•T"	M **** ' • •
ŠTEV. (No.) 130.
Katoliški shod v Pueblo, Colo.
PRIREJENI SHOD JE DOSEGEL NAJBOLJŠI VSPEH. — SHOD SE JE OBDRŽAVAL V TREH KRAJIH.
CHICAGO, ILL., TOREK, 19. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST, 19, 1924.
LETNIK XXXIII.
RAZNE YESTI.
Branko Adjemovič je govoril izvrstno o zvezi cerkve in šole za najbolj izdatno odgo-jo. Nestrpno smo čakali nagovora predsednika K. S. K. J., g. Antona Grdina. Navzoči so komaj upali sopsti, željni vse ujeti. Niso se varali. Pravil nam je o vspehih kat. shodov po naselbinah, izročal nam pozdrave vernih rojakov od doma in drugod naselbin. Opisoval je namoč spretno prijetno zadovoljstvo v pristnih katoliških družinah, nato razdor, sovraštvo, ki se opazuje, kjer ugasne luč sv. vere.	<
Ziičetek tedaj katoliškega shod« i|r> bil na Eiler vrtu, ki T"e sedai lastnina slov.-hrv.i fare. Kdo bi pač mogel poro-! črti prijetno navdušenje in eloboke vtise? Spretnim go-l vornikom je pomagal zdatno Mr. John Germ, ki je z jako primernimi besedami predstavljal in pa Mr. Math Jerman, ki je s tovariši spremlje-val vso slavnost z dostojno podbo in pa petjem. Mr. Joe Zal ar je omenjal poleg drugih vrlih naukov — dela in vspehe v Ameriki vernih Slovencev, čeravno imamo do sedaj le 20 odstot. čitalne tva-rine in listov. Nesrečne boje-valice se res besno proti nam zaletavajo v močno trdnjavo vernega naroda, ki ima v svojem krogu izvrstne kat. liste, katoliške cerkve svoje šole in
—	Plymouth, Vt. — Prezi-dent Coolidge je odšel na svoje prve počitnice kot predsednik Zdr. držav. Odšel je v Plymouth, Vt., kjer je hiša očetova in njegov rojstni dom. Uvedli so v njegovem sedanjem bivališču telefonsko in brzojavno zvezo, tako, da bo obveščen o vsemu, oziroma dajal navodila:
—	Clarksburg, \V. Va. — Central Trades, Harrison o-kraja in "Labor council" so se izjavili za La Folletteja in Wheelerja. Delavstvo je obrnilo hrbet Davisu.
—	Chicago, 111. — Dr. Bertram W. Sippy, ki je bil znan kot svetovni specialist za želodčno bolezni je vsled srčne napake se mrtev zgrudil na tla.
—	Nič ni pomagalo C. A. Hillu, da je bil detektiv v New Yorku, sedaj pa zvani tajni policist, ko je prišel v Chicago so mu naši žeparji takoj pokazali ,da so modrej-ši kakor on, s tem, da so ga, ko se je nahajal na poulični železnici, olajšali za njego-l vo listnico, v kateri je imel $120.00.
—	London. — V teku dveh dni so v Angliji umrli kar trije plemenitaši: Viscount Knollys, v starosti 87 let, Lord Nunburnholme, v starosti 19 let in Viscountes.l Hereford v starosti 89 let.
—	Inverness, Fla. — Neki delavec, ki je zaposljen pri zgradbi ceste blizu Red Le-
POTEK OBRAVNAVE MO RILCEV ROBERT FRANKSA.
Ljubavna žaloigra v Medvodah.
FANT IN DEKLE SE ZASTRUPILA. — KAJ JU JE GNALO V OBUP IN SMRT POROČILO NE POVE _
DRUGE RAZNOTERE VESTI.
Pripravljalni odbor je sedaj prav zadovoljen s sodelovanjem. Društva so se odzvala in dosegli smo vsestranski vspeh. Cerkev Marije Pomagaj je bila zopet enkrat premajhna. Dolge vrste društve-nikov in društvenic so šle po ulicah v Grove in ob pol 9. so bili v svojih prostorih v cerkvi.
Slovesno sv. ma:o je služil T?aš domači dušni pastir Rev. P. Cyril Zupan. O. S. B. s Rt. Rev. Cyprian Bradly in Innocent Mangu. Do zadnjega trenutka smo še pričakovali Rev. Trunka, ki je imel biti na poti v Leadville, kjer prevzame faro. Ni ga bilo. tedaj je imel domači g. župnik pridigo. Med drugim je omen.ie-val, kako imamo danes tisoče vernih, poštenih družin po deželi, ki se zahvaljujejo za to srečo K. S. K. Je d noti za svoj pravi obstanek, napredek v slov. farah je večinoma sad 30-letnega marljivega delovanja in lahko se reče, da i-mamo v večem domu na 100 tisočo srečnih rojakov, katerim je ta zlata lestvica mogočno pripomogla k večni sreči. Potem smo slišali, da je veli-čnstvo katoliške sv. cerkve, ker nam ona lahko pokaže veličastna dela za učenost, nravnost, kulturo po celem svotu v vseh časih dva tisočletja. Njeno valičastvo občudujemo v njeni nepremagljivosti. Velik del njenega vsne-ha je prišel po samostanskih napravah. Zgodovinar Thier ry pravi: Opatije niso bile le kraj molitve in premišljeva nja temveč tudi zavetišče knjig in znanstva, bile so tudi delavnice vsakovrstnih o brti.
Popoldne ob 1. uri so se zvr stili v krasno parado otroci z zastavicami, 30 obojnega spola iz mladinskega oddelka, za slavnost primerno oblečeni in pa zopet skoraj vsa slovenska in hrvatska društva. Korakalo se je od dvorane sv. •Jožefa na Bessmer kjer so se Jim pridružili še botri in bo-trice za vogelni kamen nove šole. Zbrani na krasnem vrtu Eiler, sedaj naše cerkveno po sestvo. celih 11 akrov zemlje. Polaganje in posvečenje je o-pravljal Rt. Rev. Martin Veith 0. S. B. opat benediktinskega zavoda v Atchiscm, Kansas. Pri pomenljivi službi so prisostvovali Rt. Rev. Cyprian Bradley, predstojnik benediktincev v Colo., potem še nene-\ diktinci, P. Innocent, Edmund, Raymund in čast. župnik cerkve sv. Patricija jezuitski duhovnik.
Prvi govor je imel predstojnik, Rt. Rev. Cyprian, zares imenitno je razjasnil pravo katoliško oliko. Potem je nastopil mil. opat Martin o bla-Sorju cerkve in kat. šole za naše familije in novo domovino. Občudoval je velik div-ni prostor za cerkvene stavil be. D j al je, mili Bog Vam je naklonil nekaj izborno lepega in tako blizo na sredi naselbine.
V imenu mestne vlade je Velike množice pozdravil ko-! tttisar Mr. Geo. Stump. Spo-tovani konsul Ju trosi a vi f«.
pa vrlo urejeno K. S. K. Jed' noto. Imamo za seboj jake pripomočke in imenitne vspehe, ven dr r nevarnost nas o-pominja in sili, da podvojimo svoje delovanje in ohrabrimo svojega duha. Pravo ribniško navdušenost smo čutili, ko nam je govoril Mr. Frank Boic, naš farmer. Dokazoval nam je koliko veselja v družinskem življenju nam je do-vedla K. S. K. J. Fantje in dekleta, ki imajo dokument članstva kat. J. ne obešaio rdeče in črne cunje razporok v svojih domovih. — Nikdar ne, ko se kat. poročijo pomeni vsikdar zvestobo in marljivo sodelovanje za blagor družine.
Na moč praktična razmo-trivanja nam je izrazila gospa Marg. Kozjan, Pove, da Kat. Jed. nam povsod napolnjuje kat. šole in naše cerkve ob nedeljah.
Zvečer smo se sešli v dvorani sv. Jožefa, kjer nas je čakala pristna slovenska gostija. Vsa čast pripravi, odboru, posebno priznanje ženskemu spolu naše naselbine. Trudile so se pridno kakor Čebelice in složno, kakor redovne sestrice, da so ustregle odličnemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Žal nam je bilo, da nismo bili tako kunštni kakor nekdaj Ribničani, ki bi kar potegnili in poširili že tako prostorno dvorano.	j
Mr. Geo. Thomas, nam je služil kot toastmaster, ki je posloval jako dobro. Med drugimi je seveda nadaljeval navduševanje naš plemeniti preds. Ant. Grdina in pa g.1 Joe Zalar, naš glavni tajnik J Oba sta jasno opisovala ka-
(Dalje na 4. strani.) i
vel, je v šali pritaknil gorečo žveplenko k užigalni vrvici dinamitne patrone, kate ra eksplodira in,ubije dva delavca, dva pa močno rani.
—	Madrid. — Iz Maroko poročajo o hudih bojih. Poveljnik bojujočih se španskih čet je Gen. Serana.
—	Chicago. — Pazite na otroke! Otroci so se igrali. Triletna Ro?e Dumele, 1920 Buri i ngton St., je zaprla pokrov skrinje, v kateri sta se nahajala igraje 5 in 12-letna bratca deklice, pokrov se od znotraj ni dal odpreti, tako sta se dečka zadušila v skrinji, predno je prišla pomoč. — Tri letna Peoney Dolas, 325 East 20St, je igraje odpirala plin pri peči v kuhinji, med tem ko so se domači in neki obiskovalci nahajali v drugi sobi. Cez nekaj časa pa gre Mrs. Tingus, ki je bila tam na obisku v kuhinjo in prižge žveplenko, peč eksplodira, posledica je bila: 10 mesecev stari otrok mrtev, 3 letna deklica, njena mati in neka druga ženska se pa nahajajo v bolnišnici v kritičnim stanju. — 12-letni Joseph Sa-šek, Slovenec, 9803 ave. L. in Bennie Powel, 9410 Ewing av. sta bila ko sta se nahajala na progi železnice na 100 cesti od mimo vozečega vlaka ubita.
— Donald Whieling, star 11 let, 2061 w. 67th St., je nlezal na telefonski drog, pri tem pa padel na tlak in bil na mestu mrtev.
—Chicago. — Dva moška sta mrtva, rva težko ranjena in dvajset lahko ranjenih, ko sta dve kari skupaj trčili na Western ave. in 35. cesti. Western kara je zadela v sre-
rln Ifnrn vA-zoort	oc
Državni pravdnik zadovoljen z izidom. — Mati umorjenega dečka neuto'azlji. \ va.
Chicago. — Clarence Dar-row, glavni zagovornik in dr-' žavni pravdnik Crowe, sta si bila zopet v laseh. Rabila sta eden proti drugemu izraze, katero ni pustil sodnik Caver-! ly, da bi prišli v zapisnik.
Dr. Singer ki je državni zdravnik in sicer zadnja tozadevna priča, tudi trdi da sta dečka normalna. Državni pravdnik je z izidom zasliše-,vanja zadovolien in pravi, da Darrowo zaslišanje zdravnika Singer j a ni stvari prav, nič škodovalo.
D arrow je na vse mo^pče načine lovil Dr. Singer j a pri zasliševanju, a zdravnik se mu je znal spretno izmuzniti: ko je pa le slučajno prišel z odgovorom v zadrego, je p^ Crowe povzdignil svoj glas in ugovarjal zagovorniku Obravnava se nadaljuje.
Mati umorjenega dečka, cele dneve prehodi po sobi kjer se je igral in bival Robert. Vedno še pospravlja njegove reči, med tem pa kakor v sanjah reče: "Jaz moram zvedeti kedaj pride Robert nazaj," nato pa gre na pokopališče, kjer cele ure prejoka.
-o-
Ruski farmarji so upirajo.
Poročajo, da so v okraju Volsk. provinca Saratov nastali kmetski nemiri. Napadli so žitna skladišča sovjetske izvozne korporacije. Komunistični zavodi so se umaknili iz dežele v mesto Volsk. Vojake so razorožili.
Farmarji napadajo glavne stane Sovjetov, brezposelno delavstvo pa širi propagando zoper komuniste. Govorniki poživljajo delavce, naj pričnejo z generalno stavko, ako se bode iz Ukrajine še kaj žita eksportiralo.
Komunistična vlada je dobila iz Skandinavije dva par-nika. katerih tovor je bil puške in strojnice. Uradniki so rekli, da morajo biti na vse pripravljeni.
i
-o-
Najdena mrtva . . .
V petek dne 1. avgusta zjutraj je našla neka deklica 15 minut od kolodvorske postaje v Medvodah pod nekim grmovjem mesarskega pomočnika Frana Jenka in natakarica Faniko Jegrišnik, ki sta bila poprej v službi mesarja in gostilničarja g. Josipa Je-siha, mrtva. Njiju trupli sta ležali zleknjeni na tleh, poleg pa je bilo več praznih steklenic lizola in steklenica piva, v kateri je bila oetova kislina. Pri njih so našli tudi pismo s sledečo vsebino:
"Vsem prijateljem in prijateljicam! Umrla sva čista in nedolžna. Ne štejte najine smrti v zlo. — Fran in Fani-ka."
Vest se je bliskoma raznesla po Medvodah in okolici in vzbudila splošno sočutje. O-čividno se je izvršila velika ljubavna tragedija. To potrju je tudi dejstvo, da sta bili o-be trupli prevezani skupaj čez pas z belo vrvjo. O dogodku je bila obveščena takoj orožniška postaja in sta bili trupli prepeljani v mrtvašnico v Presko. Kaj je pognalo nesrečna mlada zaljubljenca, pravzaprav v prerani grob. še; ni čisto jasno. Domneva pa sej da najbrže beda. Bila sta zad-' nje čase oba brezposelna.' Jenko se je pravkar izučil mesarske obrti, a je bil sedaj brez službe. Njegova izvo-ljenka Jegrišnikova je bila poprej natakarica pri Jesi-' hu, zadnje čase pa je biia v službi v trgovini Antona Mar-, jašiča, ki pa ji je bila odpovedana. Stara sta bila oba komaj 24 let; Jenko je doma iz vasi Zbile pri Medvodah, Jegrišnikova pa iz Št. Pavla pri Preboldu. Bila sta oba mirnega značaja in marljiva. Zlo-! čin je izključen in je najbrže Jenko s privoljenjem zastru-J pil najprej svojo izvoljenko| nato pa še sebe.
-o-
P. Hugolin Sattner zlatomaš-nik.
Medzavezniška reparacijskn konferenca končana.
; London. — Mir med Francijo in Nemčijo je zopet za en korak bližje, ko so nemški in zastopniki drugih držav zbrali pri premierju McDo-naldu in se zavezali storiti vse potrebno, da postane repara-j cijski načrt Dawesa operati-j , ven. S tem je ta konferenca j povoljno končana, katera je trajala 30 dni.
Vse oči so sedaj obrnjene, na nemški "Reichstag" in ! francoski parlament, ako bo-, do podpirali kancelarja Mar-ksa in premierja Herriota. O-, ba ta dva ministrska predsednika sta v manjšini, tako, da se res z napetostjo pričakuje kaj se bo še skuhalo do 30. t. . m., kateri dan je določen za sestanek zastopnikov v Pari zu, da podpišejo — zgodovinski dokument.
Širite "a. s. °in edinost"
V pondeljek, 21. julija je obhajal naš veliki skladatelj P. H ugol in Sattner O. F. M. svojo zlato mašo. Pater Hugo-lin je bil namreč posvečen v mašnika 21. julija 1874. leta. Kdo bi čvrstemu in mladeni-ško živahnemu našemu skladatelju prisodil, da je minulo že 50 let, odkar je prviči daroval Bogu sveto daritev? In vendar gre P. Hugolin Sattner že v triinsedemdese-; to leto.
In danes za svojo zlato mašo? Ali ni ta neutrudni delavec dovršil svojega največjega dela: opero "Kompostelj-skega romarja," krepko, jasno. izrazito umetnino, pa! hkrati polno nepričakovano nežnih lepot? Tako mu to veliko delo spleta najpomembnejši venec okrog častite zla-tomašniške, pa še vedno z mladeniško živahnostjo snujoče glave. Vzornemu redovni ku-duhovniku, blagorodnemu človeku in skladatelju Jefti-jeve prisege, Assumptije, Oljke in drugih biserov slovenske cerkvene in svetne glasbene umetnosti če
mu slavi ju ter želimo, da bi, da dokonča veliko glasbeno delo, katero sedaj izdeluje, obhajal tudi še biserno mašo !
-o-
Smrtna nesreča.
Vajenec Štefan Kožar, uslužbenec pri mizarju Alojziju Mudi v Mariboru je po končanem delu zapiral vrata in okna kleti. Pri tem pa je prišel v dotiko z električno napeljavo. Vsled močnega e-iektričnega toka je Kožar nezavesten obležal in kmalu nato umrl. Ker je bil fant bolan na srcu, je ta okolnost pač bistveno pospešila njegovo smrt.
-o-
Strela je udarila
dne 30. julija popoldne \ skedenj, hlev in kaščo — vse pod eno streho — last posestnika Josipa Božiča vulgo Mar-tinšaka iz Supinec pri Veliki Kostrelnici. Božič ima nad-100.000 kron škode. Tudi je močno opečen na rokah in na vratu. Požar je likalizira-la požarna bramba iz Šmart-na pri Litiji, ki je s pomočjo domačinov obvarovala celo vas pred grozečo nevarnostjo.
-o-
Lov na volkove.
V bosenskih gozdovih so se volkovi v zadnjih letih zelo zaredili in delajo ljudem veliko škodo. V zadnjih dneh so se vršili veliki lovi, katerih so se po oblastvenem ukazu morali udeležiti vsi moški od 16. leta dalje. Taki lovi so se vršili v dubrovniškem, tre-binjskem in ljubinjskem okraju. Lovci so bili razmeščeni v razdalji 20 do 30 metrov. Izgnali so sicer več volkov, u -strelili pa nobenega.
-o-
Volkovi raztrgali žensko. Iz Sarajeva je te dni odpotovala v Gospič neka Ivka Gudelj. Na potu so jo raztrgali volkovi. Kmetje so našli od njenega trupla samo glavo, bližini pa raztrgan potni nist in posamezne kose njene obleke.
DENARNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO. ITALIJO* AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake-ea dobitka.
Nage cene za pošiljke v dinarjih fe lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din ....... $ 6 90
1-000 - Din ........ $ 13.45
2.500 — Din ........ $ 33.5©
5.000 — Din ........$ 66.50
10.000 — Din ........ $132.00
100 - Lir ........ $ 5.26
200 — Lir ........ $ 10.05
500 — Lir .... S ?4 ">5 1.000 — Lir	$ 47.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. j nad-'2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrj menja, dostikrat docela nepričakov* no, je obsolutno nemogoče doiočit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko m. sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK &
J«	H ^^^^
■■■■■■■i	MULkAII|2ll
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL^^^^^^"^^^^^^
Illu^1^	GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OL> BOJA DO ZMAGE!	-^
_^^_glasilo s. k. delavstva — družbe sv. družine v jolietu — iN s. p. dr. sv. MOHORJA v chilaGo
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list n Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovi ier ieta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
«£49 - West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application
NAROČNINA: 7.a Zediniene države za celo leto ...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicaaro. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicasro. Kanado in Evropo za pol leta ......$*-5<>
SUBSCKIPTION: For United States per year ..................$4.00
For Ur>ited States per half year ............$200
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75
- fViira^.* CanaHrs qrid Fnrr»r»e r>rr	v»»r
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Sovražnik je to storil...
Piše: Andrej Tomec.
(Konec.)
nas zasejal toliko ljulike, naredil toliko škode. Sovražnik še tudi zdaj no miruje in ne bo miroval. V potu svojega obraza se trudi, da bi zlasti potom svojega strupenega časopisja otroval narod z zmotami in zablodami; dela z vsemi silami da svoj protikatoliški tisek, ki napada našo vero, naše versko prepričanje? naše duhovnike in nas katoličane same, razširi, mi pa se za naš katoliški tisek, ki bi te sovražne napade odbijal, našo vero branil in zagovarjal naše versko prepričanje, se pa tako malo ali skoraj nič ne zmenimo.
Sovražnik ima, dasi je med nami takih, ki bi z vero in cerkvijo ne hoteli imeti nobenega opravka, tako malo, kar tri dnevnike, mi, ki nas je tako ogromno število, da zdržu-jemo številne cerkve in šole in ki smo, če že ne praktični katoličani, pa vsaj taki, ki hočemo za katoličane veljati, pa nimamo niti enega katoliškega dnevnika.
Sovražnik se proti nam katoličanom organizira, se združen bori proti nam, mi še zamerimo onemu, ki se drzne proti nečemu sovražniku nastopiti in pred njim braniti našo stvar, češ, kar pri miru bi jih pustili, kakor da bi tudi oni nas pri miru pustili.
Sovražnik sme še tako mlatiti in udrihati r>o	r>0
naši veri in po nas sme še tako grdo in nesramno napadati in sramotiti naše najdražje svetinje, izmed nas pa ne smo nihče se postaviti zase in za svojo stvar; enemu je dovoljeno krivično nabadati, a drugemu se zameri in se ga obsoja, če hoče lo pravico in resnico braniti.
Tako ('amc našim strupenim in zagrizenim nasprotnikom sami prednost in predpravico pred nami!
Neumljivo zatajenje in izdajstvo samega sebe! Ne-zgruntana katoliška nezavednost! Brezmejna katoliška strahopetnost in neodločnost!
Kaj čuda potem, da je postal naš sovražnik tako močan in predrzen in da ima tako lahko delo in boj proti nam, ko mu mi samo pomagamo, ga mi sami podpiramo; čudno le, da nas kot take že ni popolnoma vničil!
Da sovražnik še več ljulike med nas ne zaseje in nas popolnoma ne upropasti, da narodu še več škode ne naredi, se vsaj zdaj zbudimo in zavejmo resnosti, zavejmo svojih pravje i 11 svoje vrednosti in pojdimo navdušeno in pogumno na delo. Razširimo naš katoliški tisek, organizirajmo se v krepko organizacijo, prirejajmo shode — in čeprav imamo nasproti močnega sovražnika, bomo vspeli in — ker gre za resnico in pravico, za našo sveto stvar ter je Bog z nami _ bomo tudi končno mi zmagali!
ustanove društvo, ki bi naj spadalo pod okrilje K. S. K. J. Brez dvoma bodo naše dobre, verne žene to storile. John Germ je tudi nagovoril žene v tem smislu in omenil, da K. S. K. J. ne daje udom samo podpore v slučaju nesreče, ampak jim daje tudi tolažbo sv. vere. Potem je govoril še Math Jerman in drugi. Končno se je Frank Škrabec zahvalil odličnim gostom za njih prijaznost, ker so nas j posetili, nakar je Matt Jerman zapel in zaigral nekaj šaljivih pesmi. Potem so se ljudje razšli, toda kar so slišali jim bo brezdvomno ostalo neizbrisno zapisano v spominu.
Cl an društva sv. Roka.
1	-o--
Barberton, Ohio.
Iz naše fare sv. Srca je bil prestavljen v Cleveland k fa-ri sv. Vida Rev. Virant, kateri je bil tukaj zelo priljubljen od strani našega naroda. V kratkem času, ko je bil tukaj je z raznimi prireditvami zelo pripomogel gmotno naši fari. Farani naše cerkve so bili zelo žalostni, ko so izvede-. ' 4 li, da uas bo zapustil. Upamo,
da bo Rev. Virant vedno imel dobre spomine na našo naselbino, katera navsezadnje ni ravno taka kot je razglašena po protiverskih časopisih. Na hjegovo mesto je prišel Rev. Bombač iz Newburgha (Cleveland.) Upamo in želimo, da se bo Rev. Bombač hitro udomačil med nami ter nadaljeval delo svojega prednika na ravno tako vspešen način in ( v zadovoljstvo vseh tuk. fara-j nov na.-e cerkve sv. Srca.
Farani Slovaške cerkve sv.1 Cirila in Metoda so začeli graditi svojo farno šolo. Farani te cerkve so imeli pred • kratkim cerkveni bazar. Zato-ženi pa so bili oblastem ne-postavnega igranja za dobitke na kar je bil njih duhovnik a-retiran. Oblasti pa so pojasnile, da postava glede igranja za dobitke ne zadeva cerkva in društev, ako se igra v prid cerkve ali društev in so duhovnika popolnoma oprostile ter izbrisale vse zapiske iz knjig, glede njegove aretacije.
Pri cerkvi sv. Avguštin?, kjer je bil svoječasno za župnika naš rojak Rev. Hribar bodo začeli graditi novo cerkev.
Dne 7. avgusta je na sodni-jo v Akronu dobilo pet rojakov iz našega mesta svoje državljanske papirje.
Pred kratkem je tukaj govoril kongresman Martin L. Davey. V svojem govoru je povdarjal, da je on zato, da se vse nedržavljane, kateri kršijo državne postave depor-tira.
Dne 10. avgusta je priredil tuk. socialistični klub v našem mestu piknik s sodelovanjem društev od Slovenske Narodne Podporne Jednote, kar je posebno značilno, ker k sodelovanju so bila povab-■ ljena od tega socialističnega kluba tudi druga podporna i društva v naši naselbini in o-kolici katerih je pet, in od j katei-ih se ni nobeno odzvalo.
Martin Železnikar glavni
Jaz sicer nimam sebe za kakega preroka, vendar, ko sem zadnjič strahoma izjavil, da se je bati 14. avgusta za naše "prijateljčke" na Lawn-dale se nisem motil. Na ta dan je namreč mrknila luna. Porednica se je seveda, kakor običajno zopet spravila na lawndalskega meteoritarja kateremu je na nov način pamet solila. Zvita in poredna do kraja je šla in je vplivala na njegove možgane, da si je revež dotični večer mislil, da ie faran cerkve sv. Štefana. Kot tak se je podpisal. Stavim, kolikor kdo hoče, da dražestnega Molekul V a nihče ne pripravi do kaj takega, kadar je v normalnem stanju. Takrat je on pobarvan od pet do glave z rdečim firnežem • Marksovega izdelka. A kadar 1 ga dobi luna nod svojo ko-' mando se seveda z njim igra, ■j kakor mačka z ujeto miško in; » kar mu su gesti ra ji rad ustre-L že in tako ji je v tem sluča-; ju. Meni se revček prav smi-1 li, in če kdo ve za kake "arc-1 ni je" zoper to bolezen mu jih 1 naj svetuje!
"Klerikalci v zagatah," ta-L ko je dal naslov članku Pro-kletarec. Ne vem, če je bilo to potrebno zapisati, ker v za-L gatah slovenski katoličani [ niso, katere naši rdeči imenujejo "klerikalce." Resnica bo ravno nasprotno! V zagatah* so naši rdeči pri nerodni ied-1 nosti, kjer vlada absolutizem
■	in diktatorstvo. Sram vas je lahko, da zlorabljate podporno organizacijo slovenskih trpinov zatilje vaše popolnoma nepotrebne in slov. narodu škodljive socialistične zveze! Kaj takega so zmožni samo ljudje brez srca! V zagatah ste pa zato, ker kalinov zmanjkuje! Saj se poznamo!
odbornik S. N. P. J. piše v Prosveti. da vzrok nesodelo-vanja od strani teh društev je najbrž nezavednost ter pripominja, da se naj jih pusti, da spe spanje kralja' Matjaža ter tavajo v temi. i	Anton Okolish.
-o-
Železniška nesreča v Nišu.
Kakor poročajo iz Niša, sta odšla 30. jul. dva inženirja na motorni drezini pregledovat urogo. Z njima sta se vozila tudi dva delavca. Vozili so s hitrostjo 80 kilometrov. Na nekem ovinku je pri-vozil proti njim vlak. En in-ženjer in oba delavca so skočili z drezine. Vlak je povozil drezino in smrtno razmesa-ril inženjerja, ki je ostal na di *ezini. Oba delavca in en inženir so težko ranjeni in prepeljani v niško bolnico.
ti samo midva, ti in jaz."
Votel kašelj ga je stresel. Težko je dihal in si pri tem pritiskal na prsi, ter nadaljeval :
"Kraj je petdeset milj daleč v ravni črti. Molim k Bogu, da ga bomo mogli doseči zdravi in celi, in da me moja ! pljuča prej ne zapuste.
Dvignil se je, malo se opotekajoč in šel proti Kazanu. i Privezal ga je zadaj za sani. j Nato je vrgel druge veje na
1 ogenj in vstopil v šotor, kjer sta spavala Jeane in dete.
Tri ali štirikrat po noči je začul Kazan klic volkulje Sivke, ki je klicala tovariša, katerega je bila zgubila. Toda i Kazan je razumel, da ji ne ; sme več odgovarjati. Ko se je
■	pa začelo daniti, se je volku-. , lja Sivka približala na krat-I ko razdaljo taborišču, ponovi-j la klic in prvič ji je Kazan
odgovoril.
Njegovo tulenje je zbudilo Petra, ki je stopil iz svoje-, ga šotora in si ogledal ne-, bo, ki se je začelo jasniti. Naložil je na ogenj in začel pripravljati zajterk.
Ali je nam vse to v škodo? Jeli na svetu prišlo toliko zla, toliko gorja, tolika zmeda, toliki boj, toliko bede vsled poštenosti, pravičnosti, vestnosti, zmernosti, ljubezni, us-miljenosti, miroljubnosti, potrpežljivosti, prizanesljivosti itd. ? Morda vsled vere, v kateri je vse to zapopadeno, katera vse to propagira?! So morda te naštete čednosti povzročile na svetu toliko gorja, so bile morda one vzrok strašne krvave svetovne vojne, da je treba vero tako sovražiti, napadati in preganjati in jo narodu vzeti?
Ali so na svetu policaji, žandarji, sodnije in jetnišni-ce zato, ker so ljudje pošteni pravični, dobri in čednostni, ker so verni? Ali ni ravno nasprotno? Ali kapitalisti zato delavstvo odirajo in izkoriščajo, ker so pošteni, pravični, vestni, usmiljeni, ker imajo ljubezen do bližnjega, kakor -Jei in zahteva vera? Ali je vera s svojimi nauki, s svojimi čednostmi vzrok, da ni nikjer več varno ne človeško živi je-' nje, ne imetje, da so umori, poboji, tatvine in roparski na-j padi na dnevnem redu? Je li morda vera, katera uči le vse dobro in obsoja vse hudo vzrok vse lumparije, vseh hudo-! bij. krivic, nasilstev, sovraštva med narodi in državami in vojn, ki med njimi divjajo? Ali ni ravno veri se zahvaliti,' da se ni svet že poklal med seboi in se samega sebe; uničil?!	.	i
Kaj pa bi še potem imeli opraviti na svetu policija in žendarmerija, sodnije in jetnišnice, Čemu bi bilo potem! se vojaštvo, čemu bi bili še potem bajoneti, kanoni, bom-! be in granate, čemu bi bile potem še ključavnice in zapahi,' če bi bili vsi ljudje pošteni, pravični vestni, zmerni, polni1 ljubezni do bližnjega, usmiljeni, miroljubni, potrpežljivi! in prizanesljivi kakor uči vera?
Če je pa vera nesreča, če je to kar ona uči in zapove-J duje zlo, če je zlo v čednostih, katere uči vera, potem pa1 mora biti sreča v neveri, mora biti dobro v nepoštenju, vi kovicah, v brezvestnosti, v nezmernosti, v sovraštvu, v neusmiljenosti, v bojaželjnosti, v nepotrpežljivosti in nepri-! zanesljivosti. Zato pa je potem dobro, da so na svetu ne-' pošteni ljudje, t at je, roparji, morilci, goljufi, sleparji, brez-vesteneži, krivičneži, oderuhi, nasilneži, lažniki, Iakomne-ži, vsake vrste lumpi in hudobneži! Potem pa živela vsa-l kovrstna pregreha in lumparija! Živela tatvina, slepari-l ja in goljufija! Živeli ropi in umori! Živeli zločini, krivi-1 ce in nasilja ! Živelo oderuštvo! Živel brezvestni kapitalizem! Živela kapitalistična požrešnost! Živela vojna! Živela1 zmeda! Živel nered in nemir; če je v tem sreča!	I
Čemu se potem še pritoževati čez slabe čase, ko se jih tako rekoč hoče in producira?
Potem naj se pa le vrše hudobije in zločini, potem naj pa le kapitalisti delavstvo stiskajo. Cemu potem obsojati in biti proti hudobiji in zločinom, čemu biti proti kapitalizmu"? Cemu biti potem proti vsemu, kar ne izhaja iz vere ?
Vere ne morejo, a čez posledice nevere in pomanjkanje vere se tudi pritožujejo!
Kaj torej hočejo?
Nočejo, da bi svet imel vero in niso zadovoljni s svetom brez vere. Raje pa hočejo nevero, čeprav po njej nastane na svetu pekel, kakor pa vero, če tudi bi po njej na svetu nastal raj . . .	J J
Da, mi katoličani smo spali, zato na ie sovm*niv
Jeanne in njen oče sta zavila Kazana v odejo, jo prijela vsak na enem koncu in odnesla ranjenca do taborišča. Bil je to čudež, da se je stvar izvršila, ne da bi se bila žival najmanj zoperstavljala in ne da bi praskala ali grizla.
Položila sta Kazana pred ogenj in čez nekaj trenutkov je možak prinesel k njemu tople vode, ki je služila za to, da izmije rano in odstrani strjeno kri. Nato je dal na rano nekaj, kar je bilo prijetno in jo hladilo, in slednj'ic je povezal vse s platnenim ovojem.
Potem mu je pa mož prinesel okusno pogačo, naprav-
ljeno iz masti in moke, in mu namignil, naj je, med tem ko mu je Jeanne, sedeča pred njim, 'prigovarjala, podpirajoč si podbradek z rokama. Nato se je počutil popolnoma okrepljenega in se nikakor ni več bal.
Tu se je začul slaboten, a prav čuden klic iz zavoja ko-žuhovine, ki je bil ostal na saneh, in Kazan je mahoma dvignil glavo. Jeanne je videla ta gib in začula rentačenje, ki mu je vstajalo iz goltanca. Tekla je k zavoju, govorila vanj laskajoče besede, ga vzela v naročje in razgalila risov kožuh, tako da je Kazan mogeJ
Denver, Colo.
Znamenit in pomenljiv dan je bil četrtek, 31. julij za našo naselbino, kajti doletela jo je čast, da je imela v svoji sredi nekaj odličnih glavnih uradnikov dične K. S. K. J. To so bili: Anton Grdina, gl. preds., Matt Jerman, I. podpredsednik, Josip Zalar, gl tajnik in John Germ, nadzorni odbornik. Med drugimi je bil med njimi tudi č. g. Ciril, župnik slovenske fare iz Pueblo. Prišli so pozno zvečer iz Pueblo, kjer se je vršil v ne deljo poprej nad vse dobro vspeli katoliški shod, in so se podali v lepo, letos sezidano hišo Joe Perneta, predsednika društva sv. Roka. Težko, da bi bili še kedaj tam tako odlični gostje. Poleg gori o-menjenih je bilo pri njem tudi več uradnikov domačih dništev in č. g. Trunk, ki je bil ravno na potu na faro v Leadville in domači g. župnik. Po okusni večerji, ki dela čast gospodinji, so šli vsi v dvorano slovenskih društev, kjer se je zbralo lepo število rojakov, Slovencev in Hrvatov. Tam jih je pozdravil z jedrnatimi besedami Frank Okoren. To je storil tudi domači župnik, ki je nato povdarjal, da so
največja potreba današnjega časa možje in žene, ki deluje jo nesebično za vero in narod, ki imajo trdno krščansko prepričanje, ki so kristjanje Vved-no in ne samo ob gotovih prilikah in katerim je vera najdražji zaklad. Potem je govori! č. g. Trunk. V prepričevalnih besedah je razložil pomen organizaciji, in potrebo katoličanov, da se organizirajo v katoliško društvo. Povedal je dogodek iz starega kraja, kj er je po končani vojski prišlo par organiziranih, oboroženih komunistov v neko vas na Koroškem, v kateri je živelo več sto kmetov, ki so i-meli več sto pušk. Komunisti so ropali in kradli, kar jim je prišlo pod roko, kmetje pa niso vedeli kaj bi napravili, da bi varovali svojo lastnino, ker niso bili organizirani. C. g. Ciril je navdušeno povdarjal pomen vere in govoril o potrebi katoličanov, da se organizirajo v nje obrambo. Gospod Anton Grdina je burno pozdravljen popisal nasprotnike naše vere, ki neprenehoma groze s protesti, to da bi radi vzeli katolič. pro-' stost častit Boga, kot jih uči njih vera. Josip Zalar je pov-j darjal potrebo, da tudi žene;
. videti.
Kazan ni še nikoli bil videl otroka od tako blizu. Jeanne mu je držala dete nasproti, da ga vidi dobro v obraz in si ogleda čudovito ma-i lo bitje, ki se je tu nahajalo. ► Rožnati obrazek je strmel v i žival, ocice so se iztegnile proti njej in dete ji je začelo . blebetati. Nato se je celo te-i lo začelo gibati in obrazek se i je glasno nasmehnil. Pomirjeni Kazan se je skušal pripla-l žiti do nog matere in dečka.
"Poglejte ga, oče," je vs-• kliknila Jeanne. "Že je vzlju-- bil otroka. Oj, dobra žival! 1 Takoj ji moramo dati ime. To-i da katero?"
■ ^ "Jutri zjutraj imamo več-časa se zabavati s tem. Pozno r v noči smo že. Pojdi v šotor in spi. Jutri bo težaven dan. Nimamo več psov in sami bo-
mo morali vleči sani,"
Ko je Jeanne hotela stopiti pod platno, se je ustavila, j "Prišel je," tako je dejala, "z volkovi. Imenuje naj se Volk."
Držala je malo Jeannetto v eni roki, drugo pa je stegnila proti Kazanu in mu dejala večkrat zaporedoma: "Volk! Volk! Volk!" Kazan ni premaknil pogleda od nje. Razumel je, da govori njemu in se ji je malo približal.	- j
Dolgo potem, ko je bila Jeanne vstopila v šotor in se bila vlegla, je ostal stari Peter Radisson in čul, sedeč pri ognju, na robu sani, s Kazanom pri nogah.
Nenadoma pa je tišino pretrgalo samotno tulenje volkulje Sivke. Kazan je dvignil glavo in začel ječati.
"Kliče te, dragi moj," je de- ; jal Peter, ki je razumel.
Zakašljal je, pritisnil roko na prsi, ki mu jih je trgala t bolečina. Nato je začel govo- ] riti Kazanu:
"Mraz mi je zgrizel plju ' < ča, ali ču ješ ? Začetkom zime s sem dobil to, tam daleč, bli! zu jezera. Upam vendar, da'2 bom mogel pravočasno dospe-1 1 ti domov z mojima dvema t Jeannama."	| ]
To je navada, ki se je na-j s vzame kmalu človek v samoti j in praznoti v Wilderness, da 1 govori sam s seboj. Toda Ka- 1 zan s svojimi očmi, ki so se is-j 1 krile razumevanja, je bil do- c ber poslušalec. Zato mu je tudi Peter govoril.	1 "Dragi moj, za vsako ceno j ju morava dovesti nazaj," je t nadaljeval in nagnil svojo I brado. In to sva v stanu stori-11
Tames Oliver Curwood:
KAZAN, VOLČJI PES.
(Kanadski roman.)


V NEDELJO POPOLDNE.

KOLEDAR.
TEDENSKI KOLEDAR.
11. po bink. — Jezus ozdravi eluhomutca. M. 7.
34 Nedelja — Jernej, ap
25	Pcndeljek — Ljudevit kr. Patricija.
26	Torek — Zefirin, I., papež.
27	S*"eda — Josip Kal., sp.
28	Četrtek — Avguštin, š sp. cerkv. učen.
29	Petek — Obglavljenje sv. Janeza Krst.
$0 Sobota — Roza Lim. dev. Feliks, muc.
-o-
J. M. S.
PAMET IN VERA. 2. Prijateljev življenjepis.
(Dalje.) ► -
————
Kaj pa še le pozneje, ko so se po samostanih množili prepisi v neševilnih izvodih. Ali je bilo tedaj mogoče popačiti sv. pismo? Naravnost in odločno moramo reči, da ne. — Tudi verno ljudstvo je strogo pazilo na te spise. Sv. Avguštin nam pripoveduje, da se je vsa cerkev vzdignila zoper bralca sv. pisma, ki je iz-premenil le jedno črko pri preroku Jonu. £kof Macedonij je| moral iti celo v pregnanstvo, i ker je le nekoliko predrugačil besedo v prvem listu sv. Pavla do Timoteja. — In če bi bili tudi verniki in apostoli mol-' ca'i — ali ni imela cerkev vedno dosti sovražnikov, ki so opazovali vsak njen korak? Opozarjam tu-le na grško-iz-toeno cerkev.
Vsakemu zdravemu razu mu mora biti torej jasno, da je ni knjige na svetil, — kakor pravi sv. Avguštin — kater- resničnost bi bila tako po-triena, kot je ona sv. evangelij a. — "Ali porečemo, da je evangeli v zabavo izmišljena zgodba? O, tega ne moremo reci. Dejanja Sokratova, o ka teiih dosedaj še ni dvomil noben človek, nikakor nisa do kazana tako, kot so dejanja Jezusova. Evangelij ima tako vzvjsen, tako prepričljiv in neposriemljiv znak resničnosti. da bi morali bolj občudovali onega, ki bi ga izumil, kot junaka, katerega si je izmislil." Tako govori — ne kak cerkveni oče — ampak eden najhujši i brezvercev in nas prctnikov cerkve, francoski revolucionar Ruso (Rousseau)
—	"Tvoje priče." moramo vs-kli
k niti s psalmistom, "so nad vse verojetne." — Življenje pi* Jezusov, t. j. sv. evangelij, je tako resničen, da so prvi kr stjani v njem iskali tolažbe v preganjanju, da so z veseljem šli na morišče, da so raje darovali življenje, kakoi pa izročili. — Za cesarja Di-joklecijana je bil sv. Feliks, škof tuburski v Afriki, zaprt, ker ni hotel izročiti sv. evangelija preganjalcem. Vse prigovarjanje je bilo brezvspeš-no. Odpeljejo ga v Rim. Ns potu v Rim vpraša ga prefekl venuzijski (v Apuliji) : "Za kaj ne izročiš sv. spisov? Al jih morda nimaš?" — Sv škof mu odvrne: "Imam jit
—	a ne bom jih izročil." Nj to ga obsodi v smrt-. Na mo r-;ču še zakliče sv. škof "Hvala tebi, o Bog! Šest ii Petdeset let imam, devištv< sem ohranil, evangelij sem va roval, vero in resnico ozna
njal. Gospod neba in zemlje, Jezus Kristus, tebi se vklonim
—	tebi čast in hvala na veke." Umrl je za sv. evangelij.
"Rad verujem poročilom, katerih priče so se dale zanje umoriti," rekel je eden največjih francoskih učenjakov, Paskal. — Za laž si ne da ni-kdo skriviti niti lasu, ne pa da bi še zanjo dal življenje.
—	"V vsem slovstvu starega veka," — pravi kaj lepo sloveči učenjak Tischendorff, — "je malo izgledov, da bi bila kaka knjiga tako zgodovinsko poverjena, kot so štiri e-vangeliji. Zoper nevero pa, ki ima svoj izvor v poželjivosti in v napuhu, veda nima nobenega orožja."
PO TISOČ LETIH.
Visoko smo zakurili kres, najvišji v našem je okraji .. .
J. Stritar.
Zagoreli so zopet kresovi na vršičih in gorah naše dežele in priklicali narodu v spomin češčcnje bla^ovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda. Obnovil se je običaj, ki je živo znamenje sto-in sto-Ietij, da tod prebiva rod Skrvenov! Bilo je krog leta 860. Poslani-dal tačas na MoravskeTn, so ki kneza Rastislava, ki je vla-prišli k carigrajskemu cesarju Mihaelu III. rekoč: "Was narod se je sicer otresel po-gonstva in sprejel krščanske nauke, toda učitelja nimamo, ki bi nam oznanjeval krščanske resnice v našem jeziku. Prišlo je k nam mnogo krščanskih učiteljev z Laškega, z Grškega in Nemškega, ti so nas učfli vsak po svoje. Mi Slovani pa smo preprost narod in želimo; da nas kdo razumljivo, potrči o resnici. Zatorej nam pošlji, gospod takega moža, da nam bo v našem jeziku razložil celo in čisto resnico."'
Takoj pokliče cesar Konstantina Modrijana (Cirila) pred se in mu veli: "Vzemi s seboj brata Metoda in idi-ta!" Sveta brata odideta ter v molitvi prosita Boga pomoči. In duh božji ju je navdahnil : sestavila sta pismenke za slovanski jezik ter začela prevajati evangelij sv. Janeza: "Izprva je bila Bese^ da in Beseda je bila pri Bogu itd.
Slovanska apostola sta poučevala ljudstvo v krščanski veri, ga poučevala v svetih resnicah in pripravljala mladeniče za duhovski stan. Ljubezen do našega naroda sta v polni meri izpričala. Bila sta preganjana in vržena v ječo, a nista odjenjala ozna-nje vati besedo božjo v našem jeziku.
* * *
Priskakljali bodo k ognju bosi otročiči s suhim vejevjem v naročju in jasno jim bo nedolžno oko, ko bodo zrli, kako ogenj narašča v plamen, ki sili in se dviga proti nebu. Radost bo v fantičih in dekličih, ko bodo njih roke brskale po grmadi, da bolj vzplameni. Pristopili bodo k ognju tudi naši starešine in njih pogled bo žarel, kakor žari ta plamen, ki sili v nebo. Vsi ognjeni jeziki bodo klicali: "Stoletja pričajo!"
Morda krog ognjev ne bo rajanja in pesem bo ostala fe v srcih, a s plamenom se bo dvigala v neskončne višave — k Bogu f
Pesem, ki bo ostala v srcih je živa vera naroda do Evan gelija, ki sta ga oznanjevala našim dedom brata Ciril in Metod, svetnika Slovencev, kc sta vžgala luč resnice in dalfi nam Kristal!
Marijan.
-O-
Tvoja duša je podlaga tvojemu življenju. Živi za njo
NAZNANILO IN PRIPORO ČILO.
Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po državi Illinois, Missouri in Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnine za liste Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Maria in St. Francis in vse drugo, ki je v zvezi z našim podjetjem in imenovanimi listi.
Rojaki prosimo Vas, pomagajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat. časopisje. Prigovarjajte svoje sosede in prijatelje, da se na liste naroče, da se tako za-i nese dobro časopisje v vsake slovensko hišo. Mr. Mladichf vsakomur najtopleje pripo ročamo!
Uprava A. S. in Ed. Ave Ma ria in St. Francis.
ONIM, KI IDEJO V STARI KRAJ.
Po starem amerikanskem zakonu o naseljevanju naseljenci, ko so odšli v Stari kraj za kratko dobo, so bili všteti v kvoto in zato tudi primora-ni obračati se na naše Ministrstvo in na ameriškega konzula, da jim dajo vize za vrnitev v Ameriko. Predno so ti naseljenci dobili vize, minulo je dosti časa in časi so padli v roke agentov, ki so jim obljubljali nabaviti te vize prati veliki denarni odškodnini.
Po novem amerikanskem zakonu se ti naseljenci ne štejejo v kvoto. Tudi ni potrebno sedaj imeti vize našega ministrstva in ameriškega kon zulata za povrnitev v Ameriko. Sedaj je potovanje-v Stari kraj in vrnitev v Ameriko popolnoma enostavno. Kdor potuje v Stari kraj, naj ide k našemu konzulu, oziroma naj piše, in zahteva potni list za Stari kraj in povrnitev v A-meriko. Nikakor pa ne sme pozabiti reči, da potrebuje potni list tudi za povrnitev. Konzul mu bo izdal potni list veljaven za eno leto in sicer za potovanje domov in povrnitev v Ameriko. S tem potnim lis-
tom se bo dotičnik vrnil v A-merfko, samo se mora prijaviti policiji, da mu da vize za odhod iz države. To je koli-, kor- se tiče naših oblasti.
Radi ameriških oblasti seN mora vsak obrniti na Commissioner General of Immigration, Washington, D. C. zahtevajoč dovoljenje za povrnitev v Ameriko. Bolje da nikdo ne krene na pot, dokler ne dobi to dovoljenje. Lahko tudi odpotuje brez tega dovoljenja, toda najbolje in gotovo jer ako ima dovoljenje v žepu.
-o-
WASHINGTON. D. C.
Cenjeno uredništvo se naproša, da blagovoli objaviti sledeče:
Po določbi ministrstva za zunanje zadeve je odpravljen konzulat kraljevine Srbov,, Hrvatov in Slovencev v Den-verju, Colorado. Dosedanji u-pi^vnik konzulata, g. Branko Adžemovič, je prestavljen h kraljevskemu poslanstvu v Washington.
Države Colorado, Idaho,. Montana, Utah, Wyoming, New Mexico, Texas, Oklahoma, Kansas, Nebraska, North Dakota in South Dakota, ki so doslej spadali v jurisdfk-, cijo konzulata v Denverju, bodo zanaprej spadale v juris-
NAJBOLJŠI SUKANEC V
Priporočila za šivilje
Za dragoceno knjigo o ši-vilstvu, pošljite 4c. na
THE SPOOL COTTON CO, Dept. C
315 Fourth Ave.. New York
JAZ MARY ŠTALGER
cleveland, o.
sem rabila Wahci-
jšflflf	| padati in dalje kra
afj*	'mam Se
čiču lepo zahva lim.
Imam pa še več drugih zdravil, ka tere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakoi so moške, ženske in otročje. Za ra ne, opekline, kraste, grinte, bule. tu j rove, srbečo kožo, prahute na gla-j vi, zoper sive lase, revmatizem, ko-j stibol in trganje, kurja očesa, brado-i vice itd. Pišite takoj po cenik, ga j pošljem zastonj.
;! JAKOB WAHCIC
( 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO.
v
dikcijo konzulata v San Francisco, California.
Konzulat v Pittsburghu se odpre v najkrajšem času. Za konzula je določen g. dr. Filip Dominikovič.
PRESBIRO Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, WASHINGTON, D. C.
-o-
Prodal ženo v Ljubljano.
Za 50.000 din. Beograd, 17. julija. — Ta-živi neki ruski begunec Me-režjov s svojo ženo Dusijo. Se-j znanil se je s trgovcem Milanom Jankovičem. Merežjov je bil svoje dni bančni uradnik v Moskvi. Prijateljstvo med Merežjovom in Jankovičem je postalo intimno, dokler ni' nekega dne Merežjov zalotil Jankoviča in lepe Dusije v kočljivem položaju. Merežjov j'e pozval trgovca v drugo sobo, da dobi takojšno satisfak-ctjo. Cez minuto pa sta se o-ba že vrnila in to prav dobre volje. Nekaj dni kasneje ie-odpotovala Dusija z Jankovičem v Ljubljano, kjer je i-* mel ta svoje posle. Tam sta ostala do konca prošlega me-j seca. Nato j'e Dusija izginila.! Jankovič se je vrnil v Beo-j grad fn poiskal Merežjova v j njegovem stanovanju, v kra
Ija Milana ulici. Gospodinja mu je pa povedala, da je Merežjov pred mesecem odpotoval po vsej priliki v Sarajevo, kjer je njegova žena. Sedaj se je doznalo sledeče: Merežjov je isti dan, ko je zalotil prijatelja Jankoviča z Dusijo, zbarantal in prodal ženo za 50.000 dinarjev. Trgovec Jankovič je takoj plačal 30.000 dinarjev, ostanek pa je obljubil dati kasneje. Ker Jankovič ostalih 20.000 dinarjev ni plačal, je Dusija lepo odšla nazaj k svojemu možu. Sedaj vrši policija preiskavo v tej nečedni aferi.
Iz česa sestoji človek?
Človeško telo sestoji iz 42 odsfot. mišic, 18 odstot. kosti, 17 odstot masti, 8 odstot. dro-ba, S odstot. krvi, 4 odstot. kože1 in 3 odstot. živcev.
-o-
Drži svojo glavo pokonci in telo se ne bo ponižalo.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Pred. Anton; Grdina
1053 E. 62nd St. Podp^reds. in pevovodja, Peter S ino vrinile
6218 St. Clair. Tajnica: Rose Horvat
6711 Edna Ave. Kolektarca: Mary Hrastar.
5901 Prosser Ave. Seja se vrši vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi i stare šole St. Vida.
DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. iS. S- D. Z.
V	društvo se sprejmejo člani od 16. do 55. leta starosti. Zavarujete se lahko za $150, $300, $500, $1000. $1500 in $2000 posmrtnine.
Za Bolniško podporo se lahko zavarujete za $7.00 ali $14.00 na teden
V	društvo lahko vpišete tudi svoje- otroke od i. do 16. leta starosti.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na. društveni odbor. Društvo zboruj« vsako 3. nedeljo v mesecu ob i. uri ■popoldne v Knausovi mali dvorani-
Predsednik Anton Strniša 100- E 72nd Pl.
Podpredsednik, John Terček
Tajnik, John Widervol 1153 E 61 st St.
Zapisnikar, Frank Merhar.
Blagajnik, Josef Zakrajšek St.
Nadzorniki: Josef Zakrajšek ml. Anton Widervol st., Josef Mateučič.
Zdravnik, Dr. J. M. Seliškar.
Zastavonoša, John Jerman.
Redar, John Peterlin.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE, štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND, OHIO.
Predsednica, Helena Mally
1105 E. 63. St.
Podpredsednica, Johanna Pelan.
Tajnica, Josephine Menart
1277 Norwood Rd.
Zapisnikarica, Rose Hrovat.
Blagajničarka, Frances De-
bevec 6022 Glasa Ave.
Zdravnika, Dr. J. Seliškar in dr. M. Oman.
Seja se vrši vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsakega 18. in 19. v mesecu od 7. do 8. ure zvečer na domu,
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
Preds. Anton Strniša 1001 E. 72 Place.
Pod Preds. Jos. Žulič.
Tajnik, Anthony J. Fortuna IO03 E- 64 St.
Zapisnikar, Jos. Ponikvar.
Blagajnik, John Mele.
Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vi-dervol, Jos. Germ.
Zastavonoša, Joe Baznik.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd.
Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar ia Dr. M. J. Oman.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
Assesment se pobira na seji sam« od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, Siooo, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do i- leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, ▼ slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jednotinih pravilah stran 102 do 109.
JOLIETČANI POZOR]
Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i mamo veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinost iz Chicage Masne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane 2elo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu:
MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St. JOLIET, ILL.
3. Kdo je naš prijatelj?
"Kdo si ti?" (Jan. 1. 20.) j
Ko je sv. Janez Krstnik ob' Jordanu učil in oznanoval pokoro, so poslali Judje (veliki judovski zbor) k njemu du-: hovne in levite, da so ga vprašali: "Kdo si ti?" — "In je povedal in ni tajil in je povedal: "Jaz nisem Kristus?"! (Jan. 1, 20.) Isto so vprašali pozneje tudi Jezusa Kristusa, in tudi Jezus ni tajil, ampak odločno in jasno je po-1 vedal, da je Sin božji, pravi Bog. Vse to beremo v sv. e-vangeliju, čegar resničnost smo spoznali v prejšnjem poglavju.
Nekega dne je vprašal Jezus pri Cezareji Filipi svoje učence: "Kdo, pravijo ljudje, da je sin človekov?" Oni pa so rekli: "Nekateri, da je Janez Krstnik, nekateri pa, da je Elija, nekateri, da je Jeremija ali prerokov kdo." Je- * zus pa jim reče: "Vi pa, kdo pravite, da sem?" In je od govoril Simon Peter in rekel: "Ti si Kristus, sin živega Boga." In Jezus teh besed ni zavrnil kot bogokletstvo, ampak jih je še potrdil. "Blagor tebi Simon, Jonov sin — mu zakliče — zakaj meso in kri nista ti tega razodela, marveč moj oče, ki je v nebesih." In kakor da bi ga hotel poplačati za njegovo izjavo, še pristavi : "Pa tudi jaz ti povem : 'Ti si Peter, in na to skalo bom ! sezidal svojo cerkev in peklenske moči je ne bodo premogle.' (Mat. 16, 13—18.)
Ko ga nekoč vpraša Filip : 1 "Gospod, pokaži nam Očeta in dosti nam je," odvrne mu Jezus nekako nevoljen: "Toliko časa sem z vami in me ne poznate. Filip, kdor mene vi-I di, vidi tudi Očeta. Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu in Oče v meni?" (Jan. 14, 11.) Ali se tu ne imenuje naravnost Boga, ko pravi, da je e-nega bitja in narave z nebeškim Očetom? Še razločneje se je razodel Boga v besedah:
I	"Tako je Bog svet ljubil, da je svojega edinorojenega Sinu dal zanj. Kdor veruje vanj, ne bo pogubljen, kdor pa ne
i veruje, je že pogubljen, ker i ne veruje v ime edinega Si-i nu božjega." (Jan. 16, 18.) j Ko se tedaj imenuje edinega Sinu božjega, naravnost ra-
II	zodeva, da ni v tem pomenu I sin božj i, kakor smo vsi otroci nebeškega Očeta, marveč da je pravi sin božji, torej tudi Bog.
SLOVEČI UMETNIŠKI F8TQGRAFIST
%1-^-TA
: NemecelV
; 1439 W. 18th Street
j	4
IZBBLUJE NAJBOLJŠE 8L) KB t
poklic vrši žk »
»•-LETNO IZKUŠNJ01
PRISTOPAJTE
_ k —
NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI
slovenski katoliški podporni organizaciji:
Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti
ki posluje ie 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v
lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Njeno skupno premoženje znaša
$1.200.000.00.
Solventnost 100.36%
K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov.
Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S- K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore.
Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250 00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta.
Rojake(nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!"
Glede vstanovitve novih društev in gledt drugih pojasnil se oHrnite pismenim potom na glavnega tajnika:
Josip Zalar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
w



PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST. Spisal Dr. Fr. Detela.
"Imejte vendar pamet!" je kričal, ko so ga pehnili od sebe nasprotniki Janezovi in Mihovi.
"Mi že ne!" je vpil Janez in poslal Tomaža nazaj, odkoder je bil priletel. V pravem trenotju se je prikazal Gregor, da mu je dal odduška. Pomiril je svoje ljudi, in nasprotniki so zopet posedli. In kaj je bil povod vsemu vrišču 9 Ženska, seveda, Jerica, dobrega Tomaža poredna hči, je bila sedla k našemu Janezu, ker jo je klical pit in se ji zdel tako domač. To pa je njene stare'znance neskončno jezilo, Jerico pa nič manj veselilo. Z največjim doplidajenjem je poslušala dvorjanjenje Janezovo in Mihovo, ki sta ugenila takoj, da so Štajerke prijazne.
"Jaz imam kovačijo doma," ji je bil opomnil Miha.
"Toda Miha je že ženin, Jerica," je bil pristavil Janez negoda, in Miha ga je dregnil pod mizo. da naj molči. Kratko in malo, naj prisrčne jša prijaznost je bila zavladala med zastopnico štajerke in zastopnikoma kranjske dežele, ko so začeli zabavljati domačini. In kakor se sploh osebnost rada zavija v načela, so se delali Gornjegrajci, kakor da bi jim za Jerico ne bilo nič mar, ampak načel da se je trba držati, in Celjanka da se ne sme meniti s cesarskimi biriči. O načela, načela ! Koliko se greši v vašem imenu ! Kakšnega šenta nam prodaja marsikak trgovec pod skrajno narodnim napisom in zavitkom, kako se repenči odličnjak, kadar ga hočejo rešiti volilci žrtvovanja za narod ; in dragi bralec naj gleda, da mu bode ugajala povest, sicer ga utegne smatrati pisatelj za narodnega mlačneža.
Jerica seveda se je smejala takim načelom. Krčmar Tomaž pa je bil političen mož. Njemu se je vse dozdevalo, da se je svet malo zasukal, in da se je ti-eba zasukati z njim. Tudi on je imel dvoje želez v ognju, in za Janezom in Mihom, ki sta bila počastila njegovo krčmo, je videl on novega gospodarja, v čigar imenu sta bila prišla. Z Janezom' se je bil takoj sporazumel. Menil je namreč Tomaž, da je' ta fant zvit lisjak, ki se le dela tako neumnega, in nameži-' kaval mu je, češ, da že ve, pri čem da je; Janez pa, ki ni vedel, pri čem da je, je odmežikaval iz prijaznosti, — in sprijateljila sta se. Nikogar ne razžaliti, ki pije in plača, to je bilo Tomaževo načelo, in potegnil se je za nova znanca, ko so ju začeli dražiti domačini. S tem pa je prišel med dva ognja, dokler ga ni rešil Gregor.
Ta je odpeljal fanta s seboj in ju ozmerjal, zakaj da se ne držita njegove besede. Tomaž pa je ošteval ostale ne- 1 poredneže, ki so mu očitali, da se brati s temi ljudmi.
"Kaj!" se je ponesel Tomaž. "Ali niso poštenjaki, ki' so plačali do zadnjega vinarja vse? Marsikdo pa vpije: Ži-| vijo naš grof! in slava našemu opatu ! ne plača pa ne." j
Različna čuvstva so obhajala našo četvorico, ko je se-i dela po večerji doma v dolgočasnem stolpu.	j
Jernej je bil skozinskoz nezadovoljen. Niso ga bili sprejeli, kakor je bil pričakoval. O njegovih junaških činih ni hotel nihče nič vedeti; da, celo zmigovali so z ramami in se smejali, kadar je on kaj pripovedoval; Lambergarje-vo ime jim je bilo neznano^ato pa so slavili Vitovca. Ali so to menihi? Naj bi bil on, Jernej, papež, to bi jih ugnal.
Mtfia m Janez pa sta bila boljše volje. Menila sta, da ne kuhajo slabo v samostanu, in da toči Tomaž dobro vino ^ Le to me jezi," je dejal Miha Janezu, "da ti natve-zes vsakemu dekletu na nos, da sem jaz ženin. Saj to niko-mur nic mar!"	;
"Ti misli na Lenko!" je odgovarjal Janez; "drugaj dekleta pusti tia miru!"
"I kaj! Ženin še ni oženjen in še vedno lahko izbira., In to je tako neumna beseda: ženin, ženin, če so druga dekleta zraven."	I
"Ne zabavljaj, Miha," je odvrnil oni; "jaz sem branil, da te niso tepli v krčmi!"
Miha je malo pogodrnjal; na misel mu je sicer prišla Lenka, a ni ga težil več strah, da bi si izbrala ona koga drugega.
Gregor pa je brenkal na citre, poln otožnih misli. Kako so se razkadile vse nade! Odšel je bil na junaške boje in zdaj je priklenjen na to zidovje in izročen tuji milosti. Prijaznost patra Benedikta je bila edina svetla zvezda na
in	-—	^ <>■ ■ ^ • I — i*, A ^r	il	—
predolgo. Sedaj pa le naprej dokler je že vetra kaj! Tedaj
sijajni vzgled vsem drugim v naši novi domovini: ne spati ampak delovati je treba! Gi*
nljivo, prav dovršeno so Se prepevale naše slovenske pes, mi in povrh še hrvatske. Seveda, besedilo in melodije gredo polagoma fz spomina ali blagonosni vtisi se bodo vedno kazali v najem živlie.
nju.
Poročevalec, kolikor mu je ostalo v glavi.
-o--
Oj ta pijača!
V nedeljo 13. m. m. je dobil posestnik Štefanicijoza iz Št. Rupert a 3000 dinariev de. /iarja v Mokronogu. Dolenj-ček pa da rad za pijačo, če i-m a. Pili so naj prvo na stari pošti, potem je pa mahnila cela družba h Kmetu. Tam ?o pridno uničevali alkohol in Štefanicijoza je začel c bo gledati, V družbi sta pil- tudi dva delavca pri podi. tiu mokronoške kanalizacije. Tema se je zahotelo po denarju. Kar sklenjeno, to tndi storjeno. Zastonj je otirv val Štefanicijoza žepe — denarja ni bilo. V pondel»ek zjutraj ob štirih sta pa že šla ob? ta-tiča v Sevnico, da se odpeljeta v Zagreb. To pa videl nadzornik kanalizacije g Strel, ki je tička dobro poznal in kot delavca imel ropisr.na. Takoj se je peljal orožnik, da vjame tatica. Pof v Se- jer je dolga — zapravila sta že 1000 Din. V gostilni jih je našel orožnik, tatiča sta sedela za mizo pri jedi, prvi vlak sta zamudila. Morala sta snesti in se potem podati nazaj. Vsa čast g. Strelu, ki je takoj za-sledil tatiče.
-o-
Skopuh navadno živi v skupini skopuhov.
-NAZNANILO »N PRIPORO-ČILO.
Cenjenim naročnikom. !a-gim dobrotnikom in vsem rojakom po državi Minnesota, kot tudi po državi Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati iiaročni no za list Amerikanski Slo venec in Edinost, Ave Maria in St. Francis, kakor tudi druga naročila, ki so v zvezi z našim 'podjetjem.
Mr. Kurnik se trudi, da razširi dober katoliški t^'sek. Rojaki podpirajte ga pri tem njegovem delu. Pojdite mi na roko, ker trudi se za dobro stvar. Nagovarjajte svo je sosede, prijatelje in znan ce, da se bo tako dobro časopisje zaneslo v vsako slovensko hišo. Mr. Kurnika vsem naitoDleje priporočamo! Uprava A. S. in Ed. in Ave Maria.
LOOIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premo; — les — in vse kar spt prevajalno obrt. Pokliči!« gra po telefonu!
Phone Roosevcl! 822"
j. kosmagT
X&04 W. 22nd St. Ch»caeu it
koiaj&om se unporo&un nakupu raznih
8 AR V, VAR&IŠSV. ŽEL** 1A. KMUČAVNIC IN STEKLA. Naibališe delo. najnižje cetjfc. Prevzamem barvan«* hiš tuaii in zriotrai, uokladam identic cacir.

! KATOLIŠKI SHOD.
j (Nadaljevanje s 1. strani.)
ko na pr. obetajo blagor pod krinko narodnjaštva, prav tako kakor Kukluksklanje v A-meriki ali v njunem kotlu vre
samo sebičnost in mrzenje za vse druge, ki nočejo trobiti v njih rog. Delajo res na vse kriplje, besno se poganjajo za načela, ki vodijo v pogin bližnjega; noč imenujejo dan. slepoto imajo za prosveto, sovraštvo naj bi prineslo blagor in napredek. Oba sta modro prigovarjala: ogibaj se jih njih pisarije, da te ne vpletejo v njih vabljive zanjke, molimo za nje in vabimo jih v svoj krog z dobrim zgledom. Nezadovoljnost in sovraštvo ki ga širijo zamori vse dobro,, j da ne more rasti, vesela za-dovoljnost in sladka prijaznost mogočno pripomore, da vse bujno raste, kar je blagega v človeški duši. Bog je z nami, kdo nam more ovirati naš vsestranski napredek.
V s\oji sredini smo imeli tudi blagega, jako olikanega moža, g. Branko Adjemoviča, ki je sedajni jugoslovanski konzul v Denverju. Popoldan je na Eiler vrtu, nri polaganju v. kamenja jasnil kako naj se narod razvija in pov zdiga s pomočjo šole in cerkve. Pove, da je bila prvotno v vseh stoletjih in pri vsih , narodih sv. vera kvšč. cerkev ' ki je povs^eševala vednost. . pošteno oliko in pa bogoljub-no živHenje. Zvečer pri banketu je dokazoval zelo zani- ' mivo kaj in koliko so pomagali človeškemu pokoljenju ' razna vero-izpovedanja in l*oliko neizmerno več sv. kr- ■ ščanska vera. Izrazil je svoje ( pošteno mnenje, da je le mala , razpoka med katoličanstvom in pravoslavjem, ki nam ne sme ugonobiti prijaznosti in , složnosti. Naj vsakega Jugoslovana navdaja toleranciia " (vstrpnost). Ocenjeval in po^ veličeval je pri kat. cerkvi njeno stalno edinost v verskih naukov, njeno razširovanje med narode sveta in njeno n centralno vodstvo.	j
Burna govoranca, vmes mi- T lo petje, kratke smešnice na ( odru naših domačinov, seve- } da tudi mladih glavic se je ^ zavleklo do pozne ure 10. } Zveza Prešern je bilo pri- ^ pravljeno še pritisniti kroni j co na glavo dnevnega reda. ( Iz dolge noči so postali v , dvorani kratki naj prijetnejši trenutki. Minstrel Show je g imel polno smešnic, da smo * silno pretresli kar smo dob- ] rega naložili v svoje želodce. 1 Marsikateri navzočih je do- \ bil kako prijazno zaušnico in j kaj nepozabnega pod nos. ( Bili so prav okusni ocvirki { na žgancih. Pokranjčeni hr s vat, g. Janko Butkovič je še ] izvrstno obrisal koristno se- . tev katoliških shodov po naših naselbinah, ki mora prinesti najobilnejšo žetev. On ' in pa Mr. Math Jerman sta izrazila svoje občudovanje g. Ant. Grdina in g. Joe Zal ar- 2 ja ,ki delujeta tako nesebič- j I no in požrtvovalno za našo -di čno kat. Jednoto in pa po- i sredno za krepko in vstrajnO • i prepričanje v sv. veri med svojimi rojaki hi rojakinja-;, mi. Delo lajikov, to prepotreb-no, s katerim se je odlašalo'
ZASTAVE
oandera, regaliie in zlate za* ke za slovenska druŠtv* izdeluie najbolje in naiceneie
EMIL B A C H M A N 2io7 So. Hamlin Avenue CHICAGO, ILL
''Šur Majk!
KARKOLI SE DA TIS-
KATi iN KARKOLI NAREDIJO
KJE DRUGJE, TO NAREDIMO	j~ S [%
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
, ■ m_m^m izdeluje tiskarska dela lično iri točno.
na stotine slovenskih in hrvatskih fj drllštev smo zadovoljili in zakaj ne bi se
MfcjJžj^^	Vsem cenjenim društvam se pripo-
JfffifrrT ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre- ! bujejo <aku tiskarsko delo.
/merno ceno. lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!	I
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k
vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-
ru lista
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite m prepričajte Rt !
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da n*> prilivi prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, DL
ROJAKI V FOREST CITY	{
IN OKOLICI	i
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in
kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne	e barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pn barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho,
vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo	c
zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih	1
cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno	I
plunibersko in kleparsko delo.	< >
(	Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. filCHHOLZSR	'
Trgovec z vsakovrstno železnino	5
527 — Main Str.	Forest City, Pa.	£
*	-------* - ■ -	- - - - ^__.A____ -A	.M	A	*JL
temnem nebu.	5
III.	i
Kaj pa češ plačila imeti, K' nam tako znaš citrati?
N. ps.
Slovesno zvonenje je zbudilo Gregorja, baš ko je pozdravljalo vzhajajoče solnce pomladanski praznik. Od vseh strani so dohajali ljudje k božji službi, in Gregor še nikdar ni bil slišal tako lepega petja kakor v tej velikanski cerkvi. Po maši pa so postajali moški pred cerkvijo in izpraševali drug drugega, kaj pa je novega iz Celja. Starejšim so se brale skrbi na obrazu, in pol iz strahu, pol iz spoštovanja so se umikali Jerneju, ki je koračil, poln zavesti svoje važnosti, med njimi. Pripovedovali so si spomine in znamenja, ki prorokujejo nesrečno leto. Župan se je drznil vprašati Gregorja, kaj da se zgodi z njimi; in vsa tolpa je pritisnila poslušat odgovor. Gregor je tolažil ljudi, da ostanejo pri samostanu; le da pridejo njih gospodarji pod varstvo cesarja, ki jim ne vzame nobene pravice. Nekoliko potolaženi, nekoliko nejeverni so se razhajali ljudje.	f
Ko pa se je izprehajal Gregor po samostanskem vrtu, je prihitel k njemu pater Benedikt.
"Snoči sem Vas poslušal, ko ste igrali na citre," ga je pozdravil. "To je meni jako prijetna godba, in moja sestra jo ljubi nad vse. Pojdiva jo obiskat, če utegnete!"
Pripovedoval mu je spotoma, da je sestra vdova po; prejšnjem samostanskem poveljniku Staniču in da ji je izmed štirih otrok ostala le še hčerka. Tako sta prišla do hišice, ki je bila takisto lična odzunaj kakor snažna in prijazna odnotraj. Na stoterih malenkostih, kakor pravimo mi moški, dasi nam dejo tako dobro, se je poznala ženska skrbi jivost, ki nam zna z ljubeznivo ročnostjo priljubiti dom, da se težko ločimo in radi vračamo.
Benediktova sestra je Gregorja živo spominjala tet-! ke Mine; bila je ravno tako drobna, prijazna in skrbna.
"Ta j da. pokaži cvetice!" je dejal stric in pravil, katera semena da je dobil z Laškega, in kako dobro so se obnesla. In Taida je morala še razkazovati umetna ročna dela, vezenino in pletenine, o katerih ničesar ni razumel Gregor, dasi jo \se spodobno občudoval. Zamalo se je zdelo Ta.idi, da jo stric tako nadleguje.
"Saj se gospod Gregor ne zanima za take reči," je mrmrala, m Gregor je živahno lagal, da ni res.
Popoldne pa so sedeli pod javorom, in vnel se je po-	1 govor o predmetu, ki je bil takrat na jeziku trem deželam,	i o celjski dedini. Pater Benedikt in Gregor sta se zlagala	] popolnoma v svojih nazorih: T ajda pa se je izkazala gore-	] čo pristašinjo celjske kneginje. Strast ji je dajala pogum	i in zgovornost ko je povzdigovala kreposti gospe Katari-	5 ne, opisovala njeno nesrečo in se hudovala nad možaki, ki	1 jo zapuščajo in izdajajo v bridkih urah. Ostre besede so	f letele na Vitovca, a tudi na cesarja. Kot cesarski zastopnik je ugovarjal Gregor, a jako nespretno, ker je vedel in	' razumel smešno malo o teh rečeh. Neusmiljeno je pobijala	1 mlada nasprotnica nesrečne njegove razloge in z žareči-	1 mi lici in svetlimi očmi je očitala njemu kot zastopniku vse-'	\ ga moštva vse, kar jo je jezilo na moških, sebično, nevi-
teško ravnanje. ' * j ] --- ■ — (
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street,	Chicago.
Phones: CANAL 5903 in 5666.