Savinjski vestnik
CELJE, 2. angusta 1952
Glasilo osvobodilne fronte mesta ceu a, okrajev celja-okolice in SoStanja
LETO v., STEV. 31 — CENA 6 DIN
Ureja uredniíki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov ixredniátva: Celje, Titor
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. čekovni
гасгш it. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjeka tiskarna ▼ Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski veetnik izhaja
vsako soboto. 
Naši novi
narodni heroji
Ob našem največjem narodnem
prazniku, Dnevu vstaje slovenskega
naroda, je Prezidij Ljudske spušči-
pe FLRJ odlikoval dvanajst najza-
služnejših borcev Slovenije z Redom
narodnega heroja. To visoko prizna-
nje so prejeli: Jože Borštnar, p)od-
predsednik glavnega odbora Zveze
borcev NOV Slovenije, Anton A.
pežman, podpolkovnik JLA, Franc
F. Hočevar, polkovnik JLA, Dušan
D. Kveder, generalni podpolkovnik
JLA, Boris Kidrič, predsednik Go-
spodarskega sveta vlade FLRJ,
France Leskošek, minister, predsed-
sednik Sveta za "industrijo pri vladi
LRS, Ivan Maček, podpredsednik
vlade LRS in predsednik Gospodar-
skega sveta LRS, Franc Stadler,
podpolkovnik JLA, Peter Stante, ge-
neralni major JLA. Nadalje Franc
F. Brkovec, Rezka T. Dragar ter
Kui M. Skvarča.
Začasni odbor Zavoda za socialno
zavarovanje v Celju Je prevzel posle
Danes je prevzel posle združenih
uprav za socialno zavarovanje za okraj
Celje-okolica in Celje-mesto v imenu
zavarovancev začasni odbor Zavoda za
socialno zavarovanje. Za predsednika
odbora je bil izvoljen tov. Vizjak Kari,
strojevodja, za podpredsednika pa tov.
Spat Vili iz Cinkarne. Za direktorja za-
voda je odbor imenoval dosedanjega
Ti^ravnika uprave tovariša Vebra.
!   na prvi seji je odbor rešil nekaj
:¿:iih problemov in sprejel važne
jiclepe.
Zaradi številnih neopravičenih izpla-
čil, ki so jih izvršila podjetja v prvem
polletju in ki znašajo približno 4 mili-
jone dinarjev, je odbor sprejel sklep,
da razen desetim večjim podjetjem od-
vzame pravico vseh izplačil razen otro-
ških doklad.
V Slov. Konjicah in v Rogaški Sla-
tini bodo ustanovili v najkrajšem času
ekspozituri z vsemi pooblastili za
opravljanje poslov z vsemi podjetji na
področju njihovih krajev.
Da bi   se   klimatsko   in   kopališko
zdravljenje omogočalo res samo tistim, 
y so takega zdravljenja potrebni in ker
je zavod ter odbor zainteresiran na pra-
vilnem delu, kakor tudi na pravilnih ^
odločbah   za   podaljšanje   bolniškega !
zdravljenja, je odbor v posebne komi- j
sije določil tov. Vinka Matjaža iz pod- '
jetja Beton v Storah ter tov. Franca
Mugerla. j
Zavedajoč se, da bo poslovanje zavoda
brezhibno potekalo samo tedaj, če bo
uslužbenski kader dober in v zadovolji-
vem številu, je odbor potrdil predloženo
sistemizacijo delovnih mest in istočasno
poirdil nastavitev že zaposlenih usluž-
bencev in sprejel tudi nekaj novih. Po
izvršeni analizi in preračunu in z ozi-
fom na dosedanjo prakso je bil sprejet
načelni sklep, da naj bi na zavodu en
uslužbenec opravljal posle na 850 zava-
rovancev.
Poled gornjega dela je odbor na svoji
prvi seji rešil nekaj primerov odpisa'
prispevkov ter kočljivih pritožb zava-¡
rovancev.
Pred novim začasnim odborom stojijoi
izredno važne in odgovorne naloge. V
imenu vseh zavarovancev, ki jih je nai
področju tega zavoda okrog 28.000, boj
moral reševati najbolj kočljiva vpraša-;
nja s ciljem, da zavarovanec dobi, kar'
mu po zakonu pripada, da pa na drugii
strani zaščiti interese skupnosti. S kon-i
stantnim delom odbora in s strokovno-
pomočjo zaposlenih uslužbencev bodo dol
konca tega leta, ko bodo zavarovanci;
sami iz svoje srede volili odbor, pri-j
dobljene bogate izkušnje, ki bodo pod-;
laga za uspešno nadaljnje delo. ■
Iz govora maršala Tita oh proslavi II. obletnive vstaje hrvatskega naroda v Glini
V naši socialistični domovini je dela
in kruha za vsakogar, ki hoče delati
Ob proslavi Dneva vstaje na Hrvat-
skem je maršal Tito govoril na zbo-
rovanju v Glini pred 200.000 poslušalci.
Poleg drugega se je dotaknil tudi za-
družništva in drugih vprašanj, ki kmeta
še posebno zadevajo. O zadružništvu je
med drugim dejal:
Zadruge so dobre in morajo obstojati
in se še naprej razvijati. Tam pa, kjer
zadruge nimajo splošne možnosti za
razvoj, jih ne bomo silili. Gradimo in-
dustrijo in ljudje iz krajev, v katerih
ni industrije, naj gredo na delo v indu-
strijska podjetja. Postopoma mehanizi-
ramo naše kmetijstvo. Prihodnje leto
bomo to storili še v večji meri. Ko
boste imeli tisti, ki ste v zadrugah, in
tisti, ki niso v njih, mehanizacijo, in
ko bo en traktor nadomeščal 50 ali več
ljudi, tedaj bo manjše število ljudi osta-
lo na vasi, drugi pa bodo odšli v to-
varne ali na delovna mesta, kjer se da
dobro zaslužiti. Seveda mora biti si-
stem v zadrugah popravljen, o čemer
sem govoril v Nišu. Sedaj ni dober. V
Nišu sem govoril o nekaterih stvareh
v zadrugah, zlasti o vprašanju starčkov
in za delo nesposobnih ljudi, ki so dali
svoj inventar v zadrugo. Njihovo vpra-
šanje ni pravilno rešeno. Zagotovljeno
jim mora biti dosmrtno vzdrževanje.
Prav tako je važno vprašanje ljudi, ki
so dali svojo zemljo v zadruge, pa so
odšli na delo v industrijo. Saj lahko
gredo delat drugam, morali pa bodo
dobiti nekaj tudi poleg tega, kajti za
to, da so odšli na delo v tovarne, ne
smejo biti v zadrugi dokončno razla-
ščeni. Ne sme se seveda dovoliti, da bi
obogateli, nekaj pa je treba storiti, da
bodo še naprej čutili, da so prinesli v
zadrugo svoj delež in se vedno lahko
vrnejo v zadrugo, če hočejo in če jim
bo to potrebno.
Sedaj proučujemo vprašanje notra-
njega zadružnega sistema, tako zadrug
splošnega kot zadrug višjega tipa. Naj-
večja napaka je ustanavljati zadruge
višjega tipa tam, kjer ni pogojev, na-
mesto da bi ustanavljati zadruge nižje-
ga tipa, za katere so pogoji. Tam, kjer
so polja dobra, kjer se da posaditi do-
sti koruze na enem zemljišču, tam se
I mora vas združiti in ustanoviti zadrugo,
ker bo na ta način zemlja laže in hitre-
je obdelana. Kjer ni tako, je treba
ravnati drugače. Tu je mnogo možnosti.
Važno je, da zadruge napredujejo in da
do viška izkoristijo delovno silo ter
ostala sredstva vse leto. Prihodnje leto
bomo dali našim zadrugam kredite in
kredite za kmetijstvo sploh. Z nadalj-
njim povečanjem naše industrije boma
pospešili mehanizacijo našega kmetij-)
stva. Prihodnje leto bo kmetijstvo ena|
izmed prvih panog, ki ji bomo posvetili
veliko skrbi.
Maršal Tito se je v svojem govoraj
dotaknil tudi odkupov in politike cen..
Rekel je: j
Odkupe smo odpravili, brž ko so za-{
čela naraščati naša gmotna sredstva,^
ko je začel naraščati naš blagovni fond
in ko se je s tem zmanjšala potreba po
obveznih odkupih. Vse to je znak kre-
pitve naše splošne gospodarske struk-
ture, znak, da napredujemo, to je znak
razcveta. Ne drži, kar so skušali trditi
nekateri sovražni elementi, da je naša
država baje odpravila odkup in da uva-
ža žito zato, da bi kmete prisilila zni-
žati cene. Ce smo žito uvažali, ali če ga
bomo uvažali, bomo to storili zato, ker
ne moremo ostati brez zadnje rezerve.
Mi kupujemo takrat, ko imamo denar,
mi kupujemo žito, kakor sem že rekel,
zato, da lahko izvažamo koruzo, ne pa
zato, da bi kmetom zbili cene. Zdaj pri-
pravljamo znižanje cen industrijskih
izdelkov in to bomo postopoma storili,
tako da bomo cene industrijskih izdel-
kov in kmetijskih pridelkov zbližali, da
škarje razpona ne bodo tako široke,
kakor so bile. Res so se nekoliko zožile,
toda še vedno ne dovolj, ker nismo
imeli blagovnega fonda.
Ko bodo začele obratovati naše to-
varne, ki bodo proizvajale čedalje več
blaga in predmetov široke potrošnje,
bomo morali cene znižati. Ce bodo ho-
teli delavski sveti prodati to blago, pa
kmet ne bo imel dovolj denarja, bodo
morali znižati cene svojih izdelkov. Tu
gre za to, da smo se otresli ruske ša-
blone in ubrali svojo pot. Kmetom bo-
mo po ustreznih cenah dajali izdelke,
ki jim bodo potrebni, tako da jih bodo
lahko kupovali. Kdo je glavni potroš-
nik industrijskih izdelkov? Kmet, po-
temtakem ga moramo usposobiti, da bo
lahko kupoval, ker ne bomo odsekali
veje, na kateri sedimo. S tega mesta
lahko rečem tu navzočim ter vsem
kmetom na Hrvatskem in v vsej de-
želi, da si naša vlada prizadeva in še
kako prizadeva, da bi istočasno vsem
ljudem v naši deželi dvignila življenj-
ski standard, ne pa da se dvigne stan-
dard enega na račun drugega.
Imamo čedalje več blaga in upam,
da bodo zdaj, ko je svobodna konku-
renca med industrijskimi podjetji, tudi
kmetje pridelovali čedalje več, ker nam
je žito potrebno. V naši deželi narašča
število industrijskega delavstva, in mo-
ralo bo še bolj narasti. Zato je treba
usmeriti v industrijo ljudi, ki so na
vasi odveč. V naši socialistični deželi
je dela in kruha za vsakega človeka, ki
hoče delati.
Polovična vožnja za obiralce limelja
HMEZAD v Žalcu je prejel od Glavne di-
rekcije železnic iz Beograda na svojo prošnjo
ugodno rešitev, s katero se dovoljuje 50
odstotni popust na železnici za obiralce
hmelja. Rešitev je bila izdana pod štev.
15966-52 z dne 17. julija 1952.
PoloviCna vožnja je odobrena za III. raz-
red brzih in potniških vlakov iz vseh postaj
na področju LR Slovenije in Hrvatskega Za-
gorja do postaj Žalec, Petrovce, Šentpeter
ob Savinji in Polzela in sicer od 10. av-
gusta do 10. septembra 1952. Ker med po-
stajami niso navedene postaje Celje, Šmartno
ob Paki in morda katera druga, morajo
obiralci kupiti na odhodni postaji celo vozno
karto do ene izmed goraj navedenih 4 postaj.
Poleg vozne karte si morajo na odhodni po-
staji kupiti obrazec K-13, ga izpolniti in
podpisati ter ga dati istočasno pri nakupu
karte žigosati. Ta vozna karta bo skupaj z
gornjim obrazcem veljala za brezplačen po-
vratek, vendar pod pogojem, da bo na do-
ločenem mestu od pristojnega občinskega
ljudskega odbora potrjena, da se je lastnik
legitimacije res udeležil dbiranja hmelja.
Legitimacijo,  to   je  obrazec  je  treba  dati
ob povratku žigosati na tisti postaji do ka-
tere je bila kupljena vozna karta.
Vsi koristniki znižane vožnje morajo imeti
pri sebi tudi osebno izkaznico.
Kakor je iz gornjega razvidno je polovična
vožnja odobrena samo za postaje Petrovce,
Žalec, Šentpeter in Polzela. Zato naj obiralci,
ki izstopijo v Celju kupijo karto do postaje
Petrovce, oni pa, ki potujejo dalje od Pol-
zele naj kupijo karto do postaje Polzela.
Ko se bodo taki obiralci vračali, morajo
vstopiti na eni od teh postaj, oziroma na
eni od teh postaj dati žigosati legitimacijo
(obrazec K-13).
Občinske ljudske odbore naprošamo, da
bodo v dneh obiranja na obrazcu K-13 na
desni strani, in sicer na mestu, kjer piše
»Potrvda priredjivačkog odbora o učestvo-
vanju na priredbi« potrjevali te obrazce na
ta način, da na omenjeno mesto pritisnejo
svoj žig preko katerega naj se podpiše usluž-
benec občinskega ljudskega odbora.
HMEZAD
hmeljarska zadruga z o. j.
ŽALEC
Ali bo šolo učencev v gospodarstva
v Сеlju res treba ukiniti
v št. 177 Slovenskega poročevalca z
dne 29. junija 1952 beremo, v kako kri-
tičnih razmerah se zaradi prostorov na-
haja Sola učencev v gospodarstvu že
vsa leta po osvoboditvi in jo prav sedaj
II. gimnazija pošilja na cesto, ker nujno
potrebuje prostore v prihodnjem šol-
skem letu zase. Razmestiti njene učilni-
ce v raznih poslopjih res ne bi bilo
umestno in je praktično tudi težko iz-
vedljivo, бе manj umestno bi bilo uki-
niti šolo, ki služi neposredno gospodar-
stvu, za čigar prospeh in razvoj se sedaj
najbolj borimo. O ukinitvi te šole torej
ne more biti govora.
Osvetlimo to pereče vprašanje še z
druge strani. Govori se, da Kajuhov di-j
jaški dom v Vodnikovi ulici ni popolno-
ma zaseden. Ali se ae bi v tem domul
našlo prostora za vsaj štiri učilnice?!
Oba doma, Orbtni in Kajuhov, stojita]
drug drugemu nasproti, kar vsekakorj
olajšuie tehnično ureditev pouka vsai •
tako dolgo, dokler ne dobi šola lastne
zgradbe, ki jo bo treba takoj začeti zi-
dati.
Na Ljubljanski cesti stoji veliko po-
slopje, ki sedaj služi za vojaško skla-
dišče. Tudi ta zgradba baje ni v polnem
obratu. Cemu so neki v Celju prazni
prostori, ko jih drugod za najpotrebnej-
še namene s tako težavo iščemo?
Na Dečkovi cesti — nasproti Tkalnice
hlače vine — stoji že več let velika s
streho pokrita, ne popolnoma dograjena
stavba, ki jo je omenjena tovarna po-
stavila za Dom igre in dela. Ali se ne
bi dala ta zgradba preurediti v šolske
namene, ako za prvotne svrhe ni več
namenjena? Morda bi se razen Zadruž-
nega doma na Babnem, ki je za šolske
namene, posebno pa za to šolo res pre-
oddaljen, še kaj našlo. Vidi se, da še
nismo izčrpali vseh možnosti in da
vprašanje učnih prostorov le ni tako
zamotano. Manjka le resnih ukrepov, ki
bi to vprašanje spravili z dnevnega
reda. Razume se, da je treba najti pravo
rešitev že sedaj, ne pa ob začetku šol-
skega leta.
ZGORNJESÄVINJSKEM FESTIVALU
htri ho v Ljubnem I. zgornjesavinjski
'^stivai, na katerem bodo nastopila razna
'^^uštva z bogatim sporedom za čim slo-
^Wnejso proslavitev 8. obletnice osvobo-
^ve Zgornje Savinjske doline. Tretji
^^'^^Qust bodo proglasili za narodni pra-
^li/c šoštanjskega okraja.
Y spomin na ta zgodovinski dan pri-
općujemo zapiske iz zgodovine NOV v
^'Qornji Savinjski dolini.
Leto 1942 je bilo leto krepitve sil
^OV u Zgornji Savinjski dolini. Gornji
^J^'^d, bolje rečeno, takrat »gemeinde«
Gornji grad, je bil žarišče partizanstva
" tej dolini.
^ teh letih je v Gornjem gradu župa-
f^al Haudek, Ernest Haudek, sudetski
Шјпес. Veljal je za gornjegrajskega žu-
H^a — brez vaščanov. Bil je pravi ge-
j^dl brez vojske, čeprav je bil po činu
o-vstrijski žandarmerijski narednik.
^itler ga je, ko je prišel tudi v Avstriji
^.^^»last, odlikoval kot »Altkämpferja«
J^^jukastim križem, »šef civilne upra-
J ^a Spodnjo Štajersko«, znani Dorf-
^jsier, pa ga je postavil za župana
p^ne Gornji grad.
■^J^dudek je bil star nekako 50 let, ko
Prevzel županstvo v Gornjem gradu,
j?^9oua leta pa ga niso ovirala, da ne
y ^ctd gledal deklet v svoji »gemeindi«.
Pa mati županja ni bila zaradi tega
prikrajšana — tudi ona je im^la
,^^P9 sebe mlade nemške frice in ofi-
hl '^'     ^° tako, od časa do časa, po
^^^žheni« potrebi prihajali v  Gornji
Seveda županu ni bilo povsem
\; ^ in je županji večkrat očital, da...
bj^'^S'Oí^or mu je rada odvrnila, da v
^iti^ ^"^'^^^"^ fitradu »ne more dobiti
^пе ženske, ki bi se z njo mogla
pogovarjati v materinem (t. j. nem-
škem — op. p.) jeziku«. Zato se je pač
morala zabavati v moški družbi.
Bila pa je to le ena stran »župano-
vanja« Haudeka in matere županje.
Haudek se je tudi zanimal in to je bila
njegova največja naloga, koga je treba
poslati v koncentracijsko taborišče, kdo
bo ustreljen itd. O vseh teh je vodil po-
imenski seznam, kjer so se stotile zapo-
redne številke. Sam jih je predlagal
»šefu civilne uprave«, ko pa so bile
osebe aretirane, jih je vnesel v seznam.
Kar v nekaj mesecih leta 1942 se je šte-
vilo teh dvignilo nad 300 oseb.
Toda Haudeka in z njim vso nemško
gospodo na Štajerskem je vse bolj in
bolj mučil še drugi seznam, ki je bil še
obsežnejši kot prvi. Ta seznam je rasel
iz dneva v dan, iz leta v leto. Z žalostjo
je ugotavljal župan, da kljub strogim
odredbam slovenski fantje nočejo v
nemško službo, vojsko in raje odhajajo
v gozdove, od koder bodo nekoč prinesli
maščevanje Haudeku in vsej fašistični
svojati, ki so jih Hitlerjevi hlapci usto-
ličili v slovenskih vaseh. To je bil se-
znam partizanov.
Ko je bil Haudek imenovan za župana,
mu je bila v dekretu zagotovljena »po-
sebna zaščita Fiihrerja«. Toda Fiihrer-
jeva zaščita je bila kaj šibka in Haude-
kov strah pred slovenskimi »banditi«
(nemški uradni naziv za partizanske
borce!) mu je dan na dan vse bolj lezel
v kosti. Pošiljal je poročila sem ter tja,
prišli so nemški vojaki, bile so akcije
okrog Gornjega grada, toda slovenskega
duha ali kakor pravimo, partizanščine,
ni bilo mogoče streti. Preveč je bila
ukoreninjena pri ljudeh.
Jeseni leta 1942 je kakšnih 100 parti-
zanov napadlo Šmartno ob Dreti. Pre-
magali so vermane in likvidirali so-
vražno postojanko, Haudeku pa so spo-
ročili, da bodo napadli tudi sam Gornji
grad.
Zupan je tožil in pisaril deželnemu
svetniku v Celje, da partizansko gibanje
zavzema vse večji obseg in da bi se
grožnje partizanov lahko kaj hitro ure-
sničile, ker so posadke tako v Gornjem
gradu kot drugod prešibke, da hi se
mogle uspešno upreti partizanom. Tudi
na vermane se ni preveč zanesel, saj so
mu številni bežali k partizanom.
Pravilno je slutil Haudek, da bodo
postali udarci NOV vse drznejši in da
ne ho imel dovolj vojaštva, ki naj hi ga
branilo.
Toda še hujše preglamce je imel v
naslednjem letu triinštiridesetem. Par-
tizani so še bolj močno pritiskali na
Gornji grad. Napadli so okoliške vasi
Tirosek, Sv. Lenart, pa spet Šmartno ob
Dreti, Novo Štifto, Zgornje Kraše.
Partizani so 29. oktobra 1943 prvič
močneje pritisnili na sam Gornji grad.
Ti napadi so se ponovili še v novembru
in decembru. Kakšnih 500 do 600 parti-
zanov je sodelovalo v bojih okrog Gor-
njega grada. Napadli so Novo Štifto,
kjer so potolkli vermane, jih 12 ranili,
5 pa je bilo mrtvih.
Haudek je poskrbel, da so zaprli 10
zavednih Slovencev. Ko so partizani to
zvedeli, so 13. marca 1944 živo ujeli
Haudekovo hčer Ingo z namenom, da bi
župana prisilili, da izpusti 10 Slovencev.
Narodnoosvobodilno gibanje je zavze-
malo s slehernim dnem vse večji raz-
mah. Ni bilo ceste, ki je ne bi partizani
kontrolirali, ne hiše, ki je ne bi obiskali.
Vsa okolica je bila njihova. Tamkaj
Haudek s svojo vojsko ni opravil ni-
česar.
Ljudje so močno podpirali partizane.
Julija 1944, ko so partizani napadli Gor-
nji grad in okolico, je vsa Zgornja Sa-
vinjska dolina pomagala v borbi.
Brigade IV. operativne zone so v na-
padu na okupatorske postojanke v Zg.
Savinjski dolini od 30. julija do 2. avgu-
sta zavzele postojanke Ljubno, Luče,
Šmartno ob Dreti in Gornji grad. Silne-
mu naletu partizanskih borcev se po-
sadke v teh krajih niso mogle upirati.
V Gornjem gradu so trajale borbe noč
in dan, nakar se je pod silnim pritiskom
borcev ljudske vojske predalo 150 Nem-
cev in vermanov, ki so poleg tega imeli
še več mrtvih in ranjenih. Partizani so
imeli le enega borca ranjenega, pa še
tega le lažje. V borbah za osvoboditev
Zgornje Savinjske doline je bil zaple-
njen ogromni vojni plen v orožju in
materialu. V Ljubnem je bilo mrtvih
5 okupatorjevih vojakov, 80 pa se jih je
moralo predati našim partizanskim edi-
nicam. Zaplenjenih je bilo 90 pušk, 7
puškomitraljezov in številni drug mate-
rial, med drugim tudi arhiv gestapovske
službe.
Iz strahu pred močnim razmahom
ofenzive narodnoosvobodilne vojske so
bili Nemci prisiljeni zapustiti Mozirje
in Rečico oh Savinji ter se zavlekli v
Šmartno oh Paki. Hrabri štajerski borci
so osvobodili velik del slovenskega
ozemlja, ki je obsegal vse Kamniške
planine, ves Okrešelj, vso Logarsko do-
lino in vso Zgornjo Savinjsko dolino do
Smartnega ob Dreti.
Tu je odslej pihal svež, čist veter,
dišal je po smoli »holcarjev«; smreka je
dajala od sebe poseben vonj — Haude-
kov smrad o »velikem rajhu« pa se je
razblinil.
Haudekovega županovanja ni bilo več.
Bojan Volk.
: Kaj je novega po svetu...
Najvažnejši dogodek zadnjega tedna
je gotovo politična kriza v Egiptu, ki je
kot vrhunec imela za posledico tudi pri-
silni odstop kralja Faruka v korist na-
slednika, 7-mesečnega princa Ahmeda
Fauda. Vojaški prevrat je vodil general
Nagib.
V Ameriki so se demokrati odločili za
kandidaturo Stevensona. Le-ta je mo-
čan protikandidat republikanskemu
kandidatu Eisenhower ju.
Izraelska vlada nasprotuje vsaki
težnji, da bi Jeruzalem postal interna-
cionalna sporna točka kot je Trst. Nič
čudnega ni, če se za tako obliko jeru-
zalemskega položaja zavzema Vatikan.
Iz kitajskega ujetništva je pobegnil
brat Dalaj-lame, bivšega tibetanskega
cerkvenega in posvetnega poglavarja.
Z nekaterimi ubežniki je v Indiji za-
prosil za politično zatočišče.
Drobne novice iz države
Maršal Tito je sprejel ameriške javne
delavce, ki so na obisku v Jugoslaviji,
in jim odgovoril na nekatera vprašanja
notranje in zunanjepolitičnega značaja.
Na obisku v Jugoslaviji so bili te dni
predstavniki belgijskih socialistov, ki so
poleg drugih mest obiskali tudi Ljublja-
no in Postojno.
Ta teden je v Jugoslavijo prišla tudi
burmanska delegacija. V delegaciji so
trije pomočniki ministrov, in sicer za
promet, za industrijo in rudarstvo ter
ministrstva za planiranje.
TRADICIONALNA
REVIJA OBLAČIL
Z ZABAVNIM IN UMETNIŠKIM
PROGRAMOM
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
30. avgusta ob 18 in 20,30
1. septembra ob 16,30, 18,30 in 20,30
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 2. avgusta 1952
Stev,
O arheoloških izkopavanjih
v Šempetru v Savinfski dolini
O veliki rimski najdbi je naš časopis
bralce svoj čas že obvestil. V manjšem
obsegu so se dela neprekinjeno nadalje-
vala od januarja do aprila 1952. Delo je
vodil Mestni muzej v Celju. S prvim
aprilom so se dela nadaljevala ob pod-
pori SAZU. S 16. junijem pa so se za-
čela tu širokopotezna izkopavanja, kijih
vrši SAZU pod vodstvom univ. prof. dr.
Josipa Klemenca.
Pri delu je zaposlenih 25 do 30 štu-
dentov I. gimnazije v Celju. Tehnična
dela, merjenja, risanje, odlivanje mo-
delov pa opravljajo slušatelji Arheolo-
škega seminarja ljubljanske univerze.
Število kamenitih blokov, ki so skoraj
izključno vsi iz marmorja, znaša sedaj
okoli 160. Od teh sta dva kipa — ena
ženska in en moški — 25 reliefov, več
arhitektonskih členov in navadnih blo-
kov.
Napisni kamni — doslej smo odkrili
tri — nam povedo, da je bilo tu več
grobnih kapelic, do sedaj najmanj dve
rodbine Prisciniapov, katere člani so
imeli v rimski Celeji oblast mestnega
župana.
Reliefi, odkriti pri izkopavanju, se
vsebinsko lahko ločijo v dve skupini;
prvič, reliefi z mitološkimi motivi in
bajeslovnimi bitji, in reliefi, ki se na-
našajo na življenje takratnih domači-
nov. Od prvih bi omenil dva reliefa, ki
sta vzeta iz grške mitologije in prikazu-
jeta Ifigenijo v Avlidi in Ifigenijo na
Tavridi. Prva nam je poznana že iz
prejšnjih opisov pod naslovom »Dari-
tev«. Darovalec prinaša pred oltar bo-
ginje daritev — košuto. Poleg boginje
služabnik že pripravlja daritveni ogenj
na žrtveniku. Relief je od vode precej
izbrušen. Drugi relief, ki predstavlja
»Ifigenijo na Tavridi« je bil pri kata-
strofi prelomljen na dva dela. Leva
stranska stena odkopanega baldahina z
grifoni
stran je bila s čelom obrnjena navzgor,
zato je relief nekoliko izlizan. Desna
stran, ki je ležala na hrbtu, je pa od-
lično ohranjena. Relief prikazuje Ifige-
nijo na Tavridi pri žrtveniku, kjer si
zapisuje predloge svojega brata Oresta,
ki bi moral biti žrtvovan. Na vsaki
strani je kot straža upodobljen še po
en vojak.
Motiv satira z nimfo, ki ga tudi že
poznamo od prvih najdb, se večkrat po-
navlja. Doslej imamo tri sorodne pri-
zore.
Poučni in posamezni do podrobnosti
izdelani so razni lovski prizori in razne
upodobitve lovcev. Nekateri od njih so
izdelani izredno plastično. Na enem od
njih imamo mladega moškega, ogrnje-
nega z levjo kožo, zvezano na p^'sih. V
eni roki drži zajca, v drugi pa palico,
ki jo nosi na ramenih. Na palici ima
obešeni dve ribi. Drugi lovec drži v eni
roki dve ptici, z drugo nese gorjačo na
rami. Na gorjači ima obešeno košaro z
mladiči.
Najlepši in pri nas doslej gotovo edin-
stveni kos pa je ohranjeni baldahin, ki
je stal nad kipom. Klesan je kot ostali
bloki iz belega marmorja. Ob straneh
ima v reliefu upodobljene bajeslovne
živali (grifone). Sprednja stran je od-
prta z velikim lokom, dočim sta stran-
ska loka izvedena le do pol dolžine bal-
dahina. Obok baldahina je kasetiran s
šesterokotniki, ki so izpolnjeni z roze-
tami. Zadnja stena se v notranjosti
školjkasto končuje. Doslej smo odkrili
samo en baldahin, ker pa imamo že dva
kipa, pričakujemo lahko še drugega.
Tudi drugi odkriti kip je kot prvi na
žalost brez glave. Predstavlja sedečo
moško figuro. Desno roko ima dvignje-
no k prsim, v levici pa drži polo perga-
mentnega zvitka. Na koncih naslonjala
so izrezane ljubke glavice, od katerih
je desna dobro ohranjena, dočim je leva
izlizana od vode. Kip je upodobljen v
nadnaravni velikosti.
Napisni kamni, odkriti pri odkopava-
nju, nam pojasnijo, da je imela tu svoje
grobnice rodbina Priscinianov. Prvi od-
kriti nagrobnik govori o Gaju Spectatiu
Priscinianu, drugi o njegovi ženi Justi,
ki je tudi dobila svojo grobnico. Tretji
napis je tipičen nagrobnik z reliefom
ženske in otroške figure v zgornjem
delu. V spodnjem delu je napisno polje.
Črke so lepo izdelane. Zal je desna
stran kipa odbita.
Dela v tem razširjenem obsegu se še
nadaljujejo. Pričakovati smemo, da nam
bodo nadaljnja izkopavanja odkrila res
v glavnem vse elemente teh dveh stavb.
Ne bo pa mogoče letos najdišče v celoti
preiskati, ker se na zapadni strani raz-
iskanega terena nakazujejo že elementi
tretje stavbe. Ker je teren razmeroma
odprt na vse strani, smemo upati, da
bomo tu lahko odkrili kar celo fronto
stavb, ki so stale ob nekdanji rimski
cesti in jih je kasneje porušila voda.
Najdbo, ki je doslej pri nas edinstve-
na, pridno obiskujejo domačini kakor
tudi gostje iz Ljubljane, Maribora, so-
sednjih republik in iz inozemstva. Od
jugoslovanskih arheologov si je najdbo
ogledal tudi dr. M. Abramič, direktor
splitskega muzeja, in je izjavil, da je to
res ena najlepših najdb pri nas. Umet-
nik, ki je delal reliefe, je moral priti po
njegovem mnenju iz Akvileje.
Z izkopavanjem v Šempetru bo slo-
venska arheologija doprinesla lep pri-
spevek naši znanosti, Savinjska dolina
bo pa dobila edinstven kulturno zgodo-
vinski spomenik.
L. Bolta.
Primer
arhidiakona Tovornika iz Konjic.
Mežnar s 500 din mesečne plače — Farovški vrtnar se hrani iz Dom
onemoglih — Zamotana davčna politika g. Tovornika
Nedavno je konjiški mežnar na ob-
činskem ljudskem odboru v Konjicah
zaprosil za dodelitev pokojnine, ker
pri svojih 69 letih nima sredstev za
življenje.
Kostevc Rudolf opravlja v konjiški
cerkvi že nad 23 let službo cerkovnika.
Navzoč je pri vseh obredih, skrbi za
cerkveno poslopje, zvoni, skratka, v
redu opravlja vsa cerkovniška dela.
Starček bi si končno zaslužil, da svojo
življenjsko jesen preživi kot se spodobi,
vendar...
Konjiški arhidiakon Tovornik je brž-
čas drugih misli. Življenje na tem svetu
(za druge) bodi trdo, da si zaslužijo
večno veselje. Toda za tem zveličavnim
misijonarjenjem tiči verjetno dru-
gačna parola: Cim več dam drugim,
tem manj ostane meni. Zaradi tega je
mežnar Kostevc dobival za svoje delo
500 din mesečno, toda tudi ta »plača«
je zadnja dva meseca izostala, ker go-
spod arhidiakon nimajo denarja. Vsak,
ki živi od svojega zaslužka, bo vedel,
kako naj človek s 500 dinarji plačuje
hrano, stanovanje, pranje, obleko itd.
Toda arhidiakona to ne gane, saj se je
sveti Anton tudi hranil izključno s ko-
reninicami in gozdnim sadjem, včasih
pa so mu hrano prinašali ptiči. Ker pa
Kostevc ni prenesel le duševne hrane,
je hotel tudi jesti. Ptiči se ga niso usmi-
lili, pa se ga je morala sestra, ki je v
službi v Domu onemoglih v Konjicah.
Le-ta mu je dajala hrano od državne
ustanove. Bratovski ljubezni ne smemo
zameriti, čeprav ni v redu, da je to
delala. Morala bi primer takega neza-
slišanega izkoriščanja prijaviti in če že
ona ne, pa vsaj uprava Doma, ki
nujno morala vedeti, kaj se v Doîi
dogaja.
Arhidiakon je stvar imenitno reš
Za delo v cerkvi in za opra vi j ађ
vrtnarskih del v župnijskem vrtu pi
čuje država. Arhidiakon, ki ima p
sestvo in hišo z dohodki, od kater
plačuje davek v višini 33.600 din letji
ni v stanju prehraniti mežnarja?
Kaj storiti? Moje mnenje je, da g,
spod arhidiakon plača hranarino svoj
ga mežnarja v Domu onemoglih, da i
človeško dvigne njegovo plačo tudi
nazaj, da mu oblast dvigne davek
osebne dohodke in da se zaračuni
»procenti« za njegovo podtalno delo
razbijanju kmetijskih zadrug.
Kar se davkov tiče bi bilo zanim
pripomniti, da gospod arhidiakon \
skuša voditi posebno politiko. Pred
sane davke plačuje do pike natanč:
da, celo s presežki. Toda ...
Dokler so Konjice spadale še p(
poljčanski okraj, je arhidiakon piai
val mesečno približno 1400 din davi
na osebne dohodke iz prostega poklic
Ob priključitvi k celjskemu okraju p
je poizkusil drugače. Morda je računj
na prizanesljivost ali pa na pozabljivoj
in neurejenost statistike na okraju
Menda si ne upa trditi, da so se njegov
dohodki tako občutno znižali, da bi na
enkrat kar za tri mesece skupaj im(
komaj 13.000 dinarjev dohodkov (pro
prejšnjim 90.000 din v istem razdobji
ali 681 din davka. Bolje bi bilo, če
na okraju raje organizirali pregled, i
pa kar na slepo verjeli njegovim »k(
rigiranim« davčnim prijavam.
Zakaf so kmetie v okolici Laškega
stali ob strani
Ce pogledamo kmetijsko zadružni-
štvo v laškem okolišu v preteklih letih,
vidimo, da skoraj ni bilo vredno ime-
na zadružništvo. Poslovodje so trgovali
tako, kakor oni pri Okrajnem magazi-
nu, lesni manipulanti so prevzemali les,
ki ga je kmet obvezno oddajal in s tem
je bila vsa zadružna dejavnost kon-
čana. Kmetje so pa stali ob strani. Saj
ni čudno. V Rifengozdu je bil pred-
sednik zadruge uslužben kot skladišč-
nik, tajnik upravnega odbora pa je bil
lesni manipulant in je vključno s po-
slovodjem bilo vse vodstvo brez kme-
tov.
V Rečici je bil predsednik obenem
ekonom, ki je vodil zadružno posestvo
ter sam brez odbora prodajal pridelke,
živino in stroje. Del denarja je odvajal
za skupne potrebe, del pa ga je kar
sam uporabil. Revizija Okrajne zveze
je ugotovila, da si je predsednik KZ
na ta način prisvojil nad 60.000 din za-
družnega denarja, katerega bo moral
seveda vrniti.
V KZ Marija Gradec je prav tako
vladalo mrtvilo.
Sedaj, ob priliki izrednih občnih
zborov se je že pokazala živahnost in
zanimanje kmetov za panoge, ki pri-.
hajajo na tem sektorju posebno v j
štev. Razpravljali so o živinoreji ii
tem v zvezi o oplemenjevanju, o paš
štvu, o nabavi dobrih plemenjakov i
Govorili so tudi o zatiranju kolorai
skega hrošča, ameriškega kapar j a '
drugih škodljivcev.
V odbore zadrug so izvolili več pr
znanih strokovnjakov ali bolje rečen
praktikov živinorejcev, sadjarjev itd
ki bodo gotovo svoje znanje in izkuš
nje uporabili v korist razvoja najbol
primernih panog kmetijstva v ten
okolišu.
Dá bi bil uspeh slgurnejsi, so ^
vedenih KZ izvolili dva do tri tova^
riše, ki bodo tvorili medzadružni od
bor. Njegova naloga bo, pretresati om
stvari, ki se tičejo vseh, pa jih venda
posamezna KZ ne more dosledno ii
vajati.
Temelji za zadružno dejavnost v li
škem okolišu so dobro postavljeni. Ž
leti je le, da bi prvotna vnema ne pl
pustila, ampak da bi še rasla in m
segla začrtane uspehe. Tako bo ras
tudi zaupanje onih kmetov, ki so (
sedaj   gledali   zadružništvo po strai
Vsi znaki kažejo, da lahko upamo
zaželjene uspehe, saj so nam novi n
družni odbori porok za to. L. I
Slabi državljani
če se napotimo po našem okraju, naletimo
povsod na marljive ljudi, ki si s težkim
delom služijo vsakdanji kruh zase in za
svojo obitelj. Mlada in staro se trudi iz
dneva v dan, vsi prispevajo svoj delež za
boljšo bodočnost nas vseh. Žal pa najdemo
tudi take, ki jim delo smrdi in se ga iz-
ogibajo, če le morejo, zato tem rajši na ne-
dovoljen način in na račun drugih živijo iz
dneva v dan. Tudi med mladimi ljudmi se
najdejo taki  delomržneži.
Tak pohajač, ki že dolgo časa vznemirja
svojo okolico, je tudi 27-letni Kranjc \'^alter
iz Javornika štev. 11, na Svetini nad Što-
rami. čeprav mlad, se ne loti nobenega pra-
vega dela. Vidite ga lahko le večkrat pija-
nega in nadležnega, ali prosi za denar, češ
da nima za vlak ali avtobus, ali pa preti. Ko
se napije, se vrne domov na Javomik in se
zdere nad žeao, točneje povedano nad bivšo
ženo, saj sta ločena že tri leta. Nekaj časa
je baje živel pri neki mlajši ženski v Sa-
vinjski dolini. Ko so se ga tam naveličali,
se je vrnil na Javornik. Toda bivša žena,
sedaj ločena Pevec Terezija, ga ni hotela
več videti, saj se kesa, da mu je verjela,
ko jo je pred leti nagovoril, da sta se po-
ročila. Samo obljube in moledovanje so ga
bile. Osemindvajset let je starejša od Kranj-
ca, pa mu je verjela. Toda, ko je sprevidela,
je bilo prepozno. Ločila sta se sicer tudi
sodnijsko, toda Kranjc se še đ*ži hiše in
seveda posestva, s katerega prodaja po mili
volji, če se lastnica postavi, jo pretepe. Če
jnu ni dovolj, pretepe še njeno sestro Pevec
Cecilijo, ki je od sklepnega revmatizma vsa
pohabljena in se sploh ne more braniti, še
manj zbežati. Noben opomin ne zaleže, nič
ga ne spametuje. Preti vsem, ki bi le po-
mislili, da prijavijo to podlo ravnanje Kranj-
ca. Dela si noče poiskati. Bes ima malo po-
habljeno roko, toda bil je že v službi v
železarni v štorah in ve, da se najde delo
tudi za delne invalide. Tako so mu sporočili
tildi iz občine in ga pozvali, naj preneha z
nepoštenim življenjem. Namesto, da bi po-
slušal nasvet, se je še huje znesel nad svo-
jimi sorodniki, ženo in otroki, ki se ne znajo
In ne morejo braniti, če je razpoložen za
pretep, najde hitro povod, da se znese tudi
nad drugo sestro svoje bivše žene, Pušnik
Marijo in njenimi otroki. Pretepa in razbija
dokler se ne ohladi. Najbrž mu bo hudo kri
ohladila šele primerna kazen pristojnega so-
dišča.
Pušnik Marija je preselila svoje imetje,
na Javornik postopoma od Sv. Štefana pri
Šmarju. Saj se je niso nič veselile njene;
sestre, zato je delala z zvijačo. V sedanje;
stanovanje na Javorniku se je vselila breij
dovoljenja KLO Svetina, čeprav se sklicuje!
na neko odločbo, za katero nihče od bivših
odbornikov^ ne ve, tudi predsednik in tajnik
bivšega KLO Svetina ne. Svojo sestro Pevec
Cecilijo, ki je zaradi bolezni nezmožna za
delo in pridobivanje, je opeharila za dedi-
ščino. Mesto, da bi se lotUa poštenega in
vztrajnega dela, kakor ga poznajo kmetje
na Javorniku, hodi iz dneva v dan na ob-
čino, okraj, sodišče in na tožilstvo v Celje,
nadleguje uslužbence z lažnimi obtožbami in
prijavami, razpihuje med sosedi in okoli-
škimi prebivalci razdor in mržnjo, zanemarja
pa skrb za otroke in vzgojo  svojih otrok.
Tako početje teh dveh državljanov bo tre-
ba čim prej preprečiti. Kranjcu bo treba
pokazati, kako kaznuje ljudska oblast na-
silneže, Pušnikovo pa bo treba izseliti iz
Javornika. To je splošna želja prebivalstva
v tem hribovitem naselju, ki si želi miru.
—šič— .
še nekaj o občinski pekarni
v Petrovčaln
Zaradi objavljenega članka o pekarni v
Petrovčah so se nekateri hudovali. Morda je
bilo v tem nekaj upravičenosti zlasti zaradi
tega, ker v članku ni bilo napisano, da so
nekako podobni odnosi tudi v čevljanski de-
lavnici v Petrovčah in da je nekaj podobnih
primerov tudi  drugod.
Članek je bil pravzaprav napisan z na-
menom, da se nekatere nepravilnosti po ob-
činskih delavnicah odpravijo. Razprava po
tem članku je pokaz£(Ia, da odnosi tu niso
najboljši in da bo v tej smeri potrebno še
veliko dela.
Ponovno bo potrebno pojasnjevati, da so
delavnice, kakor vsa naša velika državna pod-
jetja samostojna glede gospodarjenja; tako
namreč veleva Temeljni zakon o gospodar-
jenju ... in tako narekuje naš sedanji in
nadaljnji gospodarski razvoj. Delavci v pod-
jetju so gospodarji, ki to nalogo opravljajo,
bodisi preko delavskih svetov ali v manjših
delavnicah samo preko upravnega odbora;
sestavljanje tarifnih pravilnikov je stvar de-
lavcev samih, ravno tako morajo imeti v ro-
kah finančno knjigovodske posle in tudi de-
lovne pogoje in odnose urejujejo sami na
podlagi obstoječih predpisov — skratka po-
polnoma so samostojni. Kontrolno službo nad
celotnim poslovanjem pa vršijo organi, ki
jim. je ta naloga poverjena. Delavnice in pod-
jetja res da ustanavljajo občinski odbori in
drugi oblastni forumi in z dekretom postav-
ljajo vodje teh enot, naprej pa se gospodar-
jenje v delavnici in podjetju razvije po do-
ločilih temeljnega zakona o gospodarjenju
in drugih predpisih, z vsemi navedenimi dolž-
nostmi in pravicami.
Ali Je bila birma v Št. Janžu
pri Velenju rentabilna?
Ce bi kdo to snov spretno uporabil
in jo zajel v obširnejši knjigi, bi prav
gotovo nastala burka (za cerkvene do-
stojanstvenike pa lažniva žaloigra). Na-
stopajo glavne osebe: cerkveni ključar
Cvikel Ivan, škofov voznik Drev Mar-
tin, cerkovnik Novinšek Martin s sinom
in posebno »junaški« Lesjak Franc in
Anton, Usar Ferdo, brata Salecel, brata
Vajsenpah, Javornik Jože in drugi. Do-
gaja se v vasici St. Janž pri Velenju.
Cas: po vojni — 6. in 7. julij 1952. —
Posebnosti: birma. Režiser: župnik Ada-
mič Adolf. Sepetalec: škof dr. Držečnik.
Zastor se odgrne.
Pri cerkveni kleti je zbrana gruča
»svetih stražarjev«. Tu sta Salecela,
Vajsenpaha, Les jaka, Javomik, Usar in
drugi. Kletni ključar Podlesnik Slavko
s pridom odpira in zapira vrata kleti,
iz katere prinaša »božji blagoslov«, ki
močno diši po jabolčniku. To »žegna-
nje« se vleče pozno v noč.
»Gremo v cerkev, da jo pripravimo
za jutri, ko bo birma,« pravi nekdo
prav s pijanim glasom.
Sest ali sedem zibajočih se postav se
odkotali v cerkev. Na sredi cerkve po-
stavijo simbolični oltar: majoliko, ki
drži 6 litrov — jabolčnika. Okrog »ol-
tarja« posedejo in uživajo »blagoslov
božji«. Prizor se konča, ko zmanjka
blagoslovljenega jabolčnika.
Župnik Adamič Adolf v mraku »slu-
čajno« obide cerkev in ostala cerkvena
poslopja. Pod zvonikom ga sreča cer-
kveni ključar Cvikel Ivan in mu rapor-
tira: »Organiziral sem sveto stražo!«
Pozabil pa je povedati, da je ta »sveta
straža« že tako pijana, da ne more več
stati na nogah. Salecel Ivan je našel
zatočišče pri orglah v cerkvi, kjer je
obležal ves v — krvi? Ne, pijan, da se
ni mogel ganiti.
Na ta raport pa župnik Adamič od-
govori s svojim običajnim:
»Dobro, dobro!«
Toda župnik o vsem tem ni vedel
ničesar. Ne, on ni vedel, da je bila za
birmo organizirana nekakšna sveta
straža.
»Dobro, dobro!«
Pri tem, ko je alkohol zavzemal vse
večji obseg svetih stražarjev, so naleteli
organi LM na kolovrateče »vojščake«.
Ce bi organi LM ne popustili, toda so,
ker niso hoteli zbuditi vse vasi, bi'»voj-
ščaki« verjetno sprejeli »borbo«. Kričali
pa so vsi vprek: »Zahvalite boga, da
vas nismo, ker drugače ne bi bilo
dobro!«
Dobro bi bilo, če bi si to vročo kri
na primernem mestu ohladili!
Res, da niso bili oboroženi »sveti
stražarji« z modernim orožjem, le kak-
šna dva metra dolg količek pa gumi-
jasta cev sta bila »strahovlada« teh
pogumnih »svetih straž«.
Toda, ko so po polnoči ta kraj po-
novno obšli organi LM, so bili vojščaki
seveda zelo zgovorni, najbolj Lesjak
Franc. Hoteli so napasti organe LM —
toda nekoliko krepkih besed, pa so
»orožje« pometali v koruzo.
Župnika je ta straža drago stala,
čeprav še ni ocenjen primanjkljaj
»božje kapljice«. Vsekakor pa birma v
St. Janžu pri Velenju po vsem tem ni
bila rentabilna.
Se nekaj o režiji. Režija, ki jo je
vodil gospod župnik Adamič Adolf, ni
docela uspela. Premalo je bilo preprič-
ljivo podano, posebno tisti prizor, ko
zatrjuje, da o organizaciji »svete stra-
že« ni ničesar vedel. Na pomenek pod
Evonikom je seveda čisto pozabil!
Tudi škof dr. Držečnik ni ugajal. Ko
se je na dan birme zanimal pri cerkve-
nem ključarju, če so ponoči res organi-
zirali stražo in mu je ta odvrnil, da je
res, je škof dejal: »Prav ste storili, da
čuvate svojo lastno cerkev,« in dodal:
»Kaj tu na deželi, ampak v mestu, tam
je hudo, a kljub temu mi mislimo, da
bo katoliška vera še nadalje obstojala!«
Ta prizor je podal gospod škof skrajno
neprepričljivo, tako da občinstvo s to
»uprizoritvijo« (birmo) ni bilo zado-
voljno.
Ce h koncu še zapišemo, da je bilo
popitega več deset litrov alkohola (se-
veda zastonj! — ker župnik ni ničesar
vedel?!), lahko rečemo, da birma ni bila
rentabilna in se ne izplača več.
Pripomnimo še naj, da so imeli ge-
neralko te »uprizoritve« v Šmartnem
pri Velenju, toda tam so nastopale dru-
ge osebe: cerkvena ključarja Spital
Slavko in Alojz, Oštir Anton in drugi.
Vaši najmlajši nam pišejo
las Bakarca
Smeh in vrisk si slišal lahko 9. julija na
celjskem kolodvoru; prva izmena pionirjev
je odhajala na počitnice v sončno Primorje.
Še nekaj solzic je zdrknilo, preden smo se
udobno razmestili v vagonu, ki nam ga je
celjska železniška' sekcija dala na razpo-
lago. Vso noč je puhal vlak in peljal naše
junake sončnemu Jadranu nasproti. Nihče od
njih ni niti za trenutek zatisnil oči, a kljub
temu so zjutraj radovedno ogledovali prista-
nišče in ladjedelnico na Reki. Že koj prvi
dan jim je burja pretipala kosti in razmrsila
lase,
V Bakarcu smo se nastanili v Celjskem
domu, ne daleč od pomola. Prej, kakor iz-
umrla stavba, je oživela. Krik in vik, tekanje
po hodnikih in vesela pesem je zadonela na
stopnišču pred domom._ Prihod smo proslavili
8 himno in izobešenjem zastave. Delovni ko-
lektiv je sestavil dnevni red, ki se^ ga pio-
nirji seveda po svojih najboljših močeh drže,
kajti vsi so že stari dovolj, da vedo, kaj je
prav, kaj ne. Obiskujejo že prvi, drugi, tretji
in celo četrti razred osnovne šole.
Prijetno kopališče nas dvakrat na dan pri-
vabi na kopanje. Marsikdo, ki še ni znal pla-
vati, se je že naučil. A vendar kljub vsemu
ni vse tako »rožnato«. Dnevno se bavimo z
bodečimi morskimi ježki, ki jih je na mor-
skem dnu vse polno. Najboljši pionirji-po-
tapljači dnevno čistijo morsko dno, kajti
dobro vedo, kako neprijetno je, če ostane
bodica v podplatu. Kuharice, ki smo jih pri-
peljali s seboj iz Slovenije, vestno skrbe za
to, da uživamo hrano, ki smo je vajeni doma.
Vsak dan nas petkrat prav obilno založijo.
Zvečer pa, ko smo utrujeni od iger in ko-
panja, se zberemo na stopnišču pred domom,
kjer tov. Košut(nik (naš pedagoški vodja)
ali pa tov. Ambrož (naš upravnik) pripove-
dujeta pravljice in zgodbe iz NOB in še
mnogo mnogo lepega, tako da pionirji zado-
voljni odhajajo spat.
O, pa tudi za svoje sosedstvo se naši pio-
nirčki zanimajo. V Kraljevico so jo mahnili
obiskat svoje tovariše iz Ljubljane. V Bakru
smo si že ogledali muzej. Pa še mnogo dru-
gega vedo naši pionirji. Recimo: zakaj so
hribi ob morju tako goli, zakaj so- prej
ljudje od tu morali v Ameriko, a danes lahko
žive doma. Poznajo že tudi nekaj zgodovine.
Skupno ponavljamo tudi, kar vemo iz priro-
dopisa in primerjamo naše in primorsko rast-
linstvo. Kakor vidite, smo zaposleni ves dan.
Ob prostem času beremo, si pripovedujemo,
se spoznavamo in pišemo domov, prijateljem
in znancem. Tudi ribe lovimo in naši mali
ribiči, katerih število iz dneva v dan narašča,
nam večkrat postrežejo z okusno pečenko.
Še samo nekaj dni, pa bomo morali nazaj,
kajti  tovariši,   starejši   od  nas,   že   čakajo.
kdaj pride vrsta nanje, da se oddahnejo
si naberejo novih moči.
D. A.
TABOR ZELENIH ZLATNIKOV
Nekako v osrčju hmeljskih površin, na
pem prostoru med Grižami in šeščami, s
postavili svoj »tabor zelenih zlatnikov«
nirji iz celjskega okraja.
V šestih ličnih novih šotorih, vsak s s
jim posebnim imenom ob razpoloženi r
igranosti, v pestrem vsakodnevnem proi!'
mu, na zraku, soncu in v vodi so se i'
živeli najmlajši — otroci, ki takega življe«
do sedaj niso poznali.
Kušerjev  iz  Vojnîka  najraje  čita,  pio'
iz Kozjega, ki ga kličejo za »Pavliho«, str*
prave pavlihovske kar iz rokava, če ga vp'
sate, kaj ima na taborenju najraje, vam
v kozjanskem, zategnjenem dialektu poved
da so mu najbolj pri srcu dnevi, ko jf
»šmorn« in potico. Drugi pokazuje svoj
pupčeni trebušček in se ponaša — lejte
kole sem izgledal, ko sem prišel in na ^
uvlači  sprednji  del  v  sebe,  sedaj  sem
takle. Pionirke se rade sučejo in precej fi
prebijejo pri kuharici. Rade ji pomagajo,
bi se nekaj naučile in da, kakor nam pot
povedo, ne bi bilo zamude pri kosilu in
čerji.
Življenje pionirjev ni tako enostavno, p<
novih reči, iger in drugih zanimivosti
pokažejo in jih naučijo njihovi voditelji. B'
skrbno jim potekajo dnevi, niti ne vedo
ko hitro bo prišel čas, ko se bodo m<"
raziti. Tako je življenje teklo na tabore^
V vojniškem   sektorju,  morda  pa  cel"
Vojniku, je nekdo od nekod prinesel •
novice že prve dni taborenja, da namrež
pionirjih ni vse v redu, da in da . . . N*"
pač ... od nekod . . .   nekaj...
Že takoj prvo nedeljo so taborniki г
likim začudenjem dobili kar nad 10 obis".
nič manj pa niso bili presenečeni obiskov^
ko so svoje sinčke in hčerkice našli га^*
in z vsem zadovoljne.
Prav je, da so se starši sami prepričali:^
sicer kar takoj. Nekaterim se prav P^f
jasni v glavi, da namreč nimamo kaj f
vati. Pionirji v »taboru zelenih zlatni"*!!
gredo mimo laži, ki jim odrasli večkrat ,
sedajo. Pionirji bodo odnesli lepe spoi",!
Mi pa, ki smo jih obiskali, smo med
preživeli nekaj lepih trenutkov in smo sf
priključili želji majhne Melančeve H^'
nice iz Dobrne, ki je v knjigo obiskov
sMa: »Na obisku bratca, najraje bi "t
kar pri njemu.«
Stev. 31
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 2. avgusta 1952
Stran 3
iz Celja ...
Enajstorica Staneta Hitija obsojena
v zadnji številki našega lista smo obšir-
neje poročali o razpravi proti Hitiju in 10
soobtožencem. Razprava je trajala 4 dni. V
torek, dne 29. julija ob 18. je bila na okrož-
nem sodišču razglašena razsodba. Obsojeni
so bili: Hiti Stane na 7 let in 6 mesecev
strogega vapora, Krefelj Leopold na 2 leti
in 8 mesecev strogega zapora, Kovše Ignac
na 10 mesecev strogega zapora, Dergan Bran-
ko na 3 leta ^strogega zapora, Pušič Andrej
na 6 mesecev* zapora, Zottl Franc na 2 leti
strogega zapora, Debelak Andrej na 2 leti in
ß mesecev strogega zapora, Pejim Milan na
4 leta strogega zapora, Fazekaš Gezo na Ц
leta in 9 mesecev strogega zapora, Glik M«ks
je bil oproščen, Tomič Milan se razprave nI
udeležil in je bil postopek proti njemu izlo-
čen. Zagovarjal se bo posebej. V korist drža-
ve je zasežen tudi ves les, ki se nahaja še
na skladišču v Šmartnem ob Paki in je bil
kupljen v špekulantske namene. Predsednik]
sodišča je v obrazložitvi med drugim omenil^
da naj stroge kazni, ki so jih prejeli ob>!
toženai, prevzgojno vplivajo na obtožence
same, v opomin pa naj bodo tudi tistim, ki
bi skušali na tak način, kakor obsojena
družba, na lahek način živeti na račun de-
lovnega ljudstva. M. Č.
IZPRED CELJSKEGA OKROŽNEGA
SODIŠČA
61-letni bivši uj-arski mojster Kovač Ru-
dolf, sedaj zaposlen v Tovarni emajlirane
posode v Celju, je od leta 1947 pa do nje-,
gove aretacije letos sprejemal od raznih
strank v popravilo ure, da bi jih popravljal
v svojem prostem času. Pri tem si je pri-
lastil najmanj 18 ur, ki jih strankam ni
vrnil. Zaradi goljufije je bil obsojen od
okrožnega sodišča v Celju na 6 mesecev za-
pora.
ine j Gartner, roj. leta 1928 v Železnikih,
večkrat predkaznovan, je bil kot obra-
tovodja zaposlen v Tovarni »Elma« v Črnu-
čah. V trgovini si je prisvojil elektromotor,
V Slovenski Bistrici je oguljufal upravnika
hotela »Beograd« za 6000 dinarjev gotovine,
v Celju pa je Antonu Lečniku ukradel zlato
cigaretno dozo. Za vse to in ker je nepo-
boljšljiv grešnik, ga je okrožno sodišče v
Celju nagradilo z 2 leti in 7 meseci strogega
zapora. «
Nepoboljšljiv grešnik je tudi že nekaj-
krat zaradi tatvin predkaznovani Albin Me-
telko iz Celja. Po mestu je vlamljal v trgov-
ske obratovalnice, trafike, pa tudi pri pri-
vatnikih. Sam je izvršil 5 vlomnih tatvin, 2
poskusna vloma in eno tatvino, v družbi ne-
kega svojega tovariša pa tri vlome in en
poskusni vlom. Kradel je čokolado, likerje,
cigarete itd. Okrožno sodišče v Celju mu je
prisodilo 8 let strogega zapora. M. č.
IZPRED CELJSKEGA OKRAJNEGA
SODIŠČA
Rajmund Sodin iz Verpet, občina Franko-
lovo, je 11. marca letos v prerivanju z Ed-
vardom Laznikom pred njegovo gostilno v
Stranicah izzival k pretepu Franca Brečka in
druge. Pri tem je segel v žep po nož, ga
odprl ter z njim grozil Lazniku in dru-
gim. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. —
Pajk Jože je v Loki pri žusmu na zadružni
žagi v prepiru napadel in pretepel Alojza
Vebra in njegovo ženo Alojzijo. Bil je ob-
sojen na ßOOO din denarne kazni. — Med Jo-
žetom škrubejem in njegovo ženo Pavlo je
bila letos januarja razvezana zakonska zveza.
Od razveze zakona dalje, bi moral Jože škru-
bej po razsodbi sodišča, za svojega zakon-
skega otroka Justino mesečno prispevati 1000
dinarjev. Ker pa tega ni storil, bo sedel
2 meseca, plačati pa mora tudi vso zaostalo
preživnino v znesku 7000 dinarjev. — Vinko
Žagar, je delal kot sodarski pomočnik v
Tovarni sodov v Medlogu. V noči od 10.
na 11. junij letos je prišel nenaspan na delo.
Zaradi nenaspanosti se mu ni ljubilo delati.
Da bi povzročil zastoj žage, je na skrivaj z
nožem narezal gonilni jermen in s tem one-
sposobil cilindrično žago za obratovanje do
jutra, v noči od 11. na 12. junij letos je de-
janje na isti način ponovil in prerezal pri isti
žagi še drugi gonilni jermen. Lesnemu pre-
delovalnemu podjetju v Celju je s tem po-
vzročil 4.500 din škode. Obsojen je bil na
2 meseca zapora in povrnitev škode podjetju
v znesku 4.500 din. — Mavrin Kari je bil kot
pekovski mojster zaposlen v krajevni pekami
v št. Jurju pri Celju od leta 1950 dalje. Nje-
mu v pomoč je bil pekovski pomočnik Lihte-
neger Ivan. 31. marca 1951 je bila v pekarni
izvršena revizija, ki je ugotovila, da manjka
v pekarni preko 2000 kg moke. Ta pri-
manjkljaj je nastal zaradi tega, ker sta
Mavrin in Lihteneger dajala kruh v neka-
terih primerih brez odrezkov živilskih na-
kaznic, dostikrat pa tudi nista zahtevala de-
narja. Pekami je nastala škoda 12.909 din.
Obsojena sta bila Mavrin na 2 meseca, Lihte-
neger pa na 3 mesece zapora, podjetju mo-
rata povrniti škodo v znesku 12.909 dinarjev.
— čerenjak Jakob je bil zaposlen v Papir-
nici v Višiiji vasi pri Vojniku. Po malem
je kradel .papir in ga nosil domov. Kazen
1 mesec zapora.
ŠMARJETA PRI CELJU
postaja vedno bolj naselbina delovnega ljud-
stva, saj bo letos zgrajenih sedem hiš, ki
jih gradijo večinoma delavci in nameščenci
celjskih podjetij. Prišteti je pa še večje so-
darsko podjetje, ki bi lahko že pričelo obra-
tovati, pa ne more, ker je transformator
preslab, ter nima priključka. Priporočamo
obratu Elektro Celje, da pristopi takoj k
ojačanju transformatorja, da ne bi ostali ti
novi prebivalci in tudi novo podjetje brez
toka, ki je že sedaj preslab. F. V.
ALI NE BI KAZALO UVESTI MESEČNIH
VOZOVNIC?
Še letos si se v Šmartnem ob Paki le s
težavo zrinil v avtobus, ki vozi na relaciji
Šmartno ob Paki-Solčava. 2 njim se je vozilo
tudi večje število uslužbencev okraja iz Mo-
zirja in drugod. Marca letos, pa so bile
ukinjene mesečne uslužbenske legitimacije
s popustom na avtobusu s ceno 750 din. Ker
uslužbenci niso dobili od delodajalca povr-
njene stroSke prevoza, so pričeli li«điti peš
v službo (14 km enostransko!). Avtobus pa
vozi skoraj prazen sem ter tja. če je v njem
10 potnikov je to že veliko, in kakor pra-
vimo, »polno« zaseden. Če bi se uslužbenci
posluževali še vedno avtobusne zveze po no-
vih cenah vozovnic, bi vsak uslužbenec me-
sečno plačal 30Ô0 din, se pravi, polovico
plače. •
SAP Celje bo moral premisliti, ali se iz-
plača dati n. pr. 15 uslužbencem mesečne
vozovnice po primerni ceni, n. pr. 750 din,
kar da skupno nad 10.000 din mesečnih do-
hodkov, pri tem pa ne bo šlo nič več ben-
zina kot ga porabijo sedaj, ko vozi na tej
relaciji prazen avtobus!
Menimo, da se izplača! Prizadeti
IZ VELENJA
Danes teden so v rudarskem naselju Šmart-
no pri Velenju izročili svojemu namenu nov
otroški vrtec. Pri gradnji doma, ki so ga
adaptirali je dnevno delalo po 15, ob ne-
deljah pa tudi 60 do 70 prostovoljcev. Vsaka
družina rudarja je prispevala h gradnji do-
ma 500 dinarjev.
Notranjost doma so opremili s pravljičnimi
slikami in primernim inventarjem, sedaj pa
bodo še nabavili popolnoma nov inventar. V
dvorani so uredili lutkovni oder, na njem
pa so v soboto že uprizorili prvo predstavo.
Na prostranem igrišču so postavili vrtiljak,
4 gugalne čolničke in 6 navadnih gugalnic.
Nov otroški vrtec, ki je že drugi v rudarskem
naselju bo lahko sprejel pod streho 70
otrok.
Največ zaslug za ustanovitev otroškega
vrtca ima velenjska organizacija AFŽ in
uprava Rudnika lignita, ki je prispevala
gradbeni  material.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
TUDI  KONJIŠKI  USNJARJI BODO  TEK-
MOVALI V POČASTITEV VI. KONGRESA
KPJ
Nedavno tega so imeli v konjiški Tovarni
usnja sindikalni-.isestanek, na katerem so
obravnavali priprave za tekmovanje v po-
častitev VI. Kongresa KPJ in III. Kongresa
ZSS. Sprejeli so več tekmovalnih obveznosti,
ki jih bodo izvršili v roku treh mesecev. Za
vzgojo članstva je podružnica sprejela sklep,
da bo za ves sindikalni aktiv in člane DS in
ÜO pripravila 6 predavanj o nalogah, delu
in medsebojnih odnosih sindikata in delav-
skih organov v upravljanju gospodarstva. V
istem času pa bo klub usnjarjev izvedel
6 strokovnih predavanj, ki bodo velik pri-
pomoček k strokovni vzgoji usnjarjev. Na
Bestankih članstva bodo delavce seznanili z
nedavno izdanimi zakoni o ljudskih odborih,
posebno pa še o vlogi svetov proizvajalcev.
Tekmovalne obveze vsebujejo nadalje še več-
jo pomoč partijske in sindikalne organizacije
pri vzgoji mladine v tovarni. Naloge so pre-
cej obširne, zato bo treba k izvedbi pri-
tegniti vsakega posameznega člana.
Na zadnji seji obč, komiteta KPS v Slov,
Konjicah so obravnavali delo sindikatov na
tem področju. Splošna ugotovitev je bila,
da člani Partije premalo aktivno delajo v
sindikatu. Tudi nekateri prejšnji plačani sin-
dikalni fukcionarji so v svojem delu močno
popustili. Med te spada tov. Štefan Kočvara,
ki je lani od maja, ko je šel v proizvodnjo,
z delom v sindikatu popolnoma prenehal, če-
ravno ima v tem dovolj izkušenj. V neka-
terih podružnicah se tudi opaža, da je pre-
malo političnega dela, zato so tudi sestanki
članstva slabo obiskani. Tak primer je v
podružnici na drž. posestvu. Tudi v KONUS
je sindikalno delo bolj šibko, čeravno imajo
zato vse pogoje. Ker je direktor podjetja
vodil vse množične sestanke, na partijskih
sestankih pa podajal analizo sindikalnega
dela, se ostali člani odbora niso čutili od-
govorne za delo. Ta slabost se odraža tudi
v vsem političnem delu tega kolektiva in se
je polagoma začela odpravljati) šele pred
nedavnim, s prihodom nekaterih novih ko-
komunistov v to podjetje. L, V.
ZAKAJ NI PEKARNE V RIMSKIH
TOPLICAH?
Vse prebivalstvo Rimskih Toplic že 2 leti
zaman čaka na svojo lastno pekarno, ki bi
bila v tako pomembnem letoviščaskem kraju
res nujno potrebna, saj mora Okrajno go-
stinsko podjetje in zdravilišče vsak dan pre-
važati kruh iz Laškega ali pa celo iz Celja.
Zdi se nam še bolj čudno, da to vprašanje
še ni rešeno, zlasti še zato, ker v Rimskih
Toplicah obstoja pekarna, ki bi lahko zado-
stila potrebam tega kraja. V prostorih pe-
karne pa stanujeta dve stranki, ki onemo-
gočata, da bi pekarna služila svojemu na-
menu. Ali res ni stanovanjska komisija pri
Občinskem ljudskem odboru v Rimskih To-
plicah zmožna, da bi preskrbela tema dvema
strankama stanovanje drugje in tako omo-
gočila, da bi pekarna služila svojemu na-
menu? Vrhu tega ima ena teh strank še po-
sestvo v bližini Zidanega mosta in bi se
lahko preselila tja. Vendar se je izrazila, da
tega  stanovanja ne zapusti.
Upamo, da bodo merodajni to vprašanje
ugodno rešili in tako ustregli vsem prebi-
valcem Rimskih Toplic, prav posebno pa še
Okrajnemu gostinskemu podjetju, zdravili-
šču in JLA. OLO Celje-okolica je že pre-
skrbel pekovskega mojstra, ki že tri mesece
zaman čaka, da se prosto>^ pekarne iz-
praznejo. K, J.
SPET OCVIRK IZ DOBRNE
Časopisna kritika se nekaterih slabo pri-
me. Ne spoznajo svojih napak, kot ne spozna
šimpanz svojega obraza v ogledalu. JNa pri-
mer:
Nedavno se je knjigovodja »Hotela Dobrna«
pogovarjal jired hotelom z neko osebo. Na-
proti mu prideta uslužbenki hotela. Pa se
knjigovodja domisli dovtipa:
»Poglej koloradska hrošča gresta«.
Sobesednik je bil začuden, ker ni videl
nobenega hrošča v bližini, šele ko je na po-
noven namig ugledal uslužbenki, mu je bilo
jasno za kaj gre. Toda tej šali se ne da
smejati,
V drugem primeru se je zopet izkazal kot
»vzoren« predstojnik. Prinesel je uslužbenki
v podpis plačilno listo in ko je ta podpisala,
je izjavil :
»Hvala. Plače pa ne dobiš, ker moraš pla-
čati hrano za dve leti nazaj.«
Če je knjigovodja navajen številk, ki se
brez pritožbe pustijo prestavljati in mazati,
bi vendar moral vedeti, da ljudje niso »cifre«.
Za svoj dovtipni prirodopis pa zna dobiti
tudi slab red, če bodo kdaj ocenjevali nje-
gov odnos do podrejenih. inc-anc
IZ LIBOJ
Po dosedaj še nepojasnjenem vzroku je
dne 20. maja 1952 zgorela hiša in gospodar-
sko poslopje Leber Marije iz Megojnic z
vsem kar je imela, že itak sirota-vdova z
malim otrokom je tako ostala brez sredstev.
Delovni kolektiv Keramične industrije v Li-
... in zaledja
Pismo iz Vojnika
Koloradski hrošč je »zasedel« vojniško občino — Koloradar in poslo-
vodja KZ Herlah Viktor — Občinski ljudski odbor na delu — V kra-
jevnih podjetjih se otepajo nevšečnih posledic napak iz preteklosti —
Poskus samomora zaradi poneverbe — Živahni prepiri — prosvetna
dejavnost v zatišju — Mož, ki zna upravljati s kino aparaturo in se
raje vozi z društvenim avtomobilom po privatnih »stezah«, medtem ko
I Vojničani že dolgo gledajo film »Ni predstav«
Koloradski hrošč se je razširil malone
po vseh nasadih krompirja v območju
vojniškega občinskega ljudskega odbora.
Ker je vnema prebivalcev proti škod-
ljivcu, kljub nevarnosti, zelo majhna, je
moral občinski odbor nastaviti posebne-
ga človeka za mobilizacijo prebivalstva
v tej »bitki«.
Koloradarju mora biti v vojniški oko-
lici še posebno všeč, ker je na njegovo
»glavo« razpisana zelo visoka cena. V
Kmetijski zadrugi je prodajal poslovod-
ja škropivo zoper škodljivca še vedno
po 100% prodajni ceni, čeprav je OLO
[sporočil, da bo 65% cene kril iz svojih
sredstev.
Sicer pa je prodajalna KZ zelo ne-
.priljubljena. Vsi se raje zatečejo k »Po-
trošniku«, kjer je izbira blaga večja,
postrežba vljudnejša in tudi zunanji
Izgled izložb pri »Potrošniku« vleče
kupce, medtem ko jih prah in star papir
za zaprtimi izložbami prodajalne KZ ne
privabi. Če poslovodjo Herlaha ne skrbi
podjetje, potem je tem manjša skrb po-
trošnikov, če se lahko obrnejo drugam.
Toda zdi se, da je nekje v Vojniku še
upravni odbor KZ, ki bo malo bolj za-
interesiran za to reč.
Odkar so se meje vojniške občine raz-
tegnile tudi na Višnjo vas in sta oba
KLO postala en občinski odbor, so se
ljudski odborniki že tretjič sestali. Raz-
pravljali so o važnih gospodarskih vpra-
šanjih. Popraviti nameravajo sejmišče,
ustanoviti krajevno mesnico, popraviti
občinsko zgradbo, likvidirati podjetje
»Pesek« in s pregledom stanovanjskih
hiš omiliti stanovanjsko krizo.
Krajevno podjetja so zaradi raznih
pomanjkljivosti in napak v preteklosti
še danes obremenjena s posledicami.
Toda uslužbenci teh podjetij so se za-
grizli v delo, da bi se čimprej dokopali
na zeleno vejo. Zato je njihov delovni
Čas stalno precej nategnjen. Posebno se
pri tem odlikuje krojaška delavnica, ki
jo vodi tov. Kenf, ne zaostaja pa tudi
kovaška delavnica.
Značilen primer »grešnika« iz pretek-
losti je Vidic Julijan, ki je v času, ko je
bil še knjigovodja v KZ, vsak dan po
Večkrat obiskoval gostilne in postopoma
oškodoval blagajno za čez 100.000 din.
Ce bi bil prej bolj pameten in razsoden,
bi mu ne bilo treba poskušati samo-
lïiora.
Kulturno prosvetno delo je dolgo časa
zdelo v zapečku. Funkcionarji SKUD in
oblasti so se živahno prepirali, kulturno,
življenje pa je jemalo konec od dolgega
časa. Vojniško mladino so pustili hoditi
svoja pota in nikomur ni prišlo na
misel, da bi jo bil pritegnil h kultur-
nemu delu. No, zadnje čase se z raz-
ličnimi prireditvami stanje na tem pod-
ročju popravlja.
Po odhodu tov. Trstenjaka so v Voj-
niku, neprestano gledali film »Ni pred-
stav«, čeprav je v trgu tov. Ribič, ki je
naredil kinoaperaterski tečaj. Le-ta pa
kljub prošnjam noče nič slišati o kino-
predstavah, češ da ima slabe živce. Na
društvenem avtomobilu Avto-moto dru-
štva pa so mu živci kar jekleni. Ne po-
pustijo mu niti tedaj, če vozi birmance.
V vojniškem društvu Ljudske tehnike
je treba tudi napraviti red.
Pred mesecem je bil v Vojniku odprt
partijski sestanek, na katerem so ob-
ravnavali vse pereče probleme v voj-
niški občini. V diskusiji so sodelovali
tudi nepartijci. Tako je zobozdravnik
tov. Kušar kritiziral, da se merodajni
premalo brigajo za kulturno prosvetno
življenje v Vojniku. Njegova kritika je
bila na mestu in vsi so jo odobravali.
B. M.
IZ gOgTANJSKEGA OKRAJA
V nedeljo je okrajna gasilska zveza v
Šoštanju priredila I, Gasilski festival, na ka-
terem je sodelovalo nad 500 gasilcev, med
njimi tudi večje število žensk. Festival so
pozdravili številni domači zastopniki raznih
organizacij in forumov in zastopnik Republi-
ške gasilske zveze, njen podpoveljnik tov,
Rozman iz  Ljubljane,
Na festivalu so gasilci uprizorili gašenje
požara in reševanje ogrožencev in pri tem
pokazali precejšnjo spretnost. Na gledalce je
posebno globok vtis naredila ženska četa
iz Velenja, ki je zelo disciplinirano izvedla
vaje. Popoldne so nastopili še gasilci z va-
jami sekiric, nato pa so priredili ljudsko
rajanje.
Pred dnevi so velenjski rudarji razdelili
10 milijonov presežka plačnega fonda, ki so
ga ustvarili z dobrim gospodarjenjem pod-
jetja v prvi polovici letošnjega leta. Bili so
rudarji, ki so prejeli tudi po 15.000 din, naj-
bolj razveseljiva pa je ugotovitev, da je sle-
hernemu rudarju znano, zakaj je lahko dobil
del ustvarjenega dobička in pravijo, da bodo
tako gospodarili, da bo njihovo podjetje vse-
lej rentabilno.
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
UM ...
Kot vse kaže je glas Tribune tehten. Mar-
sikaj se je že izpremenilo in to na boljie..
Pri tem imenitnem delu ni bila Tribuna či-;
sto od muh. Celo Savinja je postala čistejša.
Ne preveč, toda vidno je. Jasno, še vedno
pa dopušča to stanje željam prosto in široko
pot, (Tudi odtok greznice nad kopališčem v
Savinjo se urejuje. Sic!)
Zato Celjani, pišite v Tribuni, na razpolago
vam je. Vaša kritika naj bo konstruktivna in
v mejah možnosti. Dvig med oblake brez
padala ni varen. Ne, na pr, tako, kot pisec
v »Pavlihi«, Po njegovem bi morali obrusiti
pesek, s katerim so posute poti v parku in
ki je baje preoster. Ta je prehuda. To je
odločno prehudo!
Še enkrat »Tribuna« vas vabi,
AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA
Pišem zato, ker si želim pojasnila. Mo-
goče tudi zato, ker pravijo, da je avtomat-
ski telefon cenejši (naročnina) kot navadni
in bi si ga naročil. Predvsem pa zato, ker
že leto dni berem po časopisih obljube, da
bomo v Celju vsak čas imeli avtomatsko
telefonsko centralo. Res obljubili so nam jo
že za par slavnostnih praznikov.
Ostalo je samo pri tem.
O tem bi želel pojasnila. Ali bi ga' po-
šta sama dala ali bi se pa mogoče jaz po-
trudil tja. Lepo bi bilo, če bi ta zadnja ob-
ljuba pošte bila nekako časovno določena in
realna.
ZOPET NAPISI
Trije stavki. Bi si tudi trafike sedaj v
kampanji lepih in estetskih napisov ne mogle
nabaviti boljših, lepših in bolj trgovskih?
Sedanji, posebno ponekod ne odgovarjajo in
amen! Od zaželenega napisa so oddaljeni
bolj kot so bili moj stari oče od mustanga,
DELA V PREŠERNOVI ULICI
Napi-ava pasjaže v Prešernovi ulici prtì
»Zvezdi« gre menda le enkrat h kraju. Tudi
kanalizacija v tej ulici se je zavlekla v ne-
dogled. Pričelo se je tlakovanje in upajmo,
da bo ta potrebna in prometna ulica še v
tem tednu zopet urejena ter se mimoidočim
potnikom ne bo treba več izogibati velikim
kupom granitnih kock,
PRENOVITEV ŠLANDROVE KASARNE
Začeli so s prenovitvijo Šlandrove vojašnice
na Trgu svobode. Že so urejena vsa nova
okna in razna mizarska dela na tem poslopju.
Ko pa bo dobilo še omet in belež na zidovih
ter napis nad vhodom v vojašnico, bo ta
stavba res pravi, prijeten dom naših hrabrih
borcev,
REGULACIJA SAVINJE
V našem članku v zadnji številki »Sav.
vestnika« »K urbanizmu mesta Celja« je ome-
njeno, da so Nemci pod okupacijo regula-
cijo Savinje izdatno in vidno začeli. K temu
je potrebno pojasnilo v toliko, da so bila re-
gulacijska dela na Savinji od Tremerja pa
do drugega železniškega mostu na Bregu iz-
vršena že v bivši Jugoslaviji. Nemci so leta
1941 v svoji nadutosti izkopali le koleno
Savinje na Bregu, kjer je sedaj železničarski
kopalni bazen, potem pa so vse skupaj pu-
.stili, kakor so v svoji domišljavosti razdrli
tudi mestno gledališče od znotraj, in to tudi
leta 1941, in po razdrtju tudi tukaj opustili
vsako nadaljnje delo. To pojasnjujemo z na-
menom, da ne bomo peli slave okupatorju, ki
je pri nas samo razdiral, zgradil pa skoraj
nič. M. č.
KAJ PA PROSTOR MED KOCENOVO,
RAZLAGOVO ULICO IN ŽUPNO CERKVIJO
V Zidanškovi ul. 8—16 nastajajo cvetlične
gredice in zelena trata. Ves ta prostor je bil
med vojno porušen. Tudi v Kocenovi ul, 3
med Razlagovo ulico in župno cerkvijo je
prostor, kjer je bilo pred vojno več hiš, sedaj
so pa tam še vedno ruševine, kamenje, raz-
bita opeka, vse skupaj ponekod že preraslo
z raznim plevelom in grmičevjem,
Z malo truda in stroški bi se dalo očistiti
in urediti tudi ta del našega lepega Celja.
ČAKALNICA POLIKLINIKE BREZ
PLJUVALNIKA
Kaj menite, ali bi bilo napačno, če bi si
Poliklinika v Vodnikovi ulici omislila za ča-
kalnico v pritličju en sam pljuvalnik? Morda
bi pa le me bil človek potem v zadregi, če
bi iskal na steni kako obrabljeno opzorilo:
»Ne pljuvaj na tla!« Res, da so žepni robci
danes v trgovinah v zadostni zalogi na raz-
polago, vendar bodo menda prav redki oni,
ki bi lahko imeli v levem žepu enega za
izmečke, v desnem pa drugega za nos. Morda
bi se pa le našel kdo, ki bi v ta патф
lahko odstopil Polikliniki kak lonec ali kako
drugo posodo, ki je doma več ne uporablja,
če nima uprava za tak inventar potrebnega
kredita na razpolago.
KJER   OSEL  LEŽI,   TAM  DLAKO   PUSTI
»Saj je zdaj vse naše! S svojo lastnino pa
vendar lahko počnemo kar hočemo! Briga nas
takoimenovana »kultura« !
Тг&о si menda mislijo razni umetniki in
umetnice, ki urezujejo v raznih čakalnicah
v novo prepleskane mize — oglejte si samo
ono v prvem nadstropju Poliklinike v Vod-
nikovi ulici! — datume, pa začetnice svojih
predragocenih imen ali pa celo cela imena
s popolnim naslovom ulice, kot je to sto-
rila tovarišica iz Zidanškove ulice. Bo menda
že marsikdo pogruntal, iz kakega razloga je
pustila ondi svoj popolni, neizbrisni naslov!
Iz inicialk in datumov bi ne bilo pretežko
izslediti takih rezbarjev in rezarjev, da bi
nadoknadili poškodovano opravo. Morda bi
taka mera zalegla kaj več, nego sam stari
rek: Kjer osel leži, dlako pusti.
POPRAVITE VENDAR BRV ČEZ SUŠNICO!
Za bivšo staro slovensko gimnazijo in ka-
sarno teče potok Sušnica, ki prihaja s strani
»Ojstrice«. Brv ob izlivu potoka v Savinjo
je skrajno potrebna popravila, saj so deske
tako razmajane, da jih drži le še malokateri
iebelj. Struga tega skoraj izsušenega potoka
pa je polna nesnage, odpadkov in smradu,
prihajajočih od bolnice, kasarne in bližnjih
hiš, tako da pretrese vsakogar, ki to vidi ter
ima le malo čuta za zdravje in higieno člo-
veka.
DIRKE AVTOMOBILOV PO MESTU
Dirjanje motornih vozil po mestu je zad-
nje čase zavzelo že tak stadij, da je postalo
že naravnost neznosno. Privozi ti tak brez-
obzirni voza¿ avtomobila z največjo brzino
pod mostom pri hotelu »Pošta« in ogroža
pešce. Ako nisi duhaprisoten, bi se mu težko
pravočasno izognil. Pri tem dviga meglo
prahu, ob mokrotnem vremenu pa te oškropi
s cestno brozgo, ki se tam pretaka. Zraven
se ti še cinično smeje iz vozila. Na križiščih
vozači dostikrat ne dajejo signalov. Tak
brezobzirnež je te dni skoraj povzročil ne-
srečo v Gregorčičevi ulici. Potrebno bi bilo,
da bi prometni organi bili razpostavljeni še
drugod po mestu, ne samo na nekaterih toč-
kah, ki bi skrbeli za red v cestnem pro-
metu in brezobzirne dirkače prijavljali ▼
kaznovanje.
Ali je „nadupravnik" Suc iz Koniic obrtniid
Ko se je konjiška kmetijska delovna
zadruga združila s splošno kmetijsko
zadrugo, je iz nje izstopilo 15 članov.
Zakaj? Morda bo vedel povedati o tem
kaj upravni odbor zadruge, ki se ni
potrudil, da bi ljudem to spremembo
prikazal in ki ustanovljenih odsekov
ni spravil dalje kot na papir. Nekaj pa
bo vedel tudi konjiški arhidiakon, ki
gotovo na svojih bogoslužnih potih ni
govoril le o molitvi. Vse, kar je na
prvem občnem zboru, ki je bil razbit,
povedal Kuk Anton, gotovo ni zraslo
na njegovem zelniku?
Vsi ti dogodki bi še šli v pozabo, če
bi se v kmetijski zadrugi v Konjicah
kaj spremenilo. Pa se ni. Ustanovljeni
so bili celo odseki, ki pa s papirnatega
dela sploh niso prišli. Sicer pa so že
kar v upravnem odboru napake. Lesni
odsek vodi n. pr. uslužbenec KZ, med-
tem ko poljedelskega in vinogradniške-
ga vodi inž. Fras Marija, torej tudi
uslužbenka.
Zanimiva so tudi delovna razmerja
v sedmih podjetjih KZ. Vsako podjetje
ima svojega upravnika, toda smatrali
so za potrebno postaviti nad njih še
nadupravnika, ki je hkrati še upravnik
opekarne. Drugod upravniki zadružnih
podjetij in delavnic odgovarjajo nepo-
sredno upravnemu odboru. Toda z »nad-
upravnikom« Sucom še nismo pri kraju.
On ima marsikje poslednjo besedo, toda
kakšen je ta »borec za socializem« sam?
Kot »nadupravnik« prejema 10.300 din
mesečne plače, poleg tega pa ima fri-
zersko obrt. V delavnici zaposluje dva
učenca in pomočnika. Od svoje obrti
plačuje okoli 17.000 din letnega davka,
kar zasluži v dveh mesecih kot uprav-
nik, ostalo pa »borec za socializem«
vtakne v žep. Zakaj Sue sedi na dveh
donosnih stolčkih? Ni težko uganiti.
Brivnico drži za vsak primer in mu
niti na misel ne pride, da bi svojo de-
lavnico vključil v podjetja KZ ali pod
upravo »Konusa«, kar so mu že večkrat
predlagali.
Ni torej čudno, če je kmetijska za-
druga v polževem razvoju, ko ima take
funkcionarje z zadnjo besedo. Bilo bi
končno res najbolje, če Suc obsedi ha
tistem stolčku, ki si ga je pripravil za
vsak primer. To je naposled tudi naj-
bolj pravilno. Obrtnik spada v delav-
nico, drugače ni obrtnik.
Po vsem tem menim, da tudi tretji
občni zbor v konjiški kmetijski zadrugi
ne bi bil odveč. Toda ta naj temeljito
opravi svojo dolžnost.
bojah pa je nesebično priskočil na pomoč in
zbral v pomoč tovarišici Leber znesek 12
tisoč pet sto din. Za to izdatno pomoč iz-
reka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so
jo podprli.
IZ VOJNIKA
V soboto 26. julija dopoldne je z motornim
kolesom s preveliko naglico vozil skozi trg
nameščenec podjetja Trgovskega doma v Ma-
riboru Anton Métela. Pred njim je pra-
vilno po desni strani vozila s kolesom 25-letna
Marija žnidarjeva iz Vojnika, Métela jo je v
diru podrl na tla in jo vlekel Se nekaj
metrov za seboj, žnidarjeva je pri tem do-
bila težje telesne poškodbe in so jo z re-
šilnim avtomobilom prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
IZ SLIVNICE
V stanovanje posestnice Zofije Jost v Gro-
belcah pri Slivnici je pred kratkim vlomil
20-letni Albret Selič. Joštovi je nastavil pi-
štolo in zahteval od nje 200.000 din. Popu-
stil je nato na 100.000 din. Joštova seveda tudi
teh ni imela. Zadovoljil se je s 1300 din, ki
mu jih je Joštova izročila. Naročil ji je, da
se mora javiti pri notranjem odseku v Ce-
lju, ker je naznanjena, da ima denar. Sto-
rilca so izsledili in zaprli. Bil je že pred-
kaznovan zaradi tatvine in pretepov.
KONČNO JE  PADLA  KOCKA TUDI  ZA
LAŠKO ŽELEZNIŠKO POSTAJO
Nedavno je delegacija Laščanov obiskala
merodajne činitelje v Ljubljani in ugotovila
glede vprašanja železniške postaje v Laškem
naslednje: Tehnični odsek v Beogradu je
odobril novogradnjo železniške postaje v La-
škem za prihodnje leto (1953). Staro bodo
porušili in zgradili novo, ki bo dostojna za
letoviško mesto, ki se z današnjo podrtijo pač
ne more postavljati.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 2. avgusta 1952
Stev. 31
Telesna vzgoia in šport
MLADINSKI FESTIVAL V GOMILSKEM
Na Dan vstaje so brigadirji MDB v svo-
jem naselju pri Gtomilskem priredili mladin-
ski festival, ki je obsegal vrsto kvalitetnih
prireditev. Registriral bom le telovadne,
strelske in športne prireditve. V streljanju
na ljudsko tarčo je zmagal brigadir Do-
manjko Vlado z 71 krogi, na »Titovo tarčoc
10 nabojev iz vseh 3 položajev brigadir šiker
Srečko s 135 krogi, Domanjko (MDB) s 112
krogi. Delavci »Slovenija-ceste« so s 3 naboji
od 30 možnih točk dosegli : Varga 28 točk, Le-
vačič pa 20 točk. Tekmovanje je sprožilo
inicativo, da se bo v tem predelu ustanovila
strelska družina, in sicer v št. Jurju ob Ta-
boru, za katero je že danes prijavljenih pre-
ko 60 članov. Na atletskih tekmah, kjer so
sodelovali mladinci vaških društev »Partizan«
in Mladinske delovne brigade, so bili re-
zultati dobri. Mladinski festival v Gomil-
skem je zbližal brigadirje MDB in mladino
vaških društev »Partizan«, želeli bi le, da
bi ti stiki med mladino ostali še v bodoče
tako pristni in da bi se po vrnitvi brigadir-
jev v domače kraje srečali skupno v vaških
društvih »Partizan«.
MESECA AVGUSTA BODO  TEKMOVANJA
DRUŠTEV  »PARTIZAN«
Okrožni odbor za telesno vzgojo »Partizan«
Celje prireja v mesecu avgustu vrsto tekmo-
vanj, na katerih se bodo med seboj pomer-
jali pripadniki društev »Partizan, iz okrajev
Celje-mesto. Celje-okolica, Trbovlje, Krško
In Šoštanj. Vse prireditve imajo namen, da
prikažejo javnosti razne oblike in vsebino
dela v telesno-vzgojnih društvih. V novejšem
času pač vlada pri večini naših ljudi napačno
naziranje, češ da se v telovadno vzgojnih
društvih ukvarjajo le s prostimi vajami in
vajami na orodju. Morda je na našem te-
renu še marsikatero društvo, ki se ukvarja
le s tem delom, večina pa je le bolj na-
predna in se ukvarja tudi s smučanjem, pla-
vanjem, odbojko in atletiko. Merilo, v koliko
so te panoge že ukoreninjene v naših društ-
vih, bodo prav okrožna prvenstva v plavanju,
odbojki in atletiki. Okrožno prvenstvo v pla-
vanju se bo vršilo 10. avgusta dopoldne v
Rogaški Slatini, prvenstva v odbojki bodo po
okrajih do 17. avgusta, nakar bo 24. avgusta
v Celju prvenstvo okrajnih prvakov za na-
slov prvaka celjskega okrožja. V atletiki
bo izvedeno okrožno prvenstvo 31. avgusta na
stadionu AD Klađivafja v Celju. Brez dvoma
bodo predstoječa tekmovanja pokazala, da vse
te panoge, za katere so prevzela monopol
športna društva, imajo vso možnost širokega
razmaha tudi v naših telovadno vzgojnih
društvih.
V NEDELJO — OKRAJNO PRVENSTVO
V ODBOJKI
Agilni telovadci iz Braslovč prirejajo v
nedeljo 3. 8. svoj letni javni nastop. OTO
Celje je za ta dan dopoldne razpisal tek-
movanje vseh društev »Partizan« okr. Celje-
okolica v odbojki ná telovadišču v Braslov-
Cah, da bi s tem omogočil tudi večjo ude-
ležbo telovadcev na popoldanskem javnem
nastopu. Tekmovanje v odbojki je razpisano
za mladince, mladinke, člane in članice, že-
limo, da bi se društva udeležila tekmovanja
v čim večjem številu in da bi dosegla na
njem tudi lepe uspehe.
400.000 DIN ZA  TELOVADNI DOM
V GABERJU
»Partizan«, zveza za telesno vzgojo Slove-
nije, je nakazala te dni TVu »Partizan« Celje-
Gaberje 400.000 din za popravilo edinega te-
lovadnega doma v Celju, želeti je, da se tej
akciji pridružijo še lokalni faktorji (pod-
jetja in MLO) in zberejo še preostalih 155.000
din ter s tem pripomorejo izvedbi vseh nuj-
nih del na stavbi. Prepričani smo lahko,
da bo ta pomoč društvu v veliko vzpodbudo
pri nadaljnjem delu.
NOGOMET
IZOLA-KLADIVAR 3:3 (2:2)
V pokalni nogometni tekmi je Kladivar
igral na Glaziji z igralci Izole neodločeno,
pri streljanju 11-metrovk, ki bi naj odločile
emagovalca tega srečanja, pa domačini niso
bili uspešni v zadostni meri. čeme je poslal
žogo v oblake, Poeinek pa mimo gola, dočim
so igralci Izole realizirali vseh 5 strelov in
se s tem plasirali v nadaljnje tekmovanje.
Domačini so sicer prevladovali na igrišču.
Zlasti v drugem polčasu so prvih 30 minut
prikazali dobro igro. Kot doslej, pa so se
tudi v nedeljo vse akcije končale le v ka-
zenskem prostoru in zopet ni bilo človeka,
ki bi žogo spravil v mrežo. Skrajni čas bi
bil, da se vodstvo NK Kladivarja malo pri-
pravi na predstoječo sezono tekmovanj, vod-
stvo in igralci, saj smo vsi gledalci prepri-
čani, da brez trenerja ne bo šlo. Mladine
za to igro je dovolj in brez dvoma bi pod
dobrim strokovnim vodstvom lahko dosegli
lepe uspehe. Letošnjih 10 porazov Kladivar-
ja v slovenski ligi naj bo vsem v opozorilo,
da je treba takojšnjih ukrepov, ki bodo celj-
ski nogomet postavili zopet na zdrave noge!
Kovinar iz Stor je izgubil tekmo proti
Dravi v Ptuju, Laško je premagalo Šmartno
ob Paki v šmartnem s 4 : 2; Žalec .Beton 4:2,
ZŠD Celje pa je v prijateljski tekmi prema-
galo Borut iz Gotovelj s 5:0.
Rudar iz Velenja je v Ljubljani v pokalni
tekmi s Slogo dosegel lep uspeh z .zmago
1:0 in se s tem plasiral v nadaljnje tekmo-
vanje, čestitamo!
PLAVANJE
PK BRANIK II : PS CELJE 95:83
V nedeljo so Celjani podlegli Braniku iz
Maribora v plavalnem dvoboju v okviru pr-
venstva III. razreda slovenske lige. Celjani
so nastopili močno oslabljeni, zlasti moška
ekipa, ženska ekipa je bila boljša od moške
in je Celjanom prinesla večje število točk.
V skokih sta bila Iršič in Veber boljša od
Mariborčanov, pri ženskah pa se je Jazbe-
čeva plasirala na 2. in Zavodnikova na 3.
mesto. V waterpolu Celjani niso zadovoljili
in so že v prvem polčasu prejeli kar 7 go-
lov! Tekmo so nato predali brez igre v II.
polčasu. Krivdo za tako visok poraz imajo
vsi igralci, zlasti pa vratar Veber Tine.
Celjanom se pač pozna, da nimajo možnosti
treninga za to igro.
HOKEJ NA TRAVI
ILIRIJA (Ljubljana) : KLADIVAR 2:0 (0:0)
V soboto je po izredno grobi igri u.spelo
Ilirjanom prav v zadnjih minutah igre do-
seči dva gola in s tem dve dragoceni točki.
Celjani so se uspešno upirali Ljubljančanom,
v prvem polčasu pa so celo imeli terensko
premoč in veliko idealnih prilik za dosego
zgoditkov. Napad pa je bil premehak. Ve-
čina moštva je bila sestavljena zopet le iz
mlađih igralcev, doöim so " starejši stali le
za bariero in raje gledali, kako se mladi
borijo. Vsekakor je takšen odnos starejših
izkušenih igralcev hokeja na travi vreden vse
graje, saj je šlo vendar za točke in za boljši
plasman Kladivarja v slovenski ligi!
ŠPORTNE PRIREDITVE V POČASTITEV
OBLETNICE DNEVA VSTAJE V ŠENJURJU
PRI CELJU
V počastitev Dneva vstaje je bil 20. julija
namizno-teniški turnir, na katerem so
sodelovala sosedna društva. Med moštvi je
zasedel prvo mesto domači »Partizan« I.,
drugo TD Šmarje, tretje »Kovinar« Štore in
četrto domače drugo moštvo. Med posamez-
niki je zmagal Svetina Anti. Od dvojic pa
par Krušič-Lorger.
Popoldne je bila nogometna tekma med
domačim moštvom in mladino iz Štor. Do-
mači so z boljšo igro zmagali z rezultatom
7:4. I. M.
ŠAH
FINALNO TEKMOVANJE ZA SINDIKALNO
MOŠTVENO PRVENSTVO SLOVENIJE
V dneh od 26. do 28. julija je bilo v Celju
v šahovskem domu finalno tekmovanje za
sindikalno moštveno prvenstvo Slovenije v
šahu za leto 1952. Vstop v finalno tekjnova-
nje je imelo pet moštev in to po eno iz
Ljubljane, Maribora, Celja, Jesenic in Kopra.
V izločilni tekmi je moštvo Tovarne emajli-
rane posode iz Celja izgubilo tekmo proti
železarni Jesenice z rezultatom 2 in pol proti,
3 in pol. Ostala moštva so se zvrstila takole
zmagovalec Direkcija PTT Ljubljana 13 in
pol točke, železniške delavnice Maribor 8 in
pol točke, železarna Jesenice 7 in pol točko
in Sindikalna šahovska reprezentanca Koper
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 21. julija do 28. julija se je rodilo i
20 dečkov in 16 dekUc.
POROČILI SO SE:
1. Avtogenski varilec Breznik Miroslav in
delavka žerjav Ljudmila, oba iz Celja; pred-
đelavec Kegu Anton iz Celja in gospodinja
Klančišar Rozalija iz Trbovelj; mlinar Ker-
šan Rudolf iz Celja in kuharica Kaker Ana
iz Smartnega ob Paki; soboslikar Kristavčnik
Jože ÎZ Drešinje vasi in tkalka Gaber Anica
iz Celja; tov. delavec Jakopin Rainer in na-
meščenka Roje Elizabeta, oba iz Celja; oficir
JLA Manfreda Bogomir iz Koniže in name-
ščenka First Marija iz Celja.
UMRLI SO:
Kriška Elizabeta, upokojenka, stara 84 let
iz Celja; Kovačič Viktor, polkovnik v po-
koju, ^ star 67 let iz Celja ; Mahne Helena,
delavlta, stara 48 let iz Celja; Vrunč Dušan,
dojenček iz Celja; Fluher Maks, zidar, star
48 let iz Velenja; Marinšek Jožef, posestnik,
star 67 let iz Stranic; Sevšek Jožefa, hči de-
lavca, stara 15 let iz Velenja; škorjanc Ma-
rija, prevžitkarica, stara 64 let iz Podčetrtka;,
Trbovc Ivan, ključavničarski pomočnik, star
31 let iz Celja; Pečnik Marija, upokojenka,
stara 63 let iz Nazarja; Melanšek Marija,
posestnica, stara 48 let iz Praproč; Paradiž
Majda, hčerka posestnika, stara 1 leto iz Zg.
Ložnice in Pačriik Franc, upokojenec, star
76 let iz Celja.
V celjski okolici
v času od 21. do 26. julija 1952 je bilo
rojenih 10 dečkov in 7 deklic.
POROČILI SO SE :
Krašek Franc, rudar iz Zg. Rečice in Ne-
mec Frančiška, poljska delavka, stanujoča
istotam; Kopriva Jakob, tov. delavec iz Li-
boj in Colnarič Marija, stanujoča istotam;
Salesin Adolf, klepar iz Dobriše vasi in Pajk
Jožefa, gospodinja, stanujoča istotam; Hro-
vat Anton, lesni delavec iz Sv. Primo_a, obč.
Šentjur pri Celju in škoberne Marija, polje-
delka iz Kranjč, obč. Šentjur; Aužner Franc,
kopač iz Sv. Lovrenca, obč. štore in Gajšek
Rozalija, poljedelka, stanujoča istotam; Dro-
bež Franc, delavec iz Vrbja, obč. Žalec in
6 in pol točke. Moštvo Direkcije PTT je kot
letošnji prvak prejelo od Glavnega odbora
Zveze sindikatov Slpvenije lep prehodni pokal.
ŠAHOVSKA TEKMA
»SAVINJČAN« : MDB GOMILSKO
šahovsko društvo »Savinjčan« iz Šempetra
v Savinjski dolini je preteklo nedeljo prire-
dilo prijateljsko tekmo na osmih deskah
proti Mladinski delovni brigadi GoraiLsko
in zmagalo 7 : 1. Brzotumir za mesec julij
pa je priredilo prejšnji petek z udeležbo 11
igralcev. Zmagal je Planine Anton s 7 in pol
točkami, sledita Florjane Rudi in Kapus,
vsak s po 7 točkami itd.
NATAKARICO, mlajšo moč, pošteno, spo^
sobno in simpatično, ter sposobno KUHARICO
za boljši lokal iščemo. Nastop takoj, plača po
dogovoru. Kratke pismene ponudbe na upravo
lista.
VEĆ  KURIVA  PRODAM  zaradi  preselitve.
Celje, Veselova 2.
PREKLICUJEM neresnične besede, izjav.
Ijene proti Kenda Viki, Celje. Laznik, Za.
bukovca.
2SD Celje obvešča vse svoje člane, da de-
luje klubska pisarna trikrat na teden, to j^
v torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ur«
na železniški postaji Celje. 1
OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILO
»Svet za gospodarstvo MLO Celje bo imel
5. 8. 1952. III. redno sejo ob 16. uri v sejni
sobi Mestnega ljudskega odbora.
Na seji bo podano poročilo o delif odborov
in komisij, razpravljalo se bo o prevzemu in
ustanovitvi novih podjetij in ustanov, o trž-
nem in klavniškem pravilniku in o raznih
drugih vprašanjih.
Poleg odbornikov ljudskega odbora vablje-
ni vsi, ki se zanimajo za gospodarska vpra-
šeinja.«
RAZPIS
Enoletna kmetijsko - gospodinjska šola v
Radljah ob Dravi (bivši Marenberg), OLO
Slovenj Gradec, sporoča, da se bo pričel
redni pouk 1. oktobra.
Dekleta, ki žele obiskovati to šolo, posebno
še članice zadrug, naj vložijo prošnjo na upra-
vo šole do 15. st>pte«ibra. Prošnji naj prilože:
1. zadnje šolsko spričevalo (najmanj do-
vršena osnovna šola) ;
2. prepis rojstnega lista (starost od 17 do
30 let);
3. kratek življenjepis;
4. zdravniško potrdilo;
5. potrdilo staršev oziroma zadruge o red-
nem vzdrževanju;
6. izpisek iz volilnega imenika.
Prošnjo je kolkovati s 30 din, vsako prilogo
po 25 din.
Mesečna oskrbovalnina znaša 2000 din. Vsa
' ostala pojasnila daje uprava šole.
' Uprava kmetijsko-gospodinjske šole
Radlje ob Dravi.
VAŽNO OBVESTILO!
Srečke Državne loterije FLRJ Vam brez-
plačno pregleda in dobitke takoj izplača
PRODAJALNICA SRECK
CELJE ^ STANETOVA 9
Sprejmemo zastopnike!
POTREBUJEŠ DENAR?
Kupi takoj srečko Državne loterije
FLRJ v PRODAJALNICI SRECK,
CELJE, STANETOVA 9
Sprejmemo zastopnike!
Na podlagi odločbe štev. II-675-1-52
z dne 21. julija 1952 vlade Ljudske re-
publike Slovenije smo spremenili svojo
dosedanjo firmo »Tkalnica hlačevine,
Celje« v firmo »METKA«, mehanična
tkalnica, Celje.
Drolc Amalija, kmečka hči iz Matk, obč.
Prebold; Pisanec Franc, rudar iz Sv. Lo-
vrenca, obč. Prebold in Požeg Amalija, tov.
delavka, stanujoča istotam; Stebernak Sta-
nislav, tov. delavec iz Prebolda in Breznikar
Ivana, tov. delavka iz Sv. Lovrenca, obč.
Prebold.
UMRLI SO:
Kumar Fra^ičiška, kmeitovalka iz Brda,
obč. Konjice, stara 88 let; Golež Neža, kme-
tovalka iz Zg. Prelog, obč. Konjice, stara
77 let; Zolnir Frančiška, gospodinja iz Do-
lenje vasi 15, stara 63 let; Vetrih Alojzija,
upokojenka iz Pletovar, obč. Dramlje, stara
42 let; Gorišek Marija, kmetica iz Teharja,
stara 80 let; Brezovšek Bogomir iz Vojnika,]
Dom onemoglih, star 65 let; Vrečar Jera iz]
Vojnika, Dom onemoglih, stara 80 let; Mar-i
guč Marija, polj. delavka iz Slatine, obč.'
Ponikva, stara 65 let; Bah Antonija, posest-
nica iz Drenskega rebra, obč. Lesično, stara;
79 let; Leskošek Mihael, prevžitkar, Lopaca
32, obč. Lesično, star 75 let; Zakošek Janez,
kmet iz Doropolja, obč. Planina, star 87 let;
Zmrzlak Anton, transportni delavec iz Žalca,
star 35 let; Planko Jernej, krojač iz Gr-
movja, obč. Žalec, star 88 let; Agrež Andrej
iz Loke pri žusmu, star 82 let in Kramer
Lidija iz Levca, stara 6 mesecev.
PUTNIK CELJE obvešča, da bo v avgustu
in septembru priredil vrsto izletov v Av-
strijo. — Izkoristite svoj dopust po zni-
žanih cenah v jugoslovanski coni STO, kjer
je še nekaj mest na razpolago. — Kupujte
železniške za lokalni promet ter mednarodne,
parobrodske in avionske vozne karte v pred-
prodaji pri PUTNIKU.
Obvestilo
Okrajna pošto Celje naproša prebivalce
krajev Trnovlje, Smarjeta, Leskovec in Lju-
bečno, da naslavljajo svoje pošiljke in zlasti
dnevno časopisje na pošto škofja vas in ne
na pošto Celje. S tem se bodo izognili 24-urni
zamudi pošiljk.
Celje, 30. 7. 1952.
Okrajna pošta Celje.
Vsi vljudno vabljeni na KONCERT Olepše-
valnefea društva v Celju, ki bo v mestnem
parku 3. avgusta od 11. do 12. ure.
Računovodja-knjigovodja, samostojen ko-
respondent tudi za nemški jezik, želi SPRE-
MENITI SLUŽBO v Celju. Reflektanti naj
oddajo svoj naslov v upravi lista.
Lepo komfortno sitano van j e v Mariboru
ZAMENJAM za enako v Celju. — PRODAM
tudi trgovsko hišo s sadovnjakom, vrtom in
gospodarskim poslopjem v vinogradnem kraju
v Sloveniji.
1000 dinarjev nagrade dobi tisti, ki mi
preskrbi prazno ali opremljeno SOBO. —
Naslov v upravi lista.
Klavir (Bösendorf), dobro ohranjen, kon-
certne citre, PRODAM ali zamenjam za radio
aparat, klavirske harmonike ali šivalni stroj
(event, razliko plačam v denarju, po dogovo-
ru). Naslov v upravi lista.
PRODAM 80 - basno (Hohner) harmoniko.
Naslov v upravi lista.
Moško kolo (močno), v dobrem stanju,
PRODAM. Tišler Ivan, Ostrožno 83.
PRODAM dva ženska krznena plašča. —
Naslov v upravi lista.
PRODAM radio aparat »Mende« 5-1-1, z
magičnim očesom. Naslov v upravi lista.
Stanovanje in hrano pri primerni družini
ISCE upokojenec (vdovec). Ponudbe na upra-
vo lista. •!
KINO METROPOL
Od 31. VII. do 6. VIII. »Broadwayske melo-
dije«, ameriški barvni film.
Od 7. do 13. VIII. »Glas v viharju«, ame<j
riški barvni film. ;
KINO DOM
Od 1. do 7. VIII. »Pot v utopije«, ameriški
film. :
Od 8. do 14. VIII. »Pastoralna simfonijaJ
francoski film. 1
RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE '
DEŽURNE SLUŽBE
Dne 3. VIII. 1952 tov. dr. čerin Josip, Celje,'
Cankarjeva ul. 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba trajaj
od sobote opoldne do ponedeljka do 8. urei
zjutraj. '
Stane Terčak
52
Živi zid
Namerili smo se naravnost proti njej. Švabov še ni bilo
tAm. Od hišice do vrha je bilo komaj nekaj streljajev. Sklepali
smo pravilno: če niso bajte zasedli Švabi, je prost tudi vrh.
Veljalo se je podvizati.
Hiteli smo, da nam je pot curkoma lil po telesu od slabosti in
napora, četudi je pihal z vrhov leden hlad. Fantje so lizali sneg,
kar pa jih je še bolj slabilo. Vse pogosteje so padali in izstopali
iz kolone. Vedeli smo, kaj pomeni, kadar prekaljen borec na vsem
lepem pade v sneg in ne more vstati. Takemu borcu ni pomoči.
Marsikomu srce ni vzdržalo. Fantje so umirali.
Vse, kar je moglo je tiščalo v strmine nosila z ranjenci.
»Jože, kar pustite me, .vrzite me v sneg, saj vidiš, da sem
vam v napotje,« je jecljal ranjenec na nosilih.
»Pol življenja bi dal za kos kruha in kozarec tepkovca,« je
zamomljal sosedu mlad borec in gledal brezizrazno v hribovje.
Nad nami so se vzpenjale strmine pokončno kakor streha.
Položnejše poti ni bilo mogoče ubrati. Tudi počitku se nismo smeli
predati.
Po dolini je jutro razganjalo megle. Počasi so se vlekle v grape
in soteske in izginjale v njih. Nad nami se je bočila jasna mo-
drina neba.
»Poglej, Stane, kako žari tale vrh! Kaj bi dal, da bi bili že
gori. Na vrhu bi polegli in zadremali na soncu. To bi bil počitek!«
je rekel Levko in se oziral po soncu.
Odgovora ni bilo. Vsak je bil zatopljen v svoje misli. Vsak
se je boril s strmino, kakor je vedel in znal. Vrh se nam je zdel
nedosegljiv. Da, mnogi ga niso nikdar dosegli!
S srečo so bili obdarjeni tisti, ki so dopoldne prišli na vrh
in se lačni in žejni lahko predali prvi vigredni opoldanski toploti.
»Fantje, pritisnite, poglejte, saj smo že skoraj pri bajti,« je
bodril namestnik komandanta Janko svoje fante in se skušal na-
smehniti, toda njegov nasmeh je bil trpek. Zagazil je z veliko
težavo naprej, da bi dal dober vzgled svojim fantom.
Težko daveče hropenje je bilo slišati v strmini...
Mule in konji so hrskali, padali in s težavo vstajali. Nekateri
so polegli in počasi drseli nazaj po snegu proti kolovozu. Vkreber
po strmini niso več mogli. Konjevodci so jim tiho prigovarjali, jih
trepljali po glavi in vratu. Fantje so jih tiščali s puškinimi kopiti
v zadke, vlekli za repe in sami polzeli za njimi v sneg. Za vsako
ceno je bilo treba rešiti, kar se je dalo. Mul in konj nismo kdo ve
kaj potrebovali, toda potrebovali smo municijo, ki so jo živali
nosile.
»Oh, da bi bil Mičo tukaj z ostalimi bataljoni, laže bi nam
bilo,« so govorili spehani borci.
Na vsakih deset korakov se je kolona ustavila in globoko
zajela mrzli zrak. V prsih nam je hreščalo, v sencih razbijalo,
omotica se nas je lotevala.
Korak za korakom je bil težji, toda z vsakim korakom smo
bili bliže bajti, kjer so se strmine končale. Hiša je bila naš cilj,
hiša je pomenila življenje.
»Samo do bajte še pritisnimo, potem pa naj pride kar hoče!«
so govorili borci.
Prve naše kolone so se že oprijemale plotov okoli gorice, vi-
sele na njih in si odpočivale, da je les hreščal od prevelike teže.
Spodaj v dolini so se vile naše zadnje kolone. Za ujimi se je po-
mikal bataljon Tomšičeve brigade, ki je kril umik divizije.
Sonce je posvetilo izza hriba. Hišica se je vsa kopala v nje-
govih žarkih. Doli v strmini pa so se z zadnjimi napori pomikali
nosači z ranjenci in naše kolone. Štirinajsta udarna divizija se je
prebijala na Basališče. Njen spremljevalec je bila smrt...
»Pa smo se zmazali,« se je nasmehnil Janko ves srečen in se
zavalil preko plota.
»Srečo smo imeli, vrhovi so prosti,« je ves zasopel in prepoten
poudaril Mirko.
Trenutek za tem, ko smo se najmanj nadejali, pa je zarigalo,
zatulilo, udarilo, presekalo ozračje, zahrumelo z vrhov in sedel
na nasprotni strani. Dolgi rafali so se začeli nenehno usipati na
pot, po kateri se je vila kolona. Z naraščajočo moëjo je udarjalo
v bajto, leso, plot in v sneg okoli nje, strmine so se zbudile, str-
mine so oživele ... strmine so nas žrle... Sekunde so odločale
o življenju in smrti...
Ze so se valile po strmini tudi mule, ki so jih švabski mitra-
ljezi spravili pokonci. Borci v strminah so padali, ranjenci so se
vzdigovali z nosil, se plazili, grabili in hlastali z rokami po zmrz-
lini, zbirali svoje zadnje sile, da bi se rešili.