ANTONIJA KOMOČAR, najstarejša Posavka: Počuti se, kot bi imela 16 let Naš pogovor, str. 3 PRVOMAJSKE I PRIREDITVE I I Prvomajske proslave na Lisci, Planini in Trški gori I /z naših krajev, str. 4 I SPODNJI STARI GRAD Oporekajo lokaciji in čakajo odgovor na zahteve Okolje in prostor, str. 8 V tej številki tematska priloga: Strani 11-15 Občine: KRŠKO BREŽICE SEVNICA KOSTANJEVICA NA KRKI RADEČE 01 POSAVSKI •Ts7r bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XII, št. 10, četrtek, 15.5.2008,25.600 izvodov I IZ VSEBINE 2 Prihodnji teden gasilski kongres 5 Arheologi ustavili gradnjo kaiializacije 6 V skrbi za zdravje 7 Posavski seniorji v Bruslju 8 Ključ do razvojnega preboja je šolstvo 10 Kultura 19 Šport 20 Posavska panorama 21 Pisma bralcev 22 Mali oglasi 23 KamvPosavju BSeCOM* MIKI AMMi (((•oSoiilT) *Qic INOUTIC / GERMAN PROFILES INGENEERING CREATIVITY wwwoknainvratacom v starcm dclu KrškvK«) s tradicijo Poleg klasične ponudbe še: pi/zi1 .. malice tcsicninc ca,crinß zaključene skupine r / - / COO E N E R G I J A \ prihodnost energije Loški osnovnošolci in malčki v novih prostorih LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V ponedeljek, 12. maja, je bil na Loki pri Zida- nem Mostu uradno predan namenu prizidek k tamkajšnji osnovni šoli v izme- h okoli 1200 kvadratnih metrov površine, v katerem so novi učilnici pridobili loški osnovnošolci, učiteljski zbor zbornico, v phtličju objekta pa varovanci vrtca tudi igralnico. Tako sola kot vrtec sta podružnični enoti sevniške osnov- ne sole in vrtca ter ju v letošnjem letu obiskuje skupno 89 otrok. V Loki pn Zidanem Mostu bo v letošnjem letu, ki ga obeležujemo kot Trubarje- vo leto, potekala še vrsta prireditev, s katerimi bodo tako domačini kot obisko- valci obeležili 500-letnico rojstva pisca prve slovenske knjige Primoža Trubarja, ki je med leti 1527-1542 služ- boval tudi v Loki. Nedvomno pa je za kraj in skupno do- brih 1300 krajanov izredne- ga pomena, da so z novood- prtim prizidkom sole dani vsi pogoji, da lahko v soli in vrt- cu, ki ju obiskuje 53 osnov- nošolcev in 36 predšolskih otrok, poteka pouk in vzgoj- ni program najmlajših tudi v bodoče nemoteno. Vrednost celotne investicije - ob iz- gradnji prizidka in opremi za nove prostore so v letu dni celoten objekt tudi te- meljito obnovili - je znaša- la skupno 475.000 evrov, od Šolski pevski zbor med nastopom tega pa bo resorno mimstr- stvo za šolstvo iz naslova in- terventnih sredstev zagoto- vilo 110.942 evrov. Kot je povedal župan Kri- stijan Jane, bo v letošnjem letu stekla tudi dozidava in adaptacija matičnega Vrt- ca Sevnica tako na obsto- ječi lokaciji vrtca Ciciban kot tudi na lokaciji Naselja Heroja Maroka v vrednosti 2.311.434 evrov, pri čemer bo Ministrstvo za šolstvo in Nadaljevanje na strani 2 Obelezili ustanovitev Kozjanskega odreda SROMLJE - V soboto, 10. maja, so na Sromljah pripravi- li slovesnost ob počastitvi 67. obletnice ustanovitve Koz- janskega odreda. S svojim nagovorom so dogodek počasti- li gospodarski minister mag. Andrej Vizjak, brežiški župan Ivan Molan, predsednik OO ZB NOB Brežice Roman Zaksek ter predsednik KS Sromlje Franc Kostanjsek. V bližini Silovca na Sromljah je bil leta 1941 ustanovljen Kozjanski odred, zato so govorniki, ki so nagovorili zbrane, izpostavili pomen borčevskega upora in nesrečno usodo, ki so jo doživeli borci proti agresorju na tern delu okupirane domovine. Slavnostni govornik Vizjak pa je še posebej pou- daril, da so kozjanski borci bojevali osamosvojitveno pot, ki se je končala v samostojni Sloveniji leta 1991. V nadaljeva- nju je poudaril, da je gospodarski razvoj naše države viden na vsakem koraku, še bolj pa se je potrebno truditi, da bodo višje delavske place, kar pomeni tudi rast pokojnin. Nadaljevanje na strani 2 Udeleženci slovesnosti na Sromljah Rešitev turistične sezone v Bučanju morda tudi za ceno razprodaje PSK? KRŠKO - Kar tri desetletja je veliko krških družin, pa tudi drugih ljudi, prvomajske praznike uživalo v počitniškem naselju Bučanje pri Nerezinah. Letos pa so plaže ob robu borovih gozdov samevale kot le še v času vojne na Hrva- škem, vendar je prejšnji teden novi direktor Počitniške skupnosti Krško (PSK) Anton Podgoršek napovedal, da bo naselje ponovno odprto v začetku junija. Navdušenje ob tej novici je očitno potisnilo v ozadje tako vzroke za te- žave v Nerezinah kot tudi morda vprašljive nedavne reši- tve zanje. Več na strani 3. Dva od treh Posavcev uspešno okoli Slovenije POSAVJE - Kolesarske dirke okoli Slovenije DOS Extre- me, ki je potekala minu- li konec tedna, so se ude- ležili tudi trije Posavci, dva pa sta jo tudi uspešno kon- čala. 1182 km dolgo preizkušnjo je med njimi najhitreje pre- vozil Kostanjevičan Uroš Br- šec, ki je s progo opravil v 61 urah in z 19. mestom dosegel najboljši rezultat med ude- leženci iz Posavja in Dolenj- ske. Uroš se je po prihodu v cilj zahvalil predvsem spre- mljevalni ekipi, sponzorjem ter vsgm, ki so ga med dir- ko vzpodbujali, saj brez te vzpodbude ne bi zdržal fizič- nih in psihičnih naporov, ki jih zahteva tako dolgo kole- sarjenje. Nastopila sta tudi člana KK Olimp 2004 Krsko, Sevničan Blaž Krstič in Krčan Dušan Vodlan. Blažu se je uresničila velika želja pripe- Ijati do cilja, ki ga je dosegel po mukotrpnih 64 urah. Duša- nu, ki se je hrabro spopadal s kilometri, na žalost tokrat ni uspelo videti cilja, saj je bil po osvojenih najzahtev- nejših vzponih in po prevože- nih 660 km v 48 urah zaradi vnetja mišice prisiljen pred- časno končati dirko. Tekmo- vanja se je sicer udeležilo 50 tekmovalcev iz 13 držav. Dirka okoli Slovenije je bila prvič organizirana lansko leto, letošnja proga pa je bila s 13.500 višinskih me- trov vzponov napornejsa kot lanska izvedba, kar je v ci- Iju povedal tudi zmagovalec Jure Robič, sicer vajen dol- gih preizkušenj, saj je med drugim tudi večkratni zma- govalec dirke čez Ameriko. P.P. Pri premasovanju kriznih trenutkov mu je bila ves čas dirke v pomoč spremljevalna ekipa. Uroš Brsec (v sredini) s člani spremljevalne ekipe (z leve): Sever in Lipovšek, Matej Svetec, Borko Cvitan in vodja ekipe Janez Polovič. W AKTUALNO__________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, stevilka 10, četrtek, 15, 5, 2008 nadaljevanje s 1. strani Dogodku je prisostvoval krški podžupan Cveto Sršen in dru- gi predstavniki javnega življenja iz Posavja ter edini še žive- či kozjanski borec, v času II. svetovne vojne komaj 16-letni Ivan Strgar. V programu so sodelovali MoPZ Sromlje in sro- meljski Ljudski pevci, vezni tekst je prebirala Vesna Kozo- le, proslavo pa so zaključili s polaganjem venca pri spome- niku. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi spominsko sobo s fotografijami Kozjanskega odreda. Članice Društva kmečkih žena Sromlje so pripravile razstavo domačih dobrot, Prosto- voljno gasilsko društvo Sromlje je poskrbelo za pogostitev, Nuša Derenda za dobro vzdušje po končani uradni slovesno- sti, ob nadaljevanju popoldanskega druženja pa so zbranim igrali domači mladi muzikanti. M. KalčičM. Evropejci so si ogledali krajevne znamenitosti DOLENJA VAS - V torek, 6. maja, so KS Dolenja vas obiskali člani mednarodne komisije, da bi se seznanili z gradivom, s katerim so Dolenjevascani sodelovali na natečaju za Evrop- . sko nagrado obnove vasi 2008 - ARGE in v slovenskem me- rilu zmagali. Najprej jih je pred stavbo nekdanje sole sprejel krški župan Franc Bogovič, ki je dejal, da so Dolenjevaščani z udeležbo na natečaju ponesli ime krajevne skupnosti in tudi krške občine v Evropo, obenem pa so se ob pripravi na natečaj družili, zbližali in ponovno potrdili, da je društveno življenje v kraju zelo pe- stro, saj so aktivni v športu, kulturi, gasilstvu, pa tudi pri ure- janju okolja. Dogodku so prisostvovali predsednik KS Branimir Vodopivc ter še nekateri krajani, tajnica KS Marjana Planinc pa je pojasnila, da je bila pobudnica akcije Vesna Mirt, ki je poleg direktorja RRA Krško Roberta Ostreliča projekt zbranim tudi predstavila. Članom komisije so po uradni predstavitvi razkazali krajev- ne znamenitosti in jih popeljali na ogled dolenjevaške cerkve, večnamenskega doma v izgradnji, v prostore na železniški po- staji Libna, pa tudi na razgledno točko na vrhu Libne pri cer- kvi svete Marjete, kjer so arheologi zabeležili keltska najdišča, nato pa so jih pogostili še v eni izmed zidanic. Končni rezulta- ti bodo znani konec septembra, ko bo dolenjevaška delegaci- ja odpotovala na Nizozemsko, kjer se bodo zbrali predstavniki iz še skoraj 30 drugih drzav, ki so prav tako sodelovale na na- tečaju. M. Kalčič M. Bogatajev dan ZD Krško KOSTANJEVICA NA KRKI - V tamkajšnji Galeriji Božidar Jakac bo jutri, 16. maja, potekal tradicionalni, že 23. Bogatajev dan Zdravstvenega doma Krško. Zdravstveni delavci bodo po ogle- du galerije prisluhnili kultumemu programu in nagovoru di- rektorja, sledila bo podelitev priznanj letošnjim jubilantom in posebnih priznanj ZD Krško. V programu je še strokovno preda- vanje z naslovom Uspešna komunikacija v zdravstvu. L3 Teh no I og i j a, ki navdušuje! \ t ****** * Citroen C4 popust € 4.000 ¦ www.avtoline si ^ y A» Bohoričeva 10, 8270 Krško 4r/LfflfflLii.o.o. TEL.: 07/49-02-117 Prihodnji teden v znamenju gasilskega kongresa KRŠKO - Čez en teden bo po dveh letih priprav med 22. in 24. majem v Krškem potekala največja ga- sjlska manifestacija - 15. kongres Gasilske zveze Slovenije, katerega gostitelj bo Gasilska zveza Krško. Skupno se bo kongresnih dni udeležilo preko 4000 gasilcev, med njimi tudi gosti iz evropskih držav in držav nekdanje Jugoslavije. Kot je povedal Slavko Šribar, predsednik Gasilske zveze Krško, je za kongresne dni in vse spremljajoče aktivnosti izdelan in usklajen terminski plan, kakor tudi znak kongre- sa, zastava, priponke za ude- ležence, oznake za goste, smerokazi, dorečene aktiv- nosti članov Združenja šofer- jev in avtomehanikov Krško, ki bodo pomagali pri usmer- janju prometa ipd. Da bodo občani obveščeni o poteku kongresnih dni in se v dm večjem številu tudi udeleži- li obkongresnega kulturnega programa, so za gospodinj- stva natisnili tudi obvestila. V četrtek, 21. maja, bodo v krški Dvorani v parku in tam- kajšnjem Gasilskem domu odprte tri razstave - sta- rih slik, razglednic Krškega ter filatelistična razstava, ki bodo odprte tako za domače obiskovalce kot tudi delega- te in goste na kongresu, ka- terega uradna otvoritev bo v petek popoldan z uvodnim koncertom krških godbenikov ter otovoritvijo kongresa ob 16. uri, ki se je bo med dru- gim udeležil tudi predsednik države Danilo Turk. Na kon- gresu, na katerem ne bodo le sprejeli smernic za prihodnje delo, temveč tudi izvolili novo vodstvo, bo sodelovalo 400 delegatov, največji do- godek, z udeležbo 4000 ga- silcev, pa bo nedvomno para- da gasilcev in drugih Struktur zaščite in reševanja s spre- mljajočo gasilsko in drugo reševalno tehniko, ki bo v so- boto, 24. maja, ob 20.30 uri krenila od Petrolovega ben- cinskega servisa na Stadi- on Matije Gubca, kjer bo za- ključna slovesnost z bogatim kulturnim programom, vse gasilce in obiskovalce pa bo nagovoril slavnostni govor- nik, obrambni minister Karl Erjavec. Bojana Mavsar V pogovoru o pripravah na kongres Slavko Šribar in dosedanji predsednik GZS Ernest Eöry Loški osnovnošolci in malčki v novih prostorih nadaljevanje s 1. strani sport investicijo sofinancira- lo v višini okoli 49 odstotkov. Na področju šolstva bo pred- vidoma do konca letošnjega leta tudi dokončan prizidek k telovadnici Osnovne sole Krmelj, ki bo služil za potre- be vadbe borilnih športov. Občina Sevnica bo iz prora- čuna za ta namen zagotovila 33.000 evrov, preostali del do skupne višine investicije 150.000 evrov pa Judo Klub Olimpija Krmelj, ki mu je uspelo za ta namen pridobiti sredstva iz šolskega ministr- stva ter Fundacije za sport. V mesecu aprilu pa je bil na podlagi podpisane pogod- be med Občino Sevnica ter Zbomico za arhitekturo in prostor odprt tudi javni na- tečaj za zbiranje natečaj- nih elaboratov za najboljšo ahitektumo idejno zasno- vo za izgradnjo nadome- stne osnovne sole v Tržišču, s katero bodo začeli v priho- dnjih letih. V mesecu mar- cu so na Občini tudi pridobili urbanistično zasnovo špor- tnih središč Sevnica, Radna in Boštanj, ki vključuje tudi izdelano prostorsko reši- tev za izvedbo nadomestnih atletskih objektov za potre- be Atletskega kluba Sevnica pri Športnem domu z grad- njo 100-metrske šprinterske proge, umestitvijo prostora za skok v daljino ter v viši- no, krožne atletske steze in dvosteznega balinišča. Ob vlaganjih na področju družbenih dejavnosti in ob že potekajočih gradbenih delih državnega pomena ob izgradnji HE Bianca bo ve- likega dela sredstev iz ob- činskega proračuna deležna tudi ostala cestna in komu- nalna infrastruktura v ob- čini. Med drugim je še v letošnjem letu načrtovan za- četek obnove lokalnih cest s pripadajočo signalizacijo na odsekih Brezovec * Križišče - Hinjce - Krmelj - Gabrijele v dolžini 4,2 km, ureditev ce- stne povezave v mestu Sev- nica na odseku Planinska ce- sta - Naselje heroja Maroka - Grič v dolžini 950 metrov, do meseca oktobra letos bodo zaključena obnovitve- na dela z gradnjo pločnikov, javne razsvetljave ter uredi- tev komunalne infrastruktu- re skozi Orehovo, še v tern mesecu bo predvidoma za- ključena tudi I. faza obnovi- tevnih del vozišča in pločni- kov v Krmelju. Navedene investicije so le del investicij, ki so že v teku in ki jih na Občini Sevni- ca načrtujejo tudi na osta- lih področjih. Sevniški župan je na tiskovni konferenci, ki je potekala pred odpr- tjem prizidka loškega sole poudaril, da je v letošnjem letu območje občine najve- čje odprto gradbišče v Slo- veniji, ki je moteče za obča- ne na mnogih odsekih, a se ti zavedajo, da gre za inve- sticije, ki bodo služile ne le sedanjim, temveč tudi pri- hodnjim rodovom. Bojana Mavsar Novo pridobitev so predali namenu ravnateljica sevniške in podružnične osnovne sole Jelka Slukan, iupan Kristijan Jane, predsednik KS Loka pri Zidanem Mostu Franci Strajnar in ravnateljica sevniskega Vrtca Ciciban in njegove loške enote Vlasta Fele.___________ Dan in teden družin KRŠKO - Danes, v četrtek, 15. maja, je mednarodni dan dru- žin, katerega tema je letos »Očetje in družine: izzivi in odgo- vomosti". Mednarodni dan družin praznujemo od leta 1994, ko ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, teden od 15. do 22. maja pa oj)eležujemo kot teden družin. Osrednja prireditev bo ponovno akcija Zveze prijateljev mladine Slove- nije „Za družine brezplačno", ki se ji je pridružilo kar lepo šte- vilo slovenskih kultumo umetniških ustanov. Te bodo družinam na dan 15. maja ali kateri drug dan v tednu do 22. maja (neka- teri tudi ves teden) nudile prost vstop v muzejske zbirke in na razstave, nekateri pa so pripravili posebne delavnice in ustvar- jalnice. Danes je tako za družine dan odprtih vrat v Posavskem muzeju Brežice, ves teden pa v Kozjanskem parku Podsreda. Zveza prijateljev mladine Krško bo imela v tednu družin dne- ve odprtih vrat za družine v pisamiških prostorih ZPM Krško na Cesti krških žrtev 23. Vsak dan od 8. do 14. ure bodo starši in otroci lahko pridobivali informacije o možnostih letošnjega počitnikovanja v organizaciji ZPM. P.P. Ulična četvorka zopet v Posavju KRŠKO - PK Lukec iz Krškega bo ponovno poskrbel, da bodo posavski maturanti tudi letos plesali ulično četvorko. Jutri, 16. maja, ob 12. uri naj bi na trgu Matije Gubca v Krškem plesalo okoli 150 maturantov Srednješolskega centra Krško- Sevnica in Ekonomske in tr- govske sole Brežice. Prpjekt »Ulična četvorka '08 Europe- an quadrille dance festival« sicer pripravljajo Plesna zve- za Slovenije in večina plesnih sol po Sloveniji. Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008 NAS POGOVOR, AKTUALNO H Najstarejša Posavka Antonija Komočar je praznovala 105. rojstni dan Počuti se, kot bi imela 16 let VELIKE MALENCE - Na sončno nedeljsko popoldne, 4. maja, me je pot vodila na Velike Malence, kjer v hiši številka 34 prebiva Antonija Komočar, ki jo kličejo Mimina Tončka. Njen rojstni datum sega v dalj- nje leto 1903, ko se je rodila materi Mariji in očetu Mihi kot drugi otrok. Že naslednji dan jo je krstil župnik Alojzij Rudolf, za botra pa sta bila zakonca Baškovič. V družini je bilo sicer osem otrok, med njimi kar šest de- klet. Ko je imela 11 let, je mo- ral oče na vojsko v Galicijo, od tarn so ga poslali v Rusijo, bil je v ujetništvu, v jeseni leta 1918 se je vmil domov izčrpan in bolan, zato je že naslednjo pomlad za vedno zatisnil oči. Ker niso imeli svoje zemlje, se je morala mati udinjati na dnini pri večjih kmetih, da je preživela številno družino. Iz osnovnošolskih dni sta ji ostala v spominu učitelja Jože Ambrožič in Anton Lamut, pa tudi učiteljica Jožica Jager, verouk pa jo je učil župnik, ki jo je krstil. V spominu ga je ohranila kot dobrega člove- ka, saj se ji je v srce za vedno vtisnil dogodek, ko je prišla v šolo žalostna in, kot pravi, ver- jetno tudi lačna, pa ji je dal groš, naj si gre kupit žemljico. Kratek čas je bil v čateški sari tudi župnik Zorko, medtem ko se spominja župnika Kreča po dobrem pevskem glasu. Ne more pozabiti niti potresa leta 1917, ki je prizadel tudi širšo okolico Čateža. V spomi- nu ji je ostalo strahotno do- nenje in tresenje, bilo je tudi zelo mrzlo in bila je visoka snežna odeja. Prenočevali so zunaj, se greli ob ognju, ki so gazakurili, in molili rožni ve- nec. Celotno vas je zajela pa- nika, saj so se bali, da se bodo pogreznili vzemljo. Tudi med drugo svetovno voj- no ji ni bilo postlano z rožica- mi, saj so bili pregnani v Nem- čijo, kamor so jih odpeljali v začetku leta 1942 in kjer je delala v tovarni obu- tve. Spomi- nja pa se, da je bila sreč- na, kerjeve- liko zasluži- la, vendar ji denar ni kaj prida koristil. Iz izgnanstva so se vrnili v septembru I leta 1945, a hiša je bila v zelo slabem stanju, zato so jo morali ob- noviti, da so lahko v njej ži- veli. Zaposlena je bila v Tovarni po- hištva v Brežicah, še prej je nekaj časa -------------------- delala v ško- fjeloški teks- tilni tovarni, v maju leta 1964 pa se je upokoji- la. Kot je še povedala, je imela ravno pravdenarja, da se je od- pravila na ra- zna romanja, saj je vedno rada hodila -------------------- na božje poti. Poromala je v Rim, pa na Višarje, Brezje in tudi v francoski Lurd. Na tisto romanje ohranja še posebno lep spomin, saj je prepričana, da je v lurški vodi doživela oz- dravitev, ko ji zdravniki glede hude opekline po več mesecih v bolnišnici niso mogli več po- magati. Poročila se ni nikoli in recept za dolgo življenje vidi prav v tern, čeprav je brežiški župan Ivan Molan, ki ji je ob tej pri- ložnosti prišel čestitat s pod- županjo Patricio Čular, dejal, da naj o tern govori bolj poti- ho, ker so že trenutne modne muhe sedanje mladine takšne, da se jih poroča vedno manj. Ob splošnem smehu pa je sla- Brežiški župan Ivan Molan in podzupanja Patricia Čular restitata slavlipnki. vljenka nadaljevala razmi- šljanje, da je pravzaprav zelo srečna in se počuti mladostno in se ji zdi, kakor bi imela ko- maj 16 let. Dodala je še, da leta pač niso pomembna, po- membni so občutki in veseli se življenja, saj ji Bog tako priza- nesljivo stoji ob strani. Doma- či župnik Jože Pacek jo obi- šče vsak teden, ob tej slovesni priložnosti pa je 105-letnico še posebej blagoslovil in ji po- delil sveto hostijo. Slavljenka je ob tern zapela, pomolila ob župnikovem blagoslovu, v na- daljevanju pa je recitirala tudi nekaj pesmi, ki se jih spomi- nja iz osnovne sole. Ni se po- zabila zahvaliti niti za zdrav- je domadh in vseh v župniji, še posebej pa je hvaležna ne- čaku Milanu Kreačiču ter nje- govi ženi Stanki, ki tako požr- tvovalno skrbita zanjo. Sicer malo slabše sliši in vidi, vendar je tako polna neke posebne pozitivne energi- je, da smo se je nalezli prav vsi. Verjetno tudi zato ni po- zabila vprašati župana, če je res on tisti, ki je bil izvoljen na volitvah in se mu zahvali- la, da skrbi za občanke in ob- čane ter vodi občino, župnik pa ji je z veseljem obljubil, da jo čez nekaj dni ponovno obišče. Utrujenosti kakor da ne pozna, ob obujanju spo- minov je večkrat pripomnila, kako vesela je obiskovalcev, ki so jo prišli obiskat, ter še dodala, da na smrt sploh ne pomisli, ker le-ta pride sama od sebe. M.KalčičM. Salomonska rešitev za Bučanje ali... KRŠKO - Tudi meni je najbolj všeč naselje Bučanje v Nerezinah... ogromno igral za otroke... različne vrste plaž... tr- govina pri roki... ogromno sence... je pa tako, da je to bolj zaprtega tipa oziroma je naselje od Počitniške skupnosti Krško... apartmaje pa lahko dobiš tako... da pokličeš po firmah Lisca, Merkur, Občina Krško, Zavarovalnica Triglav... pa malo povprašaš, če imajo kakšen prost termin. Se da dobit... samo hitra moraš bit... To je le eno izmed mnogih, ve- činoma zelo pozitivnih mnenj in številnih lepih vtisov z letovanj, ki so jih v blagem sredozemskem podnebju na otoku Lošinju preži- vljale cele generacije Krčanov, pa tudi vse več ljudi iz drugih kra- jev Slovenije. Nekdanji ponos de- lavskega turizma, ki so ga v naj- večji meri omogočili zaposleni v krški tovarni celuloze in papirja, je po stečaju Vidma in vseh dru- gih družbenih spremembah pre- rasel v sodobno turistično nase- lje, v katerem danes niso redke pravcate poletne rezidence ne- katerih pomembnih osebnosti iz gospodarskega in političnega ži- vljenja. Naj spomnimo, da so lansko je- sen hrvaške inšpekcije prepo- vedale obratovanje tega naselja in ga tudi zapečatile. Poleg dru- gh pomanjkljivosti je bil razlog za tak ukrep v dejstvu, da naselje ni imelo urejene kategorizacije v skladu s tedaj veljavno hrvaško zakonodajo, še hujšo težavo pa je pomenilo odkritje, da hčerin- ska družba PSK Nerezine d.o.o. ni plačala davkov v višini 1,080 mili- jona evrov. Informacije o zaprtju priljubljenega letovišča so pove- čale zanimanje za njegovo nadalj- njo usodo in sprožile bojazen pri lastnikih počitniških hišic, da bi jim bilo onemogočeno letovanje v novi sezoni ali pa bi jih celo iz- gubili. Zimski meseci so minili v prizadevanjih prejšnjega vodstva družbe, da bi uredili pravne zade- ve ter zagotovili sredstva za po- plačalo davčnega dolga. Po novem letu so se v reševanje problemov zelo aktivno in uspe- šno vktjučili tako imenovani in- dividualni lastniki, ki so lastniki posameznih hišic ali celo večje- ga števila hišic (po nekaterih in- formacijah naj bi jih sicer kupo- vali tudi preko povezanih oseb, in sicer tako, da so dali denar znan- cem ali sorodnikom). Prav na nji- hovo pobudo so družbeniki PSK Krško d.o.o. pod vodstvom Občine Krško kot najbolj vplivnim druž- benikom na skupščini v mesecu aprilu direktorja družbe Antona Podgorška pooblastili za podpiso- vanje pogodb o medsebojnih raz- merjih z uporabniki počitniških hišic. Na podlagi teh naj bi lastni- ki počitniških kapacitet dokapita- lizirali PSK Nerezine, vsak v višini po 1.000 evrov na ležišče, s temi sredstvi pa v nadaljevanju po- plačali dolg, ki bo predvidoma z obrestmi znašal 1.200.000 evrov. Po besedah direktorja trenutno potekajo vsi postopki za legaliza- cijo kompleksa in ureditev prav- no-lastniško razmerij. Izmed 426 bivalnih enot ima gradbeno do- voljenje pridobljeno 384 enot, v postopku kategorizacije pa jih je 305. Ob tern nimajo gradbenega dovoljenja tudi trije od skupno 19 gospodarskih objektov, in sicer re- stavracija, ki letos potemtakem ne bo obratovala, bife in recepcija pa naj bi do začetka sezone, ki jo na- poveduje za 6. junij, že odprli. Po mnenju manjšine družbenikov, ki pa so bili na skupščini pregla- sovani, se je s sprejetimi sklepi dejansko začela razprodaja pre- moženja družbe PSK Krško d.o.o. ter umiranje te družbe na obro- ke. Še več, ti družbeniki trdijo, da je direktor družbe z navaja- njem, da so na podlagi hrvaške zakonodaje uporabniki počitni- ških hišic hkrati tudi lastniki ze- mljišč in to kljub temu, da je na zemljiščih v zemljiški knjigi kot nesporna lastnica vpisana družba PSK Krško d.o.o., odlodlno prispe- val k izidu glasovanja na skupšči- ni. Moti jih tudi, da na poslovanje družbe PSK d.o.o. odločilno vpli- va odbor individualnih lastnikov, ki niso družbeniki te družbe, zdaj pa bodo za 4.000 evrov postal) la- stniki zemljišča posamezne hiši- ce, ki naj bi bilo po njihovi oceni vredno več deset tisoč evrov. Vse to pa na račun premoženja druž- be, ki je zemljiškoknjižna lastnica teh zemljišč. Zadeva je zapletena in zato jo ra- zumejo le dobro poučeni oziroma vpleteni. Ob veselju, ki ga obeta napoved direktorja Podgorška, da bodo z junijem mnogi spet lahko preživljali počitnice v priljublje- nem naselju ob hrvaškem morju, ostajamo še naprej brez odgovo- rov na vprašanje, kako je do tega zapleta sploh lahko prišlo. Še po- sebno, ker so med zdaj najbolj ak- tivnimi lastniki tako znani pravniki kot strokovnjaki za urejanje pro- stora. Navsezadnje tudi o odgo- vornosti nadzornega odbora za nepravilnosti v minulih letih nena- doma ni več besed, kar daje mi- sliti, da je prišlo do dogovora, ki omogoča, da bodo tudi v prime- ru Bučanja „volkovi siti in koze cele". Tistih, ki so vrsto let z od- rekanjem od dobršnega dela le- tnega regresa za dopust vse to sploh omogočili, zdaj pa nimajo niti za bencin do Nerezin, pa tako ali tako nihče nič ne vpraša. 6. Mavsar Posavje - kolateralna škoda bitke za pokrajine? Zgodba o ustanavljanju pokrajin v Sloveniji je v zadnjih te- dnih doživela kar nekaj zapletov. Potem ko je vladna koali- cija za 22. junij napovedala referendum, na katerem naj bi volivce in volivke vprašali, ali se strinjajo z ustanovitvijo po- krajine, v katero naj bi sodilo območje, kjer živijo, so opozi- cijske stranke SD, LDS in lares oblikovale altemativni refe- rendumski vprašanji, s katerima naj bi volivce vprasati tudi o številu vseh pokrajin (šest, osem ali 13). Poles tega so poslan- ci vladnih strank prvotni predlog 14 pokrajin najprej preobli- kovali v nov predlog 12 pokrajin in posebnega statusa prestol- nice, nato pa Osrednjeslovensko pokrajino znova razdelili na dva dela in predlagali zemljevid s 13 pokrajinami in Ljublja- no s posebnim statusom. Posavje je bilo sestavni del vsakega od teh zemljevidov. Za namečekje vladnemu predlogu o razpisu t.i. pokrajinskega referenduma v začetku meseca podporo odtegnil še DeSUS, ki po novem meni, da je ustanovitev pokrajin v Sloveniji, pred- vsem zaradi stroškov, ki naj bi jih toprineslo, nepotrebna. De- SUS se je s tern stališčem pridruzil podobnemu stališču SNS, medtem ko prej omenjene tri opozicijske stranke menijo, da bi bilo smiselno ustanoviti šest ali kveljemu osem pokrajin, k temu pa se nagiba tudi NSi, ki je pred časom predlagal razde- litev Slovenije na devet pokrajin. Zaradi novega razmerja sil predlog o razpisu referenduma o pokrajinah ni dobil podpore v Odboru DZ za lokalno samoupra- vo. Proti koalicijskemu predlogu o 14 pokrajinah je glasovalo šest opozicijskih poslancev in Vili Rezman iz DeSUS-a, Martin Mikolič iz NSi pa se je vzdržal. Za je bilo sedem clanov odbo- ra iz koalicije, ki pa so zavrnili predlog opozicije, da bi na re- fer endumu odločali med šestimi, osmimi ali 13 pokrajinami. Predsednik DZ France Cukjati se je kljub negativnemu mne- nju pristojnega odbora odlotil, da bo o razpisu referenduma odlolal Državni zbor. Da je zmeda še veija, je opozicija poskr- beta še s predlogom referenduma o ukinitvi t.i. Kosove proti- korupcijske komisije. Kot je razumeti, bo pri njem vztrajala, le bo vladna koalicija vztrajala pri razpisu pokrajinskega re- ferenduma, sicer pa ne. Morda se komu vprasanje, ali referendum o pokrajinah bo ali ne, ne zdi tako zelo pomembno. Vendar pa je potrebno ugoto- viti, da bi morebiten pozitiven izid referenduma v posamezni pokrajini (tudi v Posavju, kjer o taksnem izidu naj ne bi bilo dvoma) morebitni novi povolilni kpaliciji dodobra zvezal roke pri načrtih o drugačni pokrajinski razdelitvi drzave. Težko si je namrec predstavljati, da bi si (nova) vladna ekipa upala po- segati v meje in ime pokrajine, ki bi na referendumu dobila nedvoumno podporo volilnega telesa. Koalicija ima sicer tudi brez DeSUS-a 45 qlasov poslancev, ki naj bi zadoščali za razpis referenduma. Ce bo bolj ali manj nenadna DeSUS-ova odlocitev kljub temu privedla do tega, da razpis referenduma v DZ ne bo dobil podpore, to kaj lahko po- meni, da so zatrti še zadnji upi na samostojno pokrajino Po- savje in da bo šlo desetletno prizadevanje zdruiene posavske politicne elite v nil. Dokaj jasno je namrel, da v primeru, le bo pokrajinski zemljevid v drugem mandatu sestavljala le- vosredinska koalicija, kot so nekateri preprilani, Posavja na njem ne bo, saj so nekatere od teh strank dokaj jasno poveda- le, da se zavzemajo za šest ali kveljemu osem pokrajin. Kjeje v tern primeru prostor za Posavje, pa tudi ni tezko ugotoviti - kot privesek velike novomeške ali celo celjske pokrajine. Seveda pa za morebiten neuspeh pokrajinske zgodbe ne gre vse krivde naprtiti le opoziciji in upokojenski stranki. Vse bolj olitno postaja tudi, da bo nesojena Posavska pokrajina posta- la nekakšna »kolateralna Skoda" mešetarjenja s številom, ob- molji in imeni pokrajin, ki smo jim bili prila predvsem v za- dnjih tednih in mesecih. Povedano drugale: ker.si marsikje drugje po Sloveniji niso na jasnem, le in kakšno pokrajino si zelijo, bo njihovo neodlol(e)nost - nil krivo nil dolino - na za- lost plalalo tudi Posavje. Peter Pavlovič y^VI POSAVSCT gJT ObzorniK 10 let - za pokrajino. B| IZ NASIH KRAJEV___________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5, 2008 Hi, spetje maj! Opevan z Ijubeznijo, svobodo, cvetjem in vsakršnim brstenjevi! Pa smo oddelali ze praznik dela, dan medijev, dan zmage nad fašizmom, petnajst majskih dni - skoraj - in še eno izdajo „,. . , .„ Posavskega obzornika. «•- Tistu ki se ukvarjamo z NatJa Jenko Sunčič ljubiteljskim in profesionalnim, rednim in honorarnim novinarstvom, izdaj časopisov v resnici nikoli ne oddelamo dokončno. Se pravi, da nikoli nismo povsem zadovoljni. Ne sami s seboj, ne z opravljenim delom. Ker bi bralcu radi dali še več in še bolj temeljito informacijo, kerjeponekod o dogodku dovolj novica in drugod celovitejša informacija. Kar je temeljita presoja avtorja in uredniske politike. Vso celovitost ene izdaje enega časnika nam žal narekuje večna prostorska stiska; Posavje pa je /car lepo zajetno z dogodki in ljudmi, ki le-te ustvarjajajo, ljudje z dogodki pa imajo svojo ceno in poročevalsko spoštljivost. Cenimo dobronamerno kritiko, saj se zavedamo da smo v službi infortniranja in za naše bralce, seveda pa smo še bolj veseli pozitivnih odmevov. Vse slednje je tudi dobrodošel smerokaz oziroma pomoč pri našem delu. Nekateri naši bralci se zavedajo, daje vsak zapis o njih in njihovem delu brezplačna reklama, saj nam pravijo, da bodo veseli vsake zapisane vrstice, nekaterim drugim pa je ves trud španska vas in si upajo hudih zamer in težkih besed. Ker nismo državnimedij z botri in smo samostojni z vso široko paleto vsakršnih samostojnosti, od inarketinške službe naprej, je za to samostojnostjo morje znojnih kapljic in nevidljivo pretehtanih misli. Svobodo svojih misli samocenzuriraš tako, da si še vedno lahko rečeš, da si hvala bogu (še) svoboden. V mislih, besedah, oboje je orodje in orožje, z obojim ustvarjaš mnenje, rises poti in poskiLŠaš delati vizijo prihodnosti. Boljšo in pravičnejšo. Bolj svobodno. Svoboden človekje zadovoljen, lačen je jezen. Prebrali smo, da imajo nekdanje komunistične države, vključojoč Slovenijo, največji sorazmerni padec rnedijskih svoboščin na svetu, po pisaiiju The Economistaje Slovenija z 21. zdrsnila na 23. mesto lestvice Freedom Housa. Brankica Petkovič, direktorica medijskega programa Mirovnega inštituta, ki že leta spremlja medijsko pokrajino v Sloveniji in drugih državah, se strinja, da se stanje poslabšuje. Ne le v tranzicijskih drzavah, tudi v Franciji in Italiji, kjer se medijsko lastništvo ravno tako politično instrumentalizira. A ta ljubezen dnevno štiriindvajseturnega svobodnega razmišljanja in modro cenzuriranega pisanja (kadar globoko pišeš) ima vseh svojih 364 dni nepopisan car radovednosti, zdrave kmečke pameti, s katero raziskuješ, odkrivaš, rineš naprej. Ko ti vsa globalna in krajevna preigravanja prekipijo, da dvignejo pokrov, za kakšen »majski« trenutek zaustaviš proces. Za bistrenje duha. V parku. Z Ivanko sva rahlo česali življenjske trenutke ter zgodovini z vso njeno (ne)pravičnostjo prižgali svečko, popili od doma prinešeno kavo in s cigaretami pomagali konesnaženjunarave. Inpotemsamasseboj na travniku poljskih rož z ivanjščicami, ki sem jih žal zamujeno odkrila, med redkimi čebelicami, ki sem jih običajno v strahu odganjala, sedaj pa sem si jih zelela. Vdružbi sfazayii, koje z bližnjih polj vonjalo po še domačem gnoju, pod češnjo z odcvetelimi belimi cvetovi, od koder so ze kukali zeleni plodovi in so žarki iskali pot med ozelenelimi vejami... Žarki in notranji nemir mi korak usmerita čez travnik k cesti z reko avtomobilov... Pa čez ogromno temno sivo asfaltirano zaplato, kjer se je nekoč moj Miha s tačko poigraval s travami, s pisanimi cvetovi in je ob krtinah z miškami uprizarjal tango, včasih valček... Doma. S kosom Ivankinega kruha pred računalnikom, obdana s pošto. Ivan Živič se zahvaljuje za prispevek o posavskem društvu diabetikov s poslano fotografijo po pošti, Ervin Frigelj se zahvaljuje za prispevek o eko akciji MK Grajski jezdeci Mokrice po elektronski pošti, Darinka Cvetko Šegota za velikonočni prispevek in vabi na revijo, dr. Mojca Savnik Iskra za članek o koronarnem društvu in me obvešča o novi aktivnosti... vem, vem, še en dolg velikodolinski Vaški sceni in Editi Krošl... Toje gorivo. Ki se zliva v štirinajstdnevnega novorojenčka z vedno prekratkim plaščkom, pretesnimi čeveljčki in - premajhno kapico... In tu ste vi, bralci. In smo mi, delavci - s preštevilnimi idejami in hotenji, ki jih potiskamo... in bi se radi dokopali do vsaj zadovoljive definicije samostojnosti, ljubezni, svobode... Hi, spetje maj! ¦IH'fiUUV lHtff ___JNI ÜKMAiijjKo oKtDISČE POKRAJINE POSAVJfc ___________ . Prvomajska budnica in proslava na Lisci SEVNICA/LISCA - Godba Sev- nica (le-ta letos obeležuje 100-letnico uspešnega delo- vanja) je s tradicionalno pr- vomajsko jutranjo budnico prebujala sokrajane ob pr- vem maju, prazniku dela, najprej nekaj pred šesto uro zjutraj na Šmarčni, nato v Drožanjski in na Prvomajski ulici v Sevnici, po osmi uri v Boštanju in po deseti uri do- poldan še na Orehovem. Ob enajsti uri so člani Godbe Sevnica že igrali na Lisci - na tradicionalni proslavi, kjer sta zbrane pohodnike, obi- skovalce in maratonce, ki so se udeležili tradicionalnega prvomajskega teka z Oreho- vega na Lisco, nagovorila žu- pan občine Sevnica Kristijan Jane in sekretar sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Albert Vodovnik.V kulturnem programu, ki ga je povezoval Vili Zupančič, je nastopit še Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice. Smilja Radi Godba Sevnica pri igranju prvomajske budnice na Šmarčni (Foto: Ljubo Motore) Kljub hladnemu in deževnemu prvemu maju so se številni obiskovalci po zaključeni proslavi na Lisci radi zavrteli ob zvokih ansambla Okroqli muzikanti. (Foto: Tanja Grabrijan) Rekorden obisk na Planini PLANINA NAD PODBOČJEM - Eno najbolj tradicionatnih in tudi najbolj množično obiska- nih prizorišč prvomajskih pra- znovanj v Posavju je Plani- na nad Podbočjem. Letošnje prvomajske slovesnosti, ki jo je organizirala Krajevna sku- pnost Podbočje v sodelovanju s sosednjo Krajevno skupno- stjo Cerklje ob Krki in Občino Kostanjevica na Krki ter neka- terimi društvi, se je udeleži- lo najbrž kar rekordno število obiskovalcev, med njimi tudi vsako leto številčnejši poho- dniki. Slavnostni govornik je bil gospodarski minister mag. Andrej Vizjak, ki je na Pia- nino prišel po udeležbi na pr- vomajskem srečanju na Šent- vidu nad Čatežem. "Moramo se truditi, da bomo v Sloveni- ji razvijali visoko produktivna delovna mesta, ki bodo lahko dajala višje place in posledič- no tudi višje pokojnine," je zbranim povedal Vizjak in do- dal svoj pogled na pričakova- nja v zvezi z višjimi plačami delavcev: „Prepričan sem, da se samo s pridnostjo in mar- Ijivostjo, kar je tradicional- na lastnost Slovencev, danes ne da več uspeti, razen če to združimo z znanjem in ne- nehnimi novostmi. To je per- spektiva in priložnost za Slo- venijo. Verjamem, da smo jo v preteklosti že znali izkori- stiti, a ne še povsem dovolj." V spremljajočem kulturnem programu so nastopili recita- torji, harmonikarji Planinski orli, Pihalni orkester Kosta- njevica na Krki in moški pev- ski zbor Planina iz Cerkelj ob Krki, obiskovalcem pa zaradi velikega šotora niso mogle do živega niti popoldanske de- žne kaplje. Peter Pavlovič Slavnostni govornik minister Vizjak, v ozadju MPZ Planina iz Cerkelj ob Krki jd I_____________________________________________________- -. % ___,_________—»------------_____------------- ...... ¦ >v Letosnje prvomajske proslave na Planini se je udeležilo rekordno Itevilo ljudi. Petindvajsetič na Trški gori KRŠKO - Že 25. leto zapored je na tradicionalnem prizorišču pri Lovskem domu na Trški gori nad Krškim potekalo prvo- majsko praznovanje, ki pa je kljub lepemu, četudi nekoliko vetrovnemu vremenu, kazalo vse do mraka bolj klavrno po- dobo. Tako malo obiskovalcev nismo našteli še nobeno leto doslej. Kljub temu so za prve obiskovalce in za njihovo bo- Ije razpoloženje poskrbeli z igranjem krški godbeniki, kakor t tudi organizatorja - Krajevna skupnost mesta Krško in Lo- I vska družina Krško, ki sta ob hrani in jedači pripravila tudi I razvedrilni program ob tonih zabavnega ansambla Boštjana Tramteta s humoristoma Brajdimirjem in Berto. In ko se je začelo večeriti, so tudi na Trški gori prižgali kres, za katere- ga pa smo, tako kot za obiskovalce ugotavljali, da je iz leto v leto manjši, saj se ognja domala ni videlo v dolino. Iz pri- zorišča pa se je umaknil še en simbol delavskega praznika - nageljni, ki so jih vrsto let ob prvomajskem praznovanju na i Trškem gori prejemali obiskovalci. B. M. KOSTANJEVICA NA KRKI - Odsek Gorjanske ceste od sole do Globocicje pred kratkim dobil novo asfaltno prevleko. Na 450 metrov dolgem odseku je potrebno na obeh straneh zgraditi še pločnik, na desni strani (gledano od sole proti Globočicam) pa tudi javno razsvetljavo. Za obnovo vključno z izgradnjo kanalizacije ostane še 300-metrski odsek, kjer bo pločnik potekal le po levi strani cestišča, projekt pa naj bi bil končan še letos. Vodstvo občine seje ravno včeraj sestalo z izvajalci del, dogovorili o dinamiki del. Po koncu obnove Gorjanske ceste namerava občina tudi popraviti mostiček čez Studeno ter urediti pločnik do slaščičarne._____________________________________RR_ Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008________________________________________________IZ NASIH KRAJEV fl Arheologi že tretjič ustavili gradnjo kanalizacije DRNOVO - Potem ko se je na Drnovem že nadaljevala izgradnja kanalizacije Krško, je bila prejšnji te- den zaradi arheoloških izkopavanj že tretjič ustavljena. Drnovo je namreč v Registru nepremične kul- turne dediščine vDisano kot Arheološko naidišče Neviodunum. Dela na kanalizacijskem omrežju so zaradi izkopavanj do sedaj čakala 81 delovnih dni. Občina Krško bo z gra- dnjo nadaljevala, ko bo Za- vod za varstvo kultume de- diščine zaključil s tretjo fazo arheoloških izkopavanj. V dosedanjih raziskavah na trasi kanalizacijskega kana- la S6 ob cesti Drnovo - Velika vas po ulici južno od igrišča in ob Cerkljanski cesti do križi- šča s cesto Drnovo - Velika vas je bilo raziskanih približno 770 kvadratnih metrov površin, na katerih so arheologi odstrani- li skoraj 1150 kubičnih metrov materiala. Arheološka izkopa- vanja so odkrila do sedaj ne- poznano strukturo in urbaniza- cijo antičnega mesta ter način in kvaliteto življenja v njem. Ob raziskavah na Drnovem so bili najdeni številni odlom- ki antične keramike, gradbe- nega materiala, stekla, kosti in kovin ter nekaj novoveških najdb. Poleg tega so odkri- li tudi 47 bronastih kovancev. Glede na sestavo in obliko od- kritij keramičnega gradiva in ostalih drobnih najdb strokov- njaki sklepajo, da so prebival- ci Neviodunuma v tern delu pripadali višjemu srednje- mu sloju. Predvsem prevladu- je material iz 1. in 2. stoletja, opazno pa je pomanjkanje po- znoantičnega materiala. Arheološka izkopavanja so gradnjo kanalizacije na Dr- novem prekinila na zadnjem odseku od gasilskega doma v smeri Velike vasi. Kanal S6, ki bo odvajal odpadne vode na- selja Drnovo, se bo v vasi Bre- ge združil s kanalom S5.1. Ta bo odvajal odpadne vode vasi Vihre, Mrtvice in Brege ter bo zgrajen do konca poletja. Od tu se bo skupen kanal S5 na- daljeval proti mestu Krško in se priključil na čistilno napra- vo pri Vipapu. Na slednjo bo, poleg kanalov 51, ki poteka po desnem bregu reke Save, ka- nala S4, ki poteka po levem bregu reke Save, priključen tudi kanal S2, ki prihaja s Spo- dnjega Starega Grada. S tern bo 5 milijonov evrov vredna investicija, ki je v 42 % sofi- nancirana s sredstvi evropske- ga kohezijskega sklada, za- ključena. P.R.B. Gradnja kanalizacije na Drnovem Zaključek Evrope v soli bo 26. maja Letošnji natečaji Evropa v soli potekajo pod skupnim na- slovom Medkultumi dialog - druge kulture me bogatijo. Državna komisija za raziskovalne naloge EVŠ 2007-2008 je končne rezultate vseh natečajev na driavni ravni raz- glasila na zaključni državni prireditvi na dan Evrope 9. maja v Novi Gorici. Pokrovitelj mednarodne konferen- ce »Izobraževanje za medkultumi dialog«, ki je poteka- la dan pred zaključno prireditvijo, ter zaključne priredi- tve, je bil predsednik države dr. Danilo Turk. ZPM Krško je na prireditev povabila 135 sodelujočih osnovnošolcev in srednješolcev in 54 mentorjev, katerih literama, likovna, fotografska in raziskovalna dela so kot najboljša izbrale regijske komisije pri ZPM Krško. Letos je v regijski izbor prišlo skupaj 235 del 343 otroških in mladih avtorjev in 76 mentorjev iz osnovnih in srednjih šol v Posavju. Vsi sodelujoči bodo povabljeni na zaključ- no regijsko prireditev v organizaciji ZPM, ki bo 26. maja v Krškem. Nosilec projekta v Sloveniji na driavni ravni je že 9. leto Nacionalni odbor »Evrope v šoli«, katere čla- nica iz Posavja je Vida Ban, ki je odbor uspešno vodila dve pretekli leti. Sevniški veterani v Vukovarju SEVNICA - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Sevnica je 26. in 27. aprila organiziralo dvodnevno ekskur- zijo v Vukovar. Prijavilo se nas je za poln avtobus. Prvi dan je bil namenjen ogledu lloka, znamenite katedrale sv. Kapi- strana, iloške vinske kleti z degustacijo in nekaterih zname- nitosti v okolici. Naslednji dan nas je takoj po zajtrku isti vodnik spremljal v Vukovar, kjer se nam je pridružil še "dra- govoljac", ki jc sodcloval v borbnh za Vukovar leta 1991. Po- peljal nas je na ogled muzeja v kletnih prostorih bolnišnice, Spornen doma Ovčara, spomenika na kraju ubijanja v bliži- ni, pokopališča padlih in Trpinjske ceste, ki ji pravijo tudi pokopališče tankov. Pri treh obeležjih smo v spomin prižga- li tudi sveče. Vodnik, tedanji borec, nas je s pretresljivim obujanjem grozljivih dogodkov ob vsakem obeležju pripra- vil do tega, da smo ga skoraj brez besed poslušali, potem pa smo se pogovarjali o tern, kako je mogoče, da je v človeku toliko "zveri", da povzroča taka grozodejstva. Vodstvu Zdru- ženju hvala za to ekskurzijo, kajti dala nam je veliko več, kot smo pričakovali, ko smo se podali na pot. Fanika Zemljak Udeleieiii-i Lki,Luiziie pred muzejem na Ovčari Že 31. jezikova nedelja BOHOR - Na prvo majsko nedeljo pri koči na Bohorju že po tradiciji poteka t.i. jezikova nedelja oziroma tekmovanje za najtežji, najdaljši in najbolj domiselno aranžiran jezik. Le- tošnja jezikova nedelja je bila že 31. po vrsti, lepo sonč- no vreme pa je na Bohor privabilo številne obiskovalce, bilo naj bi jih preko 600. Ocenjevalna komisija v sestavi Božo Kosalec, Marija Krusič in Vlado Grahovac je dobila v oce- no 16 jezikov v omenjenih treh kategorijah. Za najtežji je- zik je konkuriralo sedem jezikov, zmagovalnega, ki je teh- tal 1,84 kg, pa je na Bohor prinesel Branko Uduč, sledila sta Ivan Županc in Emil Rezec z 1,68 in 1,37 kg težkima jezi- koma. Za najdaljši jezik se jih je potegovalo pet, z 69,7 cm dolgim jezikom pa je zmagal Miro Klavžar pred Albinom Po- žunom, ki je prinesel 65,3 cm dolg jezik, ter Nino Požun s 64,3 cm dolgim jezikom. Najbolj domiselno aranžiran jezik je komisija izbirala med štirimi jeziki, zmago pa si je znova prislužila Dragica Cerjak, ki je z jeziki oblikovala Triglav in Aljažev stolp. Drugo mesto je zasedel jezik z naslovom „Pri- stopna izjava", ki sta ga aranžirala Albina in Mirko Pajek, tretji pa je bil Jože Kozole z jezikom, poimenovanim „Ker jezik mi dol visi". P.P., foto: J. Macur Zmasovalci 31. jezikove nedelje na Bohorju KRŠKO - V soboto, 3. maja 2008, je minilo natanko 50 let, odkar sta Ana Zupančič in Stanko Kukovičič stopila uradno na skupno življenjsko pot. Zakonca Kukovičič iz Krškega sta zlato poroko proslavila s sorodniki. Pravita, da je bila to sanjska poroka. Blagoslov konj na Jurjevo TRNOVEC - V nedeljo, 27. aprila, je sonce že zgodaj vabilo v na- ravo. Osedlali smo konje in se odpravili na pot. Vodila nas je čez lepo ozelenele travnike, skozi sveže olistane gozdove in topot kopit se je odlično prepletal s pesmijo ptic in žuborenjem poto- kov. Jezdili smo mimo lepo urejenih kmetij v razsejano naselje Trnovec, poraslo s sadnim drevjem, predvsem pa z vinsko trto kamor koli seže pogled. Srečevali smo mnogo ljudi in pohodni- kov, ki so bili prav tako kot mi namenjeni na hrib nad Trnovcem k sveti maši. Ob poti do cerkve stoji mnogo zidanic in gospodar- ji so z rujno kapljico velikodušno ponujali konjenikom in romar- jem. Zadnji del poti so se konji kar močno upehali. Pot nas je pripeljala na vrh, kjer se z gozdom poraščen hrib odpre v čudo- vito raven travnik. Tu smo razjezdili in privezali konje na za to pripravljen drog. Prijezdilo je še mnogo konjenikov in srečanje z njimi je bilo nepozabno. Obiskovalci so šli najprej do cerkvice sv. Jurija k maši. Po končani maši so vsi v sprevodu prispeli na travnik. Tu je zabukovški gospod župnik blagoslovil vsakega ko- nja posebej in g. Biderman je vsakemu podelil grižljaj kruha. Konjeniki smo se najprej okrepčali z malico in pijačo, kasneje pa še s pečenim jagnjetom. Konji so si medtem odpočili za vr- nitev proti domu, ki pa je bila zaradi lepega vremena speljana po najdaljših poteh. Zelo veliko romarjev pa si je začudeno ogledovalo lesen križ, ki stoji na travniku. Se vprašate, zakaj? Na njem je Kristusova fi- gura v naravni velikosti človeka. Po ustnem izročilu naj bi ga dal postaviti nek domačin, ki naj bi se na tern mestu prevrnil z vo- zom. V zahvalo Bogu, da je nesrečo preživel brez posledic, je dal na tern mestu postaviti križ. Tanja Kosar Čistilna akcija TD Koprivnica KOPRIVNICA - V mesecu aprilu, ko narava pokaze vso svojo lepo- to in le potiho trpi, ker jo ljudje onesnažujemo, in ko tudi Ze- mlja praznuje, smo se v Koprivnici odločili, da izvedemo čistilno akcijo. V petek popoldne, 18. aprila, smo se zbrali v organizaci- ji Turističnega društva Koprivnica in očistili črna odlagališca. Ni Konji in njihovi jezdeci fji < ;,.o>.,,-¦<,., bilo potrebno veliko truda, da smo jih odkrili. Stvari, ki jih lju- dje odlagajo v gozdu in na njegovem obrobju, so kar sijale skozi prebujajoča zelena drevesa. Zato pa je bilo potrebno kar precej truda, da smo vse to odstranili. A na koncu smo bili več kot za- dovoljni. Napolnili smo kar tri zabojnike in upamo, da smo vsaj malo pripomogli k čistejšemu in lepšemu okolju, v katerem na- vsezadnje živimo sami. S. Bračun Utrinek s čistilne akcije DOBOVA - V dobovski cerkvi Mahjinega imena, župnijski upraviteljje Matej Dečmanje v četrtek, 1. maja, potekal slovesni obred svete birme, kijoje podelil kanonik Janez Lesnika. Both in botre so svojih 42 birmank in birmancev popeljali k zakramentu izpred župnišča ob $lasbeni spremljavi ločkih sodbenikov, mašna slovesnost pa je bila prav tako praznično obarvana, saj so sodelovali tako starši, birmanci, both in tudi ostali farani. Pevske uthnke pa sta med bogoslužjem tkala župnijski otroski in melani pevski zbor. M. K. M. Q IZ NASIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008 Pohod raških upokojencev RAKA - Društvo upokojencev Raka se je že tretjič odpravilo na pohod v naravo. Tokrat so si izbrali pot od ribnika v Krškem na hrib Grmada. Na poti po gozdu so si pohodniki ogledovali zgo- dnej spomladansko cvetje ter svetlo zeleno rahlo brsteče bu- kve. Vdihovali so izjemno svež zrak, saj je bil to prvi lep dan po daljšem aprilskem dežju. Ves dan jih je spremljalo sonce z ra- hlim vetrom. Ko so prispeli na vrh Grmade, so si privoščili prigri- zek in se odpočili, na kmečkem turizmu pri Radeju pa so po do- brem kosilu še zaplesali. Popoldne so se prijetno utrujeni vrnili nazaj k ribniku, kjer so jih čakali jekleni konjički. Raško društvo je majhno, a kar aktivno, saj imajo zelo delovno članico, ki skr- bi za vse aktivnosti, za kar se ji vsi člani prisrčno zahvaljujejo in želijo, da bi bilo še dolgo tako. I.P. Odprli podružnico Trepetlike NOVO MESTO - V sredo, 23. aprila, se je v prostorih bolnišnice Novo mesto ob prisotnosti 27 članov odvijalo slovestno odprtje podružnice društva parkinsonovih bolnikov Trepetlika za Posav- je, Dolenjsko in Belo krajino. Na odprtju so bili prisotni prof. dr. Zvezdan Pirtošek, vrhunski ne- vrokirurg in predavatelj na Me- dicinski fakulteti v Ljubljani, predsednica društva Trepetli- ka Cveta Pavlina Likar in direk- torica bolnice Novo mesto Mira Retelj s sodelavci. Na začetku prireditve so v grajskem parku svečano posadili sadiko trepet- like, simbola parkinsonovih bol- nikov v Sloveniji. Slovesnost se je nadaljevala v prostorih po- družnice, ki jih je dodelila bol- nišnica. S krajšim kultumim pro- gramom so sodelovale dijakinje Gimnazije iz Brežic pod stro- kovnim vodstvom prof. Alenke Set. Ob tej priložnosti so razvili prvo zastavo društva Trepetlika, podružnice Novo mesto. V dru- __________________________ štvu pozivajo vse, ki bolehajo za to boleznijo, pa še niso člani društva, da se včlanijo in sodelujejo pri društvenih aktivnostih. J.Kozar Udetežnci pohoda na Grmadi Zasadilo so sadiko trepetlike, simbol parkinsonovih bolnikov v Sloveniji. Varuh pred ognjem, zavetnik gasilcev ČATEŽ OB SAVI, DOBOVA - V nedeljo, 4. maja, na god svete- ga Florijana, so praznovali po mnogih naših krajih, saj je zelo priljubljeni svetnik varuh pred ognjem in obenem zavetnik gasilcev. Mašne slovesnosti so opravili po večina farnih cer- kva, kjer so se bogoslužju pridružili tudi gasilci v svojih uni- formah. Na Čatežu ob Savi je maševal domači župnik Jože Pa- cek, obredu pa je prisostvovalo 42 clomačih gasilcev. Slovesno je bilo tudi v Dobovi, kjer se je maše v ta namen udeležilo 98 gasilcev, ponašajo pa se tudi z Gasilsko godbo na pihala Loče. V njihovi sredini pa domujeta tudi brežiški župan Ivan Molan ter predsednik Gasilske zveze Brežice Mihael Boranič, ki sta se prav tako udeležila slovesnega obreda. M. K. M. AktuainovPosavju posavie@info Ločki godbeniki med nastopom pred dobovsko cerkvijo. V skrbi za zdrayje in prijetnejše otroštvo SEVNICA - V soboto, 10. maja, je na prostoru pred NLB v Sevnid potekala tri ure trajajoča prireditev pod ge- slom Skupaj detamo za zdravje, ki jo je pripravilo Območno združenje Rdečega križa Sevnica v sodelovanju z Zdravstvenim domom Sevnica ob tednu Rdečega khža in dnevu medicinskih sester (praznujejo ga 12. maja). Na prireditvi, ki je potekala v prijetnem sončnem dopol- dnevu, so bile v tiskani besedi in v sliki predstavljene dejav- nosti Območnega združenja RK Sevnica, ki se lahko po- hvali tudi z visokim številom krvodajalcev, enim najvišjih v Sloveniji (odstotek krvoda- jalcev na prebivalca v staro- sti od 20 do 64 let v Sloveni- ji je 7,8-odstoten, v občini Sevnica je 11,4). Zdravstve- ni dorn Sevnica je sodeloval z zdravstveno-vzgojnim progra- mom, s katerim so strokovno usposobljene medicinske se- stre izvajale merjenje krvne- ga tlaka in krvnega sladkorja ter svetovale o zdravi prehra- ni. Letošnjega merjenja se je udeležilo 240 obiskoval- cev oz. obiskovalk (10 več kot lansko leto). Predstavila so se tudi društva in organizacije, ki s svojo dejavnostjo prispe- vajo k prijetnejšemu otroštvu - ne samo socialno in materi- alno ogroženih otrok, ampak vseh otrok, kajti letošnje na- cionalno geslo se glasi Za pri- jetno otroštvo. Tako sta svoje dejavnosti predstavila Salezi- janski mladinski center Sev- nica in Mladinski center Sev- nica - obe organizaciji skozi vse leto z različnimi oblika- mi druženja in izobraževa- nja skrbita za mlade v obči- ni. Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana je z zgi- bankami predstavil celovito ponudbo svojih 23-ih objek- tov po celotni Sloveniji, kjer skrbijo za aktivno preživlja- nje prostega časa za predšol- ske in osnovnošolske otroke, poseben program pa imajo tudi za srednješolce in štu- dente. Osnovna sola Blan- ca je s svojo letošnjo ekipo učencev, ki je edina zastopala Obdno Sevnico na aprilskem regijskem tekmovanju šol v znanjih nudenja prve pomo- či v Novem mestu, demon- strirala oživljanje na posebej za to priložnost pripravlje- ni lutki in prikazala praktičen primer nudenja prve pomo- či pri poškodbi roke. Prosto- voljno delo, delo s starejšimi in pomoči potrebnimi oseba- mi je ena izmed oblik, ki jo v prostem času opravljajo šti- ri prostovoljke z OS Sava Kla- dnika Sevnica, dve srednje- šolki in ena študentka. Le-te redno, enkrat tedensko, ob sredah popoldne skrbijo za družabništvo s starejšimi ose- bami v Domu upokojencev Sevnica, s svojimi varovanka- mi pa so se predstavile tudi na sobotni prireditvi, na ka- teri so še sodelovali: Posavsko in Obsoteljsko društvo za boj proti raku, Društvo sladkomih bolnikov Posavja in Koronarni klub Sevnica. Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan Medicinske sestre so obiskovalcem merile krvni tlak. Teden vseživljenjskega učenja 2008 v Posavju Ljudska univerza Krško 13. leto zapored koordinira prire- ditve ob Tednu vseživljenjskega učenja Posavje 2008 (TVU 2008). V tednu od 19. do 25. maja 2008 bodo prireditve združevale različne izvajalce, promotorje in udeležence iz- obraževanja različnih skupin. Osrednjo temo TVU 2008 do- loča Evropsko leto medkultumega dialoga (ELMD), zato bomo s prireditvami poudarili vlogo izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja pri ozaveščanju posameznikov o pomenu in prednostih medkultumega dialoga ter pri krepi- tvi razumevanja in spoštovanja drugih kultur, veroizpovedi, prepričanj, narodnosti, jezikov, ljudstev in izročil. Koledar prireditev je objavljen v pričujoči številki časopisa v koledarju prireditev v Posavju z oznako (TVU 2008). Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvah, ki smo jih v sodelovanju z izvajalskimi organizacijami pripravili za vas. Nataša Krsak, koordinatorka prireditev TVU 2008 v Posavju BREŽICE - V soboto, 3. maja, je pred brezisko občinsko zgradbo v okviru festivala SloFolk potekal nastop folklornih skupin KUD Piskavica iz Bosne in Hercegovine, Svetlovan s Češke, Ärendas z Madžarske, Xinglar iz Španije ter seveda folkloristov iz Artie, ki so pripravili tudi večerno prireditev v domačem kraju ter zaključili gostovanja Ta so potekala v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine, v Športni dvorani Šentvid pri Stični in v Kulturnem domu Šmartno pri Litiji. Najprej je folkloriste v Mestni hiši sprejel breiiški zupan Ivan Molan, nato pa se je vsaka izmed skupin predstavila s polurnimi plesnimi koreografijami, v nadaljevanju so jih popeljali na ogled Posavskega muzeja Brezice ter na panoramsko voinjo preko reke Save z brodom na Mostecu.______________________________________M. K. M. Razstava vedut Aste Lazar PODBOČJE Članica Društva likovnikov Krško - OKO Asta Lazar je ob svojem srečanju z Abrahamom pripravila samostojno li- kovno razstavo na turistični kmetiji Hribar v Podbočju. Lazarje- va se na razstavi v Podbočju, ki jo je odprla 9. maja, na ogled pa bo do 9. junija, predstavlja z izborom vedut, ki so večinoma na- stale na različnih kolonijah in srečanjih. „Slogovno je Asta Lazar realistka, ustvariti skuša videno in se trudi s svojim pogledom vi- deno čim bolj pravilno umestiti v dve dimenziji slikarskega pla- tna, hkrati pa z bravo in potezo vedno bolj „beži" od realizma," je o razstavi zapisala Alenka Černelič Krošelj. P.P. Župan peš po mestu KRŠKO - Župan občine Krško Franc Bogovič se je odzval povabilu Društva za kvaliteto mestnega življenja in ekolo- gijo Zeleni krog in se v torek, 6. maja, skupaj z njihovimi predstavniki in pomočnikom komandirja Policijske postaje Krško v jutranji konici odpra- vil peš skozi mesto. Ogleda- li so si pereče cestne pove- zave, okoljsko sporne točke in izmenjali predloge, s ka- terimi bi razvoj mesta ugla- sili s potrebami in željami prebivalcev. Skozi staro me- stno jedro je ogled vodil pre- ko krškega mostu, ki je v ju- tranjih urah preobremenjen s prometom in v nekaterih toč- kah nevaren za pešce in kole- sarje. Sprehodili so se tudi do Vidma in si ogledali opuščeni Dom starejših občanov, ki naj bi v kratkem iz rok Ministr- stva za delo družino in social- ne zadeve končno prešel v la- stništvo Občine Krško. Če bo postopek zaključen v prid Ob- cine Krško, bo ta dobila zele- no luč, da sanira propadajoč objekt, ga poruši in ponovno uredi. Posebno poglavje je nov most za pešce čez reko Savo. V skladu z dogovori pri načrto- vanju HE Krško je v času, ko se zaključuje umeščanje ob- voznice po levem bregu reke, naročen tudi idejni projekt za umestitev mostu za pešce, ki bi Videm povezal s Krškim. Ta je tudi ena izmed glavnih po- bud, za katero si prizadeva- jo člani društva Zeleni krog. Ob tern se pri urejanju vo- dotoka reke Save načrtuje- jo tudi ustrezne kolesarske in peš poti. NOVA STANOVANJA V KRŠKEM! www.videm-si.com Tel: 051 337 263 I * Aktivna ¦ ¦ nepremičninska ¦ ¦ ¦ agencija C5 L_V\ S IV1 /\ HH (=7==? TIČNI OKULISTICNI PREGLEDI 070 660 660 NA /DRAVSTVENO KAKIICÜ Okulist MbH Boštjan dr. m«d specialist ofulmolog Vsak torek ori 11 - 1 / Ljudska Optika Glasmaher Stusek Dejan s.p. Cesta prvih borcev20c 8250 Brezice, Slovenija imhiI: iiifo@ylasinHhtT.com www glasmaher com Posavski obzornik - leto XII, številka 10, cetrtek, 15. 5. 2008___________________________________________________IZ NASIH KRAJEV W Posavski seniorji obiskali Evropski parlament POSAVJE - Posavsko društvo seniorjev menedžerjev in strokovnjakov vključuje v svoje vsakoletne progra- me strokovne ekskurzije, predavanja in okrogle mize za širšo strokovno javnost ter različne oblike druže- nja. S podobnim programom nadaliuipin tudi letos, ko so stopili v drugo desetletje svojega delovanja. Pretekli teden so že izpeljali petdnevno strokovno ekskur- zijo v Belgijo, katere poglavi- tni cilj je bil obisk evropske- ga parlamenta, ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja pa so se še posebej poklonili spo- minu na pisca prve slovenske knjige. Prestolnico EU v tern letu, ko Evropi predseduje naša država, obiskuje še pose- bej veliko Slovencev. Ogledu- jejo si središče Bruslja s slo- vitim trgom Grand Palace, ki se uvršča med najlepše trge v Evropi, pa kraljevo palačo, znamenitiAtomium, letos star pol stoletja, in malega mane- kena - simbol mesta. Spreho- dijo se po znamenitem naku- povalnem središču RUE-NEUF ter se seveda ustavijo tudi na Waterloojskem polju, kjer so leta 1815 vojske Svete Alian- se porazile Napoleona. Posavski seniorji so si ogleda- li vse to in še marsikaj, imeli pa tudi priložnost, da so obi- skali tudi Evropski parlament. V mogočni stekleni palači, eni od treh, kjer se kroji uso- da Evrope, so si ogledali osre- dnjo dvorano, sprejela pa jih je tudi dr. Romana Jordan Ci- zelj, naša evropska poslanka v Bruslju. Kot strokovnjakinja za jedrsko energijo je nepo- sredno povezana s Posavjem, saj je predsednica upravne- ga odbora Sklada za financira- nje razgradnje NEK in za odla- ganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v Krškem. Seniorji so nato podrobno spoznali delo- vanje evropskega parlamenta, po večerji v bruseljski Sloven- ski nisi pa poklepetali še z dru- gim evropskim poslancem Loj- zetom Peterletom. Potem ko je sledil skok na se- ver Belgije z ogledom mesta Brugge, imenovanega zaho- dne Benetke, so izletniki za- dnji dan svojega potovanja izkoristili za ogled mest De- rendingen in Tübingen, kjer je sluzboval ter pisal in tiskal slovenske knjige Primož Tru- bar. S posebnimi prispevki so se spomnili življenja in dela pisca naše prve knjige ter z zanimanjem ogledali cerkev, kjer naj bi bil pokopan. Spo- znali so, kako spoštljivo tam- kajšnja protestantska cerkev skrbi za ohranjanje Trubarje- vega spomina in s kako izje- mno bogatim programom ko- lokvijev in simpozijev bodo zaznamovali letošnjo 500-le- tnico njegovega rojstva. Pov- sem slučajno so seniorji med bogatim dokumentarnim gra- divom, ki ga hranijo v prote- stanski cerkvi, odkrili tudi ča- sopisni članek iz leta 1973 s praznovanja ob 400-letni- ci Trubarjeve smrti. Vladi- mir Godter, sicer clan posa- vskih seniorjev, je takrat kot jugoslovanski generalni kon- zul derendinškemu pastorju, varuhu Trubarjeve dediščine, izročil Red jugoslovanske za- stave z zlato zvezdo na ogrli- ci, priznanje tedanjega pred- sedstva SFRJ. V.P. Pred zastavami združene Evrope Dobrodošlica prišlekom MOSTEC - Zadnji aprilski večer, ko po starih običajih na vseh koncih in krajih zagorijo kresovi, so pripravili tudi prav po- seben večer pri brodarski hiški na Mostecu, kjer so se po dol- gih letih zopet zbrali vaščani, ki so jih v dogodek povezali domači gasilci. Druženje se je pričelo s sprejemom prise- Ijencev, ki so doživeli dobrodošlico staroselcev ter se v na- daljevanju odpravili na brod, da bi jih v Mošance in Mošanke krstili sredi reke Save. Po pristanku so se nadaljevale dru- žabne igre, animacije za otroke in prižiganje kresa. Po oce- ni prisotnih se je najbolje izkazal novi prišlek, sicer direktor civilnega dela cerkljanskega letališča Cveto Daničič, ki je otrokom neumorno risal najrazličnejša letala. Zbranim kra- janom je bilo druženje tako prijetno, da so se že dogovori- li za skupinsko podiranje mlaja, ki je večji kakor vaška cer- kvica sv. Fabijana in sv. Sebastijana. Ob tej priložnosti bodo organizirali ribji piknik. M. K. M. Mošanke in Mošani v pričakovanju krsta sredi reke Save._________________________________ Teden multiple skleroze obeležili tudi v Krškem KRŠKO - Člani Dolenjske podružnice Združenja multiple skle- roze Slovenije, ki pokriva tudi regijsko območje posavskih občin, so v tednu multiple skleroze med 9. in 11. majem s postavitvijo stojnic s promocijskim materialom seznanja- li javnost ne le o simptomih in poteku bolezni, temveč tudi o načinu pomoči in težavah, s katerimi se soočajo obolele osebe z multiplo sklerozo. Z namenom osveščanja so eno od stojnic člani Združenja, ki praznuje letos že 35 let delova- nja, med vikendom postavili tudi v NC Spar v Krškem. B.M. Članici dolenjske podružnice pri delitvi promocijske$a materiala. V podruznico je na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine vključenih skupno okoli 150 obolelih oseb za multiplo sklerozo, od tega jih je dobrih 80 še pokretnih, ostali pa so priklenjeni na invalidski voziček ali pa se sibljejo samo še s pomočjo pomagal. NOVA STANOVANJA »NASEUE TROBENTICA« V BREZICAH Stanovanja s podzemnimi parkirnimi prostori in poslovni prostori v bližini novega trgovskega centra Lidl. Velikost stanovanj: od 38,30 m2 do 129,65 m2. Cena stanovanj je od 55.257,85 € do 136.650,55 € (z DDV). Velikost poslovnih prostorov: od 26,05 m2 do 153,80 m2. Cena poslovnih prostorov je od 50.939,47 € do 270.303,50 € (brez DDV). k k A^ Vseljivo decembra 2008. Prodaja naše lastne nepremičnine. SL - Inženlrlng SL - inženiring Boršt, d.o.o. I: www.sl-inzeniring.si T: 07/ 490 22 60 Iz Ljubljane skozi krške oči Že nekaj časa vam želim povedati nekaj o rnojih sosedih. O Ijudeh, ki livijo z nami v istern bloku blizu središča Ljubljane. Preko hodnika stunujeta glasbenika s tremi otroci. Ona, čedna Zagrebčanka, igra čelo, on, silno simpatični Velenjčan, igra pozavno. Irnata tri otroke. Tri hčerke. Srednjaje pravi bisercek, rada ima mojega rnoža in ko pride na hodnik, zakliče na piip- vso grlo: "Blaaaaž!" Do uses se ji . . . ' nasmejiva. Včasih si pozvonimo, Alenka Mirt isKra prosimo za jajce, mleko, ali pa povabirno na kavo. Ne prav dolgo tegaje prav ta iskriva hčerka v u\vo potisnila neki predmet in soseda je pozvonila, če je rnorda doma Blaz, da bi ji pomagal. Žal je ravruj delal, zato sUi odšli na urgenco. Kot leto poprej, koje pogoltniki kovanec... Vem, da latiko kadarkoli pozvonim pri njej. In vem, da tudi moja rjavooka soseda ve, da latiko stori enako. Nad nami stanuje najboljša prijateljica moje \\cerke, ki ima korenine na Kosovu in v Bosni. Oba z bratcrrn sta rojena v Ljubljani. Njuna rruiti je predana rrvedicinska sestra na Pediatrični kliniki. Večkrat dela pomofri, pa se vseeno nič ne razburja, ko dekleti že dopoldne tekata gor in dol. Njen iriaž inia na obrazu vedno nasmefi. In koje moja hčerka imela težave z odivodorn v solo, je vsakojutro peljal obe. In težav ni bilo vet. Moja Merkaje večkrat pri njih, ali pa njihova pri nas. Koje cos za dxmuw, si s prijateljičino rnami napiševa srns: "Pošlji, prosirn malo domov" in dodava nasrneh na /concu sporočila. Lani snuj oba gornja otroka vzeli s sabo na trgatev na Veliki Trn. Kakšno doživetje! Prvič sta trgala grozdje. Z obema družinama smo nekajkrat šli rva družinski bowling, enkrat smo šli sarni starši. Na biljard in pivo. V tretjem nadstropju stanuje frizerka z dvema zeU) prikupnima hčerkama. Tako po videzu kot po vedenju. Človek kar tetko verjame, da so laiiko otroci tako lepo vzgojeni. Njun očeje vedno pripravljen pomaaati. Ko je v našo klet kapljala voda iz gornjega nadstropja in moža ni bilo doma, sern najprej poklicala njega. Ker so bili z drutinjo na smučanju, se mi je opravičeval, da jih ni doma in zvečer prišel vprašati, kako sem uredila in se mi še enkrat opravičil. Preko njihovega hodnika stanuje dobrowlJTii sosed,Jcinorn jepoprcn.nl be- ' ' •' ¦¦¦¦'¦>.tvv vn po StevUnih veZOOBKU&g&relu. PriSel je i >¦ m* i7i jo popravljal, doklerni bila spet v tipo;,*.,... •-. ..crokim nasmeliom na obrazu. Čisto spodaj stanujetu zgovorrui soseda z možem, ki je v invalidskem vozičku. lmata svetlolaso Iwerko, ki rada opazuje starejše deklice pri igranju. Kadar posedirn pred blokorn in čakam Neli, prideta z možem poklepetat. Poleti so se dekleta kopala pred vlwdxxm v blok v Jijiliovem napihljivern bazenčku. Sploh se otroci radi igrajo zunaj. Res, daje blizu cesta, pa veliko avtomobilov, arnpak kaj }wčema, otroci se inorajo igrati. Potem se celo popoldne sklanjarn skozi okno in gledarn, kje je moja mala in ce se drii pravil, do kod laiiko gre in kaj la}iko dela. Lansko poletje so bili zunaj do večera, kopaseje slišaUi glasba nanizanke Naša mala klinika in smo mame klicale: "NMK seje začel". so otroci pridivjali dorrujv. Neli se je ohlajala do konca klinike. hi ko grem kam z avtom in srečam katerega od sosedov si na široko pomahamo, potrobimo ali celo ustavimo. da jruxlo poklepetarno. Ko sem bila noseča, so me spraševali po počutju in se veselili. ko smo dobili še eruj punčko v bloku. Punce pošteno vodijo! In ko se zvečeri, me ni nikoli strati, 6e sem z deklicamja sama doma. Vem, da so okoli mene rrwji sosedje. Zanimivo, kajne, da med njimi ni pravih LjubljančuTiov. Vsi smo pritepeiii od dnvgod. Prišli smo na študij, dobili sluzbo in ostali. Kje sploh so pravi Ljubljančani in ali stereotipi o njih drzijo? V našern bloku ne. Zagotovo. In mi vsi smv Ljubljančani, pa čeprav le na papirju. Ne govorimo dornišljavo, ne nosimo visoko svojttt mm/o. Le svoje otroke. Na ranvenih. Ko se dobimo s sosedi in gremo na spreivod ob Ljubljanid. ÄiV±lMoQl-*cMi) M0TIM0 l^^iUlBaJPIVlj K0NKURENC0 K R š K o 0D LETA 1999 www.radioenergy.si H GOSPODARSTVO, OKOLJE IN PROSTOR____________________Posavski obzornik - leto Xll, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008 Poziv podjetjem k štipendiranju KRŠKO - Regionalna razvojna agencija Posavje (RRA Posavje) je objavila javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v posavsko štipendijsko shemo za šolsko leto 2008/2009. Na poziv se lahko prijavijo podjetja, ki imajo sedež na območju občin Brežice, Bistrica ob Sotli, Kostanjevica na Krki, Krško ali Sevnica, imajo kadrovsko potrebo, ki ustreza deficitar- nosti ali razvojni perspektivnosti, ter se zavežejo, da bodo štipendista zaposlili za najmanj enako obdobje, kot ga bodo štipendirali s pomočjo posavske štipendijske sheme. Delo- dajalci, ki se prijavijo na javni poziv, v prijavi opredelijo iz- obraževalno strukturo prejemnikov štipendij, ki jih namera- vajo soštipendirati v posavski štipendijski shemi. V posavsko štipendijsko shemo prispeva 30 % sredstev za štipendijo de- lodajalec, 20 % sredstev zagotovi obäna, v kateri ima de- lodajalec sedež, preostali del sredstev zagotavlja RRA Po- savje iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Javni poziv je objavljen na spletni strani Regionalne razvojne agencije Posavje www.rra-posavje.si. Rok za prijavo na razpis je 30. maj 2008. Na podlagi izkazanih potreb posavskih delodajal- cev bo v juniju 2008 objavljen razpis za štipendije za tiste poklice in stopnje izobrazbe, za katere bodo podjetja izka- zala potrebo. P.P. Bogovič na čelu Sveta regije Posavje KRŠKO - Na 14. redni seji je Svet regije Posavje, ki ga sesta- vljajo župani občin Brežice, Bistrica ob Sotli, Krško, Kosta- njevica na Krki, Radeče in Sevnica, potrdil projekte, ki jih bodo posavske občine prijavile na 3. javni razpis »Regional- ni razvojni programi« za obdobje 2008-2010 Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Prijavljenih bo devet projektov, katerih skupna vrednost znaša 13.328.062 evrov, od tega sofinancerski delež Evropskega sklada za re- gionalni razvoj in Republike Slovenije 7.421.371 evrov. Svet regije Posavje se je seznanil tudi s predlogom bodoče orga- niziranosti razvoja turizma v Posavju, nacionalne razvojne usmeritve na področju turizma pa je predstavil Dejan Pod- gorsek, pomočnik direktorja Slovenske turistične organiza- cije. Svet regije Posavje je v skladu z Odlokom o ustanovitvi imenoval novega predsednika Sveta regije Posavje. Predse- dovanje Svetu regije Posavje je z 8. majem prevzel župan občine Krško Franc Bogovič. P.P. Po Kučišu je direktor Petan ČATEŽ OB SAVI - Na seji nadzomega sveta Term Čatež 7. maja je dosedanji generalni direktor Mladen Kučiš podal odstopno izjavo iz osebnih razlogov. Nadzorni svet je za no- vega generalnega direktorja za obdobje petih let imeno- val Bojana Petana. Kot so sporočili iz Term Čatež, je Kučiš po odstopu povedal: »Ocenjujem, da je trenutni čas naj- bolj primeren za ta korak. Nadzorni svet je na včerajšnji seji obravnaval poročila o poslovanju Term Čatež d.d. in odvisnih družb v preteklem letu in le-ta tudi potrdil. Gle- de na dosedanjo hitro rast družbe in iz tega izhajajoče po- trebe ostajam v družbi Terme Čatež d.d. kot pooblaščenec uprave«. E" OBLAČIMO HIŠE ODLIČNA IZOLACIJA PO UGODNI CENI BAUMIT FASADNI SISTEM S STIROPOROM ¦ moderen fasadni sistem za popolno toplotno izolacijo ¦ primeren za vse vrste podlag ¦ ekonomičen in dolgotrajno zanesljiv sistem ¦ za stare in nove zgradbe ¦ več kot 200 barv zaključnih slojev aou Zagrebška ulica 1 ^b^^^^J Ljubljana ' ^J|^^^^| tel.: 01 236 37 55 ^I^^H www.baumK.tl Inrii'i1 «'"ir Srečanje sevniških gospodarstvenikov Ključ do razvojnega preboja je šolstvo SEVNICA - Rednega srečanje sevniških gospodarstvenikov, ki ga vsakih nekaj mesecev skliče župan Kristijan Jane, se je 7. maja na sevniškem gradu udeležil tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Nekaj deset gospodarstvenikov je ministru predstavilo nekatere težave, med njimi tudi že kronično pomanjkanje delovne sile v nekaterih panogah, pa tudi usihanje sevniške srednje sole, ki je po mnenju mnogih zelo zaskrbljujoče. Minister Andrej Vizjak je uvodoma poudaril, da so v Sevnici lahko ponosni na statistiko, ki kaže, da se sevniško in tudi posavsko gospodarstvo približuje slo- venskemu povprečju. V ob- čini so ustvarili številna nova delovna mesta, tako da je stopnja brezposelnosti (6,8 %) padla celo pod driavno povprečje, place pa so še vedno nižje od povprečnih posavskih in slovenskih, kar pripisujejo tradicionalnim delovno intenzivnim pano- gam, ki prevladujejo v obči- ni (tekstil, kovina, les, grad- beništvo). Gospodarstveniki, predvsem gradbinci, toži- jo, da doma ne dobijo de- lavcev, zato morajo ponje na vzhod in v države nekdanje Jugoslavije. Problem togega trga delovne sile ter brezpo- selnih, ki nočejo poprijeti za delo, je izpostavil tudi župan Kristijan Jane, direktor ob- močne enote Zavoda za za- poslovanje Anton Koren pa je zadevo ilustriral s prime- rom, ko so iskali delavce za sezonsko delo obiranja ja- bolk. Na razgovor so povabili 148 brezposelnih, mlajših od 35 let, odzvalo se jih je 88, delo pa jih je sprejelo le 13! Vizjak meni, da v Sloveniji rabimo nov razvojni preboj v smeri bolj inovativnega in na znanju temelječega go- spodarstva, ki bo posledič- no omogačalo tudi višje de- lavske place. „Če smo bili še pred nekaj leti veseli inve- stitorja, ki je k nam prese- lil proizvodnjo iz Ljubljane, zdaj ne bo več tako," pravi Vizjak, ki se zaveda, da bo za tovrsten preboj potrebno veliko energije in finančnih sredstev, pa tudi spremem- ba mentalitete in zasidranih vzorcev razmišljanja. Poslanec Bojan Rugelj je poudaril, da smo v Sloveni- ji lani prvič zabeležili po- večan vpis v tehnične sole, kar kaže, da postaja delo v gospodarstvu bolj cenjeno, opozoril pa je tudi na pro- storske težave v občini, saj zaradi naravnih danosti ni ustreznih površin za večje industrijske obrate. Grad- binec Franc Povše je po- zval ministra, naj država še bolj razbremeni gospodar- stvo, saj v nasprotnem pri- meru ne bodo mogli delav- cem dati višjih plač, Helena Kožar Zidarič iz Inpleta pa je opozorila na prezahtev- ne pogoje na državnih raz- pisih, ki podjetja odvračajo od prijav. Minister Vizjak ni zagovornik davčnih olajšav za enostavno zamenjavo strojev brez do- dane vrednosti, ampak le za tehnološko boljšo opremo, ki je bolj energetsko učinkovi- ta. Kot priložnost za ublažitev pritiskov delavcev po višjih plačal je gospodarstvenikom predlagal izrabo možnosti, ki jih nudi zakon o udeležbi de- lavcev pri dobičku, saj gre za manj ali celo neobdavče- na izplačila delavcem. Ste- fan Teraž iz Stillesa meni, da je za Sevnico izrednega po- mena obstanek vsaj ene sre- dnje sole, saj zdaj v sevniški srednji šoli izobražujejo le še za poklic mizarja, sola pa, kot kaže, počasi umira. Vizjak se je strinjal, da je šolstvo ključ do prej omenjenega razvoj- nega preboja, pri tern pa bi bila lahko ključna ustanovitev pokrajin, saj naj bi srednje šolstvo prešlo na pokrajinsko raven, s tern pa bi bilo bližje dejanskim potrebam gospo- darstva. Peter Pavlovič Sevniški gospodarstveniki in politiki na srečanju z ministrom Vizjakom Oporekajo lokaciji in čakajo odgovor na zahteve SPODNJI STARI GRAD - Krajani Spodnjega Starega Grada nasprotujejo predvideni lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v njihovi neposredni bližini oz. dobrih 400 metrov od prvih his v naselju. le lani marca so postavili vrsto zahtev, s katerimi želijo izničiti negativne vplive bi- vanja v neposredni bližini nuklearke, vendar po več kot letu dni od odgovornih ustanov še niso prejeli nobenega odgovora, kar smatrajo za višek ignorance do njih. „NEK je bila vsiljena v naš prostor pred več kot 30 leti in je prinesla veliko negativ- nih učinkov," pravi eden po- oblaščenih vaških pogajalcev Andreas Repše, posebej pa izpostavlja razvrednotenost nepremičnin, pa tudi ne- katere neizpolnjene oblju- be iz preteklosti. Krajane moti, da bodo prebivalce so- sednje Vrbine, ki je dvakrat bolj oddaljena od predvide- ne lokacije odlagališča kot Spodnji Stari Grad, preseli- li, nanje pa je, kot pravijo, lokalna in državna oblast po- zabila. Poleg bližnje nukle- arke in komunalne deponije opozarjajo tudi na škodlji- ve daljnovode, ki potekajo tako rekoč povsem nad nji- hovimi hišami. „Kot krajan sem strašansko razočaran, da moramo živeti v tako ne- zdravem okolju," pravi Niko Bogovič, ki ga bolj kot zase skrbi za prihodnost svojih vnukov in pravnukov. Predstavniki vaškega odbo- ra Sp. St. Grad so bili konec aprila skupaj z predstavniki Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Slovenije na ogledu dveh francoskih odlagališč radi- oaktivnih odpadkov v kraju Soulaines-Dhuys. Kot so vi- deli, je odlagališče zgrajeno na mnogo manj poseljenem območju, ki ni niti potresno niti poplavno ogroženo, kot je po njihovem mnenju iz- brana lokacija v Vrbini. „Od- lagališča niso nikoli 100-od- stotno varna za okolico in bližnje prebivalce," opo- zarja sodelavka ZEG Smilja- na Jurečič. KS Dolenja vas, pravi predsednik Branimir Vodopivc, zahteva, naj stro- ka prouči lokacijo na zaho- dni strani NEK ali pa naj iz- brano lokacijo premakne južno proti Savi oz. stran od naselja, še pred potrditvi- jo lokacije pa tudi izgradnjo t.i. Vrbinske ceste med Kr- škim in Brežicami, ki bo raz- bremgnila regionalno cesto skozi vasi v krajevni skupno- sti. Predsednik ZEG Karel Li- pic meni, da je v Sloveniji, tudi v Posavju, kar nekaj pri- memejših lokacij za izgra- dnjo odlagališča, vendar je po njegovem mnenju prevla- dalo mnenje, da mora biti objekt tik ob elektrami. Repše pravi, da vztrajajo pri lani marca sprejetih zahte- vah, ki vključujejo možnost izselitve, oprostitev plačila davščin na nepremičnine, in- dividualno denamo nadome- stilo, brezplačno elektriko in komunalne storitve, vzpo- stavitev varnostnega siste- ma, vsakoletno izobraževa- nje in zaščitna sredstva za primer izpusta radioaktivnih snovi, protipotresno adapta- cijo stavb do potresne sto- pnje, za katero je projekti- rana NEK, pa tudi prednost pri zaposlovanju v elektrami. Ker na zahteve še vedno niso prejeli nobenega odgovora, izpadli pa so tudi iz protoko- lov, sklenjenih med Občino Krško in državo, so razočara- ni in to jemljejo kot najvišjo stopnjo ignorance do njih. Peter Pavlovič Predstavniki vaskega odbora Spodnji Stari Grad, KS Dolenja vas in Zveze ekoloških gibanj na novinarski konferenci Posavski obzornik - leto XII, števitka 10, četrtek, 15. 5, 2008__________________________________________________GOSPODARSTVO H Regionalna RazvojnaAgencija POSAVJE Kako in zakaj postati clan lokalne akcijske skupine Posavje za EU sredstva LEADER? Slovenija bo v programskem obdobju 2007- 2013 upravičena do novih EU sredstev za razvoj podeželja, to je sredstev LEADER (Liaison Entre Actions de Developpement de I'Economie Rurale'). Pogoje in namene sredstev LEADER določa s strani Evropske komisije potrjen Program razvoja podeže- Ija Republike Slovenije za obdobje 2007- 2013, 4. os. KAJ JE PRISTOP LEADER? Pristop LEADER se je kot Pobuda Skupno- sti price! izvajati že leta 1991. V program- skem obdobju 2007-2013 prehaja že v če- trto generacijo in je sestavni del politike razvoja podeželja, Slovenija pa bo v tern obdobju prvič upravičena do teh sred- stev, ki so namenjena izboljšanju razvoj- nih možnosti podeželja ob izkoriščanju lokalnih virov in aktivni vlogi lokalnega prebivalstva. Delovanje Lokalne akcijske skupine (LAS), ki upravlja s sredstvi LEADER, iz- haja iz sedmih načel phstopa LEADER, ki poudarjajo, da mora biti razvoj območja skladen, pri izbiri prednostnih nalog za do- seganje razvojnih ciljev sodelujejo vsi lo- kalni akterji (to so posamezniki, podjetja, javne institucije, društva, kmetije idr.). Ti so pri svojem delu čim bolj inovativni, za doseganje čim večjih učinkov pa se LAS po- vezuje in sodeluje z drugimi območji, re- gijami in državami pri skupnih projektih, s katerimi razširi svoje lokalne dejavnosti, razreši nekatere razvoj ne dileme, poveča dodano vrednost tokalnim virom in krepi promocijo območja. ORGANIZIRANOST PARTNERJEV NA OBMOČJU REGIJE POSAVJE Do sredstev LEADER bodo upravičene ti- ste LAS, ki bodo uspešne na javnem raz- pisu MKGP za izbor in delovanje LAS, ki je bil objavljen 29.02.2008, in sicer bo LAS pridobila sredstva za: • svoje delovanje (MKGP sofinancira do 50 % opravičljivih stroškov); • izvajanje lokalne razvojne strategije - so- financiranje projektov (MKGP sofinancira od 30 do 100 % opravičljivih stroškov) in • medregijsko in čezmejno sodelovanje - sofinanciranje projektov sodelovanja izven LEADER območja (MKGP sofinancira do 80 % opravičljivih stroškov); • višina sredstev, do katerih bo LAS upra- vičena, je odvisna od velikosti območja in števila prebivalcev, indeksa razvojne ogro- ženost, v katerega sodi regija Posavje, in ' kakovosti izdelane lokalne razvojne stra- tegije ter kakovosti partnerstva v LAS (LAS Posavje naj bi bila na letni ravni upraviče- na do okoli 200.000 EUR LEADER sredstev, za pridobitev katerih bomo morali zagoto- viti še najmanj toliko lastnih virov); • LAS se mora sestaviti po načelu triparti- tnosti, to je iz javnih, ekonomskih in za- sebnih partnerjev, kjer imajo zasebni in so- cialni partnerji skupaj več kot 50 % glasov; • sredstva LEADER niso namenjena za so- financiranje projektov, ki uresničuje- jo poslovni ali osebni cilj posameznika, ampak imajo učinek na določeno skupino upravičencev. Prav tako se z njim ne sofi- nancira tistih projektov, ki so lahko pred- met drugih evropskih, nacionalnih ali ob- činskih razpisov. Na območju regije Posavje, to je ob- čin Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanje- vica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica, že dobro leto dni potekajo številne aktiv- nosti za vzpostavitev kvalitetnega javno- zasebnega partnerstva, ki bo upravljalo s sredstvi LEADER, do katerih bo upravičeno naše območje. Zainteresirani partnerji so na zadnjem srečanju v aprilu 2008 sklenili, da bodo LAS KOT JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO USTANOVILI S PODPISOM POGODBE o ustanovitvi in delovanju partnerstva za iz- vajanje pristopa LEADER na območju regi- je Posavje, člani pa bodo zavezani k plače- vanju letne članarine. POVABILO ZA SODELOVANJE V LAS POSAVJE Vse zainteresirane partnerje seznanja- mo z osnovnimi pogoji za vstop v LAS Po- savje: • Člani partnerstva so lahko javni, ekonomski in socialni partnerji, ki prebivajo ali imajo sedež na območju regije Posavje. Zaintere- sirani javni, ekonomski in socialni subjek- ti morajo imeti na tern območju prijavlje- no stalno prebivališče ali registriran svoj sedež. Prav tako pa se v partnerstvo lah- ko vključijo tudi vse druge javne in razvoj- ne institucije, ki sicer nimajo svojega sede- ža na tern območju, s svojo dejavnostjo pa pomembno vplivajo na razvoj tega obmo- čja. Ti partnerji pa ne morejo sodelovati v procesih odločanja, do sredstev LEADER pa so upravičeni pod pogojem, da imajo kori- sti od projekta fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oz. sedež na ob- močju 6 posavski h občin. • Članstvo v partnerstvu prinaša pravico do soodločanja o razvoju posavskega po- deželja, to je o določitvi ključnih razvoj- nih usmeritev, ki bodo zapisane v Lokalni razvojni strategiji. V praksi pa to pomeni, da bodo člani partnerstva odločali o upra- vičenih projektih, ki bodo lahko pridobili sofinanciranje iz sredstev LEADER in izha- jajo iz Lokalne razvojne strategije, to je razvojni dokument vseh partnerjev. Član- stvo ne prinaša avtomatsko pravice do ko- riščenja sredstev LEADER. • Organi LAS so: ° Zbor članov, ° Upravni odbor (UO), ¦ Nadzorni odbor, ° Predsednik LAS, • Z vključitvijo v partnerstvo boste kot član: u soodločali o smereh razvoja posavske- ga podeželja, ° skupaj z ostalimi partnerji določali kri- terije in merila za izbor projektov za sredstva LEADER; ' lahko imenovali svojega predstavnika v ključni organ odločanja za ta sredstva, to je upravni odbor LAS; ° imeli priložnost povezovati se z drugi- mi včlanjenimi partnerji, s pomočjo ka- terih boste lažje in hitreje uresničevali ttidi svoje razvojne cilje. USTANOVNI ZBOR ČLANOV LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE POSAVJE BO 30. maia 2008 Vse zainteresirane partnerje obveščamo in vabimo na ustanovni zbor članov LAS Posavje, ki bo v petek, 30. maja 2008, ob 10. uri, na sedežu RRA Posavje, CKZ 46, v Krškem. Prijave zainteresiranih članov in dodatne informacije vam posreduje Darja PLANINC, vodja projekta, osebno na sedežu RRA Po- savje, preko e-naslova: daria.planinc@rra- posavie.si ali po telesonu 07 488 10 52. Regionalna RazvojnaAgencija - Posavje I Naležlvi x> vašo priluKlnozt (FIRM l|OI4INt>MN lagodljivi trajnici, ki z mesnatimi, sko- | raj voščenimi zelenimi listi poživljata | zimsko rjavino tal ali kukata iz snega. | Z modrimi cvetovi razveseljuta ravno v | zgodnji in srednji pomladi. Veliki zim- | zelen najdemo predvsem v vrtovih kot | na soncu gojeno sorto, malega ali na- s> vadnega pa na robovih gozdov. Mali | je bolj plazeč, veliki pa se ob opori | rad vzpenja tudi poldrugi meter viso- | ko, potem pa se znova usmerja k tlom | in se z zračnimi nastavki ukorenini in | širi. Včasih je bil zimzelen redni spre- | mljevalec kmečkih vrtov, danes je že ^ pravi posebnež. i Kot nas pouči slovar simbolov, je ze- c lena (zimzelena) barva barva upanja, \ moči, simbolizira prebujanje življe- ^ nja, a je tudi barva nasprotij, saj na- N stane iz rdeče (sila, moč) in rumene s (barva večnosti). Kmetje so se borili | »za staro pravdo«. 1 ^ Kmečki upor v februarju 1573 v Po- \ savju. ;; Upor so zasnovali Gubec, Posanec in <: Mogaič. Upornike je peklila samovla- 4 da hrvaško-slovenskega fevdalca Fe- renca Tahija in drugih veleposestni- - kov - fevdalcev in veliki davki. Kmečki v vojski je poveljevalo dvanajst sto- 5 tnikov, vrhovni poveljnik je bil Ili- ^ ja Gregorič. Jedro je ostalo v Stubici I na Hrvaškem, Gregorič pa je z manj- | šim delom krenil mimo Brežic do Vid- ma oz. (Spodnje) Libne. Po izročilu je »zimzelen« pri nas »nosil« videm- ski župan Libenšek. Od njega so se uporniki 3. februarja s krškim bro- dom prepeljali na Kranjsko, vodil jih je Nikola Kupinič. »Petelinjemu pe- resu«, znaku vstaje, so množično sle- dili tudi kmetje Brežiškega in Krške- ga polja in iz vasi vse do Kostanjevice na Krki. Gregorič je z drugim delom nadaljeval pot preko Brestanice (vdal se je tudi graščak Welzer) do Radeč in Planine. 5. februarja je plemiška vojska, ki so jo sestavljali predvsem Uskoki pod poveljstvom Jošta Thur- na, pod Leskovcem napadla Kupiniče- vo enoto in jo deloma pobila, deloma pa so se uporniki zatekli za krško me- stno obzidje, a bili do večera povsem premagani. V arhivih so ostala poro- čila o krutem ravnanju vojakov, ne le z uporniki, pač pa tudi z meščani. Del mesta s cerkvijo Janeza Evangelista je pogorel. Kasneje so bili poraženi tudi drugi kmečki oddelki in glavnina na Stubiškem polju, kmetje pa hudo kaznovani (smrtne kazni, rezanje je- zikov, rok ltd.). O žarečem kronanju »kmečkega kralja« Matije Gubca v Zagrebu govori več virov in literamih del, kako je umrl Ilija Gregorič, ko so ga po po celoletnem zasliševanju na Dunaju maja 1574 poslali v Zagreb, pa je vse do danes ostalo skrivnost. Uporni kmetje Krškega polja so veči- noma izgubili kmetije, okoli 30 % tudi življenja, na njihove domačije pa so plemiči naselili uskoške družine. Kaj nas spominja na kmečki upor leta 1573 danes? Vse do sredine 20. stoletja so na Ani-" no nedeljo v Leskovec pri Krškem pri- hajale velike procesije v belo obleče- nih Zagorcev, Leskovčani in prebivalci iz župnij ob rekah Sotla, Krka in Sava pa prav tako že več stoletij poleti ro- majo k »Majki Božji Bistrički« (Za- gorje). V Krškem se po Matiji Gub- cu imenuje ulica in športni stadion, od leta 1977 tudi novi trg na Vid- mu. Tarn je postavljen spomenik Ma- tiji Gubcu, delo akademskega kipar- ja Toneta Kralja. Isti avtor je izdelal tudi spomenik v lesu (1973) za dvo- rišče nekdanjega cistercijanskega sa- mostana (gradu, danes Galerije Boži- darja Jakca) v Kostanjevici na Krki. Omeniti velja tudi zgodovinsko knji- go Boj za staro pravdo, ki jo je na- pisal nekdanji ravnatelj Posavskega muzeja Stanko Škaler (1973), Cesta stare pravde na Vidmu pa je bila pre- imenovana v Cesto 4. julija. L. Šhbar Boj pri Krskem (A. 6. Kos) Zimzelen Mfcdi lObzorniKi I JO U Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII, St. 10, četrtek, 15.5.2008 Mladinski center Brežice - nacionalni zmagovalec! »Vsi mi, dovolj nori, da smo si upali slediti svojim sanjam in rojeni pod srečno zvezdo, da smo bili izbrani za nacionalne zmagovalce, smo se srečali v Aachnu in si obljubili večno zvestobo na kateri bomo gradili skupno prihodnostl« Tako je thdnevno srečanje nacionalnih zmagovalcev natečaja za mladinsko nagrado Karla Veli- kega, ki je potekalo od 29. aprila do 1. maja v nemškem mestu Aachen, opisala Andrea iz Romunije. Evropski parlament in Fun- dacija za mednarodno na- grado Karla Velikega sta le- tos prvič razpisala natečaj za Evropsko mladinsko na- grado Karla velikega za pro- jekte, ki spodbujajo evrop- sko in mednarodno zavest, krepijo razvoj skupnega ob- čutka evropske identite- te in povezanosti, so zgled mladim v Evropi in kažejo praktične primere Evropej- cev, ki živijo kot ena sku- pnost. Na natečaj se je pri- javil tudi Mladinski center Brežice s projektom »Evro- pa deluje«, ki ga je pripra- vil Jernej Agrež - Agi. Na- men projekta je povezati 5 mladih različnih narodnosti, ki bodo vzpostavili namišlje- no Evropo v malem. Prvi del projekta vsebuje 5-dnevno druženje v taboru, v naravi, kjer se bo skupina udeležen- cev morala naučiti timskega dela, samoiniciativnosti in medsebojne pomoči. Hkrati bo vsak posameznik prevzel vlogo ene izmed institucij Evropske unije (npr. Evrop- ski parlament, Evropska ko- misija, ltd.), se seznanil z njenim delovanjem in vlo- go, ki jo ima v Evropski uni- ji. Tako bodo predstavniki Evrope v malem preko treh delavnic in reševanja petih problemskih nalog poskusili odgovoriti na vprašanja ak- tualne problematike, s ka- tero srečujemo v evropskem vsakdanu. Po zaključenem taboru bodo sodelujoče or- ganizacije postavile spletni portal, na katerem bo obja- vljeno avdiovizualno gradivo o izvedbi tabora in predsta- vljen model rešitev, ki bodo nastale kot rezultat dela udeležencev. Portal bo služil tudi kot metoda za širitev in širjenje učinkov projekta, hkrati pa bo omogočal ohra- njanje stikov med udeležen- ci in izmenjavo mnenj ter informiranje o njihovem na- daljnjem delu v duhu ustvar- janja Evrope, ki deluje. Mladinski center Brežice se zaveda pomembnosti prizna- nja, ki ga je avtorju projek- ta podelil predsednik Evrop- skega parlamenta Hans Gert Pöttering, saj je to še do- datna nagrada za njegovo uspešno in prizadevno delo. Kljub temu, da projekt ni bil izbran kot zmagovalni na evropski ravni (komisija je ocenila kot najboljše projek- te Madžarske, Velike Britani- je in Grčije), si ekipa centra šteje v čast, da je zastopa- la barve svoje države, še po- sebej v času ko je Sloveni- ja predsedujoča država EU, v sklopu prireditve, kjer je nagrado za svoje udejstvo- vanje na področju Evrop- ske unije iz rok francoskega predsednika Nicolasa Sar- kozya prejela tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Realizacija projekta je pla- nirana za letošnje poletje, glavnina pa se bo odvijala ravno v naši lokalni skupno- sti. Več informacij o vsebini oziroma izvedbi lahko dobi- te na telefonski številki 040 649 265 ali na elektronskem naslovu avdiovideo(g>mc-bre- zice.si. Evropa deluje! , Sobotna šola - razširjena ponudba šole LESKOVEC PRI KRŠKEM - Učitelji osnovne šole Leskovec pri Krškem so v aprilu organizirali tako imenovano sobotno šolo, ki je bila namenjena učencem, ki radi raziskujejo in imajo šolo radi. Čeprav ni bilo ravno ve- liko prijavljenih, smo se tisti, ki smo prišli, imeli zelo lepo. Bilo je veliko zanimivih delavnic. Nekatere so bile poučne, nekatere zabavne, vse pa so bile zanimive in vsi smo uživali. üb osmih zjutraj smo se zbrali v jedilnici. Učitelji so nam na kratko razložili po- tek dneva, preden smo poi- skali učilnico v kateri je ka- sneje potekala delavnica. Da se udeleženci ne bi motili, so bile glasnejše delavnice v spodnjem nadstropju, ostale pa v zgornjem. Delavnice so bile: Zvok za film: učiteljici sta pripravi- li star slovenski film Vesna. Ugasnili smo zvok in posne- li glasbeno podlago za krajši odlomek filma. Šolski band: člani šolskega banda so dol- go vadili, na sobotni soli pa so imeli čas, da so se nauči- li še eno pesem in jo pred- stavili. Kulinarika: Učenci so pripravili razne solate, ki so jih postregli na okusnem zaj- trku ter sladko presenečenje - pecivo, ki so nam ga ponu- dili na zaključku. Izdelava torbic: Iz pisane- ga blaga so si učenci izdelali torbice in se še isti dan z nji- mi podali domov. Frühling: Na nemški delavnici so učen- ci pripravili izdelke na temo POMLAD. Morje: Učenci in nekaj uči- teljic so s skupnimi močmi poslikali steno ob bazenu z morskimi motivi. Zdaj bodo učenci raje plavali v šoli. Ra- dijska: Na delavnico sta pri- šli le dve učenki, a uspelo jima je posneti zabavno ra- dijsko oddajo Putka. Ko so jo na zaključni prireditvi pred- vajali, smo se nasmejali do solz. London: učenci so pre- ko filma in interneta spoznali London in nam kasneje pred- stavili njegove znamenitosti. Poleg učiteljev nam je ne- katere zakonitosti sluha in zvoka predstavil tudi Robi Martinčič iz zdravstvenega doma. Prinesel je aparature, s katerimi smo si lahko izme- rili svoj sluh. Sobotna sola je bila res zabavna in še veliko takšnih dni si želimo. Lina Troha Prizor z delavnice o morju DŠB ostaja nepremagan LJUBLJANA - Že 11. tradicionalna prireditev Škisova tržnica je na Stadion llirija v Ljubljani zopet priva- bila večtisočglavo množico zabave željnih študentov. Zanjo so skrbeli študentski klubi in skupine Orlek, Zmelkoow, Big Foot Mama in kot presenečenje skupina The Strojmachine. Krovna zveza siovenskih stu- dentskih klubov, zveza SKIS, leto za letom pripravlja naj- večjo študentsko zabavo, Škisovo tržnico. Pomen le-te je predstavitev študentskih klubov študentom, za katere so ti klubi dejansko ustvar- jeni. Letos so se klubi zopet predstavijau v posamezmh tematskih regijskih otočkih. DŠB-jevci zaenkrat še spada- jo pod dolenjsko regijo, ka- tere tema je bila zelenje in vino. Škisovci so klube zopet motivirali z nagradno igro za najbolj inovativno stojnico in z glavno nagrado preno- smm racunalmkom. Ocitno so si DŠB-jevci zelo želeli ta naziv, saj so svojo stojnico gradili kar dva dni. Zgradili so pravo schengensko mejo. Bila je tako atraktivna, da so prepričali študente, fo- tografe in tudi žirijo, ki jim je brez oklevanja podeli- la nagrado za najbolj inova- tivno stojnico na Škisovi tr- žnici 2008. Ta laskav izziv so DŠB-jevci prejeli že lani z vodovodnim stolpom, za naslednje leto pa so že na- povedali novo zmago. L.Č. Lep pozdrav bralkam in bralcem Posavskega obzornika! V naslednjih vrsticah se born skušal dotakniti razpolozenja med ljudmi v Sloveniji (Posavju), se dotaknil mladih oz. prihodnosti, kot jo vidim sarn zase in seveda za ljudi, ki jih srečujem vsakodnevno, ali pa takrat, ko se iz Ljubljane vrnem v Sevnico in se podvrzem prosesionalni desormaciji, ki jo kot sociolog imam - opazovanju ljudi in utripa okolice. Ob vsem egotizmu, ki ga premorem, se born najprej dotaknil svojega mikrokozmosa oz. lastnega sveta, ki se vrti okoli delovanja v Ljubljani, kjer sem, kot morda vsak sedemindvajsetletnik, razcepljen med (bolj ali manj) vsakodnevnim služenjem denarja, podiplomskim študijem kriminologije in stvarjo, ki me je "zadela" pred tremi leti (v sebi sem jo na sublimni ravni vseskozi najbri že nosil prej) in ki ji trenutno posvečam precej časa in (kar je pomernbneje) največ energije - gledališčem. Začelo se je z avdicijo v amaterskem Šentjakobskem gledališču, kjer se je stvar lepo odvijala, nadaljevalo z eksperirnentalno gledališko predstavo v teatru Glej in danes sem sredi procesa za predstavo, ki bo uzrla luč na mednarodnem gledališkem sestivalu Im Strada v Gradcu v začetku avgusta. Upam in verjamem, ja, res verjamem, dasebota pot oz. vožnja z vrtüjakom skozi prizmo gledališča nadaljevala, vse dokler born ohranjal občutek, da mi proces ustvarjanja in uprizarjanja daje lastno nadgradnjo, izostruje občutke in öustva ter osmišljuje, , ampak zares osmišljuje življenjski vsakdun. Kaj je smisel v življenju oz. kaj je njegova bit? Kaj je tisto, po čemer hrepenimo vsi ljudje? Ne glede na starostno, etnično, versko ali ostalo -sko pripadnost, ki je, takole mimogrede, povsern nenaravnu in je ze skrajni cos, da se odvrže na smetišče zgodovine. Človekovo iskanje smisla je (naj bi bila) prvobitna sila v njegovem zivljenju, saj je edinstven v tern, da ga mora in more izpolniti le on sam, edino takrat doseže pomen, ko bo zadovoljil svojo lastno voljo do smisla. Tu se lahko ustavirn pri iskanju oz. srnislu tolikokrat že izpostavljenih vrednot, ki ne smejo biti vrednote nekoga drugega, ampak lastne vrednote, ki bi morale čioveka vleči k njegovi prostosti - da lahko izbira ali bo izpolnil možnost za dosego smisla ali pa jo zapravil. Ob strani omenjenernu notranjemu monologu se mi zdi, dasov največji stiski, 6e hočete izgubi, v kolektivni družbeni nevrozi, vrtičkanju, ki smo rnu priča na drtavni, regionalni, lokalni in medosebni ravni, prav mladi, ki ob rnnožični nevrozi današnjega časa izgubljajo "/compos" in se zatekajo k zasebni in osebni öbliki nihilizma - če nihilizem opredelim kot trditev, da bivanje nima smisla. Tako se dogaja, da so mladi ali zelo apatični, zelo pridni, leni, zelo aktivni, zelo "mainstreamovski" ali zelo alter; vsakdo pac na svojem vrtičku; ob tem pa se pozablja, da je najhuje to, da delujejo razpršeno in tako kraj ali posavska regija vso njihovo kreativru) ali pa sarao mladostno razposajeno energijo občuti le preko individualnih presezkov, ki nas vse prehitro zaduvoljijo. Želim opozoriti na dejstvo, da je ustvarjalnih možnosti med mladimi mnogo več, kot si mislivio, in da je potrebno iskati tarn, kjer se vse prevečkrat prehitro obupa ter se zavedati samega sebe in svojiii zmožnosti; torej si drzniti predvsem najprej upati in zahtevati od samega sebe ter potem tudi od okolice - več! Upam, da sem bil znotraj povedanega, kolifco se le \ da jasen, vem le, da si je potrebno upati in verjeti \ vsak dan znova, tukaj in zdaj, in da si ob srečevanju j moramo in znvoremo pomagati; to je edino, kar nam na koncu dneva preostane - porrtagati sebi in drugim, da si gre nasproti svoji življenjski poti in samemu sebi. Ali sem našel srnisel življenja znotraj omenjenega članka; dokončno ne, če pa bi želeli odgovor, ki se mi zdi najbližji, bi rekel - ljubezen. Zaključil bi z besedami znanega logoterapevta in psihologa Viktorja E. Frankla, ki pruvi takole: "Živi tako, kakor da živiš ie drugič in kakor da si prvič ravnal tako napačno, kakor rnisliš zdaj napaöno ravnati. Sedanjost je preteklost in preteklost bi se še dala spremeniti in popraviti." Posavke in Posavci, imejte se - radi! t Pise: Gre$a Močivnik HI PRILOGA MLADI Posavski obzornik - leto XII, števUka 10, četrtek, 15. 5. 2008 Napovedi Petek, 16.5.2008 Zabava dobrodošlice za udcleženke Leonardo da Vinci izmenjave iz Italije Sobota, 17.5.2008 Sobotni Živ Žav: Indijanski klobuki Punk rock/Hardcore koncert: 3 Tone Tamas (Krško), Sintetika (Kočevje), Raincoat 34 (Češka) Sreda, 21.5.2008 Sredin mednarodni popoldan Italijanski kulinarični večer Četrtek, 22.5.2008 Otroška gledališka predstava: Čevljar in palčka Petek, 23.5.2008 Zaključna prireditev PoslP-a: razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad Prcdstavitev mladinskih mednarodnih programov Sobota, 24.5.2008 Sobotm Živ Žav: Slon iz kartona ¦ Koncert skupine Guild Sobota, 31.5.2008 Sobotni Živ Žav: Risanje na skodelice Sobota, 7.6.2008 Sobotni Živ Žav: Detektiv Sreda, 11.6.2008 ¦¦Žuram s prijatetji, ne z drogo! - na OŠ Bežice Sobota. 14.6.2008 Sobotni Živ Žav: Človek ne jezi se Sobota, 21.6.2008 Sobotni Živ Žav: Spomin Torek, 24.6.2008 NMS fest - Dost' je sole Sreda, 25.6.2008 Jazz koncert: Peter Urek feat Legopulver, norway.si Sobota, 28.6.2008 Sobotni Živ Žav: Twister Mini Me SOBOTNI ŽIV ŽAV - MESEC DRUŽABNIH IGER Otroci ob sobotah ste vabljeni v Me Brežice v 'Škratovo delavnico'. Ta mesec bomo posvetili družabnim igram, tako da igre ne bo manjkalo. Pričakujejo vas prijazne animatorke. Vsako sobo- tood 10:00 do 12:00. sobota, 7.6.2008: Detektiv Ugani kdo je skrivnostna oseba, ki jo skriva tvoj nasprotnik! Z družabno igro detektiv bomo pre- izkusili svoje vohunske zmožnosti in sposobnosti zasliševanja. sobota, 14.6.2008: Človek ne jezi se Le kdo ne pozna igre Človek ne jezi se. Pazite le, da boste prvi pripeljali vse štiri vaše figure v hišico. sobota, 21.6.2008: Spomin Kratkočasili in urili si bomo spomin z igro Spomin - živali. Iskali bomo pare in spoznavali živali. sobota, 28.6.2008: Twister Nora igra prepletanja in zapletanja. Ra2tegni se, lovi ravnotežje, obdrži se na mestu! Raztegnite se preko soigralcev, a glejte, da se ne zapletete! OTROŠKE KREATIVNE PACKARIJE Tudi to poletje se McB ekipa ne bo kar tako od- pravila proti obali tn morju, saj smo pripravili pe- ster otroški ustvarjalni program. Najprej se bomo v začetku julija potepali po okolici in tako v Pi- šecah, Skopicah in Brežicah izvedlf delavnice za otroke. Kaj je lepšega, kot pa se v času počitnic prepustiti domišljiji in ustvarjati nekaj posebne- ga, družiti se z vrstniki in preganjati počitniški dolgčas. Delavnice bomo izvedli v sledečem zaporedju: - Me Brežice (ponedeljek, 30.6. in torek, 1.7. od 10:00 14:00) - KS Skopice (sreda, 2.7. od 10h - 14h) - KS Pišece (četrtek, 3.7. od 10h - 14h) V soboto, 5.7. pa bomo organizirali tudi zaključ- no »Mini Me« zabavo za starše in vse otroke ude- ležene v delavnicah. Zaključne radosti se bodo pričele ob 12:00 v Mladinskem centru Brežice. Delavnice so brezplačne. Dodatne informacije in obvezne prijave: simona.mcb@gmail.com ali 07/499-00-70. TABOR V DOMAČEM KRAJU OTROKE - ŽIVIM IN DIHAM Z NARAVO Konec julija se bomo spet malo premaknili, a ostali v domačem kraju. Letošnji tabor bomo po lanskem enkratnem doživetju ponovno organizi- rali v Kapelan. Zabavali se bomo brez računalnikov, se sprehaja- li po neokrnjeni naravi, svežem zraku, pripravili pa smo še veliko programa, ki ga osnovnošolci ne smete zamuditi: Pies, petje ob kitari, nogomet in „enka", palačinke, kopanje in še veliko drugih aktivnosti. Tabor bo potekal od ponedeljka, 21.7. do pet- ka, 25.7.2008. Prijave zbiramo do 20.6.2008. Info in prijave: s1mona.mcb@g-mail.com ali 07/499-00-70 McB preventive Droge so prisotne v vseh kulturah. Okoli njih se pletejo miti, strahovi in politike. Kljub številnim znanim učinkom in škodljivostim, ki jih povzroča- jo, človek vedno znova posega po njih. Če sploh in na kakšen način se bomo različnih drog poslu- ževali, je odvisno od nas samih, od ponudbe drog in našega odnosa do njih, od vplivov okolja in tudi od časa, v katerem živimo. V Sloveniji, tudi Bre- žicah, je prisotna velika razširjenost pitja alko- holnih pijač. Tej skoraj nacionalni drogi in tobaku se v zadnjih dveh desetletjih pridružuje uporaba različnih nedovoljenih drog, po katerih posegajo predvsem mlajši. Razširjenost uporabe vseh drog ter njihovih posledic že lahko označimo za social- no-medicinski problem. Tega se zaveda tudi LAS Brežice, ki ga že nekaj let zapored koordinira Me Brežice. Zadnji »Žuram s prijatelji, ne z drogo« bomo izvedli v juniju na OS Brežice. Za naslednje bolj »lahkotne« mesece planiramo izvedbo prak- tičnega usposabljanja za prostovoljce za delo na preventivnih projektih. V naslednjem šolskem letu napovedujemo osvežene aktivnosti in nove programe. Poleg ustaljenih bomo letos prvič iz- vajali Šolo za starše in otroke, katere aktivnosti bomo vključili tudi v poletni tabor za otroke. Več informacij: Amir, multimedvja@mc-brezice.si Natečaj »Razmišljam, zavedam se, sem PRO EKO« Že drugič zapored Mladinski center Brežice v so- delovanju z Lokalnim partnerstvom Brežice in Agencijo za radioaktivne odpadke organizira na- tečaj za vse mlade ustvarjalce. Tokrat je tema natečaja vezana na jedrsko tehnologijo, odpadke in ekologijo, hkrati pa se mora izdelek vsebinsko navezovati na občino Brežice. V natečaju lahko sodelujejo mladi v dveh sta- rostnih kategorijah: 15-21 let in 22 - 29 let, zmagovalci obeh kategorij pa bodo prejeli na- grade v vrednosti 400 €, 250 € in 150 €. Sodelovanje na natečaju je brezplačno, prispevki so lahko fotografski, oblikovalski, avdiovizualni ali multimedijski in morajo imeti pozitivno spo- ročilo. Izdelki so lahko delo posameznika ali sku- pine, v obeh primerih pa morajo imeti udeleženci natečaja stalno prebivališče v občini Brežice. Prijave je možno oddati v pisarni Mc Brežice od ponedeljka do petka od 9:00 do 16:00 ali jih po- slati po pošti na naslov: Mladinski center Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice. Prijava mora poleg prispevkov vsebovati tudi: ime in priimek avtor- ja, naslov prebivališča, poštno številko, kraj, kontaktni telefon, elektronski naslov. Rok za oddajo prispevkov je 28.9.2008, rezul- tati pa bodo znani dne 10.10.2008. Kontaktna oseba: Jernej Agrež - Agi (040 649 265), avdiovideo@mc-brezice.si Mednarodni programi MAJ V BREŽICAH S PRIDIHOM ITALIJE Zaradi vključenosti Mladinskega centra Brežice v več mednarodnih programov, kot sta programa Mladi v akciji in Leonardo da Vinci, ni nič nenava- dnega sledeča informacija: gostili bomo 4 mlade Italijanke! V okviru projekta Leonardo da Vinci bodo Ales- sia, Greta, Pamela in Tuyet od 11. do 31. maja pridobivale delovne izkušnje v naših Brežicah. NAMEN PROGRAMA LEONARDO DA VINCI Program Leonardo da Vinci je namenjen razvo- ju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, povezovanju socialnih partnerjev, razvoju konkurenčnosti malih in sre- dnjih podjetij in osebnem razvoju posameznikov na trgu delovne sile, dijakov in strokovnjakov na področju izobraževanja in usposabljanja ter kadrovskih delavcev. V projekt se lahko vključijo posamezniki, vključeni v poklicno in strokovno izobraževanje, osebe na trgu dela, osebe s po- sebnimi potrebami in tudi nezaposleni. KAJ SE BO DOGAJALO? V času gostovanja mladih Italijank bomo v Mc Brežice organizirali Zabavo dobrodošlice z DJ NastyLina (16.05.2008 ob 21:00, klub McB), na- daljevali bomo s sredinim mednarodnim večerom (21.05.2008 ob 18:00, klub McB), kjer bomo pre- ko pogovora z našimi gostjami iz Italije spoznali italijansko kuhinjo, glasbo, običaje, legende, ži- vljenje in še kaj. Za vse, ki vas zanimajo mednarodni programi, kakšna znanja lahko pridobite, kakšne možnosti imate, da se jih udeležite in obiščete druge dr- žave za 10 dni ali pa za celo leto in kakšne izku- šnje so imeli naši udeleženci, priporočamo, da se udeležite predstavitve mednarodnih. programov, ki bo 23.05. ob 18:00 v klubu McB. Če pa se boste v zadnjem tednu v maju sprehajali po starem mestnem jedru obstaja možnost, da vas bo našla Mc kamera. Dekleta bodo snemala reportažo o Brežicah, o načinu življenja, kultu- ri, njihovih vtisih in znanjih, ki so jih pridobila. Lahko da bodo pristopila k vam in vas vprašala za vaše mnenje. Vsi, ki se želite spoznati in aktivno družiti z našimi gostjami iz Italije, ste dobrodošli in kot vidite bo mesec maj izredno pester in zanimiv, zato ga ne zamudite. Dodatne informacije do- bite pri Vesni: info®mc-brezice.si. Fotozapis Muzikal: Briljantina (DvoranaMcB, 18.4.2008) Zajla fest po Zajla festu: Snowblind (Klub McB, 19.4.2008) Pies1 night (Klub McB, 25.4.2008) Koncert: Whisper (Klub McB, 26.4.2008) NMS fest Gotovo se še spomnite ... s spričevalom v roki, pod vročim soncem, naravnost na NMS fest - Dost' je sole v atriju Mladinskega centra Brežice. Tretji v vrsto je Letošnji NMS fest in priprave so že v teku. NMS ekipa pripravlja vse potrebno za or- ganizacijo festivala in festivalske aktivnosti, tudi prvi bendi so že potrjeni, zelo pa si želimo tudi tvojega sodelovanja! Prvič slišiš za NMS fest, pa te zanima, kaj to je? Si želiš postati clan NMS organizatorske ekipe? Imaš idejo, ki smo jo mi spregledali, obvladaš veščine, ki jih mi ne pre- moremo, igraš v bendu, ki še ni nastopil na NMS festu? Če si vsaj na eno imed teh vprašanj odgovoril pritrdilno, se oglasi na 040 649 265 (agi) ali na e-naslov avdiovideo®mc-brezice.si. Mladinski center Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice, tel.: 07 49 900 70, fax: 07 49 900 71, e-mail: mc-brezice@siol.net, www.mc-brezice.si Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008_____________________________¦____________________PRILOGA MLADl |fl Vintar prvak v matematiki KRŠKO - Druga polo- vica meseca aprila je za srednješolske ma- tematike že tradici- onalno čas državnih tekmovanj. Letošnje državno tekmovanje za srednje strokovne in poklicne sole je go- stila Srednja sola Sreč- ka Kosovela Sežana. Med dijaki tretjih letnikov se je izvrstno odrezal Rok Vintar, ki je z vsemi možnimi točkami osvojil 1. mesto. Uspeh di- jakov Šolskega centra Krško Sevnica sta dopolnila še Ale- ksander Fabijan in Primož Pangerčič. Briljantina v KD Krško KRŠKO - Oder velike dvorane Kultumega doma Krško so v petek, 9. maja zvečer, zasedli člani KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice, ki so pred polno dvorano obiskovalcev uprizorili mjuzikl Briljantina. Mjuzikl Briljantina je čudovit Rok Vintar z mentorico Sabino Kumer oris najstniških težav in radosti, kljub temu, da je zgodba postavljena v srednješolsko okolje petdesetih let prejšnjega stoletja v ZDA, pa je aktualna tudi v našem času in prosto- ru. Glavni liki, razpeti med uveljavljanjem v skupini prijate- Ijev in željo po ljubezni, so prisiljeni sklepati kompromise, ki jih pogosto vodijo v zapletene in komične situacije. Pred- stavo je režirala profesorica Karmen Matko ob pomoči Žige Divjaka, glasbeni aranžma in priredba pa sta delo profesor- ja Dejana Jerončiča. Utrinek iz mjuzikla Briljantina (foto: J. Macur) Akrobatik Breakers Pies' Night vol. 1 BREŽICE - V petek, 25. aprila, se je v Brežicah zgodila prva plesna zabava, imenovana Pies1 Night, v organizaciji plesnega kluba Akrobatik. "Plesna Noč" se je začela z nastopom mlajših članov Akroba- tik Breakers ter nastopom hip-hop skupine plesnega društva Imani. Sledil je vroč breakdance battle, na katerem so svo- je moči merili mlajši Akrobatiki, sledili pa so nastopi plesnih skupin, klubov ter posameznikov - med drugimi Čebelc, hip- hop skupine Escape, Plesnega centra Lukec, Plesnega vala Celje, Plesnega društva Imani, za glasbene ritme pa je skr- bel DJ LennX. Objavljamo nekaj utrinkov prve Pies' Night, ujetih v objektiv. ^iikw$\ fljfc 1. rojstm dan / Braii^lnika™!,/^ Sobota, 24. maj 20fi8r l od 17.00 do 24.00 /> Mladineki center Krško . http://brencalnik.B^»krska.si Maja 2007 ss jm rac.lo kot nadolzna id. ja. »Nar.dila bova foru», kj.r bodo lahko vai, ki daluj.jo znotraj Mladinakaga centra Krako, lahko akupaj raivijali idaj. in načrtovali pxojakt.,« ava r.kla f Nihiliaton. Maraikdo j. bil ak.ptič*n. »N. bo vama uapalo'« Motill so a.. Do dan«», 9. 5. 2006, amo nabrali t. 1303 pri.pwk*. Br.nčalnik™ j« poatal aamoatojna «ntitata, ki biva not in dan. Zato j. prav, da akupaj pracnujwno nj.gov 1. rojatni dan Hi c.lodn.vnwn dogodku a. bomo lahko vai Llani foruma apoznali v zivc in napolnili va. aoba Ml.dinak.9a c.ntra Krako Imali i. alavnc okronanja najbolj aktivnih bran6alc.v v modaratorj. foruna Tor.j , n. lamudit« t«9a gala dogodka' Branca!j (branoalnik.«c-kr«ko.ai) iHH1^^^^ brežiškainfotocka Ponudba Brežiška info točka Storitve in ugodnosti, kijih nudimo - najcenejše fotokopiranje v mestu (A4 že od 0,03€ naprej), plastifkiranje, vezave • vstopnice za Kolosej (3,4C) in Planet TUŠ (2,50 - Ob nakupu prejmete kupon, ki ga lahko uporabite za katerokoli predstavo, katerikoli dan v mesecu! karte za Fitnes center Arena-Kemo mesečna 19C (redna cena: 25€), enkraten vstop 1,9€ (redna cena: 3€) - karte preko sistema Eventim - brezplacen wireless dostop do interneta - Frizerstvo ANDREJA STYLE, Intermarket Brežice 15% popusta za člane - Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Krško 10% pupusta pri avtovleki, servisnih storitvah, kleparskih in ličarskih storitvah ter 5% na vgrajene nadomestne dele. Popust lahko koristijo člani z dšb kartico ter prometnim dovoljenjem. - 10% na vse storitve Kozmetičnega salona Kleopatra (nega obraza in telesa, pedikura, ročna masaža, solarij, depilacija, manikura, aroma terapija) ÜMJJI VLADO KRESLIN Z MALIMI BOGOVI IN BELTINŠKO BANDO Petek, 16.5.2008, ob 20. uri, Sportna dvorana Mozirje, Mozirje [ cena v predprodaji 15€] LORD OF THE DANCE Sobota, 17.5.2008 ob 20. uri, Hal« Tivoli, Ljubljana I cene od 30€ do 37€ J DIVLJE JAGODE IN ATOMSKO SKLONIŠTE Cetrtek, 22.5.2008 ob 21. uri, Cvetličarna Mediapark, Ljubljana [ cena v predprodaji 17€] NIET Torek, 27.05.2008 ob 21. uri, Križanke, Ljubljana / cena v predprodaji 18€ ] SEX PISTOLS EXPERIENCE Sobota, 31.5.2008 ob 20.00 uri, Cvetličarna Mediapark, Ljubljana [ cena v predprodaji 15€] Priložnosti Postani clan Pridružite se ekipi perspektivnih mladih BODI AKTIVEN! BODI KREATIVEN! Včlaniš se lahko v BiT, CPB 17, Brežice, vsak delovni dan med 9.00 in 15. uro, v petek med 11.00 in 17.00 ter soboton^W 9.00 in 12.00 uro.S sabo prinesi ^^tfflf|ffl^^^^w|HR potrdiloošolanju 2007/2008. ¦VPII|f^^^S8v*^n Naš spletni portal www.drustvo-dsb.si Galerije slik iz večjih dogodkov v Brežicah, informacije o naših projektih, študiju, štipendijah, prehranjevanju, pravno svetovanje in še veliko več... : k___________________________________ A otkesšku Najem kombijev ^HHHB|B Da bi vam olajsah posebne all sKupinsRe prevbze, bodisi dd potujete po Sloveniji ali da odkrivate tujino, bodisi morate z bandom na koncert ali se odpeljati na ogled tekme, naša info točka BIT vam ponuja ugoden najem poskočnih in udobnih kombijev. Za vse informacije v zvezi s kombiji na>. pokličitena041 77 77 61. Imaš v Šoli slabo oceno? Se približuje matura, pomemben izpit ali test in potrebujes pomoč s področja matematike, nemščine ali angleščine? l Kontaktiraj nas na 041 387 537 (Maja). JH PRILOGAMLADI____________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5, 2008 Na Raki slovesno ob dnevu Zemlje RAKA - 22. april je dan Zemlje. To je dan, ki nas vsako leto opominja na to, da je Zemlja stara gospa, ki je najbolj sreč- na, kadar po njej skačejo zdravi otroci. Za našo osnovno solo je bil letošnji 22. april še posebno slovesen. Kar nekaj let se že ukvarjamo z različnimi projekti, ki so vezani na naše oko- Ije. Uspešno smo jih'opravili in nanje opozorili širšo javnost. Pri tern smo bili zelo pridni prav vsi, od otrok v vrtcu do de- vetošolcev. Še posebej pa se trudita Jadranka Krian in Tatja- na Bajc, ki ekološko osvešča že otroke v vrtcu. Dan Zemlje je bil primeren trenutek, da smo v soli podpisali tudi eko listi- no. Podpisniki so bili: petošolka Anamarija Cemič, ravnate- Ijica Milvana Bizjan, mentorica ekoloških projektov Jadranka Krian, direktor podjetja Kostak Božidar Resnik in predstavni- ca staršev Terezija Zupančič. Gostje in učenci smo se zaba- vali ob prijetnem programu, ki so ga pripravili pridni ekologi in njihove učiteljice. Učenke 9. razreda pa so predstavile tudi projekt Biokmetija C'bula, s katerim so sodelovale na medna- rodnem projektu in zanj dobile pohvalo iz Avstralije. Člani šolskega novinarstva Londons calling KRMELJ - Končno! Dan, ki sva ga čakali od septembra - ekskur- zija v London skupaj z učiteljico angleščine. Popoldne polet z letališča in dve uri kasneje že pristanek na londonskem leta- lišču. Pred nami mesto v lučeh. Za začetek London Bridge in Tower Bridge, razgledno kolo London Eye, Big Ben, Hyde Park, Trafalaguar Square ter prvi utrip ulic. Po zajtrku smo odšli do postaje metroja. Mimo Big Bena smo pot nadaljevali po Do- wning Streetu, skozi St. James's park in mimo konjenice. Po cestah je korakala kraljeva straža, mi pa smo se do Buckin- ghamske palace premikali z njo. Toliko zanimivosti! Odprtih vrat sta nas čakala še Britanski muzej in Muzej voščenih lutk ter sprehod po kitajski četrti. Nedeljsko jutro - Greenwich. Po ogledu začetnega poldnevnika smo si ogledali še Pomorski muzej in se z ladjico peljali po Te- mzi. Navdušeno smo slikali svetovno znane mestne znamenito- sti. Še skok v naravoslovni in znanstveni muzej, nato pa smo se s podzemno železnico odpeljali do Oxford streeta, ulice z naj- več trgovinami. V zadnjih dveh dneh smo obiskali dve univer- zitetni mesti, Oxford ter Cambridg. Še ovinek do trinice in tr- govskega centra in londonska avntura je bila končana. London nama je pustil svoj pečat. Zagotovo se bova tja še vrnili. Barbara Fister in Atja Umek, 8. r. OS Krmelj Pasavček na OS Sevnica SEVNICA - V OS Sava Kladnika Sevnica smo se oddelki 1. razre- da prvič vključili in sodelovali v mednarodnem projektu Euchi- res, bolj znan pod imenom Pasavček. Osnovni namen projekta je spodbujanje otrok in njihovih staršev k pravilni uporabi otro- ških vamostnih sedežev. K sodelovanju smo povabili tudi Postajo prometne policije Sevnica. Policist Jože Sladič s sodelavci se je povabilu prijazno odzval. Policisti so na demonstracijskem vozi- lu - zaletavčku prikazali pravilno uporabo varnostnega pasu med vožnjo v avtomobilu ob čelnem trku pri hitrosti 11km/h. Na dru- gem srečanju je policist učencem po oddelkih predstavil značil- nosti otroškega varnostnega sedeža - jahača, njegovo ustrezno namestitev in varno uporabo v avtomobilu. Pravilno pripenjanje v jahaču smo pod budnim očesom policista z učenci praktično urili tudi v avtomobilu. Učenci so policistova navodila za upora- bo varnostnih sedežev in pasov vzeli resno ter z opominjanjem staršev postali neke vrste skrbniki za pripenjanje v avtomobilu. V okviru projekta smo pedagoški delavci v 1. r. izvajali različne dejavnosti. Na začetku realizacije projekta smo izvedli anketo s starši o njihovih stališčih in navadah glede uporabe otroških var- nostnih sedežev ter pripenjanja otrok z vamostnim pasom. Prav tako smo izvedli anketo z učenci o tern, ali imajo otroški varno- stni sedež in ali so v njem pripeti. Starše smo informirali pred- vsem o pomenu uporabe otroških varnostnih sedežev, o vrstah in značilnostih slednjih ter o njihovi pravilni uporabi. Z učenci smo se preko poučnih zgodbic o Balončkovem Petru v prometu ter na osnovi resničnih zgodb pogovarjali o varni vožnji in upora- bi varnostnih pasov vseh potnikov v osebnem avtomobilu (s po- udarkom na uporabi otroškega varnostnega sedeža), poklicnih voznikov tovornih vozil, avtobusov in kombijev. Strokovni delav- ci menimo, da smo družine z dejavnostmi projekta zelo dobro seznanili s pomembnostjo uporabe varnostnih sedeiev in varno- stnih pasov, za utrjevanje navade pa se bomo trudili še naprej. P. Žnidaršič Kolenc, Z. Jevsevar Kumelj OS Sava Kladnika Sevnica Otroci so spoznali tudi t.i. zaletavčka. »Najpravljica« našega otroštva SENOVO - Učenci 8.a razreda OS XIV. divizije Senovo so pri- pravili zanimivo predstavitev raziskovalne naloge, ki je na- stajala v okviru projekta Evropa v soli - Medkultumi dialog: Druge kulture me bogatijo. V tern razredu so se namreč zna- šli sošolci in sošolke, ki imajo kar štiri materinščine, poleg slovenščine še albanščino, bošnjaščino in srbščino, saj ima- jo dve učenki in en učenec globlje družinske korenine v dru- gih državah. Doma negujejo tradicijo in so svoje otroke na- učili jezikov okolij, iz katerih so prišli v Slovenijo. Učenci so ugotovili, da so vsem babice v ranem otroštvu pripovedova- le pravljico bratov Grimm - Rdeča kapica. Po spominu so za- pisali vsak svojo najpravljico v originalu in nato primerjali besede in ugotavljali sorodnosti in razlike. Da je zadeva po- stala še bolj zapleteno odpletena, je Nataša eno verzijo za- pisala še v angleščini. Učenci so ob delu osvojili po nekaj be- sed iz vsakega jezika. Tako smo na predvečer dneva knjige pospremili na svet malo drobno knjižico naših učencev, v kateri se prepletajo različ- ni jeziki, različne veroizpovedi in čudovite ilustracije - trgan- ke, ki sta jih avtorjem besedila pomagali izdelovati še sošolki Sara in Renata. Vsi starši iz 8.a razreda so bili na predstavitvi in so z navdušenjem prisluhnili svojim otrokom, napekli so ra- znolikih dobrot, da smo se ob koncu še medkulturno poslad- kali. Prisluhnili smo še narodni glasbi posameznih kultur. Tudi ostali udeleženci so z zanimanjem prisluhnili vsemu, kar smo povedali, še posebej melodijam jezikov. Zlasti je preseneti- la Besarta s svojo gladko in nerazumljivo albanščino. Avtorji knjižice so si zaslužili nagradno ekskurzijo v Novo Gorico, so- šolci in mentorica smo ponosni, da jim je uspelo. Učenci, učenke 8.a in mentorica B. Ojsteršek Skupaj v deželo Balalaj PODBOČJE - V torek, 22. aprila, je vrtec Levček pri OŠ Pod- bočje na steiaj odprl svoja vrata in povabil vanj mamice, očke, dedke, babice in vse tiste otroke in njihove starše, ki niso vključeni v vrtec, da si ogledajo, kje se v dopoldanskih Z /eve: Besarta, Edina, Marko, Tjaša in spredaj Nataša (foto: B. Ojsteršek)________________________________ uricah igrajo naši najmlajši in kakšne umetnine lahko ustva- rijo njihove majhne ročice. Ob tej priložnosti so si obisko- valci lahko ogledali glasbeno pravljico Potovanje v deželo Balalaj, ki je nastala v sodelovanju vzgojiteljic vrtca Levček in učiteljic OŠ Podbočje. Na odru se je tako zvrstilo okrog 50 nastopajočih; Balalajce, ki so drug za drugim stopali pro- ti deželi Balalaj, so odigrali učenci pravljičnega krožka, za petje in glasbeno spremljavo je poskrbel otroški pevski zbor pod vodstvom Mojce Jevšnik in seveda otroci iz vrtca, ki so bili enkrat žabice, lisičke, polžki, strašni volkci... Renata Jurečič 11 ton starega papirja za kar dva izleta LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Učenci podružnične osnovne šole Loka pri Zidanem Mostu niso od muh. Ker zelo dobro vedo, da so šolske ekskurzije vedno zabavne, so na kup zložili 11.200 kilo- gramov starega papirja, ki so ga tik pred prvomajskimi počitni- cami ob pomoči staršev in-učiteljic odpeljali v Ljubijano v pod- jetje Papirservis. Kot se je izkazalo, je lahko prodaja starega časopisnega papirja ne le ekološko pametna poteza, ki prihrani kakšno drevo, ampak tudi donosen posel. Učenci OŠ Loka pri Zi- danem Mostu so si na ta način namreč prislužili denar za ekskur- zijo od Loke pri Zidanem Mostu proti Sevnici in Brežicam, nato pa naprej tudi proti Olimju. Ker so pri zbiranju in odvozu stare- ga papirja pomagali tudi straši, so jih otroci skupaj z uäteljica- mi povabili kar na še en planinski izlet. Pa naj še kdo reče, da se nekaj okoljevarstvene naravnanosti ne izplača! Julijana Majerič, OS Sava Kladnika Sevnica, Podružnica Loka Nastopajoči v glasbeni pravljici Skavti v boju proti odpadkom KRŠKO - Že tradicionalni dan Zemlje se tudi pri skavtih od- raža v obliki čistilnih in zbiralnih akcij, predvsem pa v obli- ki vzgoje mladih v ljubezni do našega bivalnega okolja ter narave. Po lanskoletnem podvigu, ko smo očistili potok Za- hoč, smo se to leto malo bolj ozrli v naše mesto - Krško. Na videz čisto mesto nam je po bolj podrobnem pregledu po- kazalo, da pa vendarle naoko- li ležijo papirčki, plastenke, ostanki cigaret in drugi od- padki, ki jih ljudje nemarno odvriejo. Najbolj ialostno pa je dejstvo, da si mimoidoči ob pogledu na takšne odpadke le zamrmrajo v brado, češ kako slabo »cestarji« čistijo, da pa bi sami pobrali kakšen papir ček pa niti ne pomislijo. Tega se dobro zavedamo skavti in skavtinje, zato je padla ideja, da se enkrat za spremembo ne bi podali v gozd iskati spomenike človeške brezbrižnosti v obliki divjih odlagališč odpadkov, ampak bi se lotili kar na- šega mesta. Mesta, ki ob pomoči pridnih prebivalcev posta- ja vsako leto lepše in bolj urejeno, vseeno pa se ne more iz- ogniti nenehnemu onesnaievanju. In tako je prišla sobota, 19. aprila, z njo pa tudi napove- di slabega vremena. A slednjega se nismo ustrašili in smo se vseeno z vrečko v roki in nasmehom na obrazu podali v na- pad na odpadke. Dve ekipi, od katerih je vsaka štela pribli- žno 20 mladih, sta se odpravili v popoldanskih urah vsaka na svoj del Vidma. Prva se je lotila predela med železniško pro- go ter Cesto 4. julija vse od trinice pa do Stare vasi, spet druga pa je napadla del nad Cesto 4. julija, začenši z vrt- cem in osnovno solo, mimo kultumega doma in nadaljevala proti ribniku, kjer sta se ekipi tudi srečali. Kajpak ni manj- kalo veselja po uspešno zaključeni čistilni akciji, kajti vreč- ke so bile polne, mesto pa vsaj za spoznanje lepše. Aleš Erjavec Varujmo svoj planet BREŽICE - V torek, 22. aprila, so v brežiškem Prosvetnem domu dijaki in dijakinje Ekonomske in trgovske sole ter Gimnazije Brežice ob dnevu Zemlje pripravili skupno prireditev pod na- slovom Varujmo svoj planet in ob tern zapisali ter povedali ne- kaj misli o našem planetu, o preprečevanju, zmanjševanju in blaženju naravnih katastrof, pa tudi o osveščanju javnosti gle- de pomembnosti trajnostnega razvoja Zemljinih procesov in virov. Obe srednji soli sta tudi članici UNESCO ASPnet šol. Pred kulturnim programom, ki so ga dijaki pripravili pod men- torstvom profesoric Darje Babič Drašler, Nane Milekič Požun in koordinatoric obeh UNESCO šol Mire Stare ter Zdenke Seni- ca Grubič, so s pomočjo pomočnika ravnateljice brežiške Gim- nazije Uroša Škofa podelili še nagrade in cvetje najboljšim di- jakom in dijakinjam za fotografske in literarne prispevke. Med fotografi so nagrade prejeli Primož Cigler, Benjamin Strucl, Črt Lipej in Anamarija Duhanič. Najboljše literarne utrinke pa so pripravile Vesna Krapež, Nera Božin, Petra Cigler, Nika Anžiček ter Andreja Petan. M. Galič Senovški pozdrav pomladi SENOVO - Tudi to pomlad smo se mali in veliki iz vrtca pri OS XIV. divizije Senovo predstavili širši javnosti s prireditvi- jo Pozdrav pomladi. Sprehodili smo se po pravljičnih stopi- njah domišljije, smeha in plesa. Predstavili so se vsi otro- ci iz skupin Ježki, Čebelice, Zajčki, Žabice in Ribice. V avli Doma smo pripravili razstavo otroških likovnih izdelkov raz- ličnih likovnih tehnik. Strokovne delavke vrtca si prizadeva- mo, da izhajamo iz otrok, jih spodbujamo k ustvarjalnosti in zato smo celoten projekt zasnovale in izvedle z njihovo po- močjo. Bučen aplavz v dvorani pa nam je vsem spodbuda za nadaljnje delo. Mojca Gorenc, vzgojiteljica Obe brežiški srednji soli sta pripravili skupni program ob dnevu Zemlje. Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008____________ ____________________•_______________PRILOGA MLADl EH Prva nagrada za film na temo Okolja, ki izginjajo PIŠECE - V torek, 15. apri- la, smo učenci 5. razreda osemletke in 5. devetlet- ke OŠ Maksa Pleteršnika Pišece sodelovali na video konferenci 38 šol iz cele Slovenije. Naša sola se je predstavila s projek- tom Okolja, ki izginjajo, s katerim smo na nateča- ju osvojili 1. mesto. S fil- mom smo predstavili pi- šečke mline, ki izginjajo. Zavod RS za šolstvo, Arnes, e-Fotografija in tednik Ne- deljski tednik so organizi- rali fotografski in video na- tečaj z naslovom Običaji ii i okolja, ki izginjajo. Nate čaj je trajal od 14. 2. do 3. 4. 2008, in sicer za osnov- __________________________ ne in srednje sole. Mi smo si izbrali drugo temo - Okolja, ki iz- ginjajo. Posnetek je moral biti dolg najmanj 30 in največ 120 sekund. Z video posnetkom smo morali predstaviti detajl iz na- šega bližnjega okolja (stavba, reka, potok, tehnični pripomoč- ki, polja ...), ki drsi v pozabo ali pa se že počasi umika novosti in napredku. Glede na to, da je bilo včasih v našem kraju veliko mlinov, danes pa je žal samo še eden, smo se odločili, da pred- stavimo pišečke mline. Dela smo se lotili tako, da smo najprej posneli naš mlin, potem smo zvadili pesem Ob bistrem potočku je mlin. Pet učencev se je pripravilo na igranje inštrumentov (ksilofon, triangel, boben, ropotulje), ena učenka pa se je s pomočjo mentorice pripravila na vezni tekst. Ko smo imeli vse pripravljeno, smo film posne- li v živo, ogledate pa si ga lahko na naslovu: http://www.e-fo- toqrafija.si/sirikt.htm. Špela Osojnik, 5. razred osemletke OS Maksa Pletersnika Pisece Lduii ptcujiali pišečki mlin Izdelovanje ur v raškem vrtcu RAKA - V skupini drugega starostnega obdobja izvajali de- javnosti na temo ur. Otroci so v vrtec prinašali najrazličnej- še ure, jih spoznavali, risali, izdelali so plakat o urah, peli pesmi, pripovedovali izštevanke in počeli še marsikaj. Za zaključek pa smo v vrtec povabili starše, kjer so jim otroci z vzgojiteljicama pripravili pomladno prireditev, ki smo jo za- ključili z ustvarjalno delavnico. Ker pa se v naši skupini ob- našamo ekološko, so otroci in starši v delavnici izdelali ure iz odpadle embalaže, ki jih bodo spominjale na življenje v vrtcu. Pri skupnem delu s starši so otroci zelo uživali, poka- zali so veliko ustvarjalnosti in končni izdelki so dokaz za to. Razstavo ur so si ogledali ostali otroci iz vrtca in sole. Polona Baznik Dvojmoč Odprta vrata v leskovških vrtcih LESKOVEC - V vseh enotah vrtca Leskovec pri Krškem je v četr- tek, 17. aprila, potekal dan odprtih vrat. Starši in njihovi pred- šolski otroci, ki niso vključeni v vrtec, so ta dan lahko spozna- vali igralnice ter kotičke v njih, vzgojiteljice, seveda pa so se lahko tudi igrali v kotičkih, ki so jim bili najbolj zanimivi. Z obi- skom smo bili v vseh enotah zadovoljni, seveda pa si vsi najbolj želimo še kakšnega prizidka k vrtcu, ki bo omogočal sprejem vsem vpisanim otrokom, ki si želijo obiskovati naš vrtec. Vse, ki ste dan odprtih vrat zamudili, pa vabimo na cicibanove urice, ki bodo v centralnem vrtcu potekale v mesecu maju. J.I. Otroci so spoznavali kotičke v vrtcu. Podpisali so ekolistino KOSTANJEVICA NA KRKI - Osnovna sola Jožeta Gorjupa Ko- stanjevica na Krki vsako leto dan sole obeleži tudi z Gorju- povim literarnim večerom. Tokrat so v sklopu večera poezije z naslovom Reciklirana ljubezen podpisali tudi ekolistino. V projekt Ekošola so se vključili v preteklem šolskem letu. V program so vključili vse, ki so povezani s šolo (učence, učitelje in ostale zaposlene, starše in predstavnike lokalne skupnosti). Menijo namreč, da bodo le tako lahko razvijali odgovoren odnos do okolja in skozi izobraževanje dejavno spreminjali kulturo obnašanja, ravnanja in bivanja na pla- netu, saj bodo današnji učenci že v bližnji prihodnosti lahko vplivali in sprejemali pomembne odločitve pri uresničeva- nju trajnostnega razvoja. Ekošola poleg varovanja zdravja in okolja gradi tudi medsebojne odnose in prav tern so dali v šolskem projektu poseben pomen, poimenovali so ga na- mreč Ekologija medsebojnih odnosov. S to tematiko je bil povezan tudi uvodni literami večer, na katerem so učen- cem, ki so sodelovali s svojo poezijo na šolskem natečaju, poklonili zbirko vseh ustvarjenih pesmi. V sklopu večera so zaigrali tudi igrico Črno in belo in slove- sno podpisali ekolistino, izjavo o ekološkem poslanstvu sole. Listina je dokument, ki bo pomenil zavezo za ekološko de- lovanje sole in okolja v vsakem trenutku. Poleg ravnatelji- ce Melite Skušek so jo podpisali: v imenu učencev Špela Tršinar, ki je tudi avtorica ekohimne, Irena Šimenc Miha- lič, članica ekoprogramskega sveta nacionalne koordinaci- je, župan Mojmir Pustoslemšek, predsednica sveta staršev Nataša Unetič Tomše in koordinatorka šolskega projekta Katarina Zahrastnik. Ob podpisu so predstavili tudi šolski ekoznak, ki ga sestavljajo naravni elementi, po katerih je Kostanjevica na Krki najbolj prepoznavna: reka Krka, otok, Gorjanci, Krakovski gozd in štorklje, prvič pa so zapeli tudi ekohimno šole. Glede na zavzeto ekološko delo šole priča- kujejo, da bodo že letos prejeli tudi ekozastavo. M.S. V Cebelice, naše prijateljice CERKLJE OB KRKI - Vrtičkarji vrtca Pikapolonica iz Cerkelj ob Krki so se konec aprila na lep in sončen dan odpravili na obisk k pridnim čebelam. Viktor Račič je Sončkom in Palčkom pred- stavil čebelnjak, v katerem bivajo marljive čebele. Otroci so Uthnek iz igrice Črno in belo (foto: M. Jordan) bili najbolj presenečeni, ko so izvedeli, da v enem panju lah- ko biva tudi milijon čebel. Pokazal jim je tudi pripomočke, ki jih uporablja pri čebelarjenju, snežno belo obleko ter če- belarski klobuk s pajčolanom, ki ga varujeta pred piki čebel. Otroci so se okrepčali s kruhom in medom ter piškoti, ki jih je pripravila čebelarjeva žena. Občudovali so tudi druge živali s kmetije, fazane, golobe, kokoši in se poslovili z obljubo, da se vrnejo ob prvem točenju medu. Janja Leskovar Kruhek naš vsakdanji... KRŠKO - Na dan Zemlje, 22. aprila, smo se učenci v eni izmed delavnic na šoli udeležili pohoda do Perišča. Na poti smo se naj- prej ustavili pri Potočah, kjer nam je gospod, ki goji ribe, po- vedal nekaj o zgodovini Potoč. Pripovedoval nam je o mlinih na potoku. Tarn so včasih mleli žita za kruh. Pot smo nadaljevali po gozdni poti in spoznavali nove rastline, ki rastejo v gozdu. Vsem težko razumljivi sta bili dobrovita in brogovita. Na Perišču smo se ustavili, pomalicali ter pogledali živa bitja v potoku in izme- rili pH vodi in trdoto vode. Nekaterim je bilo to v veliko vese- Ije, saj se veliko ljudi zanima za naravo in v njej uživa. Po isti poti smo se vrnili v solo, kjer smo imeli še skupni zaključek. Tu so peli eko himno, odigrali kratko igrico o varovanju narave in žitih, povedali nasvete o varovanju narave. Vsi smo bili z dnem zelo zadovoljni, saj je bilo zelo pestro in poučno. Velik EKO poz- drav. Klavdija Černelič, 9.b OS Jurija Dalmatina Krsko ^M..........¦ I».. I I —i^^—J— Otroci na obisku pri čebelarju_____ Državno tekmovanje iz znanja geografije BLANCA - OS Bianca je v ponedeljek, 21. aprila, skupaj z Zavo- dom za šolstvo RS organizirala 13. driavno tekmovanje iz zna- nja geografije. Mladi geografi iz 20 osnovnih in devetih srednjih šol so letos pokazali svoje znanje na temo Naravne nesreče in njihove posledice za ljudi. Iz Posavja so se tekmovanja udeleži- le OŠ Brežice, OŠ Leskovec pri Krškem, Gimnazija Brežice in do- mačini OŠ Bianca. Domači učenci so tekmovalce pred začetkom pozdravili s krat- kim kulturnim programom, v katerem so jim predstavili naravne in kulturne znamenitosti Blance in okolice. Posamičnemu testu je sledilo skupinsko terensko delo, ki je tekmovalce popeljalo po okolici Blance, kjer so preučevali procese v naravi in se pose- bej vplive, prednosti in slabosti novih HE na Savi. Žal jim vreme ni bilo naklonjeno in so terenske naloge reševali v hudem nali- vu. Zaradi oteženega vrednotenja rezultatov terenskega dela (naloge so bile povsem premočene), se je tekmovanje konča- lo šele ob 19. uri. Tekmovalci so posebej pohvalili organizacijo tekmovanja in gostoljubnost Blančanov, ki so marsikateri ekipi ob reševanju nalog ponudili suh prostor. AAed posavskimi šolami sta se najbolje odrezali Gimnazija Bre- žice, ki je bila druga med slovenskimi srednjimi šolami, in OS Bianca, ki je bila med osnovnošolci četrta. OŠ Leskovec pri Kr- škem je zasedla 14. mesto in OŠ Brežice 20. mesto. Med po- samezniki se bodo najboljši štirje srednješolci udeležili med- narodne geografske olimpijade v Tuniziji. Najboljše tri ekipe v posamezni kategoriji so prejele pokale, najboljši posamezniki pa knjižne nagrade. Geografi so tako obelezili mednarodni dan Zemlje, 22.april. Uroš Brezovšek Zlato priznanje za brežiške gimnazijce Tekmovalci OS Bianca na terenu Pohod na Šentvid DOBOVA - Otroci iz skupine čebelic, vrtec Najdihojca Dobova, smo se v okviru športne značke odpravili na Šentvid. V vrtcu smo se pripravili, pogovorili o obnašanju v planinah, kaj rabi pravi planinec za na pot in seveda kakšni znaki nam kažejo pot. Odpravili smo se dobre volje, pot so nam kazale marka- cije. Kljub naravnim oviram po poti smo veselo prispeli do vrha, si čestitali in se okrepčali. Pozvonili smo pri cerkvi sv. Vida za srečo in se počasi polni vtisov odpravili nazaj v vrtec, kjer smo vtise iz našega izleta tudi narisali. V. Č. BLANCA, BREŽICE - 21. aprila je na Osnovni soli Bldncd pote- kalo 13. državno tekmovanje v znanju geografije, na katere- ga se je uvrstila tudi ekipa Gimnazije Brežice. Brežiški gim- nazijci Alenka Žarn, Gašper Bevc in Simon Ograjšek so pod mentorstvom profesorjev Natase Šekoranja, Boštjana Spi- lerja in Urosa Škofa na tekmovanju skupinsko osvojili odlič- no drugo mesto in s tern zlato geografsko priznanje. N.Š. Otroci na pohodu ffl IZ NASIH OBCIN - BREZICE Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008 Spoštovani občani občine Brežice in bralci Posavskega obzornika, tudi letos vas prijazno vabimo, da si v začetku poletja vza- mete čas in obiščete dogodke v sklopu zdaj že tradicionalne prireditve Brežice moje mesto. Letos bodo različne priredi- tve in dogodki popestrili tretji vikend v juniju (od petka, 20. junija, do nedelje, 22. junija). Obetajo se nam nastopi učencev osnovnih šol, predstavitve športnih, plesnih, folklomih skupin in številnih društev, ki so v naši občini zelo dejavna. Poskrbljeno bo za različne glas- bene generacije, prepevali bodo Natalija Verboten, Turbo Angels in številni drugi. Ogledali si bomo lahko odlične di- jake Gimnazije Brežice v brezčasnem mjuziklu Briljantina, poskrbljeno bo tudi za zabavo za naše najmlajše. Prireditev Brežice moje mesto je prijetna priložnost za druženje in za- bavo ob začetku poletja. Ivan Molan, župan Občine Brežice Budnica z možnarji in 1. maj na Šentvidu V četrtek, 1. maja 2008, so tradicionalno budnico na praznik dela pričeli poki možnarjev Društva roč- nih možnaristov, ki sta se jim pridružila tudi župan Občine Brežice Ivan Molan in minister za gospodar- stvo mag. Andrej Vizjak. Pihalni orkester Loče je nadaljeval z budnico po glavni mestni ulici - Cesti pr- vih borcev. Praznovanje 1. maja je potekalo dopoldne v prijetni send dreves na Šentvidu pod cerkvico Sv. Vida, kjer je številne pohodnike pozdravila podžupanja Občine Brežice Patricia Čular. Tradicionalno pokanje z mo- žnarji je potekalo letos že petič, tradicijo je pričel v času svojega županovanja se- danji minister za gospodar- stvo, Brežičan mag. Andrej Vizjak. Z županom brežiške občine Ivanom Molanom sta se pridružila možnaristom, ki so ob sedmi uri pričeli z gla- sno budnico. Trideset in še nekaj glasnih pokov je ozna- njalo prvomajsko jutro. Mo- žnaristom je sledila budnica Pihalnega orkestra Loče, naj- prej pri spomeniku kmečke- mu uporu, potem pa po glav- ni ulici v mestu. Ob 11. uri se je začelo pra- znovanje mednarodnega pra- znika dela pod Sv. Vidom v organizaciji Svobodnih sin- dikatov Slovenije. Zbrane je pozdravila podžupanja Obči- ne Brežice Patricia Cular. V svojem nagovoru zbranim je dejala, da so se nekoč delav- ci borili za pravice, danes pa si prizadevamo za delo samo, za ustvarjanje novih delavnih mest in nudenje socialne sta- bilnosti. V govoru je podžupa- nja poudarila, da Občina tako s projekti kot s vsakodnev- nim delom skrbi za razvoj ob- čine v prostor, ki svojim ob- čanom zagotavlja kakovostno bivanje in priložnosti za ob- čane. Predstavila je številne projekte in naložbe v občini, tako v šolstvu kot v gospodar- stvu, izpostavila je pomemb- no vlogo ministra za gospo- darstvo mag. Andreja Vizjaka pri umeščanju investicij dr- žavnega pomena v ta prostor. Nezaposlenost v občini se zmanjšuje, z dobrim delom in sodelovanjem občanov pa so dosegljivi vsi zastavljeni cilji. Praznovanje 1. maja so s svo- jo glasbo popestrili Drotarji iz Trebeža in nastop pihalnega orkestra iz Kapel. O možnarjih in praznovanju Društvo ročnih možnaristov Rogatec - Rogaška, svojo sek- cijo imajo tudi v brežiški ob- čini, Sromljah, nadaljuje 500- letno tradicijo praznovanj praznikov s pokanjem možnar- jev. Pokanje z možnarji izvi- ra iz praznovanja Velike noči, ko so na velikonočno nedeljo z možnarji oznanjali največji krščanski praznik. V društvu, ki uradno deluje 11. leto, je okoli 100 članov, ki so mora- li opraviti driavni izpit in pri- dobiti licenco, kajti možnarji spadajo v kategorijo signalne- ga orožja. Pištoli podoben mo- žnar tehta od 4-5 kg in sme biti nabit samo s črnim smo- dnikom. Zmotno je misliti, da so možnarji samo domena mo- ških član društva Anton Šu- rbek je dejal, da z možnarji pokajo tudi dekleta. Raznovrstna sodelovanja možnaristov Možnaristi nastopajo na raz- ličnih proslavah, večjih pra- zniki in seveda za Veliko noč, takrat pokajo vsak v svojem kraju. Tradicionalno se ude- ležujejo tudi budnic, v Bre- žicah sodelujejo doslej pa so sodelovali celo na koncertih Slovenske filharmonije in Za- grebške filharmonije. O strelski noši in tekmovanjih Da je pokanje z možnarji močna tradicija, o kateri pa ne slišimo prav pogosto, je dokaz tudi posebna noša, ki izvira iz predelov Štajerske, kjer so bili možnarji pogosti. Gre za nošo strelcev, v kate- ro so vključili tudi občinske barve svoje matične občine. Vsako leto je v Rogatcu za Ve- liko noč pri cerkvi Sv. Roka se- stanek klubov možnaristov in tekmovanje v merjenju poka- nja z možnarji. Govor podžupanje P. Cular na prvomajski proslavi Obiskovalci proslave ob 1. maju Možnarji Župan I. Molan in minister A. Vizjak z možnaristi Uspešno zaključen PosIP 2007/2008! Kako hitro čas beži! Včasih se ti zdi, da si komaj začel z ne- čim, potem pa se kaj hitro zaveš, da je minilo že kar nekaj časa, in že se nezadržno bližaš koncu. Tudi tokrat smo z za- četkom šolskega leta pričeli s še eno izvedbo PoslP-a. Pripra- vili smo uvodno motivacijo na obeh brežiških srednjih solan, s katero smo želeli seznaniti mlade s projektom, jim vzbuditi zanimanje in jih spodbuditi k čim večji udeležbi v Šoli PosIP. Zanimanje je bilo res veli- ko, oktobra se je namreč v Šolo PosIP vpisalo kar 57 di- jakov Gimnazije ter Ekonom- ske in trgovske sole Brežice. S posamezniki, ki so pokazali zanimanje in vnemo za delo, smo se enkrat tedensko sreče- vali na delavnicah projektne- ga dela, trženja, finančnega načrtovanja, managementa in retorike, kjer so mladi spo- znavali osnove podjetniškega načrtovanja in razvijali svo- jo poslovno zamisel, za katero so na koncu tudi pripravili po- slovni načrt. V začetku aprila je na PoslP-ov natečaj za najboljši poslovni načrt, ki temelji na inovativ- ni podjetniški ideji, umešče- ni v lokalno okolje, prispelo kar nekaj poslovnih načrtov za bolj alt manj zanimive poslov- ne zamisli. Te je skrbno pregle- dala za to posebej oblikovana petčlanska strokovna komisi- ja, ki so jo sestavljali: Patri- cia Čular (podžupanja Občine Brežice in direktorica Mladin- ske mreže MaAAa), mag. Nata- sa Šerbec (direktorica Zavo- da za podjetništvo in turizem Brežice), Aleksandra Hie (sa- mostojna svetovalka Strokov- ne službe GZS OZ Posavje), Tatjana Ibračevič (svetovalka za razvoj gospodarstva na RRA Posavje) in Gregor Borošak (predsednik DŠB, predsednik operativnega dela Zvete SKIS, vodja projektov Zavod Pri- mat). Njihove ocene so dolo- čile pet finalistov, ki so dobili še eno možnost, da dokončno prepričajo člane ocenjeval- ne komisije, da je prav nji- hova ideja najboljša. Finalisti so svoje poslovne ideje javno predstavili 8.5.2008 na Eko- nomski in trgovski šoli Breži- ce, kjer je potekalo še drugo- stopenjsko ocenjevanje, ki je razkrilo končnega zmagovalca letošnjega natečaja. Komisijo so najbolj prepričale naslednji poslovne zamisli: 1. mesto: Vrtec za hišne Iju- bljenčke MAU (avtorice: Moj- ca Zupan, Andreja Petan in UrškaSušteršič), 2. mesto: Ženitvena posredo- valnica SEDMA NEBESA (avto- rici: Klavdija Stritar in Ber- nardka Mežič), 3. mesto: Komuna JADO na Mrzli planini (avtorici: Janja Hafner in Doroteja Šekora- nja), 4. mesto: Strelski center Bre- žice d.o.o. (avtor: Tadej Se- čen) in 5. mesto: Diskoteka EXOTIC (avtorici: Tina Kodrič in Meli- ta Osvadič). Najboljši trije bodo prejeli denarne nagrade, ki jih pri- speva Občina Brežice, podeli- tev pa bo v petek, 23.5.2008, ob 18:00 v Klubu Mladinskega centra Brežice. Zmagovalcem čestitamo in jih spodbujamo, naj se ne usta- vijo na tej točki, ampak naj svoje ideje razvijajo naprej! Suzana Poldan, vodja PoslP-a KRATKA PREDSTAVITEV ZMA- GOVALNIH IDEJ: 1. Vrtec za hišne Ijubljenč- keMAU: Avtorice zmagovalnega po- slovnega načrta imajo rade svoje hišne Ijubljenčke, zato bi želele združiti to svoje ve- selje z delom v »Vrtcu za male živali MAU«. Tako so prišle do svoje ideje, s katero so zma- gale na letošnjem natečaju, ime za podjetje »MAU« pa predstavljajo začetnice nji- hovih imen (Mojca, Andreja in Urška), hkrati pa poda asoci- acijo na oglašanje mačk. Pod- jetje bi bilo locirano v Buko- šku, saj ima kraj odlično lego, predvsem zaradi ugodnih pro- metnih povezav. Vrtec bi sprejemal pse, mačke, papi- ge, paličnjake, ribice, male glodavce in ostale hišne Iju- bljenčke, skrbni zaposleni pa bi na njih pazili v času, ko bi bili lastniki živali v službi, na službeni poti ali na dopustu. Z živalmi bi hodili na sprehod, jih negovali, se igrali z njimi, skratka, poskrbeli bi za njiho- vo ugodno počutje v času od- sotnosti lastnikov. 2. Ženitvena posredovalnica SEDMA NEBESA: V sodobni družbi čedalje ve- čje število ljudi le s težavo najde primemega partnerja. Hiter tempo življenja, natr- pan urnik, delo, delo in še en- krat delo, vse to vodi do vedno večjega deleža »neprostovolj- no«< samskih ljudi. Tu pa sta drugo-udeleženki letošnjega PoslP-a videli priložnost za ra- zvoj svoje poslovne zamisli. Zamislili sta si agencijo - že- nitveno posredovalnico, kjer bi obiskovalci na individualen, kvaliteten in strokovno podprt način lahko poiskali in si zago- tovili zmenek s primemo ose- bo. Vsak kandidat bi najprej izpolnil vprašalnik, na podlagi njegovih odgovorov pa bi po- sredovalnica organizirala za- sebni stik na način, naveden v vprašalniku. Za poimenovanje SEDMA NEBESA sta se avtori- ci odločili, ker besedna zveza označuje posebno lepoto, za- dovoljno življenje, zaljublje- nost do uses, brezskrbnost, varnost in ljubeznivost. 3. Komuna JADO na Mrzli planini: Avtoricam se je ideja za po- slovni načrt porodila ob po- gledu na zasvojenega vr- stnika, ki je bil pod vplivom prepovedanih drog. Takrat sta začeli razmišljati, kaj je tisto, kar ga je pripeljalo do te točke. Ali je kriva družina, slaba družba, težave v šoli ali pač nesrečna Ijubezen? Odgovore na ta vprašanja pozna le odvisnik sam. Kma- lu sta prišli do ugotovitve, da se v Sloveniji število odvisni- kov povečuje, komun pa se ne ustanavlja temu primer- no število. Tako sta prišli do ideje, da bi ustanovili žen- sko komuno na Mrzli planini, saj je v Sloveniji od 6 komun le 1 ženska, ostale so name- njene moškim. Komuna JADO bo organizirana kot neprofi- tni zavod, ime je izpeljanka iz začetnic imen avtoric (JA- nja in DOroteja), uporabnice komune pa bodo ženske od- visnice, ki bodo prostovolj- no vstopile v zavod z željo po ozdravitvi. Avtorice treh najboljših poslovnih nacrtov skupaj z vodjo PoslP-a Posavski obzornik - ieto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008________________________________________IZ NASIH OBCIN ¦ KRSKO fl Komasacija kmetijskih zemljišč Kako do velikih parcel na Krškem polju? Komasacija ali združitev razdrobljenih kmetijskih zemljišč občini Krško prinaša razvojne prednosti tudi na področju kmetijstva, saj bo omogočila ustrezno izrabo prostora, bolj ekonomično pridelavo, lažjo dostopnost do parcel in večje parcele. V preteklem mesecu so po vaseh že potekale seznanitve s postop- kom. Če se bodo z zaokrožitvijo zemljišč strinjali vsi predvideni lastniki in podpisali izjave k uvedbi komasacije, bo lahko še letos stekel upravni postopek, dela na terenu pa se bodo potemtakem začela naslednjo jesen. Občina Krško je v letu 2007 v sodelovanju s Krajevno sku- pnost Krško polje in Veliki Podlog povabila lastnike kme- tijskih zemljišč k možnostim izvedbe komasacije kmetij- skih zemljišč, ki bi predvido- ma potekale v vaseh Mrtvice, Vihre, Brege, Drnovo, Gorica, Jelše in Veliki Podlog. Posto- pek uvedbe komasacije kme- tijskih zemljišč je tako v prvi fazi stekel v obliki animacij- skih delavnic, na katerih je Občina skupaj z lastniki ze- mljišč in predstavniki vaških odborov izrisala obod komasa- cije in ga uskladila s prostor- skim planom. V tem letu so v posameznih vaseh potekale ponovne seznanitve s komasa- cijskimi postopki, načinom fi- nanciranja in terminskim pla- nom aktivnosti. Predstavljen je bil obod predvidene koma- sacije, usklajen z namensko rabo zemljišč, ki je skladen s prostorskim planom Občine Krško. V nadaljevanju bo Obči- na pripravila izjave o pristopu k uvedbi komasacije za lastni- ke zemljišč na komasacijskem območju in sicer za vsako vas posebej. Izjave bodo vsebova- le podatke iz katastra. Uvedba komasacijskega po- stopka bo mogoča le, če bodo sodelovali vsi lastniki kme- tijskih zemljišo> in ko bodo podpisane izjave k pristopu komasacije. Sledi priprava do- kumentacije za izdajo Odloč- be o uvedbi komasacijskega postopka pristojne Upravne enote. V letu 2009 ima Občina možnost pridobiti sredstva na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, Agencija RS za kmetij- ske trge in razvoj podeželja, jeseni pa naj bi začela z deli na terenu. Pogoj za začetek izvedbenih del na terenu je, da v postopku ni pritožb. Komasacija ali zložba kme- tijskih zemljišč je upravni postopek, v katerem se ze- mljišča na določenem obmo- čju zložijo in ponovno raz- delijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj za- okrožena zemljišča. Predmet komasacije so kmetijska ze- mljišča in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. Postopek komasacije vodi pri- stojna Upravna enota oziroma komasacijska komisija, ki so- deluje s komasacijskim odbo- rom, ki je posvetovalni organ, sestavljen iz predstavnikov lastnikov zemljišč. Geodetska dela izvaja geodetsko podje- tje, ki je bilo izbrano na jav- nem razpisu. Pobude za začetek komasa- cijskega postopka običajno pridejo s strani lastnikov ze- mljišč, lahko pa tudi s strani Občine. Z začetkom komasa- cijskega postopka se mora- jo strinjati lastniki, ki ima- jo v lasti vsaj 80 % zemljišč. Predlog za uvedbo komasacij- skega postopka Upravni eno- ti poda investitor komasacije (Občina), ki predlogu priloži tudi vso potrebno dokumen- tacijo. Postopek komasacije se uvede z odločbo pristoj- ne Upravne enote, ki se vro- či vsem lastnikom zemljišč na komasacijskem območju. En- krat letno Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehra- no, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ob- javi javni razpis za dodeli- tev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacijskega po- stopka. Na razpis se prijavi občina, ki mora priložiti po- trebno dokumentacijo. NAMEN komasacije; • večje parcele in s tem cenej- ša obdelava oziroma večja možnost oddaje ali prodaje, • dostop do parcel po javnih poteh primernih za sodobno kmetijsko mehanizacijo, • urejeno lastniško stanje, • urejeno stanje v geödet - skih evidencah in s tem od- pravljeni problemi v zvezi z določitvami GERK-ov, • meje parcel so točno dolo- čene in jih je v vsakem tre- nutku možno ponovno vzpo- staviti, • zaradi povečanja parcel je vse manj neobdelane ze- mlje in s tem se prepreču- je tudi širjenje gozdov na kmetijska zemljišča. PREDMET KOMASACIJE so: • urejanje kmetijskih ze- mljišč zaokroževanje in povečanje • izgradnja in ureditev nove infrastrukture - poti STROŠKI IZVEDBE KOMASA- CIJE: • 75 % zagotovi EU • 5 % Republika Slovenija • 20 % Občina Brez komasacijskih postopkov lastniki oziroma obdelovalci zemljisc ne vidijo ustreznih na- činov, kako racionalizirati proi- zvodnjo in s tem ostati konku- renčni pred vse bolj agresivnim in cenovno ugodnejšim ponud- bam izdelkov iz drugih driav Evropske skupnosti. Postopki komasacije se deli- jo v več faz: 1. Ureditev meje na obodu komasacijskega območja in izdelava elaborata ureditve meje na obodu komasacij- skega območja Na urejanje meje komasa- cijskega območja se vabi vse lastnike parcel, ki ležijo ob obodu komasacijskega obmo- čja (znotraj in zunaj) z oseb- nim vabilom. V njihovi pri- sotnosti se zamejniči mejo komasacijskega območja. V postopku se vodi skico zamej- ničenja in zapisnik o zamej- ničenju. Terenska merjenja se opravljajo s sodobnimi in- štrumenti z avtomatsko regi- stracijo. Na podlagi terenskih merjenj se izračunajo koordi- nate točk. Po končanem postopku na te- renu se v pisarni izdela elabo- rat ureditve meje, ki ga potr- di odgovorni geödet in se ga odda na pristojno geodetsko upravo. Za parcele, ki jih obod koma- sacije deli na dva dela, se iz- dela delilni elaborat. 2. Ureditev meje znotraj ko- masacijskega območja - goz- dovi, trajni nasadi, ohišnice Znotraj komasacijskega ob- močja se zamejniči in posna- me vse parcele katerih loka- cija se v postopku komasacije ne bo spreminjala gozdo- ve, trajne nasade, ohišnice. Z mejami se seznani lastnike. 3. Zamejničenje in izme- ra vseh objektov, ki so po- membni za izvedbo komasa- cijskega postopka Na terenu se zamejniči in posname obstoječe poti in funkcionalne objekte, stano- vanjske objekte, gospodar- ske objekte, druge objekte, ki so pomembni za pripravo projekta nove razdelitve ze- mljisc - terase, večje elek- tro drogove, večja posame- zna drevesa in podobno. V komasaciiskem postopku se poleg elaborata ureditve meje komasacijskega obmo- čja izdelaio štirie elaborati. 1. Izdelava in razgrnitev ela- borata o obstoječem stanju zemljisc Na podlagi podatkov, ki jih ge- odetsko podjetje pridobi na pristojni geodetski upravi (po- datki o parcelah) in zemljiški knjigi (podatki o lastništvu), se pripravijo zbimi podatki (v pisni in grafični obliki) o ze- mljiščih in lastnikih, ki sode- lujejo v komasacijskem po- stopku. Vsi lastniki zemljišč so pisno vabljeni na razgrni- tev teh podatkov, ki so razgr- njeni 15 dni. Istočasno lastni- ki zemljisc tudi izrazijo svoja pričakovanja o rezultatih ko- masacije (povedo, kje bi žele- li dobiti nove parcele). 2. Izdelava in razgrnitev ela- borata vrednotenja zemljisc komasacijskega območja Za potrebe komasacijskega postopka se izdela v sodelo- vanju s komasacijskim odbo- rom elaborat vrednotenja ze- mljisc. Agronom pregleda in sondira območje ter na pod- lagi vzorcev in kemične ana- lize razvrsti zemljišča v vre- dnostne razrede in določi menjalna razmerja med raz- ličnimi vrednostnimi razredi. Podatki se razgrnejo za 15 dni in v tem času lahko vsi zain- teresirani podajo ugovore na razgrnjene podatke. O ugovo- rih odloči pristojna upravna enota na predlog komasacij- ske komisije. 3. Izdelava in razgrnitev ela- borata idejne zasnove uredi- tve komasacijskega obmocja V sodelovanju s komasacij- skim odborom se pripravi idejno zasnovo ureditve ze- mljisc, ki so vključena v ko- masacijski postopek. V idej- ni zasnovi so vrisane smeri obdelave, obstoječe in pred- videne nove poti, obstoječi in predvideni novi meliora- cijski jarki, obstoječe zara- sti. Tako pripravljena idejna zasnova se za 15 dni razgrne in v tem času lahko komasa- cijski udeleženci-kmetje po- dajo pripombe in predloge, ki jih obravnava komasacij- ska komisija. 0 pripombah in predlogih odloči pristojna upravna enota na predlog ko- masacijske komisije. 4. Izdelava, razgrnitev in usklajevanje projekta nove razdelitve zemljisc Na podlagi elaboratov idej- ne zasnove, obstoječega sta- nja zemljisc, vrednotenja ze- mljisc ter podatkov dobljenih s terenskimi merjenji se izde- la projekt nove razdelitve ze- mljisc, ki je razgrnjen 15 dni. V tem času lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe in predloge, ki jih obravnava komasacijska komisija, ki pre- dlaga upravni enoti določene sklepe. Na podlagi teh sklepov se dopolni projekt nove razde- litve zemljisc in se ga v prime- ru, da je bilo sprememb več ponovno razgrne. V celotnem postopku koma- sacije imajo vsi lastniki mo- žnost aktivno sodelovati in spremljati vsa dogajanja. Na razgmitve so lastniki vablje- ni pisno ali na krajevno obi- čajen način. • Zamejničenje novih par- cel v naravi in seznanitev lastnikov Po potrditvi projekta nove razdelitve zemljišč, se za- mejničijo nove parcele in se- znani lastnike z novimi par- celnimi mejami v naravi. • Izdelava elaborata koma- sacije Pripravijo se vsi podatki za iz- dajo odločbe o novi razdeli- tvi zemljišč, ki jo izda Uprav- na enota. V tej fazi dobi elaborat koma- sacije končno obliko, ki je za- konsko predpisana in elaborat se preda pristojni geodetski upravi, pristojni upravni enoti in investitorju - obcini. Na odločbo o novi razdeli- tvi zemljisc imajo vsi lastniki možnost vložiti pritožbo. Komasacijski postopek je kon- čan, ko na komasacijskem ob- močju ni več nobene pritož- be in postane odlocba o novi razdelitvi zemljišč pravno- močna. Tedaj se nove parce- le vpišejo v uradne evidence pristojne geodetske uprave in zemljiške knjige. Nova Valvasorjeva knjižnica in urbanistična ureditev starega mestnega jedra Pripombe svetniške skupine SDS na rešitve projekta nove knjižnice kot tudi na idejno rešitev urbanistične uredi- tve prostora ob knjižnici in širše. Dokončna odločitev Občinske- ga sveta Občine krško v marcu 2005 o izboru lokacije za novo knjižnico v starem mestnem jedru je zelo pomembna z vi- dika revitalizacije dobršnega predela starega mesta, naka- zuje se prilika za ureditev šir- šega mestnega predela in ure- ditev novih vsebin ureditve in dejavnosti v tem prostoru. Sam projekt nove knjižnice je zasnovan zelo moderno, tako oblikovno kot tudi vse- binsko. Žirija ob izboru tega projekta ocenjuje, da bo objekt velika osvežitev pro- stora in da stavba žari v osoj- nem območju pod Trško goro in mestnim jedrom, kar je lahko res in je sprejemljivo, kljub velikemu kontrastu do obstoječih objektov. Prostor bo vsekakor z novim objek- tom obogaten. Idejna urbanistična uredi- tev širšega prostora pa daje v razmislek nekaj novih reši- tev. Na južni strani nove knji- žnice naj se oblikuje novi trg za javne funkcije, brez kakr- šnega koli prometa. Obstoje- či Hočevarjev trg je v bistvu križišče cest: CKZ, Bohoriče- ve ulice in Pod goro ter pri- ključka na obvoznico ter javno parkirišče za potrebe fakultete. Kot tak ne more služiti javnim potrebam zbi- ranja meščanov. Na novi trg naj se prestavi Valvasorjev spomenik, ki je spodaj ob ce- sti na obvoznico. Kompleks mestnih his ob Cesti krških žrtev od Mencingerjeve hiše do Komočarja naj se obli- kuje tako, da se bo vsebinsko ujemal z novo knjižnico. Go- spodarski dovoz do teh do teh objektov naj se izvede s sever- nega trga ob novi knjižnici. Obnovljen kompleks Valva- sorjeve hiše bi bilo smiselno bolje povezati s prostorom ob novi knjižnici s peš po- tjo med Mencingerjevo hišo in in fakulteto, ki se nada- Ijuje do reke Save, z ureje- nim dostopom na tem me- stu, ne kot je predlagano v idejni rešitvi, v samem križ- išču na obvoznico, tu se da izvesti kot podhod pod ob- voznico. Na prostoru pred obnovlje- nim kompleksom Valvasor- jeve, Jarnovičeve, Kaplano- ve hiše bi lahko postavili nov spomenik krškim borcem. V obnovljenem komple- ksu bomo obeležili zgo- dovinsko slavo mestu in ljudem, ki so tu živeli, zato spomenik vsekakor sodi v to sredino. Pre- del med Šofersko ulico in samostanskim zidom naj se oblikovno izvede drugače, kot je predvi- deno. Nov dovoz v pro- stor ob samostanskem zidu je izvesti tako, da se ohrani mestna kape- lica. Metod šonc, občinski svetnik SDS Alojz Fabjančič, d.i.a. ffl IZ NASIH OBCIN - SEVNICA____________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15, 5, 2008 Ureditev starega mestnega jedra v Sevnici Obdna Sevnica je pristopila k pripravi obdnskega podrob- nega prostorskega načrta za del starega mestnega jedra mesta Sevnice. Namen je iz- delati prostorski akt, vključ- no z izdelavo variantnih re- šitev oziroma idejnih zasnov novega občinskega upravne- ga objekta s podzemnimi ga- ražami, ureditvijo odprtih površin za mirujoči promet v sklopu občinskega parka, ureditev obdnskega parka in javne poti ob železniški pro- gi ter ureditev območja z vso potrebno komunalno, ener- getsko, tetekomunikacijsko in prometno infrastrukturo. V sklopu ureditve je predvi- dena tudi rušitev obstoječe- ga, dotrajanega Slomškovega doma ter ureditev poveza- ve z obstoječim občinskim upravnim poslopjem. Načrt izdeluje projektantsko pod- ietje Esplanada d.o.o. iz bentruperta. Načrtovalci so v preteklih tednih opravili predhodne informativne raz- govore s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne v zvezi predhodnih usme- ritev pri pripravi variantnih rešitev umestitve objektov in zunanjih ureditev obmo- čja v povezavi z obstoječimi upravnimi objekti. Predstav- nik izdelovalca je predstav- nikonr Obdne Sevnica pred- stavil tri variantne zasnove novega upravnega centra in drugih predvidenih posegov. V začetku meseca maja bo občinska strokovna služba pripravila pripombe in pre- dloge k najboljšemu varian- tnemu predlogu, katere bo projektant vnesel v predla- gano rešitev in jo dopolnil. Posted na Slomškov dom (vir: foto arhiv Občine) Srečanje društev Zavoda za kulturo sport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica je organiziral srečanje društev, ki delujejo na ob- močju občine Sevnica. Direktorica Zavoda Petra Pozderec je vsem prisotnim predstavnikom društev predstavila poro- čilo o delu za leto 2007 na področju dela društev, načrt dela KŠTM Sevnica za leto 2008, načrt razvoja turizma v okviru Turistične agencije Posavja - Doživljaj, podala predlog so- delovanja društev v mreži turistične ponudbe in predstavi- la načrte o skupnem sodelovanju na splošno. Srečanja se je udeležilo 33 predstavnikov društev v obdni, ki so z zanima- njem prisluhnili predstavitvi in na koncu tudi podali vpraša- nja ter pohvale Zavodu za pomoč pri delovanju društev. Iz- razili so tudi želje po dodatnem izobraževanju in še boljšem sodelovanju. Predstavniki društev (vir: KŠTM) Ureditev ceste na Grič Občina Sevnica je kandidirala na razpis Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj s projektom Uredi- tev cestne povezave Planinska-NHM-Grič, od katere je pre- jela pozitiven sklep za sredstva v višini 466.000 €, kar zna- ša 80 % delež celotne investicije. Predmet sofinanciranja je razširitev cestne povezave in gradnja komunalnih vodov na obravnavanem odseku. Občina Sevnica bo sedaj pristo- pila k izvedbi javnega naročila za izbor izvajalca projekta, saj mora biti navedena investicija po razpisnih pogojih kon- čana v letu 2008. Občina Sevnica je pridobila sredstva iz evropskih skladov tudi za obnovo cestnega omrežja v obdni Sevnica. Letos se bo nadaljevala obnova ceste skozi Hinjce proti Krmelju, zato se je župan s predstavniki Krajevne sku- pnosti Krmelj pogovarjal o izvedbi projekta skozi naselje in o možnostih izgradnje obvozne ceste. Cesta mimo Kopitarne (vir: foto arhiv Občine) Odlok o komunalnem prispevku Občinski svet Občine Sevnica je pred časom sprejel odlok o komunalnem prispevku v obd- ni Sevnica, na osnovi katerega se vsi investitorji v obdni Sev- nica dolžni plačati sorazmer- ni del sredstev za komunal- no opremljanje zemljišč za gradnjo. Če so v preteklosti sami vlagali sredstva v izgra- dnjo javne infrastrukture, so na osnovi potrdila posamezne Krajevne skupnosti oproščeni sorazmernega dela stroškov. Zaradi sprememb zakonodaje pa Občina skupaj z zunanjimi strokovnimi službami pripra- vlja spremembo odloka, ki bi po prvih izračunih komunal- ni prispevek v bodoče znižal. Spremembo odloka bo obrav- naval Občinski svet predvido- ma na naslednji seji. Predstavniki občine obiskali švicarsko mesto Amriswil Župan Kristijan Jane je sku- paj s podžupanoma Srečk- om Ocvirkom in Rudijem Dobnikom, predsedniki ne- katerih odborov Občinskega sveta in direktorjem Komu- nale in Obdnske uprave obi- skal švicarsko mesto Amri- swil, kjer se je sevniški rojak Božidar Košorok s predstav- niki tamkajšnje Obdne do- govoril o vsebini obiska. Ob- čina Sevnica se pripravlja na nekatere pomembne inve- sticije s komunalnega in in- frastruktumega področja, zato so si Sevničani ogleda- li tamkajšnjo centralno d- stilno napravo, komunalno podjetje, vodno črpališče, večnamensko dvorano.in se- žigalnico odpadkov. Delova- nje Obdne jim je v mestni hiši predstavil župan Peter Kummer. Vsi objekti in na- prave že vrsto let brezhib- no delujejo in ne povzro- čajo dodatnih obremenitev okolja, zato je tudi družbe- na sprejemljivost gradenj tovrstnih objektov na viso- ki ravni. Ogledi objektov, in- formacije in pridobljeni vtisi bodo po prepričanju udele- žencev strokovnega sreča- nja pripomogli k uspešnejše- mu načrtovanju in izvajanju podobnih aktivnosti v obdni Sevnica, sežigalnice odpad- kov pa Slovenija žal še ne premore. Župan je ob koncu druženja švicarskega kolega povabil na obisk v Sevnico. Sežigalnica odpadkov (vir: foto arhiv Občine) Sprejem pri županu (vir: foto arhiv Občine) Sevničani na mestnem trgu (vir: foto arhiv Občine) Z gibanjem do zdravja SEVNICA - V sončnem majskem sobotnem jutru se je kar ne- kaj Sevničanov preizkusilo na obremenitvenem testu hoje na 2 kilometra, ki ga je na Orehovem organiziral Zdravstve- ni dom Sevnica. S preizkusom hoje na 2 km se lahko z upoštevanjem spola, sta- rosti, telesne teže in višine, časa hoje ter srčnega utripa iz- meri telesna zmogljivost. Tako so strokovni delavci zdravstveno vzgojnega centra udeležencem na podlagi izvida ugotovili tele- sno pripravljenost ter jim svetovali, kako le-to izboljšati. Test bodo ponovili 19. septembra in ugotovili svoj napredek. Gre za nacionalni projekt, v okviru katerega je v letošnjem letu planiranih 170 preizkusov hoje na 2 km po različnih krajih Slovenije. Projekt spodbuja aktiven življenjski slog", ki poma- ga preprečevati bolezni srea in ožilja, zmanjševati tveganje za možgansko kap, obvladovati krvni tlak, sladkomo bolezen, pre- komerno telesno težo in debelost, preprečevati krhkost kosti in možnost zlomov, povečana telesna pripravljenost pa poma- ga tudi vzdrževati mišično moč in gibljivost sklepov, zmanjšuje stres in depresijo ter izboljšuje kvaliteto življenja. Tanja Grabrijan Pred pričetkom hoje so se udeleženci z ogrevajem pripravHi na telesno obremenitev. Srečanje gospodarstvenikov Na sevniškem gradu je potekalo že tradicionalno srečanje go- spodarstvenikov. Srečanja, ki ga je organiziral župan Obdne Sevnica Kristijan Jane s sodelavci, se je poleg 37 gospodar- stvenikov in novinarjev udeležil tudi minister za gospodar- stvo Andrej Vizjak. Vodja oddelka za gospodarske dejavno- sti Vlasta Kuzmički je predstavila obdnske razpise s področja gospodarstva v letu 2008. V nadaljevanju je župan Kristijan Jane predstavil večje projekte, kot so prijavljeni projekti za evropska sredstva, gradnja infrastrukture družbenega pome- na, urbanistično načrtovanje, čistilna naprava Sevnica, hidro- elektrama Bianca, regionalni projekti in vračilo vlaganj v jav- no telekomunikacijsko omrežje v obdni Sevnica. Predstavil je tudi statistične podatke za obdno Sevnica iz katerih je razvi- dno, da ima obdna Sevnica najnižjo stopnjo brezposelnosti v Posavju. V drugem delu so sledila konstruktivna vprašanja in predlogi sevniških gospodarstvenikov prisotnemu ministru. 13. sevniški kolesarski maraton Kolesarsko društvo Sevnica prireja v nedeljo, 25. maja, kolesarski maraton na 32 in 64 km dolgi progi. Družinski maraton poteka od Sevnice do Tržišča in nazaj. Veliki maraton poteka od Sevnice preko Mokronosa, Škocjana, Bučke in Studenca v Sevnico. Start bo na Glavnem trgu ob 10. uri. Več informacij dobite na www.kolesarstvo.org. Minister Andrej Vizjak in iupan Kristijan Jane (vir: foto arhiv Občine)____________ Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008 SPORT JH Pomembna zmaga NK Krško KRŠKO - Krški nogometaši so štiri kroge pred zaključkom pr- venstva v 2. SNL dosegli pomembno zmago v boju za obsta- nek, saj so v soboto doma premagali NK Zavrč s 3:1. V uvo- du srečanja so gostje presenetili z napadalno igro in že v 1. minuti srečanja dodobra ogreli dlani domačega vratarja Al- bina Veziroviča. V nadaljevanju so vajeti v svoje roke vze- li domačini, ki so strpno zategovali obroč okoli vrat gostov. V zaključku 1. polčasa je s pravim projektilom zadel doma- či zvezni igralec Rok Zorko. Tudi v nadaljevanju so Krčani igrali bojevito in napadalno in po podaji Roberta Beriča je Edin Junuzovič povedel Krško v vodstvo 2:0. Zavrč je natc s tvegano igro dovoljeval Krčanom, da so tekmovali, kdo be zapravil lepšo priložnost za povišanje vodstva. Zavrč je ob zaključku srečanja znižal rezultat na 2:1, v zaključku sreča- nja je piko na i postavil Junuzovič s prisebnim strelom iz ne- posredne bližine. Krčani so z zmago prehiteli Zavrč na var- nem 8. mestu na lestvici, pred njimi pa so še tekme s Krkc in Muro v gosteh ter z Belo krajino doma. Krški triatlonci 3. na državnem prvenstvu KRŠKO, PTUJ - Člani Triatlon kluba Krško so osvojili 3. me- sto na ekipnem državnem prvenstvu v sprint triatlonu, ki je potekalo na Ptuju. Krška ekipa v postavi Jaroslav Kovačič, Darko Zakšek, Blaž Žmavčič in Matjaž Merhar je zaostala samo za člani TK Ljubljana in TK Ribnica ter dosegla nedvo- mno največji klubski uspeh. Poleg tega velja omeniti tudi zmago Martina Škoberneta v akvatlonu, že prejšnji vikend pa je Škoberne postal državni prvak v cici duatlonu. Na Ptu- ju so nastopili tudi tekmovalci Multisport kluba Krško, med katerimi je bila najuspešnejša Nina Mandl, ki je zmagala v sprint triatlonu med mladinkami in vodi v razvrstitvi mladin- skega slovenskega pokala. Jelica uspešna na tujem LESKOVEC PRI KRŠKEM - Članica Strelskega društva Lesko- vec Jelica Majstorovič se je udeležila tekme za Grand Prix Češke. Med 1500 tekmovalci iz 38 držav je z zračno puško nastreljala 392 krogov in končala na 39. mestu, v ekipnem delu pa je z reprezentančnima sotekmovalkama zasedla 9. mesto. Teden pred tem se je Majstorovičeva udeležila med- narodnega strelskega tekmovanja s samostrelom v nem- škem mestu Bad Homburg in v kategoriji do 23 let končala na odličnem 4. mestu, kar je njena navišja uvrstitev v med- narodnem rangu v tej kategoriji. Rovan blizu olimpijski normi BREŽICE - Začela so se prva atletska tekmovanja. Brežiški skakalec s palico Jure Rovan je s skokom 552 cm zmagal na mitingu v Novi Gorici in za olimpijsko normo zaostal le za 3 cm. Zelo dobro nastopajo tudi brežiški atleti, ki študira- jo v ZDA. Rožle Bucalo je na mitingu v Iowi s skokom v da- Ijino 730 cm zabeležil najboljši letošnji rezultat v Sloveniji, najboljši brežiški mnogobojec Rok Deržanič pa je v Kansa- su zabeležil rezultat 34.41 m v metu diska, v metu krogle 12.23 m ter 445 cm v skoku s palico. Tri zmage Katane v Zagrebu GLOBOKO, ZAGREB - Člani DBV Katana iz Globokega so v okviru slovenske reprezentance tekmovali v Žagrebu na mednarodnem turnir v ju-jitsu. Med številnimi uvrstitvami na stopničke velja izpostaviti zmage Irme Pirc v borbah ka- detinj do 46 kg, mladinskega moškega para Tilen Kolarič in Andraž Božičnik v duo sistemu ter kadetskega moškega para Jure Žabjek in Žan Obradovič v duo sistemu. Tri Rainovke med deset KRŠKO, MARIBOR - Selekcijske telovadke GD Rain Krško so se udeležile 5. pokala ŠD Studenci v Mariboru v ženski športni gimnastiki. Najbolj so se izkazale Urška Štus, ki je v 7. dr- žavni stopnji osvojila 7. mesto v mnogoboju, ter Lara Žibert v 6. stopnji in Maruša Metelko v 5. stopnji, ki sta v mnogo- boju osvojili 10. mesti. Krška triatlonska ekipa na Ptuju Tudi letos dirka Impoljca - Studenec SEVNICA - V organizaciji Avto društva Studenec - Sevnica se bo v soboto, 17. maja, in v nedeljo, 18. maja, na cesti Im- poljca - Studenec odvijala enajsta mednarodna avtomo- bilska gorsko-hitrostna dirka »Petrol Sevnica«, ki bo štela za FIA Evropski pokal, za prvenstvo Challenge, za Evropsko prvenstvo Historic - starodobnih dirkalnih vozil in odprto državno prvenstvo Slovenije v gorskem avtomobilizmu. Na- stopilo bo preko 80 tekmovalcev iz osmih drzav in med nji- mi bodo tudi domačini - Tomaž Borštnar iz Mokronoga v R11 Turbo, Lojze Udovč z Malkovca z novim pokalnim R Cli- om, Samo Valant iz Tržišča v preizkušeni napiljeni Lancii Delti Integrale in Metod Papež - Todi iz Boštanja v Fordu RS 2000, ki je dini iz Slovenije prijavljen tudi v Race Class na Rally Dunaj Trst. Na tradicionalni dirki bo ponovno nastopil tudi najhitrejši voznik, večkratni evropski prvak Georg Pla- sa z BMW E 36 z JUDD-ovim motorjem Formule 1. Zelo uspešen začetek kasaške sezone za Krčane KRŠKO - Člani KK Posavje Krško so letošnjo sezono tekmo- vanj začeli zelo uspešno. Prvi start so opravili konji iz hleva Mars 24. marca v Zagrebu. Konj Monterry je zmagal, Trofe Torp je osvojil drugo, Wichita pa četrto mesto. S tem uspe- hom so se tekmovalci podali na domača bojišča. V Ljutome- ru je 13. aprila žrebec Monterry ponovno zmagal in dokazal, da zmaga v Zagrebu ni bila slučajna. V Mariboru 4. maja so nastopili štirje konji iz krškega kluba in se vsi štirje uvrsti- li na nagrajena mesta. Grace Be v lasti in v treningu Uro- ša Bernardiča je zmagala, Monterry iz hleva Mars je osvojil drugo mesto, Suzi BE v treningu Janka Šepetavca je dosegla drugo mesto, Wichita iz hleva Mars pa tretje mesto. V klubu upajo, da navedeni rezultati njihovih tekmovalcev napove- dujejo uspešno sezono, kot je bila lanska, v kateri je krški klub zasedel odlično četrto mesto med 12 klubi, čeprav je po številu tekmovalcev med manjšimi. Tako kot vsako leto v okviru praznika občine Krško prireja klub tekmovalni dan v nedeljo, 8. junija. Že sedaj vabijo vse ljubitelje konj, da se tega dne ob 15. uri odločijo za obisk hipodroma Brege. Dan druženja treh generacij v Kostanjevici in Leskovcu LESKOVEC PRI KRŠKEM/ KOSTANJEVICA - Ob svetovnem dne- vu gibanja sta se osnovni soli Kostanjevica na Krki ter Le- skovec pri Krškem v soboto, 10. maja, z množično udeležbo pridružili vseslovenski akciji promocije gibanja in zdrave- ga življenja, ki je potekala pod naslovom Dan druienja treh generacij. Nekajkilometrski pohod otrok, staršev ter njiho- vih babic in dedkov je spremljala v obeh krajih vrsta aktiv- nosti, od meritve krvnega tlaka, srčnega utripa in sladkor- ja v krvi do kvizov, zabavno glasbenega programa in drugih športnih aktivnosti, poleg zdravstvenih delavcev pa so se ak- ciji z domačimi dobrotami pridružile tudi žene, ki so vklju- čene v Društvo kmečkih žena Krško ter Kostanjevica na Krki. V Leskovcu pri Krškem se je pohoda treh generacij, ki ob gi- banju in skrbi za zdrav način življenje ponazarja tudi med- generacijsko sožitje, udeležilo 150 pohodnikov, v Kostanje- vici na Krki pa še enkrat toliko. B. M. Sport vPosavju pOSaPJß{ü])!Mfo Georg Plasa, večkratni evropski prvak v svejan jeklenem konjičku - BMW E 36 z JUDD motorjem Formule 1 Prihod glavnine nekaj več kot sto metrov razpotegnjene kolone pohodnikov na Trsko Goro V Krškem šahovski festival KRŠKO - V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in gosti- telja Šahovskega kluba Triglav Krško je med prvomajskimi prazniki, vse od prvega do četrtega maja, v Krškem pote- kal 3. Festival Sana. V okviru'festivala so se šahistke in šahisti pomerili na po- spešenem ekipnem državnem prvenstvu v kategoriji čla- nov, članic, mladincev in mladink, pospešenem državnem prvenstvu posamezno za vse navedene kategorije, na eki- pnem in posamičnem hitropoteznem državnem prvenstvu, zadnji dan festivala pa je v krškem hotelu potekalo še ama- tersko prvenstvo Slovenije. V mladinski kategoriji žensk po- samično pospešeno so Krčanke Sanja Žnideršič, Nives Ži- vec in Erika Sluga osvojile 1. mesto, Tjaša Škvorc in Laura Škvorc 2. mesto, Lucija Krošelj ter Petra Pavlič, članici sevniškega ŠK Milan Majcen, pa sta osvojili v posamični kon- kurenci 4. mesto. V članski konkurenci ekipno pospeseno so se od Posavcev najvišje zavihteli šahisti Triglava Krško, ki so v postavi Zvonimir Meštrovič, Samo Štajner, Toni Kos, Igor Sitnik, Sašo Župevc in Gorazd Novak osvojili 3. me- sto, v ekipnem hitropoteznem šahiranju pa so v isti posta- vi zasedli 4.mesto. V moški konkurenci hitropoteznega šaha je Zvonimir Meštrovič osvojil drugo mesto, Toni Kos pa je bil tretji. Odličen nastop Ametija v Bratislavi KRŠKO, BRATISLAVA - Član Plavalnega kluba Celulozar Krško Haris Ameti je minuli vikend kot clan reprezentance Slo- venije starejših dečkov odlično nastopil na mednarodnem tekmovanju za pokal Orca v Bratislavi. Med 765 plavalci iz osmih držav je presegel vsa pričakovanja ter se domov vrnil kar s štirimi medaljami. Že v prvem nastopu na 100 m del- fin je zmagal z odličnim časom 1.06.02, na 100 m hrbtno je bil 2. (1.09.26), dvakrat pa 3. - na 50 m delfin (30.05) in 200 m hrbtno (2.27.16). Med prvih deset je priplaval tudi na 100 in 200 m prosto. 17. fforski tek na Lisco OREHOVO - V četrtek, 1. maja, je potekal že 17. gorski tek na Lisco, ki šteje za Pokal Doleniskeca lista in akcijo „Sloveni- ja teče za zdravje". Na štartu teka na Orehovem se je zbralo 118 ljubiteljev teka in se podalo na 8,3 km dolgo pot proti Lisa. S progo je najhitreje opravil do- mačin Robert Lendaro, član AK Sevnica, ki je postal absolutni zmagovalec 17. gorskega teka na Lisco. S časom 43:36 minut je kar za minuto in pol prehitel drugouvrščenega Maria Vrači- ča. Med dekleti si je absolutno zmago pritekla Mateja Šuštar- šič (AK Portovald), ki je v cilj pritekla v 51:33 minutah. Len- , «L -. ~ daro je bil absolutne zmage zelo iu?an. Obc'ne Se™tca vesel, saj je v 17 letih le-ta prvič K"st'Jan Janc ob pripadla domačemu atletu. Ta- obsolutnem zmagovalcu koj po prihodu v cilj mu je za lep teka Lendaro Robertu____ dosežek čestital tudi Kristijan Janc, župan občine Sevnica, ki je bila eden od sponzorjev teka. Poleg teka je organizator pripra- vil tudi pohod na Lisco, ki se ga je udeležilo 16 pohodnikov, na * vrhu Lisce pa so potekali tudi otroški teki, ki se jih je udeleži- lo 18 otrok, zmagovalec najdaljše 1,5 km dolge proge je postal clan AK Sevnica Kiemen Lendaro. Kljub slabemu vremenu so bili tekmovalci s celotno prireditvijo zelo zadovoljni, saj je bila izpeljana brez napak, kar pa ne čudi, saj je glavni organizator teka nekdaj odlični gorski tekač Pavle Drobne. V.L. Krška vetarana plavala v Perthu KRŠKO - Od 18. do 25. aprila je v avstralskem Perthu poteka- lo svetovno veteransko prvenstvo v plavanju, ki se ga je ude- ležilo 6000 plavalcev iz 74 držav. Med 12 Slovenci sta bila tudi dva Krčana Franc Cargo in Andrej Škafar. Škafar je tekmo- val v kategoriji od 45 do 49 let in zasedel v disciplini 50 del- fin 45. mesto s časom 32,18, v disciplini 100 delfin 21. mesto s časom 1.11,26, v disciplini 200 mešano pa 15. mesto s ča- som 2.41,47. Cargo je nastopal v kategoriji od 50 do 54 let in si priplaval v disciplini 50 prosto 25. mesto s časom 31,31 in v disciplini 100 prosto 30. mesto s časom 1.09,39. 0 POSAVSKA PANORAMA Posavski obzomik - leto XII, številka 10, četrtek, 15. 5. 2008 Eroika navduševala RAKA - V četrtek, 8. maja, se je v športni dvorani osnov- ne šole Raka odvijal koncert trenutno izjemno priljubljene skupine Eroika. Trije izjemni vokalisti Matjaž Robavs (bari- ton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Žunec (tenor), zdru- ženi v tercetu Eroika, so nase prvič opozorili na Emi 2007 s priredbo pesmi Stop Omarja Naberja. Ponovno so se zbrali po dvomesečnem ustvarjalnem premoru in tako nadaljujejo koncertno tumejo po celotni Sloveniji. Predstavili so pesmi s svojega prvenca v pop opera žanru, med katerimi so sve- že interpretacije znanih slovenskih uspešnic Ko zvonovi za- pojo, Dan ljubezni, Namesto koga roža cveti, Ko mene več ne bo. Navduševali so s svojim glasom, stasom ter neverje- tno karizmo. S svojo komunikativnostjo se je izkazal Matjaž Robavs, ki je spretno povezoval pesmi ter dogajanje »zači- nil« z dogodivščinami terceta. Med premorom so se predsta- vili domačini, pevska skupina Lavrencij, ki jo vodi Andrej Resnik. Prepevajo slovenske in dalmatinske pesmi, v katere vključijo izjemne solistične nastope. Na odru združeni pop- operni pevci in fantje iz Lavrencija ter občinstvo med pre- pevanjem zimzelene melodije Dan ljubezni pa lahko označi- mo kot vrhunec prireditve, o kateri se bo govorilo še dolgo. S. Turk Na OŠ dr. Mihajla Rostoharja smo jurjevali KRŠKO - Tik preden so se za naše licence začele prvomajske počitnice, smo lep in sončen dan izkoristili za pohod na Lib- no. To je naša dolgoletna tradicija, ki jo imenujemo Jurjeva- nje. Ne delamo cvrtja, temveč si na ognju spečemo jajca na k oko. Da se ne sprimejo s ponvijo, poskrbi marsikatera mama naših učencev in priloži še kakšno posodico ocvirkov in masti. Čeprav to počnemo že vrsto let, nas je letos Zeleni Jurij še osebno presenetil. Prišel je, odet v zeleno, z belo oblečenimi nasmejanimi spremljevalkami in harmonikarjem Matjažem Zupančičem. Marsikdo je na začetku pozabil zapreti usta, kasneje pa jih ni več mogel, kajti vsi smo uživali v petju. Ču- dovit dan, lepi trenutki, ki nam povejo, da tudi drobna pre- senečenja pripeljejo smeh na lica in iskrice v oči. M. Habinc Eroika na odru, v ozadju domača pevska skupina Lavrencij (foto: Foto Asja) DOLENJA VAS - Zadnje dni aprila so na t. i. večnamenskem domu, ki so SrQdi Krajevna skupnost Dolenja vas, zabetoni- rali ze drugo ploščo. V novosradnji bodo dobila svoje mesto krajevna društva, največ prostora bodo namenili domačim $asilcem, v njem pa bo tudi dvorana s 130 sedeži. Investi- cija, vredna milijon evrov, naj bi bila zaključena prihodnje leto, do letošnjega krajevnesa praznika 15. avgusta pa bo objekt pod streho in bo že sluiil kot prireditveni prostor za praznovanje. _________________ _____ M. K. M. Tradicionalno prepevanje Jurijeve pesmi na Logu LOG PRI SEVNICI - Priprave na tradicionalno prepevanje »Jurijeve pesmi« so se letos na Logu začele že nekaj mesecev prej s pripravami na nabavo opreme. V preteklih letih se je namreč pojavila pobuda, da je poleg ohranjanja ljudskega petja treba ljudem pokazati tudi ustrezno podobo ljudskega pevca. Prizadevni posamezniki so prevzeli skrb za nabavo klo- bukov in predpasnikov. Izbra- nih je bilo nekaj primemih vzorcev, ki so bili predstavlje- ni na sestanku. Odločitev ni bila težka, izbran je bil »slo- venski klobuk«. Ta klobuk ima nekoliko širši krajec, ki zelo dobro sede na glavo in daje moškemu, ki si nadene tak klobuk, pravo možato podo- bo. Nekoliko več časa je bilo porabljenega pri izbiri barve - »Jurjevci« so si namreč že- leli, da bi bila njihova podo- ba nekaj posebnega. Izbra- na je bila zeleno-rjava barva, nato pa je steklo pobiranje mer ter naročilo pri znanem klobučarju v Krškem. Glede na izbrano barvo klo- buka je bilo zelo preprosto izbrati ustrezno barvo bla- ga za predpasnike. Izdelava predpasnikov je bila zaupana domačemu krojaču in šivilji Mihu in Miri Kurnik, Andrej Jazbec pa je sprejel odgo- vornost za oblikovanje logo- tipa »Loških Jurjevcev« ter tkanje logotipa na predpasni- ke. Tudi to delo je bilo zaupa- no pravi osebi, saj ima Andrej izjemen občutek za estetiko in dober vizualni izgled. Zbor pevcev je bil v sredo, 23. aprila, v dvorani večna- menskega doma na Logu. Razdeljeni so bili klobuki in predpasniki, nato pa je bilo narejenih nekaj skupinskih fotografij »loških Jurjevcev«. Zbora in prepevanja so se udeležili: Drago Božič, Karli Božič, Kristjan Božič, Anton Drobež, Darko Erjavec, Mir- ko Erjavec, Andrej Jazbec, Jože Jazbec, Janko Jeraj, Brane Knez, Miha Kurnik, Roman Marušič, Silvo No- vsak, Franc Pavkovič, Uroš Sovinc in Franc Žnidaršič. Po tradiciji se »loška Jurjeva pesem« prepeva od hiše do hiše. Začne se na Orlah, nato se nadaljuje na Golem vrhu in v Cerovem bregu, zatem pa na Logu, kjer se začne v Leščinah, nato pa nadaljuje v Kapniku, starem delu vasi, Brodu, Hudih vilah in zaklju- či v Dolini. Na Brodu, kjer prebivajo Lo- garjevi, je bilo letos še pose- bej ganljivo, konec leta 2008 se bodo namreč preselili. Nji- hova hiša bo v sklopu ureja- nja območja akumulacijske- ga jezera za HE Arto (Bianca) porušena. Pripravili so prigri- zek in izbrano penino. Od Logarjevih je pot vodila vse do zadnje hiše v Dolini, kjer se je okoli 1.30 ure tudi zaključilo s petjem. V Dolini pri Mihatu Kurniku je sledilo okrepčilo s pečenimi jajci in štetje denarja, ki so ga v za- hvalo darovali krajani. Brane Knez Loški Jurjevci Prostovoljno delo dviga kvaliteto življenja BREŽICE - Območno združe- nje rdečega križa (OZ RK) Brežice je gostilo prosto- voljce OZ RK Radovljica, s katerimi se tradicionalno družijo in si izmenjujejo iz- kušnje. Že septembra 2004 so podpisali na Bledu Listino o prijateljstvu, saj je pro- stovoljcem v obeh združe- njih pomoč sočloveku tako prioriteta kot poslanstvo. Prostovoljci delujejo v pre- pričanju, da je prostovolj- no delo na humanitarno-so- cialnem področju v današnji družbi nujno dopolnilo k dr- žavnim in lokalnim instituci- jam. V OZ RK Brežice je delo pro- stovoljcev RK vidno v vseh KS, prav tako usklajeno po- teka delo z mladimi člani RK po vseh OŠ, krvodajal- ci pa se odzivajo na vabila ob akcijah, saj ugotavljajo, da število darovalcev krvi ne upada, temveč se vsako leto nekoliko poveča. Vendar so glede na število prebivalcev na zadnjem mestu v Sloveni- ji, pri čemer ugotavljajo, da krvodajalci iz Brežic daruje- jo kri tudi v Novem mestu in Ljubljani, zato bi te morali prišteti k številu krvodajal- cev OZ RK Brežice, pa bi bil rezultat dokaj drugačen. OZ RK Brežice podeljuje prizna- nja za večkratno darovano kri in prostovoljcem za več letno delo v KO RK in sicer ob občinskem prazniku. K uspešnemu srečanju so prispevale prostovoljke iz KO RK Kapele in Čatež, se- kretarka Metka, plesna sku- pina Celestina ter zvoki glas- be domačih glasbenikov. NJ.S. Predsednici obeh združenj Anica Svetina in Fanika Zaniuk Kaj se zgodi, če godljo zakuhata starša? VELIKA DOLINA - Zvemo, če prisluhnemo Dramski sekciji »Va- ška scena« KUD Slavček Velika Dolina, ki so z režiserko Edito Krošl pripravili komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«. Igral- ci Robert Zofič, Barbara Munič, Edita Krošl, Nebojša Milja- novič, Bernarda Lončarič, Andreja Cirnski, Nejc Oršanič ter I Simon in Borut Cirnski so z igro navdušili in dodo- bra nasmejali popolnoma polno dvorano Prosvetne- ga doma. Občinstvo je uživalo v prigodah mladega zakon- skega para, ki je s teža- vo prenašal podnajemni- ško življenje, saj jima je sapo jemala njuna naje- modajalka. Nepredvide- ne situacije in njuna ne- . soglasja ju je navedlo na odločitev, da se bosta ločila. A ker nista imela kam, sta še ve- dno živela skupaj. Ko sta novico o ločitvi izvedela njen oče in njegova mama, sta se prikazala pred najemniških vratih in zakuhala največjo godljo... Večer za sprostitev in za čestitke igralskemu ansamblu, ki ga je spremljala strokovna ocenjeval- ka Branka Bezeljak, ki je ansamblu zaželela predvsem boljših pogojev dela. N.J.S. Prizor iz predstave J | Vaše oglasno sporočilo v tem časopisu bo j videlo yečJGLASBENA ŠOLA KRŠKO | Kolodvorska 2, 8270 Krško O Tel.: 07 488 01 40, Fax: 07 488 01 50 ! E-pošta: gs.krsko@s5.net, www.gs-krsko.si Glasbena sola Krško vabi k vpisu v glasbeno šolo in k preizkusu glasbenih sposobnosti za šolsko leto 2008/09 v soboto, 31. maja 2008, ob 9. uri v dvorano glasbene šole Krško, Kolodvorska ulica 2, Krško. Najmlajši, 5 in 6 letni, nimajo preizkusa, po kratki pred- stavitvi pouka jih boste lahko takoj vpisali v tajništvu šole. Vpis je žal omejen. Za vse starejše od 7 let velja preizkus glasbenih in ple- snih sposobnosti. Za petje je pogoj končana mutacija. Rezultati sprejemnih izpitov bodo objavljeni 30. Junija 2008 na oglasni deski glavnega vhoda sole. Vpis bo možen od 30. junija do 4. julija 2008 in od 4. do 6. avgusta 2008 od 9. ure 13. ure v tajništvu sole. Ravnatelj Dra%o Gradisek, prof., L.R. obcina krško Svet za preventivo in vzgojo v CP Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Sloveriija 07 / 49-81-229; fax: 07 / 49-22-221 e-mail: zdravko.pilipovic@krsko.si ZA BOLJŠO VARNOST NA NAŠIH CESTAH SPV Občine Krško ob otvoritvi nove motoristične sezone vabi na predstavitev varne vožnje z enoslednimi motornimi vozili, ki bo v petek, 16. maja 2008, ob 11. in 15. uri na Parku Tehnične kulture, Kartodrom Raceland v Krškem Ob 11. uri bo v učilnici Parka Tehnične kulture potekalo izobraževanje učencev višjih razredov krških osnovnih šol in srednje tehnične sole. Na poligonu bodo v nadaljevanju lahko preizkusili lastna kolesa z motorjem in simulator varne vožnje. Ob 15. uri se bodo v spretnostni vožnji na poligonu in simulatorju lahko preizkusili motoristi. K ogledu zanimive akcije vabljeni tudi vsi ostali Ijubitelji motomih koles. V akciji, ki jo omogoča lastnik Kartodroma Raceland Tomo Staut, bo sodelovala tudi Policiiska postaja Krško s predstavitvijo varne vožnje, ZSAM Krško in nekatere avto sole, ki izobražujejo bodoče motoriste. Na stojnicah bo na razpolago izobraževalno gradivo s področja prometne varnosti. Dobrodošli! Cveto Sršen, predsednik SPV Občine Krško H OBVESTILA " " " Posavski obzornik - leto XII, številka 10, četrtek, 15.5.2008 IŠČEMO NOVE SODELAVCE Vas zanima razgibano delo v regiji bivanja, z možnostjo napredo- vanja, z odličntm plaälom, prijaznim delovnim časom ter s stal- no osebnostno rastjo in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas? Pridružite se podjetju z 20-letno tradicijo. Prijave z življenjepisom pošljite na: B W C d.o.o., Zidanškova 17, 2314 Zg. Polskava Posavje - PROMOTOR Prodam Citroen Xantia 2.0.16. V.i., letnik 1999, prevoženih 99.000 km, izredno ohranjen, ima vso opremo in klimo. Tel.: 040 987 470 Prodam Škodo Favorit, letnik 1994, odlično ohranjeno, ga- ražirano, 150.000 km, modre metalik barve. Tel.: 031 416 253 Prodam Volvo 460 GLE, letnik 1994, odlično ohranjen, pre- voženih 102.000 km. Tel.: 030 911 534 Prodam Fiat Tipo 1.4, letnik 1994, registriran, v dobrem stanju. Tel.: 031 306 646 (po 15. uri) Prodam Clio 1.2, registriran do februarja 2009, moder, le- tnik 1997, 85.000 km, servisna knjiga, izredno ohranjen. Tel.: 041 621 285 Prodam Mazdo 323 F, letnik 1990, registriran do 12.9.2008, rdeče barve, 2. lastnik, dobro ohranjen. Tel.: 041 694 184 Prodam avto Suzuki Samurai, 4x4, letnik 1997, prevoženih 92.000 km. Tel.: 031 548 149 Prodam avtomobilsko priko- lico, nosilnost 1000 kg, brez stranic, primema za prevoz PVC cisteme cca 1000 litrov. Tel.: 051 389 362 Prodam motokultivator Labin progres, 14 KM - diesel s 4 pri- ključki - super special in BCS- 127 nizka kolesa, acme, ugo- dno.Tel.:041 552 915 Prodam höjico, kengurujčka, Aventovo termo torbico, oble- kice za fantka 0-5 let po sim- bolni ceni, tetra plenice, po- darim pa stajico. Tel.: 041 832 956 Prodam kultivator-jež, za manjši traktor, trotočkovni priključek, cena 180 €. Tel.: 041 840 601 Prodam hladilnik s skrinjo, rdeče barve, nov, še zapaki- ran, cena po dogovoru. Tel.: 051 455 601 Prodam kosilnico Rapid z gre- benom, cena 140 €. Tel.: 041 209 659 Prodam koze z mladiči ali samo kozličke, cena po dogo- voru. Tel.: 07 49 13 002 Prodam prašiča, težkega okrog 230 kg, ali pa ga me- njam za odojke ali teličko ali za gradbeni les. Tel.: 07 49 51 516 Prodam 3 rabljene sončne ko- lektorje in bojler SAT - 300 li- trov. Tel.: 041 514 129 Prodam koruzo v zmju, 1500 kg, traktor Ursus 35, rotacij- sko koso za traktor SIP, 100 bal krme, samohodni mulčer za vinograd. Tel.: 031 312 651 Prodam 6 približno 30-kilo- gramskih odojkov in 150-kilo- gramskega prašiča. T el.: 07 49 69 474 Prodam koruzo v zmju - trdin- ko in elektromotor 7 km, 3-fa- zni. Tel.: 031 497 749 ali 07 49 56 823 Prodam večjo količino mladih zajcev za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 07 47 78 069 Prodam nastavljive rolerje St. 30-34, 24-colsko otroško kolo in starejše nosilce za Opel- Astro navadno ali karavan. Tel.: 041 436 437 Prodam telico, simentalko, brejo 5 mesecev. Tel.: 07 49 27 807 ali 051 314 418. Prodam vino cviček z analizo. Tel.: 040 612 057 Prodam koruzo v zrnju, narav- no sušeno, cena 0,25 € na kg. Tel.: 07 49 67 545 Prodam 80-litrsko prešo, ba- kreni 80-litrski bojler za ko- palnico in pečico. Tel.: 041 740 845 Prodam manjšo novo frajto- nerico, visoko 30 cm. Tel.: 07 49 61 057 Prodam teličko limuzin in ko- ruzo trdinko. Tel.: 051 869 010 Prodam motor za APN 4 in zaj- čjo pištolo, ugodno. Tel.: 07 47 78 069 Prodam 400 litrov belega vina, 500 litrov rdečega vina ter 250 in 300-litrski cistemi. Tel.: 07 49 79 726 Prodam starejše, dobro ohra- njeno pohištvo za spalnico in dnevno sobo, cena po dogo- voru, ogled v okolici Sevnice. Tel.: 031 706 466 Prodam prostomo, komfortno garsonjero na Vidmu, cena 40.000€. Tel.: 0749 22 410 ali 040 931 224 Prodam telico, staro 11 mese- cev, težko 350 kg. Tel.: 041 868 454 Prodam teličko simentalko, staro 10 tednov, in beli jedil- ni krompir. Tel.: 07 49 67 826 (zvečer) Prodam 300 kock sena in pu- halnik Tajfun z motorjem ali brez. Tel.: 031 238 746 Prodam pec na olje za cen- tralno ogrevanje, staro 4 leta, malo rabljeno, cena po dogo- voru. Tel.: 040 805 601 Prodam teličko simentalko, staro 3 mesece, možnost na- daljnje reje. Tel.: 041 342 194 Prodam malo rabljeno, masiv- no in izolirano uto za psa. Tel.: 031 493 302 Prodam rabljeno strešno kriti- no, strešnik, model Vesna, cca 150 kom. Tel.: 031 800 829 Prodam star nasad jablan, 6700 m2, gozdič 1300 m2, v Podsredi, elektrika in voda na parceli, dovoljenje za postavi- tevkozolca. Tel.: 03 57 73 156 Prodam stanovanje v Breži- cah, na mirni lokaciji. Tel.: 041 935 804 Prodam hišo v Dobovi, bli- zu železniške postaje, parce- la 750 m2, hiša je opremljena in vseljiva takoj. Tel.: 07 49 65 623 Prodam hišo v starem Krškem, 145 m2, CK, vsi priključki in parcela 1500 m2. Tel.: 040 784 693 Prodam novo diatonično har- moniko b, es, as, rdeče barve. Tel.: 031 793 132 Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 031 306 626 Prodam telička simentalca, starega 2 meseca, in kravo li- muzin za meso. Tel.: 031 717 064 Prodam večjo količino rdeče- ga kvalitetnega vina, bizelj- sko-sremiški okoliš, cena po dogovoru. Tel.: 031 627 765 Prodam zajčje meso z možno- stjo dostave v Sevnici. Tel.: 031 827 482 Prodam vinograd s 400 trtami in vikendom, elektrika, asfalt, na lepi sončni legi v Mrzlavi vasi. Tel.: 07 49 59 537 Prodam pritlično hišo na Zgor- njem Obrežu 12, cena po do- govoru. Tel.: 040 488 983 Prodam travnik v izmeri 1,25 ha, v Župelevcu, na lepem mestu. Tel.: 051 343 380 Prodam vino, belo in rdeče, mešano z modro frankinjo, cena 1 € za liter, večje koli- čine pripeljem tudi na dorn. Tel.: 041 720 308 Prodam vikend z vinogradom, Brezovica pri Planini, voda ka- pnica, priključek za elektriko, oprema za vinograd. Tel.: 040 325 336 Prodam telico, staro 2 leti, za zakol, možna men Java za kra- vo molznico. Tel.: 040 719 107 Prodam strižno kosilnico Muta, vredna ogleda, cena po dogo- voru. Tel.: 0749 69 211 Prodam 120-litrsko stiskalni- co za grozdje ali sadje, novo. Tel.: 040 727 274 Prodam traktor Tomo Vinkovič s priključki, kosilnico Gore- nje Muta s priključki, puhalnik Tajfun s cevmi in motorjem. Tel.: 041 521 375 Prodam 200-litrsko traktorsko škropilnico in 100 m cevi ter traktorski obračalnik - 220 si- rine. Tel.: 051 481 087 Prodam odlično ohranjen pralni stroj Gorenje in novo ogrodje za pesjak ali rastli- njak. Tel.: 031 497 806 Prodam umivalnik, dvosed, dva otroška pisalna stola ter dve pisalni mizici, vse kom- pletza80€. Tel.: 041 744 009 Prodam hrastov les, prerezan na polovico, za izdelavo ma- sivnih miz 45 x 4 m, 6 koma- dov. Tel.: 031 827 482 Prodam rdeče vino cviček po 1 € in gumi voz 15 col, za 300 €. Tel.: 031 603 985 Prodam kuhinjske elemente v dolžini 3,45 m, s štedilnikom, napo in pomivalnim koritom. Tel.: 031 334 240 Prodam rabljeno žensko gor- sko kolo, po simbolični ceni. Tel.: 041 521 649 Prodam lepo ohranjene stari- ne: lesene brane, telege, mla- tilnico za žito, vejevko, pri- merno za muzejsko zbirko. Tel.: 041 439 908 Prodam ovna, 1 leto križan, JRS-texel, in brejo kozo. Tel.: 041 377 860 Oddam v najem sobo z upora- bo kopalnice in kuhinje starej- ši gospe, stari od 50 do 70 let, alkohol izključen. Tel.: 031 426 620 Oddam 1,5-sobno stanovanje, opremljeno, v Krškem. Tel.: 041 756 323 Oddam 2-sobno stanovanje, opremljeno, 50 m2, v Breži- cah. Tel.: 07 49 62 476 Oddam v najem bivalnik na dobri lokaciji in prodam kovin- ske elemente za večnamensko uporabo. Tel.: 051 813 561 Prosim, če mi kdo ugodno proda ali podari rabljena av- tosedeža za otroka, stara 2 in 6 let. Tel.: 040 780 318 Vzamem ali kupim mladega psička manjše ali srednje ra- sti, lahko je tudi mešanček. Tel.: 031 492 135 Mlada družina najame dvo- sobno stanovanje v Krškem ali Sevnici za daljše obdobje. Tel.: 031 864 882 (po 16. uri) Oddam košnjo. Tel.: 041 527195 Kupim nagačenega polha. Tel.: 040 399 767 Kupim malo rabljen in dobro ohranjen pomivalni stroj po ugodni ceni. Tel.: 07 81 80 507 Kupim avto, lahko v okvari ali poškodovan, slabše ohranjen, gotovina. Tel.: 051 657 607 Kupim traktor, pogon 4x4, lahko s priključki, dobro pla- čilo. Tel.: 051 813 034 Kupim leseni stolček triptrap za hranjenje. Tel.: 031 885 311 Kupim motorno kolo Tomos. Tel.: 051 818 219 Kupim spodnji del kuhinje Maries, starejši model. Tel.: 041 899 199 Kupim manjši dobro ohranjen avto, letnik 2001 ali mlaj- ši, najmanj 1.2, nižji cenovni razred, do 90.000 prevoženih km. Tel.: 031 265 676 Stiki: Rakec 174/75, nekadi- lec, nealkoholik, bi rad spo- znal gospodično ali mamico, staro od 30 do 40 let, za resno zvezo. Tel.: 031 557 602 Stiki: Moški, 47 let, želi spo- znati žensko ali mamico za re- sno zvezo. Tel.: 040 349 474 Stiki: Iščem ženo za skupno ži- vljenje, staro od 60 do 65 let, ne pijem in ne kadim, sem do- bre narave. Tel.: 040 496 167 Stiki: Moški, 53/166/70, po kruti usodi sem postal lažji invalid, želim spoznati resno žensko za skupno življenje, možna tudi redna zaposlitev. Tel.: 031 533 071 Stiki: Fant, star 31 let, bi rad spoznal dekle za resno zvezo, pošljisms. Tel.: 051 873 293 Posavski obzornik vsak drug četrtek pri vas doma. Na spletu že v sredo! OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA IIT [, ||fiQEfflSDmEJfii{| WWW.TA-IU .SI • INFO@TA-BU.SI TA-Bl d.o.o - PKKR$KO#CKŽ 141, Kkško tcl: 0590 53 263 • GSM: 051 317 333 - OBLAČILA - CICIBAN OBUTEV - OPREMA - IGRAČE Vabljeni! - OTROŠKISEDEŽI, VOZIČKIRAMATTI www.motorii-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOVI Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm J FS 50QT-3 [ 4346€ L 850 € JYG150ST |P^1599€ Telefon: 040/218 217. Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si SEJEM V KRŠKEM VSAK PETEK PRI SREDNJI SOLI _________NASPRQTI POKOPALIŠČA________ VSENAENEM MESTU: OBLAdlA. SPODNJF. I'l.Rll.O. OBI 77: W POSTHIJNISA, (JROPJ/:, cospodixisu pripomočm. si v/.i rop,,\ ... NAJUGODNEJŠE CENE! VABLJENI! tl=4 Goieki7.8270Krsko www.vratazaren.si Ll\__L \ tel: 07 49 212 59, 7^rOn .....gsm. 041 652 343 . s ^-«-" ¦=¦ ¦ fax: 07 49 212 50. » • 5 !r««i!;i?.'i .|niiii|.i •¦¦¦:..•!• info@vratazaren si ' ^j> § INDUSTRIJSKAVRATAJEESE23 ^Hfc, d ROLO VRATA !»