V e s t n i k. Osobne vesti. Gospod Kaspar Gasperin, nadučitelj v Staremtrgu pri Ložu je dobil vsled bolezni 6 mesečni dopust. Namestuje ga pomožna učiteljica gde. Berta Rossmann. Začasno vodstvo poveril je sl. c. kr. okr. šol. svet v Logatcu tamošnjemu učitelju g. Ferdinandu Wigele. Naraesto na Rako odišle gdč. Ljudmile Černe nastavljena je izprašana učit. kandidatinja gdč. Leopoldina Rant. Hospitacija. Dne 23. oktobra t. 1., ob 8. uri dopoldne bo v I. b razredu II. mestne deške šole v Ljubljani v naraen bospitacije učni poskus. Poučeval bo učitelj Pavel Gorjup o ponazorovanju števila 6 na podlagi Črnivčeve I. Računice. Vabljeno je vse učiteljstvo ljubljanskih ljudskih šol. Voditeljska konferenca. Voditelji ljubljaaskib ljudskib šol so itneli dne 16. t. m. tretjo letošnjo konferenco. Konferenca razrednih učiteljev. Vsled sklepa zadnje okrajne učiteljske konference so imeli razredničarji vseb prvih razredov ljubljanskih ljudskih sol letos že dve konferenci in sicer pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika g. A. Maierja. H konferenci so povabljeni vselej tudi voditelji ljubljanskib ljudskih Sol. Naloga teh konfereuc je, sestaviti in izdelati učno snov za nazorni nauk v I. razredu. Pri prvi razredniški konferenei so se določili referentje in sicer a) za opisovalni nazorni nauk gosp. Fr. Marolt ter gospodični Matanovič in Prosenc; b) za pripovedovalni nazorni nauk gg. J. Dimnik, M. Jo'sin in gdč. Bogumila Globočnik; c) za vaje za sluh oziroma petje pa gg. A. Razinger in P. Gorjup. Risanje se združi z nazornim naukom. Sklenilo se je, izdelati učno sliko, oziroma formulovati primerne stavke za n&olsko sobo", »Holsko poslopje" in ,,Hišou. Za mesec oktober pa: ,,Naš cesar", nKnjiga", BNebo in solnce" in nDnevni časi". Pri drugi konferenci,' katera je bila dne 16. t. m. od 5. do ^/^8. ure zvečer, so poročevalci poročali o svojih nalogah ter so se sprejeli na podstavi teb poročil formulirani stavki in sprejele tudi izdelane učne slike. Sklenilo se je, prebaviti v 1. razredu to-le nčno snov iz nazovnega nauka. 1. Pripravljalni pogoror trajaj dva tedna. 2. Šolska soba. 3. Šolsko poslopje. 4. Naš cesar. 5. Mačka. 6. Zajec. 7. Petelin. 8. Trobentica. 9. Črešnja. 10. Železo. 11. Zlato. 12. Belin. 13. Nevihta. 14. Voda. 15. Sneg. 16. Ljubljanica. 17. Ljubljana. 18. Štepanja vas. 19. Dnevni časi. 20. Človeško telo. Skoraj polovico učnih slik bo izdelal g. nadzornik sam, druge pa gg. Dimuik, Gabršek, Gorjup, Josin in Marolt ter gospodične Globočnik, Matanovič in Prosenc. Vsa ta učna snov, katera mora biti izdelana do Velike noči, se bo predložila stalnemu odboru iu potem pa okrajni učiteljski konferenci. Prihodnja konferenca razredničarjev bo dne 5. novembra t. 1. Učiteljske spremembe na Štajerskem. Nadučitelji so postali: pri Sv. Marjeti niže Ptuja Ivan Žunkovič iz Narapelj, pri Sv. Marku pri Ptuju Mihael Vauhnik od Vsebsvetov* v Šent Pavlu pri Celju Josip Fischer iz Mozirja; na Zgornji Ponikvi pri Celju Ivan Koderman istotam in na Pilštanju ondotni učitelj Mihael Germovšek. Nadalje so nameščeni za stalae učitelje, oziroma učiteljice: pri Sy. Miklavžu pri Slov. Gradcu Josip Peitler od Sv. Jerneja nad Muto; pri Sv. Mibelu pri Mozirju Iv. Pušenjak od Sv. Križa pri Ljutomeru; v Mozirju Joaip Arinič iz Sorice na jGrorenjskem (dosedaj uČitelj v gluhonemnici v Ljubljani); v Žalcu Rajko Vrečer iz Št. Petra; v Velenju Ana Pfeifer od Sv. Marjete pri Ptuju; pri Sv. Križu pri Ljutomeru Elvira Vipauc od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah; pri Sv. Jerneju pri Poljčanah ondotna začasna nčiteljica Marija Bezlaj. V stalni pokoj je šel ueitelj v Središču Simon Strenkel. V okrajni šolski svet gornjegradski je irnenovan kot zastopnik učiteljstva I y a n K e 1 c, nadučitelj pri Novi Štifti. Šolska vest. Vseh učiteljev in učiteljic je sedaj na Kranjskem 559, na vsem Slovenskem raznn na Koroskem je pa učiteljskih oseb splob 2257. Kaj pomeni to? — Gospod V. Strmšek dal si je po uredništvu -Učit. Tovariša v št. 29. potrditi, da ni v nikakšni zvezi z notico o nadzorniku g. J. Supaneku. Zakaj je za to potrdilo pri uredništvu prosil, ali ga je kedo v obraz surail, da je on spisatelj notice v št. 27. istega lista, ali se je sploh hotel nečesar oprati, kar mu ni nihče javno natvezal, da se prikritega suma varuje — vse to je postransko. Storil je g. Strmšek to gotovo le zato, ker bi Jbilo zanj žaljivo in sramotilno, če bi se bodisi od katerekoli strani hotelo njega z netaktnostjo, ozkosrčnostjo, nestrpnostjo vpošiljatelja prvega ,,Kaj pomeni to?" le v zvezo spraviti. Ravno to velja pa tudi za tovariše domačega okraja, ki so ob priliki čebelarskega tečaja v Smarji pri Jelšah ogorčeni se zgražali nad tem izbruliom osebne mržnje ali žurnalistične nezrelosti. Vrednost takih napadov ocenila se je v nUčit. Tovarišu" št. 29, da stvari sami več škoduje kakor koristi. Škodujejo isti pa tudi ugledu učiteljstva šraarskega okraja med svetom, zakaj soditi se ga mora — če isto k takim duševnim produktotn zaplotne nmerodajne strani" molči — kot ravno tako netaktno, ozkosrčno, nestrpno. Sličen osoben napad rodil pa je že posledico, da je dež. šol. svet nad učiteljem, ki je bil od prizadete strani po krivem sumničen, da je spisatelj istega, zaukazal disciplinarno preiskavo. Kedo pa jam.i, da še kateri tovariš ue prenaša posledice tako nastalega, a neizrečenega suma? Vsak zaveden učitelj obsoja najostreje vsak osoben napad, ki ni s pravim imenom podpisan. Tisti, ki se skriva za ,,merodajno stran" in si s svojim imenom ne upa niti pred uredništvo, naj ostane raje za pečjo. Da pa vbodoče učiteijstvu šmarskega okraja prepreči streljanje iz varnega zavetja brezimenosti, in da se odzovetn že omenjenim tovarišem-čebelarjem podani ponudbi: v tej zadevi javno v ,,Učit. Tovarišu" z inicijativo nastopiti — pozivljem vljudao vse cenjene člane našega učiteljskega društva, da se polnoštevilno k prvemu prihodnjemu zborovanju snidejo, kajti takrat hoče razgovor o dopisovanju v stanovske liste priceti tovari§ Fran Ferlinc. Šmarje pri Jelšah, dne 16. oktobra 1902. Prošnja in naznanilo. Ker je knjiga: ,,Lapajne — Prvi poduk" (dozdaj v Barabergovi založbi) čisto pošla, namerava se prirediti nova izdaja. Predno se pa izroČi v tisk, prosi se sl. slovensko učiteljstvo, osobito elementarni uSitelji in šolski nadzorniki, da bi nam blagovoljno naznanili: 1.) ali naj se tudi pri novem natisu vzame Razinger Žumerjev ,,Abecednik" (kakor pri prv*ein natisu) ali ,,Začetnica" za podlago, 2.) ali je v 1. natisu kaj pomanjkljivosti in kakošne so; 3.) v katerib poglavjih bi bilo treba novi natis razširiti itd. Pri tej' priliki naznanjamo §e, da damo 5. in 6. nPedagoški letnik" naše zaloge vsakemu učitelju brezplačno, ako nam le poštnino povrne. Pedagoško društvo v Krškem. Smrt Zole. Voditelja mestnega laboratorija v Parizu, Girard in Ogier sta v družbi policijskega komisarja Cornetta dognala s poraočjo morskih prešičkov in ptičev, da se je Zola res zastrupil s plini, ki so ubajali iz pečnih cevi. Dala sta zakuriti v kaminu Zolove sobe, v katero sta pustila dva morska prešička in štiri ptiče. Ko so prišli zopet v sobo, sta bila dva ptiča že mrtva in na morskib prešičkih je bilo tudi opaziti simptome zastrupljenja. Išče se suplent ali suplentinja za 3 mesece za Cerklje pri Krški vasi. Oglasila sprejema c. kr. okrajni šolski nadzornik Ljudevit Stiasny v Šmartnem pri Litiji. II. izkaz prispevkov za Krivčev nagrobni spomenik. Smarijsko-rogaško učiteljsko društvo 10 K 50 h, učiteljstvo pri Sv. Crbanu 8 K, ruška šola 2 K, šolsko vodstvo v Žitečki vasi 2 K; gg. Ignacij Skrbinšek 2 K, Janez Paulšek 1 K, Jož. Poljanec 1 K, okr. š. nadzornik Jan. Dreflak 5 K, Jož. Zelenik, nač. okr. zastopa ptujskega 4 K, Fr. Brence 3 K, Val. Kajnih 1 K, Janez Farkaš s soprogo 3 K, A. Kukovič 1 K, Jož. Gorup 1 K, Ant. Pesek 1 K, Jak. Kovačič 2 K, Jan. Žunkovič 2 K, Jan. Klenovšek 1 K, M. Jauuša, c. kr. kancelist v Ptuju 1 K, Jan. Strelec 2 K, Mart. Brišnik 1 K, Alojzij Pogrujc 3 K, Mat. Kolarič 2 K, Frid. Marinič 2 K, Anton Klajnšček 2 K; g. Adolf Rosina nabral pri okr. uČit. konferenciji pri Vel. nedelji 25 K 84 h., skupaj 89 K 34 h. V I. izkazu 50 K, vsega skupaj 139 K 34 b. Spomenik postavil se je dne 10. oktobra t. 1. in ima sledeči slovenski napis: Gospod ALOJZIJ KRIVEC učitelj. Rojen 29. aprila 1864, umrl 1. aprila 1899. Nad zvezdami se vidimo ! Postavili tovariši. Nadrobni račun bode objavilo učiteljsko društvo za ptujski okraj. Vsem p. n. dariteljem izrekam najsrčnejšo zahvalo. Na Hajdini, dne 15. oktobra 1902. Fran Podobnik, nadučitelj. Učiteljsko vprašanje v Tirolu. V Tridentu je dne 25. pr. m. zborovalo učiteljstvo tega okraja, kakih 200 učiteljev in učiteljic. Razprava je bila viharna in so učitelji tirali pravo pravcato obstrukcijo proti vsakemu razpravljanju o pedagogičnib stvareh. Vse je prevladovalo vprašanje materijalnega položenja učiteljstva na Tirolskem. Zbor je viprejel nastopuo resolucijo: Učitelji in učiteljice so naveličani zastonj čakati na končno uravnavo vpraŠanja plač; oni se ne zadovoljujejo več s praznimi obljubami in zahtevajo takojšnjo odpomoč. Učitelji in učiteljice Tirola odklanjajo že v naprej rsako odgovornost na posledicah, ki bi mogle nastati za deželo po nadaljnjem zavlačevanju tega vprašanja." To se je zgodilo predpoludne, aii tudi popoludne so zborovalci tirali obstrukoijo in konferenco ao morali zaključiti ob 8. uri zvečer, ne da bi bili razpravljali o katcri drugi stvari. Kako se poznajo gobe, so li za uživanje ali ne ? V dvomu, je li goba užitna, t. j. zdrava, ali ne, se spozna prvič, ako se goba prelomi in nekaj časa pusti. Ako je goba prava, ostane ji znotraj barva nepremenjena, dočim vsaka dvomljiva ali strupena goba kmalu vsa zelena postane. Na Laškem pa baje gobe še drugače spoznavajo. Denejo jih kuhati in med nje zelen peteržilj. Ako je ta ostal med njimi zelen, so gobe užitne, ako pa je postal rujav ali črn, tedaj so gobe neužitne in škodljive. Posnemanja vredno. Nova molitev za šolarje. Mestni zastop mesta nReggio Emilija" je pred kratkim odredil, da se morajo vsi otroci, ki obiskujejo šolo, na pamet naučiti naslednje zapovedi: 1.) Ljubi svoje solske tovariše, ker postanejo v življenju tvoji sodelavci; 2. Ljubi znanost, ker je hrana duha; bodi svojim učiteljem tako hvaležen, kakor svojemu očetu in svoji materi; 3.) Porabi vsak dan svojega življenja za kako dobro in kori8tno delo in sej seme dobrote; 4.) Spoštuj dobre može in prave žene, spoštuj vse ljudi kpt sebi jednake, a ne poklekni pred nikomur; 5.) ne sovraži nikogar, ne žali nikogar, ne poznaj maščevanja; 6.) ne bodi strakopetec, pomagaj slabim, spoštuj in ljubi pravičnost; 7.) ne pozabi nikdar, da vse, kar je na svetu dobrega, je plod dela, in da krade delavnemu človeku njegove pravice, kdor uživa dobrote sveta, ne da bi _am delal. — Naglušnost Ijudskih učencev. Profesor Ortmann je preiskal 7537 ljudskib učencev ter dognal, da je 284 naglušnih, ker imajo ušesne bolezni. Med otroci je več naglušnih učencev kot učenk. Navadno so bolni v ušesih otroci revežev in umazanci, med katerimi so infekcijske bolezni nekaj vsakdanjega. Preiskava je dognala, da so za ljudske šole potrebni redni zdravniki.