-
s.	•	TRST	-	Via S. Spiridione 7.
MILO FENDERL
1 ,	le	najboljše
Tovarna v Trstu, via Ghirlandaio it. 1 Tel, 430
_ Goriški okoličani, Brici, Gorjani, KraSevci
Kadar pridete v Gorico po opravkih, želite tudi v domačo gostilno, kjer vlada snaga in kjer se dobi dobra In poceni hrana. Kje? V gostilni „AL BON FURLAN" v ulici sv. IvanR. Priporoča se za obilen obisk	JOSIP	SFILIGOJ.
J. Pervania
Trst, via Trionlo it. 3. najuljudnejše priporoča slavn. občinstvu v mestu In na deželi svojo
trgovino Jestvin
na drobno in na debelo. Cene ugodne, postrežba tofina. Na željo se pošilja odjemalcem Iz mesta blago franko na dom.
PODRUŽNICA
»Ljubljanske kreditne banke“ v Gorici
Corso Verdi „Trgovski Dom“
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanskn banka.
CENTRALA: LJUBLJANA
Delniška glavnica in rezerve: 80 MILIJONOV.
Rezerva SHS kron 64 MILIJONOV.
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Nletkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4V2%- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. --Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —	najkulantneje.