TEDENSKO glasilo delovnega kolektiva zp iskra -TROMEHANIKO, telekomunikacije, elektroniko in INDUSTRIJA ZA ELEK-AVTOMATIKO, KRANJ Zasedanje novega DS ZP Prvo zasedanje delavskega sveta ZP'je potekalo skoraj brez razprav in v prvem delu po ustaljenem vsakoletnem programu, ki ga terja konec ene in začetek; druge samoupravne mandatne dobe z razrešnico starega UO ZP,'posameznih strokovnih komisij in izvolitvijo novega desetčlanskega UO ZP. Prvo zasedanj e delavskega sveta podjetja je vodil inž. Rok Žibert, ki bo tudi v sedanji mandatni dobi na krmilu tega našega najvišjega samoupravnega organa. Za tem, ko je predsednik ugotovili potrebno dvotretjinsko Večino članov DS ZP in opravičil, službeno odsotnega generalnega direktorja rje predlagal dnevni red, ki so gaičlani DS ZP sprejeli brez slehernih pripomb. . Izvolitev zapisnikarice Vere Bedina, dveh overovateljev, tričlanske verifikacijske ko- rešili stari UO, ki si je zlasti v zadnjem obdobju zelo prizadeval za konsolidacijo razmer v ISKRI in razčiščevanje »starih grehov« z usodnimi finančnimi posledicami. Koordinacijski odbor sindikata ZP pod vodstvom njegovega predsednika Jožeta Čebele je izrekel vsem ;stanm članom UO priznanje za njihovo nehvaležno delo in jim skušal razdeliti simbolične knjižne nagrade, žal pa večine članov ni bilo na zasedanju (razen tistih, ki so še v tej mandatni {dobi ostali 8 člani 4. JULIJ — praznik Združenega podjetja ISKRA v Lokvah pri Novi Gorici misife, poročilo predsednika . vodilne .kpmisije o poteku vo- -litev in',potrditev poročila ter takoj, nato. razrešitev komi-sij. je potekla naglo in .brez pripomb 'članov DS ZP. Nekaj dlje je trajalo poročilo predsednika UO ZP dipl.Vinž. :. Jožeta ' Tomšiča o delu upravnega odbora» v. minuli maadatni dobi in smernicah ter napotkilj novemu UO ZP., člani DS ZP so sprejeli poročilo brez; pripomb in raz-; DS ZP), ker jih po vsej verjetnosti niso povabili na zasedanje. Volitve članov novega UO ZP je potekalo-letos' nekoliko drugače kot''lani. Organizacije ZP so namreč predlagale vsaka, svojega kandidata in tako so člani DS ZP s'tajnim glasovanjem., izvolili od teh deset članov- UO ZP, vsi neizvoljeni pa. so postali avtoma tično njihovi namestniki. Značilno za : letošnji • sestav Razstavljali smo tudi na -sejmu ALPE — ADRIA .'Minulo nedeljo so zaprli na Gospodarskem razstavišču v' čjubljani' osmi tradiciomailhi sejem ALPE — ADRIA, ki ga' vsgko leto organizirajo po nfedsebojnem) ; dogovoru go-; spodarska oz. trgovinske zbor-; niče.bližnjih alpskih mest, republik Avstrije, Italije itn Ju-, goslavije! .,;Nd 'sejmu ALPE ' ADRIA je "sodelovalo tudi naše pod-; jPue,'.s ^samostojno, majhno, n oblikovno ■ izredno učimko-; yito razstavo' v hali C, ki so jodšeštavljali naši', eksponati panoge splošne' rabe, kot j sb; brivniki, električni vrtalni; telefoni' in kinoprojektorji. Kot ekskluzivni zastop-" -nki znaneitalij ariske firme SOLARI smo razstavljali tudi lij ene specialne ure za- ka-‘ tere je v naši državi dokajšnje popraševaraje. • Celotno stojnico ISKRA je po naročilu načrtovala in uredila tako rekoč čez noč naša' propagandna služba v PSO. Z zelo atraktivnim izgledom. sp' bili -zadovoljni obiskovalci, sejma, zato zasluži propagandna služba. vso; pohvalo. . Sama razstaiva ni imela komercialnega poudarka, kot, druge, naše, sejemske .prtredst- ■ ve v dožavir-Pojasnila: o. naših; proizvodih in morebitni-prodaji je posredoval Stalini informator tov. Strah iz naše; Ljubljanske industrijske prodajalne ISKRA. H JU Jig n UO ZP je, da so vsi člani ih njihovi namestniki z višjo ali visoko izobrazbo — torej sami šefi oddelkov, sektorjev, ali podobno,'med njimi ni niti. enega delavca, kár nasprotuje. osnovnim intenci-' jam socialističnega samoupravnega sistema v naši državi. Med tem ko je volilna komisija preštevala glasove so predsedniki posameznih strokovnih komisij podali svoja poročila o delu in problematiki v minuli mandatni dobi. O njihovem delu nasploh ni bilo. pripomb, zato so člani DS ZP razrešili komisije in na predlog predsednika KO sindikata izvolili nove komisije: . V drugem delu dnevnega reda so- člani DS ZP obravnavali ih glasovali o predlogih.. sprememb m dopolnitev .statuta ZP glede uskladitve s. spfemembami in dopolnitvami Temeljnega , zakona o podjetjih, financiranja razvojne... dejavnosti II, fiñanci- -ntn-ja Centra za avtomatično obdelavo podatkov (CAOP), financiranj a-:splošno tehnične dejavnosti I, financiranja.; .strokovnih služb, organizaciji tržnih funkcij in v tej Zvezi financiranja za razširitev tujih tržišči Največ’ je bilo dopolnilnih vprašanj članov DS ZP glede organizacije tržnih funkcij oz. financira-. nja, po -katerem bi ZP širilo -prodajno tržišče v tujini. Na-tat vprašanja je dal --pojasnila direktor PSO Metod Rotar; ki so zadostovala članom. S pojasnilom'glede razpro---daje Strojev Generalnega i'e. monta- m arbitražnim postopkom .v. komisijo, kjer AVTO-ELEKTR1KA ni določila dva svoja predstavnika;. je predsednik DS ZP inži Rok ,žt-bert zaključil zasedanje. Marjan Kralj M S •i ■ Ob 77. rojstnem dnevu obilo sreče in zdravja za dobro naših narodov in svetovnega miru želi delovni kolektiv Z P ■ Iskra ra M m 99 H “ ta ^ S m HI H i Ki H i B i 3 i E3 E3 s » ga H i B 1 E g B H ia * a | BS | B | B H IS 8 E9 Sl m b m b a « b i s h g ES gl ESI ©fo dnevu mladosti Mladinci ZP ISKRA se pridružujemo čestitkam vseh delovnih ljudi Jugoslavije predsedniku Titu za njegov 77. rojstni dan. Praznuje ga 25. maja, ki je hkrati tudi naš praznik — dan mladosti. Prav tako, kot že leta nazaj, mu bomo mladinci Jugoslavije tudi letos predali štafetno palico, ki je prešla na stotine kilometrov in so jo nosili tisoči mladih z eno samo željo, da bi še dolga leta tako uspešno vodil našo domovino. Dneva mladosti ne praznujemo le v slavnostnem vzdušju, temveč predvsem z delom in veseljem. Naloga naše organizacije je; da ga cini lepše proslavimo. Proslavljamo ga ves maj, ves mesec mladosti, Pripravili smo športna tekmovanja in kulturne prireditve z željo, da se čimveč mladih odzove vabiiu. Sodelovali smo na II. majskem srečanju mladine elektroindustrije Jugoslavije v Nišu. Dan mladosti bomo najbolje proslavili, če bomo dosegli dobre delovne uspehe v našem velikem delovnem kolektivu. -■ Pred nami je še veliko nalog, ki jih bomo .skupno najbolje reševali in s tem--pripomogli k' nadaljnji izgradnji naše socialistične Jugoslavije. •« : : ‘ ■ Franc Lavrič 50' letnico revolucionarnega gibanja V Jugoslaviji bo tovarna ISKRA - Elektromehanika v Kranju proslavila v torek, 27. maja, kjer bo po uvodnem govoru nastopil Slovenski oktet s svojim programom. • (Podrobnosti o programu omenjene proslave objavljamo na 8. strani) Iz razgovora z novima predjed-ntkoma DS in UO tovarne v Sežani Pretekli mesec je v naši tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani prenehala začasna uprava, ki kljub vsestranskim prizadevanjem ni prinesla pričakovane rešitve težkih problemov, v katerih se tovarna nahaja že nekaj let. Glede na tak položaj je šele pred nedavnim uspelo znova izvoliti tovarniški delavski svet in upravni odbor, za katerih predsednika sta bila izvoljena inž, Srečko Germek in Jože Trampuž. Ob obisku v tovarni smo se zapletli v razgovor, iz katerega povzemam najbistvenejše misli, ki sta jih izrazila ob vrsti vprašanj. M. Popovič in M. Ribičič predsednika zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta V soboto, 19. maja so na seji zvezne skupščine v Beograda poslanci izvolili za predsednika skupščine Milentija Popoviča in za predsednika zveznega izvršnega sveta Mitjo Ribičiča. Za podpredsednike zvezne skupščine pa So bili izvoljeni: dr. Marijan Brecelj, Peko D&pčevič, Blažo Djuri-čic, Miloš Minic, Gjavid Nimanja, Gustav Vlahov in dr. Miloš žanko. O tem, kakšne težave spremljajo tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani smo sicer doslej že napisali veliko, veliko je bilo tudi raznih predlogov in inačic za Predsednik v DS — ing. Srečko Germek že na 13 let dela v tovarni in dodobra pozna njeno problematiko njeno sanacijo, vendar pa prave, učinkovite rešitve še ni in je tudi praktično nihče ne vidi. Težko breme za ta delovni kolektiv pomena zlasti stalna nelikvidnost kot posledica nizkih obratnih sredstev in vsakoletnih poslovnih izgub. Sorazmerno nizke so tudi cene radijskih sprejemnikov, oz. bolje njihova aku-mualtivnost je skoraj neznatna. Delno bi se položaj proizvodnje v Sežani omilil, če bi na primer iz ostalih naših tovarn dobavljali elemente za njihove izdelke po lastnih cenah, vsekakor pa bi se tudi v sami organizaciji poslovanja v tovarni moralo marsikaj bistveno spremeniti in izboljšati.. še posebno v tej smeri bodo morali samoupravni organi in vodstvo tovarne delati z vso doslednostjo in odločnostjo, saj vse kaže, da bo delovni kolektiv le maral predvsem sam in z lastnimi silami najti rešilno pot iz svojih dolgotrajnih težav. Letošnji rebalan Sirarni proizvodni načrt predvideva proizvodnjo RA sprejemnikov in TV stabilizatorjev v skupni vrednosti nekaj nad 40 milijonov novih dinarjev, če bi ga hoteli izpolniti in pri tem poslovno leto zaključiti z minimalno poslovno izgubo, bi morali zagotoviti sredstva za redno dobavo reprodukcijskega materiala, nadalje pa izvršiti mnoge učinkovite ukrepe za znižanje stroškov poslovanja in dosego ekonomičnosti, prav tako pa zmanjšati sedanje število zaposlenih za okrog 70 zaposlenih, katerim pa bi bilo treba najti ustrezno drugo zaposlitev. že doslej so opustili proizvodnjo tistih sprejemnikov, ki niso prinašali nikakršne akumulacije in se omejili le na nekatere tipe, za katere je na trgu zanimanje in z njimi ustvarjajo vsaj minimalen dohodek. V letošnjem letu so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in. s tem tudi pomanjkanje materiala v februarju in marcu imeli precejšnje zastoje v proizvodnji, v aprilu se je Stanje izboljšalo, v maju pa spet ponovilo. še vedno obstajajo teoretične možnosti za izpolnitev letošnjega rebalansira-nega proizvodnega plana, vendar pa bi bilo zato treba čimprej najti sredstva za pokritje lanske poslovne izgube. S tem v zvezi je delavski sivet tovarne sprejel nasled1-nji sklep: DS ugotavlja, da je poslovanje tovarne onemogočeno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ker še ni pokrita izguba iz 1. 1968. V kolikor ZB Iskra ne pokrije izgube do roka, ki je še sprejemljiv Za tovarno (določi ga tovarna.) Samoupravni organi tovarni v celoti odstopijo, Predsednik UO Jože Trampuž je že nad 10 let član kolektiva, v katerem se prizadeva za reševanje problemov Ta sklep DS samo potrjuje nujnost hitrejšega reševanja problematike, kateri bi morah tako v ZP, kakor tudi 'v sami tovarni že doslej posvetiti Večjo pozornost in .se-je lotiti bolj odtočno. K vprašanju o možnostih za ukinitev radijske proizvodnje, oz. uvedbi dodatnega proizvodnega programa, ki naj bi pomagal kolektivu do boljšega poslovanja, je novi delaivski svet imenoval tri-, člansko strokovno komisijo, katere naloga je proučiti vše možnosti za tak — rešilni proizvodni program tovarne. Delo .te .strokovne komisije prav gotovo ne bo lahko, vendar je upati, da Se ga bo lotila z vso vnemo in prizadevnostjo in, da bodo Slednjič le neki pozitivni rezultati začrtali določeno perspektivo kolektivu, ki takšne perspektive ne vidi že nekaj let sem in je zaradi tega, povsem opravičeno, v dobršni meri izgubil delovni polet in pobudo, kar se zlasti zrcali v slabši delovni disciplini in volji do dela. K temu pa So svoje prispevali tudi izredno nizki, daleč naj nižji osebni dohodki v okviru ZP. Ob vsem tem naloge vodstva tovarne in samoupravnih organov v sedanjem položaju vsekakor zahtevajo polno angažiranost, prizadevnost celotnega delovnega kolektiva za ureditev vseh notranjih organizacijskih vprašanj, prav tako pa tudi dobršno mero razumevanja Vodilnih v združenem podjetju, ker je le v skupni akciji vseh možnost za rešitev težke problematike sežanske tovarne, ki tako glasno terja skorajšnjo rešitev. J. C. Po poročilu. Nabavne organizacije za minuli mesec jeseniška železarna dokaj redno izpolnjuje sprejete obveznosti za drugo trimesečje. Razen nekaj zaostankov hladno valjanih trakov, ki jih ne more dobavljati zaradi večjih okvar strojev v Valjarna, dotekajo materiali po sklenjenih pogodbah, prav tako pa sprejema železarna tudi dodatna in povečana naročila raznih materialov, ki jih naše tovarne potrebujejo poleg rednih potreb. NO je v aprilu obravnavala z železarno kakšne bodo potrebe hladno valjanih dinamo trakov od Teta 1970 do 1975, NO ocenjuje naše potrebe v letu 1970 na 1900 ton, leta 1975 pa že 3500 ton. Železarna na Jesenicah bo vse naše potrebe lahko krila šefe v letu 1972 po dokončani rekonstrukciji Valjarne. Dotlej; pa le v višini približno 50 %, preostali kontingent pa bomo morali še naprej uva-, žari. Glede položaja cen je še čisto nejasno, ker cene pa svetovnem tržišču občutno rastejo tako, da je dvomljivo, Če bodo na' domačem tržišču ostale nespremenjene. Pri panogi 115 neželezne metalurgije, lahko pričakujemo v ■ kratkem zvišanje cen bakra za 0,20 ND pri kg. Dobave predelovalcev bakra so v; zaostanku tudi en mesec dni od dogovorjenega roka. S proizvodi Valjaonicebakra v Se-vojnu - sicer ni nekih večjih; zaostankov, ker imamo močno zalogo teh materialov na skupnem skladišču, hkrati pa Na ločenih sejah posameznih zborov so poslanci izvolili svoje predsednike, sekretarje in komisije. Zbor narodov je za. svojega predsednika izvolil Mrko Špiljaka, družbeno politični zbor RadOmira Ko-matino, gospodarski zbor Va-sila Grilčeva, prosvetno kulturni zbor dr. Avguština Laha, socialno zdravstveni zbor pa Ljubišb Popoviča. Na osnovi predloga predsednika republike Tita in soglasja zborov delovnih skupnosti sta zbor narodov in družbeno politični zbor izvolila predsednika in člane izvršnega sveta. Predsednik iz- nam dobavitelj redno nadomešča manjkajoče dimenzije, ki jih naše tovarne jemljejo iz skupnega skladišča. Večje težave pa so z dobavami aluminijevih proizvodov, ker je čutiti močno pomanjkanje aluminija. Kot kaže se bo situacija šele v maju izboljšala, ker pričakujejo tovarne uvoz aluminija iz Sovjetske zveze. Posebno kritičen je položaj v nekaterih V zadnji številki našega glasila ISKRA sem objavil kot poročevalec upravnega odbora ZP tudi novi predlog sanacije ža ORODJARNO tako, kot so ga interpretirali nekateri člani UO ZP in 'ga ob zaključku obravnave vnesli v sklep z motivacijo, da ga je treba podrobneje proučiti. Predlog zadeva morebitno pripojitev ORODJARNE k ELEKTROMEHANIKI. Razumem, da je odstavek iz članka »UO ZP je končal svoje delo« vzbudil v ORODJARNI veliko negodovanje in dotočen preplah, vendar je pri tistih bralcih, ki so odstavek površno prebrali in vzeli novo varianto že kot izvršeno dejstvo. Pripomanjam pa, da nova varianta po vsej verjetnosti niti ne bo prišla v poštev, ker je razširjeni kolegij generalnega direktorja, ki je dne 30. aprila razpravlja! . posebej o ORODJARNI sklenil, da naj obvelja pred- vršnega sveta je postal Mitja Ribičič, podpredsednik pa Aleksander Gridčkov, Nikola Mil j »nič in Miša Pavičevic. člani zveznega izvršnega sveta so: Marko Bulc, Dragiš! Djokovič, Dušan Gligorijev, Toma Granfil, Trpe Jakov-Ijevski, Ivo Jerkič, Mirjana Krstmič, Ljubislav Markovič, Miran Mejak, Franjo Nagy, Marko Orlandič, Nikola Pavletič, Blagoe Popov, Kakija Pozderac, Ažtll Šukrija in Izet Zubovič. Po funkciji sta člana ZIS tudi državna sekretarja za zunanje zadeve M narodno obrambo Mirko Te-pavac in Nikola I.jubičič. ■ naših tovarnah zaradi pomanjkanja aluminijevih trakov. Tudi s šiiilumini smo imeli velike težave, ker tovarna glinice in aluminija v Kidričevem ni mogla pravočasno dobavljati ustrezne surovine11 za naše strojno livarske obrate. Položaj s čistim. aluminijem pa se popravlja, pri čemer za* (Dalje na 6. strani) log variante 1 b o postopal sanaciji ORODJARNE. Po tej varianti bo ORODJARNA še naprej samostojna organizacija, najela bo kredit za odplačilo Zapadlih obveznosti in dosegla morebitni odlog plačila anuitet vendar bo v določeni'" pristojnosti tovarn ZP glede njenega poslovanja. Iz tega lahko sklepamo, da je pot sanacije ORODJARNE zdaj že precej jasna, bodo pa dokončno o njej odločali organi upravljanja ZP. Preplah, ki so ga nekateri v ORODJARNI sprožili, ni bil umesten, prav pa je, da je kolektiv ORODJARNE o všeh variantah oz. predlogih spreti poučen, ne oziraje se še na dejstvo, da je naše glasile ISKRA dolžno informirati kolektiv ZP o vseh problemih, ki se porajajo znotraj podjetja in Živo zadevajo naše poslovanje. Marjan Kralj !SBBBtanBasBS9BizBBnaaHBHtiHiMH(MHBa9Ba>aiMHHMtBnaMnHBaMHBSHal Nabavna dejavnost v aprilu Pojasnilo kolektivu »Orodjarne« Sredi Korduna tovarna televizorjev Naj «ni ne zamerijo tovariši jz sindikata, če se nisem mogel prav vživeti v svojo pravo nalogo; da ob priliki volitev v samoupravne organe druženega podjetja poizkusimo spotoma ugotoviti, kako daleč smo prišli z našo integracijo v proizvodnih enotah na Hrvaškem. Mislim namreč na tisto pravo, duhovno integracijo, ki je podlaga vsem nadaljnjim združevalnim procesom. Sodim, da so imeli tovariši iz sindikata ZP prav: dosti je bilo ugibanja — pojdi, poglej in poročaj, so mi dejali. In tako dotam pač tisto, kar znam in zmorem in še enkrat — naj mi bo oproščeno, če me je malo zaneslo! NA kordunu grob do GROBA Našim bralcem sem dolžan uvodno pojasnilo. Kaj je, na kratko povedano, slavni Kor-dun, kjer ima tovarna ISKRA -RIZ svojo enoto za proizvajanje televizorjev? Kordam, to je nekdanjo »kordon«—“vrsta vojaških obrambnih naselij, ki so predstavljala zadnji redut v obrambi krščanskih dežel pred turškimi osvajalci. Avstrijske oblasti 50 — po vzgledu kozaških stanci j, organizirale širok obrambni pas m ga naselile z ubežniki izpod turške oblasti, zvečine s pravoslavnim življem iz bosenskega begovata-Tako je nastal Kordun s svojimi kmeti-vojaki, posebno vojno upravo, s svojimi značilnostmi in nasprotji. Tu so se v narodnoosvobodilnem boju rodile slavne kordun a-ške brigade, ki so s sosednjimi bičani in Banjici tvorile uclanno jedro partizanskih vojska in katerih pripadniki so padali in zmagovali v najtežjih bojih z okupatorjem skoraj po vsej državi. . Središče Korduna je neka-ko Slunj. stara trdnjavica na sotočju Korane in Slumjščice. Od slavne in krvave preteklosti je ostalo bore malo: zidovi trdnjave, kt jih je skoraj povsem uničil zob časa in velika zgradba brez strehe, kjer je imela svoja skladišča francoska armada v času Marmontove Ilirije, Vojaški značaj kraja pa nehote še potencira mogočna betonska zgradba s tremi strešnimi svodi, ki pozdratvi popotnika pred prihodom v mesto, pozneje pa se diskretno umakne častitljivim sledovom preteklosti, To je tovarna televizorjev, o kateri bo beseda. TOVARNA MLADIH Obiska tovarne (velikoserii-ska proizvodnja, devet milijard bruto proizvodnje, okrog 400 zaposlenih itd.) je. padel «a nesrečo ravno na soboto, dela prost dan. V montažni dvorani je skupina delavcev, posadka, ki. opravlja delo, ki ne trpi zastoja. —i Opazujem enakomerni krogotok TV šasij, ki se pomikajo nekje- pod stropom na dot Sem tekočem traku in na katerem so skozi 16 ur izpostavljene najrazličnejšim preizkušnjam ter tehničnem »presenečanjem«. Namestnik upravitelja tovarne inž Mag-dalenič mi pojasnjuje to ih .Oho, Delam se, kot da razumem tehnične nadrobnosti *n finese, ki ml jih vneto razlaga moj spremljevalec, ob- OstaJii gostje pa tiho nadaljujejo pogovor: o novi tovarni, kamor bo treba spraviti še kakšnega sina ali hčer. Seveda, ko bodo nastale za to' možnosti. Zato velja spoštovati inženirje, ki so zamenjali slavne kapetane in generale Vojne Krajine in že dobivajo prve bitke. enem pa na skrivaj opazujem sloke postave in jeklene obraze kordunaških kmetov, ki so jih stlačili v delovne halje. Eno pa je očitno; iz vsega dela in obnašanja odsevata disciplina in skoraj vojaška ubogljivost do predstojnikov ha. vseh nivojih. To je obetajoče! Inženir kmalu ugotovi, da imam o vseh. teh tehničnih TV skrivnostih bolj poprečno znanje, toliko, da še nekako ločim »piškot od pikofa-rada«. Zato obrneva pogovor na neproizvodno področje. S precejšnjim začudenjem izvem, da namerava on, rojem BjeJovarčain in bivši zagrebški študent) za vedno »spustiti sidro« v tem deviškem industrijskem okolju (če mu bo uspelo prepričati ženo, seveda!). Pojasnilo? S široko gesto zajame proizvodno dvorano in mi bistro pogleda v oči. Hipoma dojamem vse potrebno . . . ZGODBA O MIHI IZ ©OBOJA IN DRUGO V pisarni uprave se nama pridruži šef proizvodnje, mladi inženir Vilus. Črnogorec po poreklu, po rodu iz Poboja Tam v soseščini Korduna, kjer je nastala znamenita pripovedka o bahatem turškem džigitu Muji, ki je skušal im-presionirati krščansko rajo s svojimi jahalnimi umetnijami. Narodno izročalo pa pove, da je dobil Mujo takšen odgovor: Stoj, počakaj, od Dobaja Mujo — tud‘mi konja za dirko imamo! (Brateč naj mi oprosti zaradi okornega prevoda in- še slabšega poizkusa posnemati ljudski de-seterec). Zgodba pa ima v sebi nekaj resničnega še da- Slunj je, skoraj bi dejal, zelo romantično mesto (4.000 prebivalcev) na eni strani obdan z reko Korano, na drugi pa s SlUnjščico. Na sliki; pogled Z balkona hotela na reko Shinjščieo, prek katere vodi betonski mošt, Id veže Karlovac, Slunj, Plitvice, Karlobag — do morja. Za avtomobiliste iz Slovenije je prav, da vedo, da je najkrajša asfaltna cesta v to smer tale: Ljubljana, Metlika, Črnomelj, Vinica, Karlo vac, Slunj, Plitvice, Po cesti proti Ptitvičkim jezerom drvijo avtomobili, zvečine tuje registracije. Tovarna nad Korano jih ravnodušno opazuje.. V boju za napredek in blagostanje teh krajev so. vse šanse na njeni strani. M. Ljubič Eden izmed detajlov v montažni dvorani tovarne televizijskih sprejemnikov ISKRA-RIZ v Slunju nes. Lik nadutega Muje je skozi stoletja predstavljal splošno zaostalost in ekonomska nerazvitost tega področja. Industrija pa jim je dala pravega konja »za dirko« in sicer elektronskega. Mujo od Doboja je dokončno izgubil tekmo. Inženir Vilus je mlad človek, poln zanosa in delovne -vneme. Komaj za par let je starejši od svojih sodelavcev, ki pa tudi še ne nosijo treh križev. Nova tovarna daje — vsem in ne samo njemu — obilo možnosti za uveljavitev dejanskih sposobnosti. Inženir in njegova kolegi se tega dobro zavedajo, pa tudi odgovornosti, ki jim je naložena, »Samo z ljudmi tega kova bi si upal v bodoče znova startati v takšno proizvodnjo«, pravi inženir Vilus in ni vzroka, da bi mu ne. verjeli. Z ljudmi iz krajev, ki jih je pustila zgodovina takorekoč na. cedilu in ki vidijo v tovarni svojega odrešenika. To ni polproletariat, to je kmečki živelj, ki je kaj hitro dojel prednosti življenja na industrijski način in dal skopi zemlji dokončno slovo. »Naši delavci stoje v tovarni z obema nogama in to je zagotovilo za nadaljnji razvoj in napredek tovarne!« pribije inž, Vilus z izrazom človeka, ki ve kaj govori. Verjamem mu, saj vidim na vsakem koraku delavke, ki so zvečine opustile tradicionalno črnino in bogaboječi, v tla uprti pogled. Kaže, da vse to moškim ni všeč: toda mesečni zaslužek do osemdeset tisoč starih dinarjev daje ženskam otipljivo ekonomsko težo in družbeno veljavo. In tako bo ostalo tudi vnaprej. Večerni pogovor se nadaljuje v hotelu »Slunjščica«, laz, oba inženirja in sekretar tovarne tov. Banda. Beseda teče o kraju. Ljudje so raz-boriti in politično razgibani — še preveč. Preteklost meče senco na medsebojne odnose. V zadnji vojni je bilo tod veliko medsebojnih obračunavanj, zvečine na podlagi pripadnosti. Zaostalost daje potuho krajevnim razprtijam. In v tovarni? »Niti sledu o nečem podobnem«, zadovoljno ugotavlja sekretar tovariš Banda. »Tekoči trakovi in medsebojna navezanost v delovnem procesu sproti briše vse možnosti, da bi prišlo do kakšnih razdorov. Tu vladata enotnost in tovarištvo, kot med borci v nekdanjih brigadah iz tega kraja « Da, mladost na iskrem elektronskem konju v divjem zaletu preskakuje vse, kar je ostalo kot posledica kmečke mentalitete in dediščina preteklosti. »MIR! PRIŠLI SO INŽENIRJI!« Tradicionalna gostoljubnost teh krajev ima svoje zakonitosti. Gosja povabijo na krajevne specialitete, gost pa tega ne sme zavrniti: Tako moram' z »možganskim tpustom« tovarne na pečena jagnjetino v krčmo streljaj od Shtnja. Iz krčme odmeva robata, za naša ušesa nekoliko disharmonična pesem: »Kordun, Bosna, Banija in Lika, to je trše od Čelika (jekla) .. .« Krčmar., ki bi se mu po vsem videzu bolj prilegala strojnica kot pa natakarska brisača, umiri razgrete pevce,- Pesem utihne —- prišli so inženirji! Kdo sme motiti ljudi, ki so pripeljali v te kraje elektronskega konja. Krčmar z obredno svečanostjo streže z jagnjetino, tubam in vinom. Dobro je treba poslužiti inženirje, da se jim kdo kaj ne zameri in da jih ne premaga domotožje. »Elektromotorji« Železniki Iz poslovnega poročila za leto 1938 Kratek izvleček iz poslovnega poročila za leto 1968 bo v grobem pokazal težave in uspehe. pri poslovanju v tovarni Elektromotorjev v Železnikih. Prvič v zgodovini tovarne je namreč prišlo do primera, da je bil v letnem zaključnem računu izkazan negativni poslovni rezultat. O vzrokih nastalega stanja bomo skušali poiskati odgovor v naslednji vsebini: V preteklem poslovdem letu je tovarni uspelo realizirati proizvodni program po vrednosti s 117,9 %. Zaradi prilagajanja, tržnim potrebam se realizacija proizvodnje ni razvijala skladno s planom. Kakor kažejo podatki, je bila celotna proizvodnja po vrednosti nasproti planu realizirana le 86 %, proizvodnja za domači trg pa je bila presežena za 58,8 %. Struktura proizvodnje glede na vrste iz- delkov' -kaže, da je po vrednosti pripadalo 66,8 % proizvodnji' elektromotorjev, 7,8% sirenam in uslugam, 25,4 % pa finalizaciji gospodinjskih aparatov.. -7 to šo: mikserji, feni in havbe, kavni mlinčki in mesoreznice. Le-te je tovarna vključila v svoj proizvodni program šele v zadnjih dveh letih in jih izdeluje v kooperaciji z italijansko firmo GIRMI. Dosežena proizvodnja v letu 1968 je na- sproti rezultata izleta 1967ve-čja količina za 34 % po vrednosti pa za 46 %. S tem se je povečal tudi delež proizvodnje na poprečno zaposlenega člana kolektiva za dobrih 41 odstotkov. Število zaposlenih je bilo v začetku leta 1968 enako številu, ki ga je predvideval gospodarski plan. Zaradi povečanih naročil inozemskih in domačih kupcev je tovarna med letom zaposlila iznad plansko število delavcev, tako da je bilo mesečno poprečje 590 oseb, kar je od planiranega poprečja za 3,4 % več. Med letom je s tovarno prekinilo redno delovno razmerje 44 zaposlenih; vzrok njihovega odhoda so v prvi vrsti boljši osebni dohodki drugod. Izračun produktivnosti . dela, ki bazira na fizičnem obsegu proizvodnje, kaže; da se je z normalizacijo proizvodn-iije le-ta lani dvignila m da je bila v mesečnem poprečju večja za 25 % od poprečij iz let 1967 in 1966, od poprečja v letu 1965 pa, ko se je proizvodnja razvijala še pod normalnimi pogoji, večja za cca 7 %. Primerjava mase razpoložljivega števila delovnega časa kaže, da se je lani le-ta zaradi povečanega števila zaposlenih dvignila nasproti letu .1967 za 3,3 %, Produktivni delovni čas se je v sami strukturi razpoložljivega delovnega časa povečal za 4,3 % in je njegov primerjalni, indeks nasproti 1967 letu 109,5. Neproduktivni delovni, čas je v masi lani padel za 11,6 % Na zaposlenega člana kolektiva je odpadlo 312 razpoložljivih delovnih dni, od 'tega 78 na neproduktivni delovni' čaš, kar je 628 ur na leto; to pomeni, da je posamezni delavec izkoristil le 75 %' vsega razpoložljivega delovnega časa. Maso neproduktivnih delovnih ur izpolnjujejo poleg letnih dopustov in državnih praznikov v prvi vrsti bolezenski izostanki do 30 in nad 30 dni in ure prekinite dela zaradi pogostega pomanjkanja repromateriala. V letu 1968 je tovarna s prodajo motorjev na inozemska tržišča ustvarila za 937.899$ izvoza. Tako kot . vsa pretekla leta, je bil izvoz tudi lani plasiran v pretežni meri v države s konvertibilno valuto. Struktura izvoza, po valutnih področjih kaže, da je bilo od ustvarjene mase dolarjev izvoženo na konvertibilno področje 88,1 %, na vzhodno področje 11,1%, državam ostalega kiliringa pa je pripadalo komaj 0,8 %.1 Naknadne spremembe naročil kupcev so povzročile izpad proizvodnje nekaterih vrst 'motorjev, zato je bil letni izvozni plan realiziran le 91,1 odstotno. . Zaradi znatno zmanjšanega obsega proizvodnje v letih 1966 in 1967 je tovarna izplačevala več, kot leto dni samo 80% osebne dohodke. Iz razloga, ker izplačani osebni dohodki zdaleč niso bili več merilo živi jenskega standarda in zaradi ponovne normalizacije proizvodnje v preteklem letu je tovarna v avgustu povišala osnovo za obračun za 10 %. S to povišico je bil poprečni mesečni neito osebni dohodek v letu 1968 izplačan v višini 676,20 N din, kar je od leta 1967, ko je bi-lo poprečje komaj 508,90 N din, za 33 % več. Doseženo izplačilo poprečja daleč zaostaja izpod poprečij osebnih dohodkov v slovenski industriji. Samo primerjava s škofjeloško občino in ZP ISKRA kaže, da so bili v letu 1968, poprečno izplačani osebni dohodki na področju občine večji za 37,5%, osebni dohodki v okviru ZP ISKRA pa večji za 36,9 % od osebnih dohodkov v tovarni »Eelektromotorji«. Glede na Detajl iz proizvodnje Pogled na tovarno elektromotorjev v .Železnikih. Zadnja (okrogla).; stavba' je namenjena produkciji;' orodjarni in hiontažl,-pred njo pa'je stavba za upravo, računovodstvo in tehnične službe. V pritličju je tudi obednica, kjer'dobivajo delavci topli' obrok. — če bo tovarna proizvodnjo povečala z dodatnimi zmogljivostmi, na količine, ki jih trg zahteva, so kolektivu dani vsi pogoji za dobro in rentabilno poslovanje. Mlade delavke predstavljajo jedro zaposlenih v tovarni' I razponske grupe so: še .lani obstajali primeri, ko so de- I lavci v tovarni za polni de- [ lovni čas mesečno prejemali manj kot 400,00 N din osebnih dohodkov. Stroški so se glede na raz- j širjeni obseg proizvodnje na- j sproti planu v masi povečali [ za 27,8 %, medtem ko giba; j nje sroškov na enoto proizvo- j da kaže, da je bil poprečni I porast lani nasproti 1967. letu I 19%. Kot omenjeno, je vzrok I za povišanje stroškov iskati v povečani proizvodnji uTtij I predvsem v nadplanski koli-čini gospodinjskihaparate^ j pri katerih je proporc vib- j ženega materiala v' lastni cP ni dosti večji kot pri mofoi? jih. Razlog za povečanje stri» škov je deloma tudi izmcina in reklamirana proizvodnja.! Krivda reklamacij je bila'v večini primerov posledica nekvalitetne lak žice na rotor skem navitju. Tu je tovarrig kupovala lak žico pri domačih dobaviteljih. Sedaj, ko jo. uvaža iz Italije pa izmet pri. ovojnem stiju rotorja skifi' raj odpade. ' Problem, ki ga je ob izdatkih: nujno obravnavati, so strb-, ški skupnih služb. Ti šp iz', leta v leto večji ih predstav-' Ijajo veliko breme na ustvari' jeni dohodek. Samo. lam je' imela tovarna te vrste štro-J škov za 1,600.731,49 N dm. Vif litev stroškov skupnih služb na celotni dohodek ni uniešt-V na, bolj pravilna bi bila le"' delitev na osnovi ustvarjene , ga dohodka. Gibanje . obsega* obratnih , sredstev kaže, da Ve je slruk tura virov in sredstev v preteklem Telit zelo spremenila Viri so, se v masi ob koncu..,' leta povečali nasproti"’ otvoml ! ivenemu ,'stahju za 33,3% sš6"5 Orlovsko gnezdo nad Sočo in Vipavo Gorska planota, pokrita s temnimi gozdovi in redkimi zaselki, imenovana (po vasi Trnovo) Trnovski gozd, je znana obema generacijama slovenskih vojnih veteranov: tisti iz I. svetovne vojne in tisti iz časa NOB. Obakrat so šli slovenski fantje in možje v boj za obrambo naših narodnostnih meja in obakrat odnesli zmago. Seveda ni šlo brez žrtev in krvi, pa tudi rezultati niso bili enaki. . ;;TRNOVSKA PLANOTA — g! ZADNJA POSTAJA PRED SOŠKO FRONTO j,1'Potem k» so IJeta 1916 >kranj ski JSneži«;. bivše /av-iištrijske vojske uspešno odbili ipnve; napade' spočite italijanske vojske' ' na ’ položajih ¡ vzdolž Soče (Doberdob!),; so slovenski in bosenski ‘ regi-’ftlenti ■ v nezadržnem protinapadu pognale vsiljivca tja do Padske nižine. Poprej , So seveda avstrijske vojaške oblasti . koncentrirale ... ustrezne množine vojaštva, in' -vojnega materiala v- neposrednem žaljenju .fronte — v varnem za-, vetju nepreglednih gozdov Trnovske-planote. Zato so imena: Trnovo, Cepovan, Grgar, Banjška plaijpta, Ajdovščina, Vipava itd. znana našim očetom in dedom veliko bolj, kot si mislimo. Odtod so pri-' .slulimir1 ‘oddaljeni kanonadi frontnih topov : ih napisali zadnje spčročilo domačini: Sem zdrav in — gre mi dobro! Veliko od njih še ni več vrnilo k domačim ognjiščem. Večna jim slava! ZGODOVINA SE PONAVLJA, VENDAR NA DRUGAČEN NAČIN Mnogi od nas, ki smo kot otroci' z- odprtimi usti poslušali junaške zgodbe ih Spomine naših očetov, vezane za te kraje, - še- daleč nismo pomišljali, da bomo morali po nji- S 1. zasedanja DS »Elektromehaiiika« Za predsednika je bil ponovno izvoljen Vinko Zupan, inž, org. vodja GPP v obratu elektromehanskih delov, za na-„ • mestnika pa: Zore ' Novak, vodja oddelka za - osebne dohodke. Prva seja -DS - tovarne »Elek-irbmehanika« Kranj- sel je v uvodu pretežno dotikala- konstituiranja novega -odbora, 'izvolitve predsednika-ihi njegovega, na-mesthika., članov raz- ■ uih komisij, nn izvolitve novega upravnega. odbora. Za zapisnikarja je bila za vso mandatno dobo - izvoljena tovi Francka Tron kar, za. stalna overovatelja zapisnikov pa'Jožica Mušič itn;' Alojz Možina inž. org. Poročilo o delu upravnega odbora je podal predsednik DO Peter Kobal (posebno poročilo na 6. strani). DS se je s. (em strinjal; pripomb ni bilo, zato je potrditi razreš.-nico staremu upravnemu odboru,. ■ V nadaljevanju razprave., je DS -potrdil:. poročilo stanovanjske komisije o dodelitvi Pbsojil. za individualno gradijo Po predlogu komisije ža prošnje in pritožbe je-. I)S Ugodno rešil 21 pritožb, - 36 Si- jih je„ za vrinil zaradi’ neprednostnih pogojev , in ; pomanjkanja finančnih sred-stev. DS je odobril gradnjo Prizidka in namensko najetje zadevnega kredita. Prostori !*. namenjeni za razširitev obratnih prostorov iprodukci- . le "ovili strojev za meliano-^3°. § .in. delno'; ..razširitev ’. razyoja telefonije. , 5 DS ; je d spfejel predlog za j ?v?unje ineseonegajprispevka ji P ■tb|ektivI-10 zava-rovamje in - ®-?ji'l,. da sejiz -sredstev to- ■ varne prispeva za vsakega za-^arovitnca. 2,00 . dih,- in to pm zavarovančevega prispeva DS je odobril' prispevek za nakup počitniškega doma. na Velikem: Lošinju v višini 173 tisoč 760,00' din, ki je plačljivo; v treh' letih, vendar s pogojem,; če bo doni kdaj prd-dan, da dobi tovarna ta Sredstva po/ istem 'ključu nazaj. . Korekcijo dodatka za nadurno delo ni sprejel; UO ga bo. ■ ponovno ; proučil. V popravku . gospodarskega plana za letošnje leto, ki zadeva ATN m; »števee«, se. prvotna vrednost planirane proizvodnje za tovarno ne spremeni; ker še razmerja izenačujejo med enotami in z zmanjšanjem stroškov. 3 ohí;”S?J ^dcasnó zvišuj e i od Pa 4,00 din. Skupni prispevek za zavarovanca torej, ?sa 6,00 din mesečno. hovih sledeh. (Med drugimi — tudi pisec te reportaže). V drugi svetovni vojni se je vnel zopetni boj za ta lepi košček slovenske zemlje, tokrat v drugačnih okoliščinah. : Nbkdanje bataljone: »kranj--ških Janezov« so v novem svetovnem spopadu zamenjali njihovi sinovi kot borci pro-* slavljenih'partizanskih brigad. Izhod teh bojev pa je bil nekoliko drugačen. Medtem ko so morali naši očetje — navzlic vojaški zmagi nad nasprotnikom' ^ prepustiti te kraje Italiji; so partizani to ozemlje, ne samo obdržali pred sovražnimi naleti, temveč v končnem jurišu prodrli prek Trsta ih Gorice prav do meja ravne Furlanije. Dobršen del, Primorske so eno.te NOV dokončno psvobo-diile izpod fašistične tiranije". Manjši del ¡ozemlje okrog Trsta pa je na žalost zopet postal drobiž za poravnavanje -mednarodnih- računov. Toda -— nič na svetu ni večnega in nespremeni j i vega! ZAORILA JE PESEM O SVOBODI Po razpadu fašistične Italije- se je osvobodilno gibanje na Primoskem razmahnilo do neslutenili meja._ Povsod so vstajale .čete. in batarjoni,. ki jih je., poveljstvo- naroč/no-os-vob odilnih sil Sloveni j e združilo v dve diviziji (XXX. I in XXXI.), kr. sta tvorili skupaj IX. korpus NOVJ. V. ta korpus so' spadale mimo čisto primorskih enot -tudi enote alpskega;področja odtod se je tudi veliko gorenjskih partizanov borilo v" vrstah primorskih brigad, zvečine kot pripadniki Vojkove in Gradnikove brigade. Še ¡danes Se zdi neumijivo, kako je mogel sovražnik trpeti v orlovskem gnezdu, oddaljenem komaj dobrih 20 km od strateško; nadvse po, membnega idrijskega rudnika (živo srebro!) in v neposredni bližini soške železni- Osrednja točka Lokev — hotel »Poldanovec«, kjer je imel svoj prvi posvet iniciativni odbor za proslavo .4. julija in kjer se je vžgala »zelena luč« — za Lokve ce partizanske -sile, ki so vztrajno razjedale žilo do-vodmico za I transporte ha italijansko fronto. , Občasne ofenzive proti enotam IX. le, ali pa so se začasno umaknile- -pred premočnimi silami hv.rfa bi sovražnika napadle takrat nn .tam, kjer mu je - bilo • najmanj p/ogodu. lígcnda: • •, c¿jtci n&tlrno p'. sticida noti t%asila.lrUe d Cepovan PREDMEJA G0RIZIA korpusa NOV, ki se je drzno nastanil' v Lokvah, v 'neposredni "bližini Trsta in ' Gorice, niso rodile trajnih sadov. Brigade so napade ali odbija- PO SLEMENIH SOMRAČNIH . . . ' V tem neenakem in'zagrizenem boju so partizanske bri-(Dalje na 8. strani) člani delavskega sveta . tovarne udeležba pa je bila v poprečju Iskra - Elekt romehanika v Kranju v mandatni dobi 1968/69. DS je Imel v tem času 8 sej, 80 %. Po poročilih sodeč, s člani DS zadovoljivo reševali številne gospodarske probleme S »Elektromehanika« Kranj Zaključno poročilo o delu IJO v mandatni dobi 1968 - 69 Nabavna dejavnost v aprilu Upravni odbor je bil izvoljen na zasedanju DS 8. maja 1968, konstituiran pa na 1, seji UQ 13, maja 1968. V pretekli mandatni dobi je imel UO 26 rednih In nekaj izrednih sej. Priprava gradiva za seje je tekla po ustaljenem postopku, tako da so službe posredovale probleme ali že konkretne predloge. Pri obravnavi teh predlogov se je upravna odbor posluževal svojih komisij, ki so s svojimi mnenji pripomogle do odločitev. Gradivo za obravnavo na sejah je bilo v glavnem zadovoljivo pripravljeno, razen nekaj izjem. Pod izjeme smatram tudi prepozno dostavljena poročila in razne administrativne površnosti, za katere bi bilo vnaprej zaželeno, da se ne bi pojavljale. Planske obveznosti za leto 1968 so bile zadovoljivo izpolnjene, ostanek dohodka pa je bil namensko razdeljen v sklade tovarn^. Kljub sorazmerno visokemu ostanku dohodka pa so bila sredstva, namenjena za investicije, zaradi dokajšnjih obveznosti tovarne v letošnjem letu — skromna. Potrebe po novih investioijskih vlaganjih so znatno večje kot naše trenutne možnosti in upamo, da bodo v naslednjem obdobju lažje rešljive. Letošnje planske obveznosti se ne izpolnjujejo zadovoljivo, saj smo v prvih štirih mesecih dosegli 98,4% plana. Vzrokov za tako stanje je precej, od katerih pa odpade en del na uvozno problematiko repromateriaila in polizdelkov, drugi del pa na interne tovarniške težave in pomanjkljivosti, kamor lahko prištevamo premajhno mero odgovornosti, nedisciplino in nesodoben način planiranja- Z nabavo novega računalniškega sistema za avtomatsko obdelavo podatkov upamo, da bo precejšen del težav odpravljen, da pa bo kljub temu zahteva po večji disciplini in odgovornosti morate, biti prisotna in bo morala kreniti naprednejšo pot. Z rastjo samoupravnih pravic delavcev se povečujejo tudi dolžnosti in obveznosti, ki jih vse bolj zanemarjamo. Osebna odgovornost sc še prevečkrat skriva in tudi skrije za kolektivno odgovornostjo. Večja disoipljna in večja mera osebne odgovornosti je le lahko porok za večjo produktivnost posameznikov in tovarne kot celote. Eden izmed teže rešljivih problemov, ki zadeva prav vse delavce tovarne, je vsekakor osebni dohodek. Osnova za delitev je vsekakor .zadovoljivo opravljanje planskih obveznosti, ki pa so, kot je že omenjeno, med drugim odvisne tudi od discipline, odgovornosti ih podobno. Stremeti moramo za hitrejše osvajanje nove rentabilnejše proizvodnje, hitreje se moramo prilagajati tržišču. Pri obravnavi korekcije osebnih dohodkov za leto 1969 je bila poleg splošnega povečanja osnovnih obračunskih postavk težnja po uskladitvi nesorazmerij, ki so nastajala zadnja leta, sam pra- Predsednik UO v mandatni dobi 1968/69 — Peter Kobal, dipl. ing. vzklik q osebnih dohodkih pa je bil dopolnjen z novimi elementi (kot je dodatek na službena i leta, odvisen od osebne kvalifikspije). Perspektivno gledano pa je bilo preozko obravnavano in v korekciji OD zajeto stimuliranje strokovnosti, saj ROd Strokovnostjo he moremo pojmovati le potrdilo o opravljenem šolanju in delovnem stažu, pač vidne in koristne rezultate dela. Strokovni kader, stimuliran po teh kriterijih, bi bil bolj vezan na tovarno. Princip povečevanja osebnih dohodkov »vsem enako« bi moral biti preživet, ker je škodljiv do poštenih, vestnih in pridnih delavcev, še vse premalo je uporabljen močno poudarjen in znan princip nagrajevanja po delu. Naš sistem osebne ocenitve dovoljuje vsa možnosti, vendar ga ne znamo ali nočemo konkretno uporabljati. V pretekli mandatni dobi je UO obravnaval med drugim tudi poročite o poslovanju obratov, delovnih enot in služb. Iz poročil so bile razvidne marsikatere težave, ki jih je upravni odbor skušal rešiti v okviru možnosti oz, je zadolževal ustrezne službe za posamezne probleme. Skoraj pa nd bilo poročila, kjer se ne bi postavljala zahteva po obsežnejših in ustreznejših delovnih prostorih, novem strojnem parku, novi delovni sili itd. Razumljivo je, da moramo stremeti za novimi potrebnimi delovnimi prostori, za kar imamo na tem kompleksu še precejšnje možnosti. Problem pa bo rešljiv z zidavo V tej mandatni dobi so bile izvedene nekatere organizacijske korekcije, katerih namen je, racionalnejše poslovanje. Stremljenje saimouprav-Ijalcev mora biti usmerjeno k formiranju optimalnih organizacijskih oblik obratov, delovnih enot in služb. Kadrovska politika tovarne dobiva jasnejše forme. Že sama težnja nameščanja sposobnih kadrov na vodilna delovna mesta je del garancije, da bomo v perspektivi dosegli to, kar si prav vsa. želimo, to je boljše poslovanje tovarne in v neposredni zvezi s tem višje osebne dohodke. Štipendiranje na rednih in izrednih šolah je zajeto ■dokaj obsežno, mogoče pa bi bilo umestno nekoliko spremeniti kriterije izbora kandidatov za izredno šolanje (vzpodbuditi dobre praktike za dopolnilno šolanje). Tudi kar zadeva nove sodelavce, ki se po dovršenem šolanju zaposlijo v tovarni, so zadeve določane s pravilnikom, vendar je ugotovljeno, da se je nekaj zataknilo pri njegovem izvajanju. V tem obdobju so bili izvedeni tudi nekateri kadrovski premiki, ki jih je narekovala situacija v tovarni. Žal pa so si nekateri posamezniki razlagali te premike pre= več osebno in enostransko in hoteli . ustvarjati v toyarni nezdravo vzdušje. Obsežno je vprašanje medsebojnih odnosov skoraj na vseh nivojih, predvsem pa na relaciji nadrejeni — podrejeni. Dostikrat je tako .nerešeno vprašanje lahko ovira in vzrok nelagodnosti in nesproščeno-sti pri delu. To vprašanje bo potrebno v bodoče reševati strokovno in z velikim posluhom. Elektromehanika je kute-Sraku del EP Iskre. Iz tega slede med drugim tudi določene dolžnosti in obveznosti. Pri obravnavi se je upravni odbor zavzemal ta bij tudi enotnega mnenja, da se le-te pokrivajo po kriterijih čistih odnosov realnih izračunov, ne pa na osnovi pavšalnih ocen. Upravni odbor je bil tudi enotnega mnenja, da je potrebno še nadalje poglabljati sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma ta v tujini. v pretekli mandatni dobi kot nam je znamo, je bilo sklenjenih nekaj pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju in na področju kooperacij. Na koncu bi se zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k pripravi obravnavanega gradiva ta. k formiranju najbolj sprejemljivih sklepov ah predlogov. Predsednik UO,; dipl. ing. Peter Kobal (Nadaljevanje z 2, strani) gotavija NO, da je najhujša kriza že mimo. Glede potreb polproizvodov je poslala NO vsem tovarnam okrožnico s prošnjo, naj pošljejo potrebe za tretje trimesečje, ker primanjkuje bakra ter aluminija, zaradi česar so še vedno velike težave. Elektroindustrija panoge 119 dobavlja lakirane žice in ostali elektromatarial zadovoljivo. Vse naše tovarne so dobile naročen material v zaželi enih rokih, zaloge teh materialov v naših servisnih podjetjih pa so normalne, čeprav se bo cena bakra zvišala, ni rečeno s tem, da se bo povišala tudi cena bakrenih lakiranih žic. Tudi tod je NO že pričela zbirati specifikacije za tretje trimesečje, ker jih žele dobavitelji imeti vsaj 46 dpi pred začetkom vsakega trimesečja. (Nadaljevanje $ 4. strani) so se koncem leta že približali milijardi S din. Saldo terjatev se povečuje zaradi dolgih plačilnih rokov, ki trajajo tudi po 90 ali celo 120 dni. Od skupnih terjatev je konec leta odpadlo na prodajmo servisno organizacijo v ZP ISKRA 57,7%, ker le-ta nakazujejo prilive za plačane račune z veliko zamudo. Poleg terjatev do kupcev so se ob koncu leta povečala tudi sredstva zalog nedovršene proizvodnje za 11 %. To povečanje je povsem opravičljivo, saj je nastalo zaradi razširjenega obsega proizvodnje. Nasprotno od tega pa so se zmanjšale zaloge materiala in gotovih izdelkov za 20 oz. 30 odstotkov. Ciklus vezave obratnih sredstev v zalogah in terjatvah je v letu 1968 trajal v poprečju 143 dni oz. 4,7 mesecev. Zaključni podatki za ugotovitev finančnega rezultata kažejo, da se je celotni dohodek v letu 1968 povečal za 42 odstotka nasproti istemu rezultatu iz leta 1967. Pri tem se je povečala masa plačane realizacije za 46,4%, vsota izrednih dohodkov pa je padla za 29,6 %, Izredni dohodki so bili v letu 1968 nasproti planu realizirani komaj 57 %, kar je povzročilo, da je bil ustvarjen lanskoletni celotni dohodek presežen samo za 12,4 %. Delitev celotnega dohodka na poslovne stroške ta dohodek se je v letu 1968 poslabšal. Podatki namreč ka-žjo, da so bili materialni stroški v hitrejšem porastu kakor vnovčena realizacija, kar pa je, deloma opravičljivo zaradi visoko povečanje proizvodnje gospodinjskih aparatov. Dohodek za razdelitev je brl lani skoraj enak dohodku iz leta 1967, ni pa zadoščal za kritje osebnih dohodkov v plačanih proizvm Pri ostalih dobaviteljih v minulem mesecu ni bilo težav ta tudi ne zastojev. Trgovsko podjetje CORBAL iz Ljubljane, ki bo lahko oskrbelo do bave plastičnih mas, je obvestilo NO, da bo sklepalo pogodbe v mesecu juniju, » pričelo z rednimi dobavami' v drugem polletju. Uvoz surovin in poliadeji kov je potekal v minulem mesecu po dinamiki, saj je NO izpolnila plan uvoza z 99,38 odstotka. Skupni dosedanji uvoz materialov in surovin iz prve ' tretjine leja je dosegel vrednost 45,696.QQ0 ND, pri čemer je bil dosežen kumulativni plan uvoza ’k 29,08 odstotka. Po vrednosti uvoza je ra prvem mestu še vedno Zahodna Nemčija, kot druga pa je že Italija, kar kaže pa veliko angažiranost NO za naše nakupe v tej državi. Marjan Kralj.1 dih. Razlika nepokritih oseb- I nlh dohodkov je povzročila nastanek poslovne izgube v višini 1,296 tisoč N din. ' Nastaja izguba ni rezultat samo preteklega leta 1968, pač pa je posledica nerazči- I ščepe aktive, za več let nazaj. I Izvor izgube so bili v glav- j nem: — odpisi namenski zalog, ki so zaradi večjih tehnalo-Ških sprememb postaje nejcu- I rantne, —>- odpigi terjatev ■ in likvidacija poslov z bivšim kooperantom iz Italije (firma Oe-mes), —> priznanje terjatev PSQ za transportne stroške pri izvozu iz let 1963 do 1965, — interkalange obresti od j kredita za trajna obratna sredstva iz leta 1965. Z navedenimi postavkami so se izredni izdatki po planu nepredvideno povečali za 1,391 tisoč N din. Nasprotno j od toliko preseženih izrednih izdatkov pa zdaleč niso bili realiziram planirani izredni j dohodki, iz katerih so izpad- J le kurzne razlike iz deviz za GDK ta iz neto deviznega efekta v skupnem zinesku j 840 tisoč N din. V primeru, da bi bita tovarna priznana za vse navedene kurzne razlike in da bi nepredvideni izredni izdatki bremenili dohodek že v prejšnjih letih, bi v zaključnem računu tovarna j izkazala za 935 ‘tisoč N din ostanka dohodka. To, da je tovarna zaradi I objektivnih: razlogov zaključi- | la preteklo leto 1968 s poslovno izgubo, še ni tako' poraz- I no, saj Ima v perspektivi vse j tržne pogoje za dobro' P0- I slovanje, -seveda v primeru, če bo svojo proizvodnjo z do- j datnimi kapacitetami' povečala na količine, ki jih Pf zahteva in kjer je tudi meja, ki podjetju zagotavlja pfepo-trebno rentabilnost. , T. K. novih objektov v naslednjih' letih, za kar je že napravljen okvirni projekt. Iz poslovnega poročila za leto 1968 Obisk pri prirediteljih letošnjih športnih iger Iskre Obisk pri prirediteljih letošnjih V. letnih športnih jger Iskre v Trbovljah je potrdil že prejšnje vesti, da so še organizatorji zelo resno in dosledno lotili svoje odgovorne naloge. Kot kaže, niso pozabili ničesar in tako udeleženci najbrže ne bodo imeli možnosti za kritiko ali negodovanje. Osrednja športna tekmovanja bodo na športnih objektih ŠD Rudar, razen streljanja, ki bo pičla dva kilometra na oddaljenem strelišču jn šaha, ki bo v tovarniški menzi. Prireditelji so sodniško službo poverili izprašanim športnim sodnikom do- mačega Rudarja, da bi se tako izognili morebitnim sporom v zvezi z rezultati. Za vsa tekmovanja je tudi natančno izdelan razpored, katerega bo vsak tekmovalec dobil že predhodno pri svojem športnem referentu v organizaciji in mu bo tako omogočeno, da se bo pravočasno znašel na ustreznem igrišču. To je še zlasti ugodno in p&membno za tiste tekmovalce, ki nastopajo v večih disciplinah. Skratka — v Trbovljah je vse nared za zanimiva tekmovanja, ki bodo tudi letos prav gotovo privabila vse najboljše športnike iz naših organizacij, prav tako pa številne navijače in gledalce — domačine. Prireditelj priporoča vodjem ekip v organizacijah, naj čimprej sporočijo število potrebnih prenočišč za svoje tekmovalce, da bodo le-ta lahko pravočasno zagotovili, prav tako pa naročajo vsem aktivnim tekmovalcem, naj prinesejo seboj osebne legitimacije in za maj 1969 potrjene zdravstvene izkaznice, ker brez tega nihče ne bo mogel nastopiti na tekmovanj ih 1 Razpored tekmovanj na V* letnih športnih igrah ZP ISKRA. 31. maja in 1. junija 1969 v Trbovljah Slavnostna otvoritev V. letnih športnih iger ISKRA bo 31, maja ob 7.30 na centralnem stadionu ŠD RUDAR. 31. maj: NOGOMET — Pomožno igrišče NK Rudar: ob 8.: Av-; toizdelki : ZZA, ob 10.30: PSO : RIZ, ob 15.: ZZA : RIZ, ob 16.30: Avtoizdelki : PSO. 1. junij:' ob 9.: PSO : ZZA in ob 10.30: RIZ : Avtoizdeliki. ROKOMET — igrišče NK : RUDAR: 31. maj: ob 8 Kondenzatorji : Av-toiaddlki — 1, ob 8,45: Elektromehanska : ZZA — 2, ob 9.30: Polprevodniki : Elementi - 3, ob 10.15: RIZ : Elektromotorji — 4, ob 11.: Avto-matikai : PSO — 5; od 12. do 11 odmor za kosilo, nato nadaljevanje predtekmovanj: ob 15.: 1:5 — 1, ob 15.45: 2:4 — 2. — 1. junij: ob 9.: 2:3 ■— 1 prost, ob 10.: 1:2 — 3 prost, obž li.: 3:1 — 2 prost. ODBOJKA — dve igrišči na letnem telovadišču TVD Partizan: 31. maj: ob 8.: Avtomat : Naprave in Elektronike PSO, ob 9.: Kondenzntorj RIZ in Avtoizdelki : Blekt mehanika, ob 10.: Naprav Kondenzatorji in PSO : Av izdelki, ZZA in Elementi p sti, ob 11.: ZZA : Avtomat; ® Elementi : Elektroni RIZ in Elektromehanika p ®ti, ob 12.: Kondenzator j ZZA in Avtoizdelki : Eleffi H: ,°b 13.: RIZ : Naprave Elektromehanika : PSO, Av ■natika in Elektronika pro ob 15.: ZZA : RIZ Im Elem n : Elektromehanika, ob : Avtomatika : Kontlenzak ® Elektronika : Avtoizdie: "Sprave in PSO prosti, RIZ : Avtomatika oiektromehanika : Elektrc ‘>b 13.: PSO : Elementi oprave : ZZA, Kondotizat ji in Avtoizdelki prosti. Za finale 1. junija: žretome številke 1 in 2 imata zmagovalni ekipi iz prve In druge skupine, številki 3 in 4 pa dru-goplaSiirani ekipi iz obeh skupin. 1. junij: ob 8.: 1:4, in 2:3, ob 9.30.: 4:3 in 1:2 in ob 11.: 2:4 in 3:1. KEGLJANJE — dvostessno kegljišče KK RUDAR: 30. maj ob 16.: Polprevodniki : ZZA; 31. maj: ob 8.: Avtoizdelki : RIZ, ob 12.: Usmerniki : Aparati, ob 16.: Naprave : PSO, ob 20.; Elementi : Elektromehanika; 1. junij: ob 6.30: Orodjarna : Avtomatika in 10.30 Elektromotorji. NAMIZNI TENIS — v dvorani TVD Partizan, ekipo sestavljajo 3 igralci. 31. maj: ob 8.: Elektromehanika : PSO, Avtomatika : Usmerniki, ZZA : Aparati, Avtoizdelki : Instrumenti, RIZ, Elektronika in TEN prosti; ob 10.; TPT : Elementi, RIZ ; Avtomatika, Elektronika : ZZA, TEN : Avtoizdelki, Usmerniki, Aparati in Instrumenti presti; ob 12.: Elektromehanika : TPT, Usmerniki : RIZ, Aparati : Elektronika, TEN : Instrumenti, Avtomatika, ZZA in Avtoizdelki prosti; 14.: PSO : Elementi; 16.: TPT -: PSO, Elementi ; Elektromehanika. žensko finalno tekmovanje 31. maja: ob 14.: Avtomatika : RIZ, ZZA : Elementi; ob 16.: RIZ : Elementi, Avtomatika : ZZA; 18.: ZZA : RIZ, Elementi : Avtomatika. Finalno tekmovanje moških 31. maja: Žrebne številke: Prvoplasi-rane ekipe v štirih skupinah imajo številke 1, 2, 3 in 4; ob 18.: 1:4 ih 2:3; ob 19.30: 4:3 in 1:2; ob 21. 2:4 in 3:1. Tekmovalci za tekmovanja posamezno bodo umik pre- jeli 1. junija, neposredno pred tekmovanjem. STRELJANJE — zaprto strelišče SD »Alojz Hoh-kr&ut«: 31. 5. 1969 od 8. do 20. Tekmujejo samo moške ekipe. ŠAH —f jedilnica tovarne polprevodnikov; predtekmovanje 31. 5, 1969, finale 1. junija. Ekipe naj prinesejo vsaj dve šahovski uri. 31. maja: ob 8.: ZZA : PSO, Elementi : Avtomatika, RIZ : Usmerniki, Avtoizdelki : Kondenzatorji, TEN : Instrumenti, Aparati : TPT, Elektromehanika prosto; ob 9.15: PSO : Usmerniki, Avtomatika : RIZ, ZZA : Elementi, Instrumenti : Aparati, Kondenzatorji : TEN, Elektromehanika : Avtoizdeliki, TPT prosto; ob 10.30: Elementi : PSO, RIZ : ZZA, Usmerniki : Avtomatika, TEN : Elektromehanika, Aparati : Kondenzatorji, TPT : Instrumenti, Avtoizdelki prosto; ob 11.45: Kondenzatorji : TPT, Elfektrotnehani-ka : Aparati, Avtoizdelki : TEN, Instrumenti proste; ob 15.: PSO : Avtomatika, ZZA : Usmerniki, Eleffinti : RIZ, Aparati : Avtoizdelki, TPT : Elektromehanika, Instrumenti : Kondenzatorji, TEN prosto; ob 16.15: RIZ : PSO, Usmerniki : Elementi, Avtomatika : ZZA, Elektromehanika : Instrumenti, Avtoizdelki : TPT, TEN : Aparati, Kondenzatorji prosto; ob 17.30: TPT : TEN, Instrumenti : Avtoizdelki, Kondenzatorji : Elektromehanika, Aparati prosto. Za finale se iz vsake skupine plasirata prvi dve ekipi, katerim smo določili sledeče žrebne številke: prvoplasirani ekipi 1 in 2, drugoplasirani ekipi 3 ih 4. Finale: ob 8.: 1:4,2:3; ob 9.15: 4:3, 1:2, ob 10.30: 2:4, 3:1. Možnosti za izlete v ©Malico Trbovelj Prireditelji letošnjih V. letnih športnih iger ZP Iskra si od srca želijo, da bi v dneh 31. maja in 1. junija prišlo v Trbovlje razen prijavljenih športnikov iz naših tovarn tudi čim več drugih članov delovnih kolektivov, saj vsaka športna prireditev pridobi na svoji zanimivosti in privlačnosti, če jo spremlja več navijačev. Upajo torej, da tudi naše športne igre v Trbovljah ne bedo brez njih! Vsem tistim pa, ki se nameravajo kot gledalci ih navijači udeležiti pestrih tekmovanj v Trbovljah, prireditelji priporočajo hkrati vsaj nekaj okoliških izletniških točk, saj bo večina izmed njih prišla v Trbovlje s svojimi vozili. S tem v Zvezi torej skromni napotki1 Iz Ljubljane potujte prek Trojan, ker je nova zasavska Cesta na relaciji Litija—Trbovlje še zaprta. Iz Trbovelj pa ste z osebnim avtomobilom lahko že po nekaj kilometrih vožnje na primer na Čebinah, kjer je bil I. kongres ZKS. Do sem je možna vožnja tudi dt> doma na Kleku, na Čebine pa še kakih 45 minut zložne poti. Lahko obiščete Kum, odkoder je čudovit razgled po vsem Zasavju, na vrhu pa je tudi TV pretvornik. Lep je izlet do doma na Mrzlici, prav tako pa priporočajo še obisk doma ZB na Vrheh, doma na Kalu in Partizanskega vrha, kamor je prav tako možen dostop z osebnimi avtomobili. Iz Trbovelj do naštetih vrhov je 5 do 10 kilometrov. Že med potjo iz Trojan v Trbovlje ta kopanje navdušeni lahko obiščejo odprt bazen s termalno vodo v Izlakah, ali pa Se zapeljejo iz Trbovelj še okrog 20 kilometrov po novoasfaltirani cesti do Rimskih toplic. Odločite še torej in 31. maja in L junija obiščite Trbovlje! Ekipa ZZA zmagovalec v balinanju V soboto, 17. t. m- se je zaključil del letnih iger ZP ISKRA b-b tekmovanje v balinanju, Tekmovanje v balinanju je bilo namreč izjemoma izven okvira finala, ki bo konec meseca pod pokroviteljstvom tovarne polprevodnikov v Trbovljah. Tu namreč nimajo ustreznih balinišč, zato je organizacijo Izvedbe tekmovanja v balinanju prevzela tovarna elektronskih naprav, ki je svoje delo več kot zadovoljivo opravila. Nastopilo je devet ekip, iz nepojasnjenih razlogov pa sta izostali le ekipi Usmerniki Novo mesto in Elementi. Tekmovanje je bilo na odlično pripravljenih balinarskih stesali Litostroja, ki so poleg ostalih čini te! jev ogromno doprinesle k dobremu razpoloženju tekmovalcev. Res je bilo užitek opazovati utrujene — tekmovanje se je namreč odvijalo ves dan do poznih popoldanskih ur — vendar vedre in zadovoljne obraze tekmovalcev, ki so brez kakršnih koli nešportnih pripomočkov, ki naj bi jih pripeljali do zmage, prijateljsko segali v roke zmagovalcem oz. poražencem. Tekmovanje se je le malce zakompliciralo zaradi odsotnosti dveh ekip. Organizator je pa vendar to rešil brezi prigovorov in sicer na način, da je izpeljal predtekmovanje v dveh skupinah, V finale se je nato mimo Organizatorja tekmovanja ih zmagovalcev obeh skupin uvrstila še zmagovalna ekipa dvoboja drugo uvrščenih ekip obeh skupin. Največ uspeha je imela ekipa ZŽA, ki je mimo borbenosti pokazala tudi lep repertoar znanja in končala tekmovanje brez poraza. Tako je dokazala, da je njeno mesto na vrhu povsem zasluženo. Presenetila je tudi oslabljena ekipa iz TEN, ki ji je le za las ušlo 2. mesto, čeprav je tudi 3. mesto, ki si ga je priborila — lep uspeh. Pri tem gre vse priznanje tov-Kotlušku, ki je poleg znanja na tekmovalni stezi dokazal, da je tudi zelo sposoben organizator, Po končanem tekmovanju so se sodelujoči zbrali na skup-(Dalje na 8. strani) ZZA — zmagovalna ekipa v balinanju Orlovsko gnezdo nad Sočo in Vipavo (Nadaljevanje s 5. strani) gade premerile temne gozdove Trnovske, planote podol-gem in počez. Ni ga skoraj kraja v tem zanimivem kompleksu, ki bi ne prišel v zgodovino vsaj po enem spopadu s sovražnikom. Podobno kot za časa turških napadov na slovensko ozemlje, so tudi v času NOV predstavljale vasi na trnovski planoti pravcate trdnjave — brez obzidja: tisto pravo obzidje pa so bila prša borcev in prebivalcev, ki so skupaj doživljali zmage in poraze in skupaj plačevali krvni davek za tolikanj zaželeno svobodo. Ponekod v inozemstvu poznajo mesta-heroje, ki so s svojim, odporom pomagala lomiti živo silo sovražnika in prišla tako v zgodovino boja proti fašizmu. Pri nas takšni naslovi niso v navadi: preveč bi bilo vasi-herojev, ki so si po končani vojni z neskončnim trudom in za ceno velikega odrekanja zacelile rane in začele živeti normalno življenje. O junaškem prispevku svojih vasi prebivalci teh krajev radi pripovedujejo namemiku, ki jih obišče in se, na primer, pozanima, zakaj imajo vse hiše razmeroma nove strehe. Bistroumnost tu ni potrebna! : Takih vasi-herojev je torej v okolici Lokev veliko. Bolje rečeno, drttgačmiii sploh ni! Zato te, spoštovani bralec, ki boš na Dan borca obiskal ta zanimiv predel naše zemlje, vabim, da si v naslednjih dneh po prazniku ogledaš še okoliška naselja — Trnovo, čepovan, Vojsko, Predmejo, Otlico itd. Zakaj — to ti bomo skušali razložiti v eni od naslednjih .številk našega glasila. Vsekakor pa skušaj pridobiti za vodiča kakšnega od bivših gradnikovcev, vojkov-cev ali prešemovčev, ki . ti bo povedal krepka doživetja ravno iz teh krajev: Vsi ti kraji so danes zanimive izletniške točke in dostopni po dobrih makadamskih poteh, kolikor niso celo asfaltirane. Voznikom pripo-čamo samo treznost in čim-; več trobljenja na nepreglednih delih cest, da ne ,padejo »v zasedo«, čudoviti,,,predeli in lepi razgledi bodo poplačali trud in tistih nekaj litrov goriva. Kod bodo organizatorji speljali tekmovalno progo avto-raMyja, se v tem trenutku še ne ve. Znano je samo to, da bo tekmovanje zvezano s sprotnim reševanjem' tematike iz NOB, ki se bo štelo v skupni rezultat za nagrado. Reševalcem nalog in »NQB-kviža« bomo skušali pomagati tako, da bomo v eni od naslednjih'številk »Iskre« objavili nekaj najosnovnejših podatkov iz novejše zgodovine Trnovske planote. Priporočamo, da to številko shranite — za vsak primer! M. Ljubič Slovenski oktet na proslavi v Efektromehaniki 50. letnico revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji bo tovarna Iskra - Elektromehanska v Kranju proslavila v torek 27. maja, kjer bo po. uvodnem govoru nastopu Slovenski oktet s svojim programom. Proslava bo ob 9. uri na dvorišču ob upravni stavbi. Vsi člani kolektiva so vabljeni, da se pravočasno zberejo na določenem kraju zaradi točnega začetka in nemotenega odvijanja programa. Slika kaže člane okteta, ki bodo sodelovali na proslavi (prva vrsta od leve): Andrej štrukelj, Tone Kozlevčar, Peter čare, Marjan Štefančič; (druga vrsta od leve): Jože Kores, Danilo Čadež, Božo Grošelj, Peter Ambrož. RBBaBBBBBBBBsssBCaEaBBiiBBBaaBaBiiBBBSBBBflid ■BIBBBBBBBBIBHBHBBBBBCBBBBBBBBIBBBBBBBBIIBBBI HBIIIIIIIIHHIIHinUIIII Na nedavni proslavi OF v Velenju sp se zbrali tisoči nekdanjih borcev in delovnih ljudi, da bi počastili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, žal enega izmed nas ni bilo — Mira Mihovca, bivšega predsednika komisije ZZB pri sindikalnem odboru ZB. še vedno je priklenjen na bolniško posteljo zaradi posledic prometne nezgode. Veseli pa smo, da zanj V težkih dneh bolezni tako vzorno skrbita žena in hčerka, pa tudi to, da Miro, malone vsak dan, dobiva obiske. Tudi predstavniki aktiva ZZB iz tovarne električnih aparatov so ga obiskali in pokramljali z njim, napravili pa so ob tej priložnosti tildi priču-juči posnetek. Od Mira so se vrnili zadovoljni, saj se mu zdravje počasi vrača in kmalu bo Miro spet med nami, aktiven in poln idej, katere' si vselej prizadeva izpeljati. Vsi skupaj mu iskreno želimo, da bi čim prej in v popolnosti okreval OBVESTILO IŠČEMO SODELAVCA ZA DELO V STROKOVNIH SLUŽBAH ZP ISKRA KRANJ: Vodjo pravnega oddelka Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih.še naslednje pogoje: . — da.je diplomiran pravnik z opttr ' n pravosodnim izpitom — Aa riria :nekaj: let delovnih izkusc — da obvlada vsaj en svetovni jezi Za navedeno delovno mesto je določena. 2-mesečna poskusna doba. Pismene prijave na to; objavo pošljite na ZP ISKRA KRANJ, Strokovne službe. Organizacijsko^ kadrovsko področje, Kranj, Oldhamska 2. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva te objave. Ekipa ZZA zmagovalec ■v' balinan|u (Nadaljevanje' s 7. strani) m zakuski, kjer so se še enkrat spomnili pravkar minulih doživetij; katera bodo organizatorju kot tekmovalcem ostala v prijetnem spominu zmagovalcu zaradi lepega uspeha, ekipam, ¡¿¡spodnjega dela tabele pa zaradi upanja, da bo prihodnj e - leto morda zanje uspešnejše. " ; - g REZULTATI PREDTEKMOVANJA: I. skupina: AVTOMATIKA : APARATI 13:6 AVTOMATIKA : RIZ 13:7 AVTOMATIKA : ELEKTRONIKA 13:5 ELEKTRONIKA : RIZ 6:13 ELEKTRONIKA : APARATI 13:12 RIZ : APARATI 12:13 T AVTOMATIKA 2. RIZ 3. APARATI 4. ELEKTRONIKA i II. skupina ZZA : ELEKTROMEHANIKA / 13:1 ZZA : AVTOIZDELKS !3:4 ZZA : PSO 13:2 ELEKTROMEHANIKA : AV-TOIZDELKI 13:8 ELEKTROMEHANIKA : PSO 13:9 AVTOIZDELKI : PSO 13:3 , j Finale ELEKTROMEHANIKA : TEN 13*8 ELEKTROMEHANIKA : ZZA •3:13 ELEKTROMEHANIKA : AVTOMATIKA 13:5 ' AVTOMATIKA : ZZA 2:13 AVTOMATIKA : TEN 5:13 r| ZZA-: TEN-13:0 KONČNA RAZVRSTITEV EKIP K ZZA 2. ELEKTROMEHANIKA 3. TEN ■ . • 4. AVTOMATIKA 51 RIZ 6. AVTOIZDELKI 7. APARATI 8. ELEKTRONIKA 9. PSO : C. J. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko - in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni ■«urednik. Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj