15. štev.
Y Novem mestn 1. avgnsta.
1885.
peč,
178, Stih
P J.
one ali
ITO.
ao-nje tori ije,
ejo )ke
pri
inji-iba ,to že. ï»,
v tr. ta cia la to in
»ji a,
a
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. TBacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. Krajec V Novem mes^u._8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Nevednost v postavah.
Koliko sitnost in škode je že imel naŠ kmet, ko ni pozDal postave. Res, toliko postav se izda, pa se malo skrbi, da bi postave prišle ljudstvu na znanje. Iz vsega srca nam je torej „SI. Gosp." govoril, ko je te dni tako-le pisal :
„Vsaka postava pa nas veže brž, ko se izda. Pri njej ni izgovora, da je ne poznamo. Kedar se je kaka izdala, ravnati nam se je po njej vse eno, ali jo poznamo ali pa ne. Postava je, in to odloči. Nikakor ne gre je prezreti ali pustiti v nemar. Iz tega pa tedaj lehko vemo, koliko je imenitno vedeti postave.
Naše slovensko ljudstvo ima to že od Boga, đa čuti, kaj je prav ali pa ni prav. Postav sicer ne vé veeli in jih tudi ne more vedeti, ali dokler je dobro, poŽteno, izpolnjuje jih, naj že bode tudi brez vedenja. Ali kaj, ko pri vseh postavah sam čnt pravice ne pomaga! Nehoté in tora.) zoper Toljo lehko zagazi Slovek zoper nje. Tu mu pa potlej nič ne pomaga, on zapade, kedar se zasači, svoji kazni. Treba mu jo je prestati.
Mi zoper to nismo, če se nam tudi smili revSe. Postava je postava. Ene misli pa pri tem vendar ne moremo zadušiti. AH bi ne bilo mogoče, novih postav tam. Iger, in v takem jeziku, v ka-
terem jih ljudstvo more umeti, razglasiti? Zanikati tega vprašanja menimo, da ne gre".
Naj bi gosposke naprosili, ali naložile duhovnikom, učiteljem, županom, da bi ob nedeljah po službi božji kmetom razlagali vse nove postave, katere le količkaj ljudstvo zadenejo. Ljudje pa naj bi radi prišli take govore poslušat. Učiteljem se že zdaj priporočuje od njihovih predstojnikov, da bi ob nedeljah kmete učih, zlasti o kmetijstvu. Pa oni pravijo, da bi kmetje ne hodili poslušat. Ali je to res?
Za poduk vsem Dolenjcem.
Palje.)
Pripomočki k ohranjanji sadnih in gozdnih dreves.
Gotovo je, da sadjereja zeld povzdiguje bla-gostan v deželi, in da je sadje velikokrat krepka podpora in bramba zoper lakoto itd. Tudi se ne more trditi, da bi se zavoljo sadjereje kako drugo delo zanemarjalo. Sadje neizrečeno veliko koristi, ker se v živa sirovo, kuhano in posušeno; še iz gnjilega sadja napravljajo kis, ki tudi veliko koristi pri gospodarstvu ; tudi les sadnih dreves koristi vsestransko.
Veselo se sliši, kako se Širi sadjereja v naši deželi ; a vse veČ bi se še lahko storilo
Podlistek. Kako hraber je bil Andrej Eberhard Ravbar.
(Dalje in konec.)
On odloči, naj si ta dva „golijata" moč svojo poskusita na ta način, da bosta eden drugemu pošteno zaušnico dala ; srečka (loz) pa naj določi, tteri jo bo drugemu prvi „pripeljal". Jud je bil tako srečen, da je smel prvi Ravbarju udarec zasoliti. Eavbar je tako mořan udarec od juda dobil, đa se je na tla zgrudil j zdelo se mu je, kakor da bi ga bil kak kovač s kladvom udaril. Revež moral je ta „Spas" drago plačati: cehh osem dni ležal je potem v postelji ; iz hiše pa še dalje časa iti ni smel ; to čudno „birmovanje" je dolgo časa premišljeval. Ta higa postala je vsled tega prav imenitna ; v Valvazoijevem času je bila še videti
v Gradcu; imenovali sojo: „Ravbarjev dvor" in po nji ulico zraven: „Ravbarjevo ulico"; pozneje dobili so jo v last gospodje Brajnerji.
Ko je čez dalje časa Ravbar se pozdravil in okrepčal, prišel je čas „birme" tudi za juda.
Vse je bilo določeno : dan in ura za to čudno „vojskovanje"; in kaj stori Andrej Ravbar?
Ker je tadi jud imel dolgo brado, ovije si jo Ravbar parkrat svoje leve roke, z desnico pa po nji s tako silo mahne, da judova brada s če-Ijustijo njemu v roki obvisi; jud je bil ob brado in čeljust — ob kratkem tudi ob življenje!
Kaj ne, dragi bralci, taka vojska Človeku nikdar ni dovoljena, najmanj še kristijanu! Peta zapoved pravi: „Ne ubijaj!" Ko bi se v pravični vojski kaj takega zgodilo, no, to bi že drugače presodili.
a
ker je ae veliko praznega prostora, ki je za sadno drevje zelo pripraren- Da se pa ta tako imenitni namen doseže, je treba mladino podu-Čevati o Badjereji in jo za njo Tnemati.
Ako mladina doraste in skrbi za sadjerejo, daje sosedom lep izgled, in tako 6e siri ljubezen do sadjereje po naslednikih, in se vedno bolj TStanovlja, Nihče pa nima vgodnejSe priložnosti, da v mlada srca vcepi ljubezen do sadjereje, kakor nČitelji, katerim je izročena kmečka mladina. Že pri navadnem šolskem uku lahko učitelj učence vnema za eadjerejo ; še večji prid pa bo za šolski mladež, ako učitelj skrbi, da se djansko podučuje v sadni drevesnici, in ako pri vsaki priliki v Soli bere in razlaga iz vrtnarskih bukev.
Pripomočki k ohranjanji sadnih dreves so ti: Učitelj naj priporoča, ďa se sadno drevje snaži. Za snaženje in obrezovanje drevja sicer deloma vsak letni Čas ugaja, a najboljši so po-zimeki meseci ; in ravno ob tem Času ima ea-djerejec in poljedelec, za ta posel največ Časa, ko drugo navadno delo miruje.
S snaženjem drevja si pa tudi kmetovalec dostikrat v zadregi ob zimskem Času potrebnih drv dobiva v bližini evojega stanovanja, ter mu ni potrebno po veČ ur oddaljeni gozd po nje hoditi. — Ta prid naj bi si kmet in sadjerejec dobro v spomin vtisnil in ga nikdar ne zgrešil! Sadnemu drevju s tem pomaga k lepši rasti boljšemu razvoju in bolj gotovi rodovitnosti, sam sebi prihrani veliko težavnega dela, ter si zagotovi boljših dohodkov, in drevje v krepki raeti in lepem razvoju ohrani.
Tudi se premalo ceni gnojenje sadnemu drevju, Mnogo dreves samo zato malo sadii do-naSa in na zadnje vsahne. Pri sadjereji je tedaj velika važnost to, da sadjerejec drevju priprav-
nega gnoja daje, v pravi razmeri in tudi t pravem času. Najbolje se sploh gnoj sadnemu drevju prileže v ttkoČem stanu, kajti tak gnoj hitreji v zemljo pride do koreninic drevesnih, ki ga srkajo, suhi gnoj nasproti le počasi s pomočjo deževnice v zemljo dohaja. Povodni gnoj se vlije v jama, katera je kaki četrt metra široka in pol metra globoka in se tako daleč od debla akoplje, doklej veje drevesa sežejo. Ko je bil gnoj vanjo vlit, se zopet zasuje, Najboljši čas drevju gnojiti je od vspomladi do jeseui, in sicer zgodaj vspomladi zato, da rast izbudimo v drevesu, — da drevo nastavlja sad, se mu prileže gnojenje malega in velikega travna.
Zatirajo naj se sadnemu drevja škodljive živali: miši, gosenice, metulji, sadni črv, hrošči, mravlje, uši, ose i. t. d.
koristne živali, ki sadjerejcera skazujejo posebno ljubav, med temi so; krt, netopirji, žolne, kukavica, senica, škorec, lastovke, žabe, krote, kuščarji, krešič in roparski hrošči, pajki in sploh ptice pevke, ki se živijo od različnih mrČesov in gosenic, ki sadjerejcu toliko škode naredijo. Zatoraj so ptiČi sadjerejcu največji prifatelji. Toraj skrbimo, da se množé ti prijatelji in dobrotniki.
In neporedni fantalini, ki ne znajo druzega, nego stikati po gnjezdih in nedolžne živali morč, naj ee ojstro kaznujejo. V prvi vrsti nuj skrbé c. kr. okrajna glavarstva, da se v tem smislu dani ukazi spolnujejo, in pri vsaki županiji naj bi bila zapornica, v katero bi se derali neporedni fantalini, za enake prelomovalce mora se tudi kazen izpeljati.
Koliko je ptičje gnjezdo vredno?
5 mladičev in dva starca vgonobé na dan po 10 gosenic = 70 gosenic. Piranje traje 5 tednov = 2450 gosenic. Pri razvitku Žrejo gosenice 30 dni, a vsaka na dan 10 sadov ali
No, druga poskuŠnja hrabrosti bila pa je nedolž-nejěa, in to si je bil izmislil cesar Maksimilijan U.
Cesar je bU odločil svojo hčer Heleno tistemu junaku za ženo, kteri bi druzega v (žakelj) vrečo spravil. Marsikateri vitez bi bil cesaijevo hčer rad dobil, toda to srečo poskusita le dva: neki plemenit Španjolce in naš Andrej Ravbar.
Tudi Španjolec veljal je za junaka, da mu kmalu ni bilo para; na vse to, bil je pa še netoliko veči, kakor Ravbar. Obadva poskusila sta svojo moč za cesaijevo hčer, toda na „nekvarni" način, ktercga si je izmislil cesar Maksimilijan II.
Cesar, smešen gospod kakor je bil, odloČi, da se napravita dva tako velika žaklja, kakor sta bila junaka velika, v to čudno „miŠelovko" naj bi poskusila eden druzega vgnati. Vse to se je godilo v cesarjevi pričujočnosti.
Obadva juuaka sprejela sta a hvaležnim srcem cesarjevo voljo in pričela eden druzega t žakelj loviti. Mučno se porivata sem ter tje in rukata dolgo Časa; naposled Španjolec omaga in moral je, hoté ali nehoté v žakelj „masirati". Cesarsko stavo dobil je bil Ravbar; Španjolca bilo pa je tako sram, da se več viditi ni mogel n» cesarjevem dvoru, bal ae je zasmehovanja in zaničevanja in jo je popihal proČ za zmeraj.
Ta Andrej Eberhard Ravbar umrl je i. 1575. na grajščini Peternel, ne daleč od Presburg» (Požuna).
No, kaj pravite k temu, dragi bralci? Ali vara dopade ta „nekrvna" vojska? — Meni tako dopade, da bi jo vsim pretepalcem priporočil kot najboljši in najzdatnejši pripomoček zoper »kugo* pretepov, pobojev in umorov.
DOLENJSKE NOVICE.
t
n«
't' ih,
rO-
lOj
Hod
je
jši in na oa
ve
jo ji, le, ki -ih de iji a-
•a, ■é,
t)é Iti
aj
ni di
in 5 0-ili
ir-T in in
mladik požré = 735 000 sadov. Na hektoliter 900 sadov = 816 hektolitrov. Hektoliter po 3 gld. = 2448 goldinaijev.
Slavna vlada nam predpisuje naj bi učitelji skrbeli, da se mnogo valivnic pripravi, A mi učitelji bi preskrbovali, neporedni fantalini pa razdjali !
Jeli bi se enaka dela ne smela kaznovati ? Na zgornjem Avstrijanskem, ker se zeld mnogo g badjerejo bavijo, nahaja ee- skoraj na vsakem drevesnem vrtu več valilnih tružic za škorce.
(Dalje prLhudojii.)
Navadna — ali vender imenitna reć!
(Kooec.)
Stokrat te slišim tožiti : Dolenjec je revež, nekaj trtic ima, če mu té obrodé, še giblje, ako pa ne, gorjé mu ! Polja, kjer bi pridelal rumene pšenice, ima jako malo ali pa nič; travnikov, ki bi mu dali tečnega sena, da bi redil obilo blagá, iščeš skoraj zastonj! — kako bode ubogi Dolenjec plačeval visoke davke?!
Pa še ako ima kako njivico — mn pa slabo rodi, ker ga zopet gnoja nima, da bi dobro pognojil: ako pa ptice in zajci gnojé, zastonj pričakuješ pridelka!
Res je tako, ljubi moj, in večkrat že sera djal, da ee mi smiliš. Zato bi ti rad pomagal — in res bodem skušal z dobrimi avèti v „Dol. Novicah".
Danes ti povem vnovič, da je marsikak Dolenjec sam kriv — vsaj deloma sam kriv svojemu uboštvu. Gnoj ti je potreben, kakor denar; brez denarja ne kupiš, brez gnoja pa pri nas ne pridelaš. Resničen je pregovor : gnoj je kmetu zlato. Prva skrb bi ti morala torej biti, da si napraviš mnogo gnoja. Z njim zabeli svoje majhne njivice — in rodile ti bodo, da bodeš strmél.
Taki „junaki" pretepači naj bi se raje v iakelj tlačili, kakor pa z noži, s pipci in drugim morilnim orožjem eden druzega napadali — in kteri hi bil premagan, naj bi tega Španjolca posnemal — kar zgubi naj se!
Toda, dragi bralci, še tega nedolžnega vojskovanja slovenskim fantom ne svetujem, ker bi se vendar le utegnil „žakelj" raztrgati — in potem bi ga morali šivati, ali v Ljubljani — na gradu, na Žabjeku ali kje drugje v ječi! — in koliko „cvima" bi porabili za to, in še kaj dm-zega! — Pamet — pamet svetujem vsem takim „junakom". Sovražnikom iz srca odpustiti in za njih moliti — to je najmočnejše orožje od Kristusa nam priporočeno in zapovedano.
M. M. „polhar".
Kako? praviš, kako, vsaj nimam živine, ki bi mi delala gnoj»?
Verjamem, res je. Ali povedale ti bodo že še „Novice", kako tudi brez obilne živine dobiS veliko ali vsaj mnogo veČ gnoja, kakor ga dobivaš sedaj. Tvoja maloštevilna živina ga stresa doslej po paši, doma pa zgnbiva tvoj gnoj najboljšo moč po gnojnici, ki ti grdo odtaka po cesti, ulicah ali vrtu, — kako prideš temu t okom, se ti bode povedalo s časom; jaz pa danes pravim samo: še drugače ai sam kriv, da zgubiš mnogo, jako mnogo gnoja! — Ne verjamem, te slišim govoriti. Pa je vendar le res*
Ako greš po svetu, bodeŠ videl tu in tam, da hodijo ljudje z vozičkom, metlo, motiko ali lopato po cestah in pobirajo —živinske odpadke! Zakaj? — gnoja iščejo — in modro ravnajo. Kaj pa ti, ali če ne ravno ti, vendar marsikateri izmed vas Dolenjcev, ali tudi tako skrbno iščete gnoja?— Kaj še! — še proč ga meČete, še zapravljate ga! Pa kako?
Gnoj niso samo živinski odpadki, ampak tudi in še veliko boljši gnoj so odpadki človeški. Tudi ti naj ti ne gredo v zgubo, kajti tvojej njivi lahko dajo veliko koristi. Glej, vendar je pa na Dolenjskem po mnozih krajih še gospodarjev, ki prav nič ne skrbe, da bi se jim ta gnoj ohranil, — ker nimajo stranišč, to je krajev, kjer se opravlja telesna potreba. Raznaša, raztresa se gnoj po vseh mogočih krajih — le gospodar ga ne dobi, da si bi ga krvavo potreboval! Ali to ni nespametno, neumno? ali se ne pravi to za kmetovalca jako potrebno reô kar zapravljati ? !
Ljubi moj, tu imaš drug in gotovo jako važen vzrok, ki ti pravi: gospodar, napravi si stranišče brez odlašanja!.
Sramežljivost ti to veleva, kakor sem ti zadnjič razložil : korist, potreba, troj dobiček to tirja, kakor sem ti pokazal ob kratkem danes, zato sem prepričan, da ga ne bode ne enega izmed mojih bralcev, da ne bi precej napravil tacega kraja, ako ga se nima pri hiŠi. Vsaj to vendar ni taka velika draga reč. Nekaj desák vendar dobiš, — ni treba, da bi bile najboljša ~ postaviš pa si stranišče lahko sam, «ko si le količkaj izurjen. Toliko tesati bi moral znati vsak kmet, kajti vse rokodelcem dati, mošnjo kolje.
Pa kamo postavi stranišče?
Će je mogoče pri gnojišči, da človeški gnoj med kravjek lahko pomešaš, kar je jako koristno. Vendar pa pazi, ako le moreš, da ne bode na očitnem krajo. To je, glej, da se ne bode videl s ceste, z ulic — sploh s kraja, koder hodi mnogo ljudi ; kajti ravno lepota ta reč ni, akoravno je potrebna. Postavi ga tedaj,

120. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
liH:

■ í r;
M
ëe je lahko mogoče, v zatišje, za hišo. Ali pazi pri tem vendar tudi na to, da ne bode predaleč od tvojega stanovanja ; ker bi bilo to sitno zlasti^ ako bi moral po noci iz gorke posteljice ^ekaj hiteti: lahko bi ae prehladil ter si nakopal bolezen.
Zapisal eem te vrstice iz najboljšega namena; lastna skusinja mi je kazala, da je potrebno — zato sem pa tudi popolnoma prepričan, da ne bodo glas vpijočega v-puščavi.
poklali, mlade brez raloČka moške in ženske pa odpeljali, da jih bodo darovali svojim malikom. Pravijo, da je več kakor tisoč tako nesrečnih.
Minuli mesec umrl je v Sudanu grozoviti krvoloČnik, mogočni in krivi prerok Mahdi za kozami. Mnogo človeških src prelilo je nedolžno kri zaradi njega.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V	Ljubljani je imel naš škof dva imenitna gosta : knezoškofa iz Gradca in onega iz Briksena.
V	saboto 25. julija se je v CelflVCU odprla deželna razstava. — 26. pak je zadobila veljavo meseca maja sklenjena postava proti postopačem in vlačugam. Prav potrebno je že bilo. Upamo, đa se bode s to postavo dalo tudi umazanim ciganom nekoliko na prste stopiti.
Zadnje dneve je šlo 1500 Čehov obiskat razstavo v Buda - Peští — in sicer skupno. Madjari so jih sprejeli jako prijatelsko in slovesno. Pravijo, da je to za Avstrijo velike pomembe, ker se dva velika naroda — madjarski in češki tako bratita. Bog daj, da bi bilo res Slovanom v korist!
Kakošni so naši liberalni nemci, so pokazali v novič zdanji čas. Prišlo je namreč, veliko avstrijskih nemških tumaijev v Dražđane na Saksonskem. Zasramovali in z nogami teptali so častitljivo avstrijsko državno zastavo — o Avstriji in ljubljenemu našemu cesarju pa niso hoteli nič slišati. Sram jih bodi!
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Francoskem se prepirajo, ali bi se polastili otoka Madagaskarja, ki leži na vzhodnjej strani Afrike, ali bi ga pustili pri miru. No, mirovati Francozje res ne morejo.
Na Spanjskem še vedno strašno divja kolera. Vsaki dan jih zboli nad 2000. Pomije jih skoraj polovica obolelih.
Svet še vedno ugiba, bode li vojska med Angleži in llusi zavolj Afganistana — ali ne. Rusi so se tamo jako utrdili.
V	Ameriki je umrl prejšnji predsednik Grant. Američani ga bodo pokopali jako slovesno.
V	Afriki, v Sudanu blizo Kazale so bili strašno hudi boji. Divjaki so Angleže divje napali, pa se morali umakniti. Tri tisoč jih je obležalo mrtvih. — V zapadnem Sudanu pa je do-homejski kralj napal evropsko naselbino o Porto-Novo ter požgal deset vasi. Stare ljudi so divjaki
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
*** Zavaruj si svoje domovje proti ognju! Marsikdo je že jako obžaloval, ko mu je nesrečni požar hišo vpepelil, in je s težo goli život iz plamena odnesel, da ni bil zavarovan. Kako naj si drugo domovje postavi? Denarja sam nima, a posoditi mu nihče noče ali ne more. Zategadelj si zavaruj svojo hišo in gospodarska poslopja proti ognju ! Znesek, katerega ti je na leto plačevati, ni velik ; ako nekaterikrat po letu prav rano vstaneŠ, zaslužiš si ga, ali, ako na leto petkrat v krčmo ne greŠ, prihranil si ga že a tem. Zavarovaj se pa pri zanesljivem društvu! Ali ker lehko tudi najboljša banka na kant pride (falira), zato nekaterikrat poizvedavaj pri dobro ti znanih, izvedenih gospodih, kako je z društvom, pri katerem se hočeš zavarovati. — Ne zavaruj si pa poslopij za večji znesek, kakor so vredna. Društveni agenti temu sicer ne oporekajo, ker je tudi to njih dobiček ; ali če ti pogoriS, izplačalo se bode le toliko, kolikor so poslopja v resnici vredna. — Dobro bilo bi tudi, Če si zavaruješ poljske pridelke proti škodi toče ali če živino zavaruješ, ki ti po bolezni pogine, pri takem zavarovanji moraš še bolj previdno ravnati, ker dobrih takih aseku-ranc je dosihmal še malo. — Tudi ^vljenje svoje ali življenje otrok zavarovati, je dandanes zeló navadno in res tudi priporočila vredno takemu gospodarju, kdor more vsako leto par goldinarjev si odtrgati in jih aseknranciji vplačati, da potem otroci po smrti njegovi dobijo večji ali manjši kapital izplačan, ali pa otroci, kedar dorastejo do leta, ki je po asekuranciji določeno. — Po kmetih se večkrat klatijo ljudje, kateri se sicer vedó, kakor bi bili zastopniki kakošne zavarovalne banke, toda niso drnzega, kakor sleparji. Zato svetujemo p]-iprostemu kmetu, naj ne zaupa vsakemu človeku, ki ga na domu obišče, naj ne daje vsakemu denarja. Posebno naj se ne dá slepariti po ljudeh, kateri mu hočejo (na videz) lebkira načinom po-móči k sreči, do denarja, na primer da mu govoré o „šacih" (zakladih), ali da mu dober denar izvabijo za kakšne ponarejene novce, ali da mu o loterijski sreči prorokujejo.
Piâe nam se:
Iz Stopič. — Znano je, kako Ijudjd tudi po naši Bicer pošteni kranjuki deželi tožijo, da se tatvine čedalje bolj mnužé. Tudi v Stopiéah 80 se sedaj v prav kratkem času tri tatvine izvršile. Nekdo, katerťga so k sreči že dobili, je hodil T brame vino krasti. Mlinaiju Jankotu iz dolenje Težke vode je tat komat vkradel ; vse uanje (jermenje) pořezal in s seboj odnesel, le goli les v bližnjih Čermošnjicab popuatil.
Y Stopičah, v sredi vasi, so tatovi kmetu kaščo odprli ter pol boba suhega špeha, več ko 20 klobas, 3 rujuhe, kake 2 mernika koruze ia 1 žakelj, v katerem so koruzo nesU, pobrali. V Podgradu so dobili tatvi, ki je ovco na paši Tgrabil, zaklal in spravil.
Ni čuda, vsaj naše postavno človekoljubje ne dovoli, da bi se tatu kaj žalega zgodilo. Tatu, če ga tudi dubijo, ae dobro godi v ječi pri dobrem kruhu, juM in „kiiedeljnib," okraden poštenjak pa redkokrat svoje nazaj dobi.
S tatovi bo morala si. gosposka bolj ojstro postopati, sicer se bode njih število še vedno bolj množilo.
Z Dobrove pri Ljubljani 27. julija — Morda Vam vstrežam, ako se tudi jaz iz ljubljanske okolice pridružim vašim dopisnikom.
„Dolenjske Novice" ste tudi nam prav ljube, akoravno se ne prištevamo več Dolenjcem — beremo vas vendar le prav radi — pa tudi ne zastonj : marsikako dobro zrnice imate tudi za nas. Mislimo, da bi bilo paČ dobro, ako bi se le ne med Dolenjci, ampak tudi med Gorenjci se bolj razširile, kakor do sedaj.
Vi Dolenjci tožite, da pičlih svojih pridelkov ne morete lahko spečati, ker ni železnice. To je res sitno. Mi imamo blizo ljubljansko mesto; zaradi tega se nam ni bati, da ne bi mogli prodati svojih pridelkov, žali Bog, da nimajo take cene, kakor bi bilo ži'Ieti.
Ali poljskih pridelkov letos pač ne bodemo prodajali, ker letina ni ravno dobra. Rži smo pridelali jako malo, vzela jo je zima, pšenice je tudi veliko manj, kakor druga leta. Krompir zgodnji je prav lep in okusen, tudi pozni dobro kaže. Druge sedeže pa tare ausa; ako ne bode kmalu dežja^ bomo dobili malo sadu. Sena je bilo dovolj, ali Otava si zarad pomanjkanja vlage ne more kaj opomoči. To je slaba za nas, ker nam vendar poglavitni prihodek dajo živinoreja: mleko prodajamo v Ljubljano, po govedi pa mesarji hlastno segajo. Sadja je letos pri naa malo, hrušek in češpelj nekoliko — ali jabelk tako malo, da je komaj imena vredno. Vi Dolenjci, ste v tem gotovo bolj srečni. Bog vam blagoslovi Še vinsko trtico !
Tudi marsikake druge nadloge bi vam Se lahko potožil, pa danes ne bodem omenjal ljubljanskih in druzih postopačer, ki nas sadlegii-jejo kakor vas umazani cigani, tudi ne to£3 zavolj visocih davkov ; ampak rečem le, da j« pri nas jela razsajati huda kuga. Kaj kuga? pravite prestrašeni. Da kuga, ki mori telo in dušo ; kuga, ki grunte spravlja na boben. Ta pošast je šnopsarija! Grdo žganje Tleko Ijadjfl tukaj od dné do dué bolj, — tisto ostudno pijačo, ki se napravi kar iz Špirita in vode. Zar-lostni nasledki se že kažejo, da je groza: sir»* maštvo se razšiija, sramežljivost, pridnost^ Tar£~ nost in poštenost pa zginja. G-orjé, ako se tq pošasti ne postavijo meje! Dolenjci, vi ste t tem doslej menda se bolj pametni, — prosim ras, ostanite taki. Ne pijte grdega žganja, naj ga vam prodaja oštir ali Štacunar, ne pijte g«, naj se že imenuje „ta kratki", ,heroš", lavka ali kakor koli!
Domače restí.
(V Šmihelu pri Rudolfovem) pel Je přetečeno nedeljo, sv. Ane dan, čast. g. Josip Kos, novo mašo. Pridigal mu je mil. g. proSt Peter Urh, in v izvrstnem govoru pokazal, kiý je katoliški duhoven ljudstvom po vseh pokrajinah sveta. Vreme bilo je ta dan kaj vgodno, za to se je bilo ljudstva sešlo, da se je Tse trlo. Slovesnost je poveličevalo tudi to, da bo isti dan šli otroci k prvemu 3v. obhajilu, katerega so prejeli iz rok g. novomasnika. Gotovo ostane ta dan vsem dolgo, dolgo v spominu, ki bo se vdeležili te prelepe slovesnosti. Novomašaika pa kličemo iz dná srca: „Bog Te ohrani cerkvi in narodu v prid, mnogo, mnogo let!"
(Cesarjev dar.) Presvitli cesar podaril je 3000 goldinarjev ponesrecnim Dolenjcem Krškega okraja, kterim je letos toČa pobila.
(f Gos p. Ni k. Dolin ar,) vpokojeni kurat tržaške škoSje v Vodiški fari pod Šinkovem tur-nom je v sredo 15. julija v 77, letu svoje starosti umrl. Naj v miru počiva.
(Čast. g. Miha M o g o 1 i Č), rojen Nov»-meščan, bivŠi župnik, ki je pa zaradi bolehnosti mogel stopiti v pokoj in zdaj kot kurat biva t Siebenhirten-u blizo Dunaja, porabil je svoj prosti čas v študije mođroslovskih učenosti ter bii zategadelj imenovan doktorjem modroslovja.
(Učitelji) novomeškega okraja so imeli 2. julija v Novem me-itu, oni iz Krškega okraja pa 22. julija v Krškem navadno letno zborovanje v posvetovanje, kako bi se šolstvo izboljšalo.
(Š o 1 8 k e r e č i.) V Ćrnomlji je hodilo t Šolo letos 560 otrok. Ondi so šolo 15. julija
Û
t
^ V '
'hi
m
i: I
končali. T NoTem mestu je bilo na deski àolî 172 dečkoT, ki so ee prar pridno nčili. Iz tiskanega poroÈila je videti, da so t 4. razredu vsi idelali. To je lepo.
(V Toplice na Dolenjskem) je prišlo do 15. julija 736 ljudi zdravja iskati.
(Cesta Èez Gorjance) se že dela. Kopači kopljejo zemljo, drugi lomijo skale, voz za Tozom odvaža in privaža tvarino. Yeselo gibanje daje upanje, da bode vsaj najhujši klanec že v teku leta zginil. Kolika dobrota, da se veaj vratolomni klanec na ^Wachti" odstrani.
(Somenj naVeliki loki) pri Trebnjem bil je 25. julija prav živahen. Živine prignalo se je okolu 1000 glav. Prižlo je veliko tujih kopcev, Bosebno Lahov in ljubljanskih mesarjev, kteri so precej kaj lepih volov pokupili. Tudi T Toplicah je bilo 27. julija veliko živine, 1050 glav, vendar tujih kupcev malo.
(Oropali) so dne 30. julija v Šmihelski cerkvi od 8.—9. ure zjutraj neznani tatovi mi-lodarno Skrinjico, v katerej je bilo blizu 12 gl. Do sedaj še nimajo tatu, a žandarmerija jih pridno zasleduje.
(Po toći poškodovane kraje) na Dolenjskem, zlasti v KostanjeviSkem okraji si je bil ogledal 11. julija sam visokorodni deželni predsednik gospod baron Winkler.
(Nesreča.) Iz Metlike se poroča: Pretekli pcndeljek, to je bil semenj v Scšicah v Žumberku, priplazijo se proti večeru trije Bali-čani pod okno Marka Kordičana in začnejo tuliti kot volkovi. Marko zgrabi po puški, a oni trije zbežé. Ko se mrak stori, pridejo po isťej poti trije Kranjci, ter se mirno pogovarjajo, ne vedoč, T kakej nevarnosti so. Marko misleč, da so to oni trije dražilci, nameri nabasano dvo-cevko — in sproži, pok, pok in Marko Kuči-nič se zvrne na zemljo. Smrtno ranjenega od-nesó v hišo, ki je baje že izdihnil dušo. Morilca BO odpeljali v Ogulin.
{Toča je pobila) po Kočevskem okraji na 15. julija ob 2. uri popoldne po vaseh Gri-vac, Petrina, Pirče, KuželiČ in Planina, Ko-«tcljske župnije, in je skoraj vee do malega zbila.
(Utonil je) pretečeuo nedeljo sin Franc Simončiča iz Velike vasi pri Krškem. Kopal se je T Savi, in pri tem utonil.
(Kranjskim ovčarjem.) C, kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukvilkega plemena ter jih brezplačne dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da aj že več let pre-(»jsnje število ovac redijo ; IJ da je njih kraj
za ovčarstvo posebno ugoden, in cj da jih j® volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za plem« držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča tudi: avojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnja^ ^ po^jene po predsedniku dotične kmetijske družnice, imajo se zadnji čas do 15. septeni-;y bra t. I. pri kmetijski družbi vložiti.
Razne vesti.
*	(Dovolite, da eesarićini roko poljtt-bim.) V Autwerpenii obiskala sta 12. julija t. 1. n«i preev. cesaijevič in cesančina ondošnjo saatavo Ko stopita v avstrijski oddelek, darovali go cesarićini Štefaniji veliki šopek evctlic. Da hi zaniogta sprejeti to cvetlice v roke, odložila je pihljačo na neko mizico,' a potem na njo pozabila. Neka deset do dvanajst let stara dekUca, ki je to opazila, vzela je pihljačo ter tekla za imenitno gospddo in jo izročila CEsaričinej, ter se jej je poklonila. Cesarjevič Rndolt je ËmehljajoÎ vprašal zaindelo deklico, kako da jej je inié ter jej hotel podariti nekaj cekinov. Ali deklica darů ni hotela vzprejeti ter rekla: „Hvala, visokost, tega mi ni treba, moji atarisi so premožni." — „Eako pa ti ho-iem povrniti poatrežljivost?" vpraša cesarjevič £vdot£ Mala deklica nekoliko pomisli, potem pa reče: „Dovolite, da Emcm poljubiti roko cesaričini. onej gospej, na katero eo Belgičani tako ponosni." Okclietoječi eo bili ^nnjeni, cesaričina Štefauija pa se je pripogniU ter deklico poljubila na čelo in usta.
*	(Zakaj porabljajo že dandanes žganje.) Neka skrbna gospodinja dala je koklji jajca za izvaliti. A koklja je le maio pišet izvalila in še ta takoj brez usmiljenja popustila in se več zmenila za nje. Gospodinja, ki je imela zelo rada piščeta, pripovedovala je to nesrečo povsodi. A glfj.' Povsodi se ie dobé taki ljudje, ki vedó vee ozdraviti. Tndi t« gospodinja dobi kmalo zdravaika za njeno kokljo is piščeta EČ svetom, naj dene petelina k piščetom, d» jih bode on na vado peljal. ^Petelin pa noče sedeti/ rekla je gospodinja. „ï'otem pa mu morate dati žga^ nja piti.* A, tudi s tem ga niso pripravili, da bi gnal piščeta. Zdravnik iganja pa le ni odnehal, ter rekel je dalje: „Se ve, da se to ne bo takoj zgodilo, a dajte mu večkrat, potem bo slo. In glej, šlo je I Petelin je obsedel, seveda, opijanjen in čez nekoliko or — mrtev.
» (Amerikanci so povsod amerikanski.) Nedavno si je v Katanogi zamorec vzel livljenje B tem, da je v pisker vrelega olj» vtaknil glavo. Nesrečnež je rjul, ko divja zver, predno je bil mrtev. Tudi neka žensVa blizo Jerseja ni nič boljše storila. Popila je namreč preccj veliko spirita, potem prižge klinček ter si gorečega v usta potakne. Zažgala je sama sebe ter v grozovitih mukah umrla. — Prav amerikansko.
*	(Mleko kuhati.) M'arsikatera skrbna gosp<^-dinja, knbarica ali dekla, ki je kuhala ali ki kuha mleko, se je že jezila in se Še jezi, ker mora, ako jnleko knba, vedno zraven stati in paziti, da se „sme-tauca ne prismodi ali ji celó mleko ne izkipi. Učeni moije pa so naSli tudi temu pripomoček, in vsaka gospodinja ali kuharica pusti 3 ali še več ur mleko pri ognji, ter se ji ne bode prismodilo ali izkipelo. Stvar je pa ta: Ako se na lonec položi„trahtar" (cev mora
J«
eme tudi nje, po-îta-
Ijo-n«l Ko Sta-:i to iico, t let ter inej, iajoě ■ jej
ho-1Î ni ho-doit .Do-spej, ;i ëo pilila
igar « za 9 te i z» iipo-i »e i ta ) ia , d» eti," žga-
I bi
ter iilo,
jel liko
moleti kviško) potem se labko kaha mleko, kolikor
želi kedó ; kajti mleko se polagoma vzdiga proti cevi kviško in podá zopet nasaj, brez da bi ae kaj ixlilo ali prismodilo. Ravno tako tadt pn Čokoladi.
* (Najstarejâi nčeojak) y vsej Evropi je gotovo dr. Kevreal, profesor organične kemije na {raneoskej univerzi. Dné 31. jntija dopolnil je 100 let; dela pa le vedno iu živi jako zmerno; jé le tedaj, kadar mn je potreba in ae pije vina ali kake dmge močne pijače.
Opravki vélíkega serpana ali avgusta.
Opravila aa polji se nadaljnjejo. Detelja za seme se poïanje, konoplje se izrajejo. Âko îmas slabe travnike, najboljši Čaa je, da jih s travnimi semeni poseješ. H koncu meseca se mora že otara seči. Ako daš zdaj omláceno Žito v mlin, dobro ça poprej posuši, aicer krab rad plesnije in je nezdrav. Popolnoma zrelo sadje je zdravo, nezrelo je silno škodljivo. Nezrelo sadje, ki prezgodaj z dreves popada, zna se prešičem poknbati. Kokošja jajca so tega meseca naj-stanovitnejša, zato se namočijo t olje ali v kako drago mast, da se jim potnice zapró, hi ae potem v pepelu, pesku aii v otrobib za zimo shranijo. Volnata oblačila večkrat izpraši, da jib moli ne bodo pregrizli. Na aadnem vrta naj se cepljenim drevescem obesila od-jenjajo, tndi naj se oplevejo in okopljejo. Trtam se vršički prikrajšajo. Ako se je tretja kop v vinogradu opravila, je vse delo do trgatve pri kraju. Trtna ns ae v vročih dneh na tleh pokaže s krili, pa je kaj drobna. Za slaba vina v kletih je zdaj nevaren čas, da postanejo eikasta. Za setev pňdr^i najboljše seme, drugo prodaj, čim prej tem boljše. Za ozimoo se njive orjejo. Za okuliranje feepljenje z očesom) je najboljši čas med mašema (od 15. avgusta do 3. septembra). Na vrtu se okopuje zelje, zelena in repa. Zimska salata se seje. Zgodnji krompir se okoplje. Seje tudi črna zimska retkev. G-ospodinje shranjujejo in vdelavajo sadje za zimo.
Smernice.
Prodajalec: „čiijte, France, dajte, dajte sve-tilaico malo nazaj pnvitt in. . . da se kaj prihranil"
France: „Le pustimo jo goreti tako ko zdaj, ^spod, — pri prvem kupcu pa zaračunim 10 kr. več in škoda vam je povrnjena."
Prodajalec: „Jaz vam pa rečem: Vi zaraču-nite pri prvem kupcu 10 kr, več, luč pa vse jedno nazaj privite."
Sejmi na Dolenjskem,
Dné 1. avgusta na Vinici; — 2. avgusta na Dolih in v Dolu; pondeljek po 2. v Ribuici; — poodeljek pred sv. Lovr^cem v Dolih, na Travi, pri sv. Lovrencu na Temenici; — 14. avgusta ■vLeskovcu; — na dan pred Telik. Šmarnom v Toplicah; — sv. Koka dan v Bistriei (pri Trebnjem), na Vačah, v Šmarji in Trebnjem. — Na sv. Lovrenca dan 10. avgusta na Gori pri So-dražici.
Listnica vredništva: Goap. F. O. na M. v. — Ne dvomimo, da je Vaš dopis resničen, ali preoster je, bojimo se zdražbo napraviti.
Grosp. D. v Pl. D »pisov brez pravega imena ne sprejemamo, pa tudi ves okraj javno grajati, brca d« bi vzrok vedeli, ia Vas poznali, aočemo.
Loterijska srečke.
Trst 18. julija	84 29 10 34 39
Gradec 25. julija	51 81 42 20 29
NAPRODAJ!
Iz proste roke proda Karol Dular iz Rii-dolfovega hiš. št. 25. dva in pol orala viao-gradur, zidanico, posodo za fOO vellcih veder (vina), en oral gojzda, vrtove s sadaimi drevesi in eno njivo. — Večinoma je v gori imenovan» Tinareber in nekoliko v gori imenovani Jesenovec pri Dolžu davčna občina Vel. Cerouc.
Pridelalo se je zadnja leta od 50 do 70 velicih vedrov vina, in na vrtih po 5 ali 6 centoT suhih češpelj. Vse prav lepo in dobro obdelano, nadejati se je to leto dobre letine. — Natančneje se Í2vé pri gori imenovanem prodajalcu. [57—ij
Pri grajščini
Thurn Gallenstein
na Dolenjskem
se následuje stvari proti prav ugodnimi pogoji na najmanj tri leta v najem dajo :
Min in	^ najboljšem stanu pri vedno
ill m Zap obilni vodi, ako bi kdo želel, se tudi zraven dado njive iu travniki.
2.	Lsp aroniiraûi) psestvo iklf"'go/poaîî
skim poslopjem 13 oralov, 1077 □ sežnjev njiv, 13 oralov 1248 Qsežnjev travnikov, en oral 1178 Qsež-njev pašnikov tn 10 oralov 1121 Q sežnjev boste za pridobitev stelje. Ta kmetija se tndi proda.
3.	Več aiiT li traTDiloT, ^SÏ^S
se tudi lahko primerna stanovanja dado.
Več o tem se izvé pismeno ali ustmeno pri oskrbništvu grajščine Thurn Gallenstein, posta Sv. Križ na Dolenjskem.	[58—1]
prodaja	pi]
Franc Meglië, iz Broda pn Novem mesta.
Vsied odpotovanja iz Novega mesta
prodaja se iz proste roke
Mu ODrava ia lůmh orolje.
Več izvé se v hiši g. A. Vrta6i6a v I. nadstropji.
124. stran
m
Jf
Kdor se dobro nasmejati,
J	naroči naj se na
urjev Koledar,
katerega izda
uredništvo „JURIJA S PUŠO" v Trsiu oktobra meseea t I. za leto 18S6.
Jntjev koledar imel bo obilo zaDimivega smci-berila, pripovedek in pravljic, eineene prigodbe v prozi ÍD poeziji, vse z lepimi podobami okÍDČsno. Jurij je todi prerok in bo prerokoval, kar se do sedaj nobeden ni, ker ima železno dnšo, se bí barï, ds bi pohoti, ampak bode bril burke da bo smeh. — Cena mn je samo 55 kr. — Denar in pisma naj se poii-l)»jo: upravnIStvu „lurija s pu§o v Trstu. (se-j)
ftáZFfíooyii
ICO ved€r mdcČe starine
ae razprodaja na drolino v farovžn Šempeter-ddm. — Meri in toči se vsako sređo v tedni popoludan. [55-1]	Janez Rome.
150 centov lepih jezic
in sicer 100 kil po 10 gld. prodaja
[*i-3i	Anton Papež,
is Vel. Lipja, pošta Žnžemperk.
Pri Otoški grajičini je	[52—!]
mr- 800 veder -vï
Íotríga čistega vina od leta 1879., 1881. in 1884., po 6 do 16 gld. Tcder, naprodaj, katero se tudi na drobnO po vedrih proda.
Hiša v najem.
Hi?a v NoTem mestu z vrtom, kletom in •dra^nil hišnimi prostori se da takoj v najem. Vež o tem pove uredništvo „Dol. Novic." [5s_i]
i^Mlin
Aiojeii sredi trga Žužemperka, na mocni stanovltui Krški vodi, iz 7 te(ajl, 8 stopami in vso opravo ia impolnoina dobrem stanu, se odda ua merico in x |irav ngodnem pogojem iznrjenema ožeojenemn mli-aaga takoj aii pa ob novem letn, bolj natanko se îsré pri podplsanema lastnikn.	[54—1]
Franc Pehani,
lastnik mlina io dveh vodnih žag v IŽiilemperka, (Dolenjsko).




s: BAZPHODiJA
Slavnim bralcem „Dolenjskih Novic" si dovoljnjeni naznsnjati, da sem namenil prodajo blaga za verhn« obleke za mo^Eke in ženske v moji štacuni popolnoma opustiti in bodetD vse to blago, kolikor ga zdaj imam
po izdatno znižani ceni
ši z ijTi trn meseca jnlija ^ začel razpoflajati.
M Po znižani ceni ■
bodf m razprodajal prav lepe in nove kambrike, plavo kotoníno, volneno blago xa ženske in otročje obleke, krížasle porhante, cajg za možke obleke, vebercajg, volnene robce za na glavo, cajgasle facaneteljne, i. 1 d. Vse to blago bodtm po znižani, svoji lastni kupni ceni, aU
pa ia pod to ceno prodajal. Posebno priporočam naknp prav lepih kambrikov in cajgov za otročje možke in ženske obleke tisUm starišem, kateri bodejo v kratkem Časa svoje otroke k birmi peljali, ker se jim ne bode pozneje nikjer več taka prilika ponudila, Ifpo ia dobro blago po 'ako n'zki ceni kupiti. Kdor
tedaj od prviga julija nadalje v Novo mesto pride, naj nihče to mesto ne zapusti, brez da bi na razprodaji pri OBLAKU kaj ne kupil. Kdor hoče tedaj lepo in dobro blago za možke in ženske obleke kaj kupiti, naj se poda naravnost t Oblakovo razprodajo. Vsako za razprodajo priprav-jeno blago ima z številkami znižano ceno zapisano,
in se ne bode nobeno blago pod to ceno prodajalo.
Pri tej priliki si pa tndi dovoljujem naznanjati, da bodem mojo Štacnno odslej nadalje izkljnčljivo % drobnim blagom in blagom za perilo zalagal, katero bodem imel na tukajšnjem trgu v največji izberi, najboljšem blagu in stavlja! najnižje cene. Priporočam se tedaj slavnim kupcem v Novem mest« in njegovi okolici k obilnemu kupovanja vsako vers tn ega dro bue gm blaga za perilo z zagotovilom, da se bodem, kakor vselej dozdaj, tudi nadalje potrudil z dobrim blagom, veliko izbero, primerno najnižjimi cenami in b'iti'o in pošteno postrežbo zaupanje mojih dosedanjih ćastitih kapeev ohraniti in dnigih pridobiti.	(43—2]
Z odličnim spoštovanjem
Novomesto dnë 30. junija 1885, Yal. Oblak.
OdgttTjrni vttdmk, itdmjatelj in ERloiuik J.
Noonusrto. — Katiinil J. Kr«jec.