BELOKRMJEC Y Izhaja 1. in 15. vsakega mesca. — Naročnina za < celo leto znaša K 1*50. Qlasilo belokranjskih kmetoV. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse poLiljatve prosimo na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. I. letnik. Ljubljana, dne 1. rožnika 1908. Štev. 6. Belokranjskim vinogradnikom! Bliža se čas, ko bode po belokranjskih hribčkih drdral vlak za vlakom proti jugu in proti severu, tisoče in tisoče ljudstva bode imelo priliko občudovati krasoto belokranjskih vinskih goric, začelo se bode novo življenje, življenje, ki nas zdrami iz dolgoletnega spanja, ki pokliče vsacega posaraeznika na svoj prostor, ki bode nalagalo vsakemu svoje dolžnosti. In gorje onemu, ki ne bode mož na mestu, ki ne bode vedel za svoje dolžnosti, zgine med ranožico, na njegovo mesto stopi tnjec, ki mu vzame ves zaslužek. Domačin, ki je bil prej gospod te zemlje, ki je imel svoje posestvo, svojo živino, bode njegov hlapec, in s težkim delom si bode moral slnžiti neslan kruh. S potrtim srcem bode potem zrl domačin-Belokranjec na tujca, kako si slnži na njegovi rodni zemlji kruh, kako bogati in pošilja zaslužene novce v tujino. Kmetje! da bi prišlo tako daleč, ne smemo pustiti. V rodni zemlji bodimo sami gospo- darji, proc s tujira jarmom, svobodni kmetje hočemo biti, svobodna mora biti naša zemija. Ne tujci, ampak mi bodimo gospodarji. Po samostojnosti in sreči narodovi hrepenimo; ona je cilj našega delovanja. Dosežemo jo, če smo pognmni, če zaupamo v svojo lastno moč, če se ne ustrašimo truda in zaprek. In dolžnost nam je, prva in najsvetejša dolžnost, delati za srečo svojega naroda; iz njega smo vzrasli, njemu moramo živeti. Vernjte, da je sreča v svobodi in svoboda v pogumu. Zatorej Belokranjci, na delo sedaj ko je še čas, na delo za blagor Belokrajine, za blagor belokranjskega ljudstva. Kdor še srdaj ne misli resuo na delo, kdor še sedaj omaguje, ta tako svojo rodno zemljo tujcem prepušča, je izdajica svojega lastnega brata, svojega naroda. Belokranjci! dolgo časa so nas pustili oni na cedilu, katerih dolžnost bi bila, da bi skrbeli vsaj nekoliko za nas blagor, dolgo časa smo od njih zastonj pri- čakovali rešitve — toda nismo je pričakali in je tudi ne bodemo, ker oni nas ne poznajo, nas nočejo poznati. Naši poslanci so nam obljubljali vse za časa volitev, zlate gradove so nam stavili v oblake, toda ko smo segli po teh blestečih gradovih, zginili so naši dični poslanci z njimi vred, kakor bi jih veter odnesel. Mi smo ostali zopet samo pri obljubah. Toda tako ne sme biti dalje. Začeli smo se družiti in združiti se moramo. Gibanje se je porodilo v znamenju odpora proti ob- stoječim razmerain, šlo se je v boj proti brezdelnosti, v boj proti onim, ki nas hocejo zasužnjiti, ki nas hočejo izkoristiti v svoje dobro. Zatorej, kmetje, naše geslo bodi samopomoö; zagotoviti se mora belokranj- skemu kmetu prost razvoj, storiti ga neod- visnega in samostojnega. In tu je zopet naaa prva dolžnost priprava za delo, za delo, ki bodi vsem Belokranjcem v korist, ki nas naj vse druži v jednem taboru pri jednem delu. Glavni pridelek belokranjskih kmetov je vino, ki se prideluje že v zelo veliki množini. Belokranjsko ozemlje ima za vinarstvo in sadjarstvo zelo ugodno lego; o tern pričajo Podlistek. Na delo! Dejanje bodi nam življenje celo, dejanje, v blagor naroda; vsi složno pojdimo na delo, nam geslo bodi: „Vsi za vsacega!" Kot roj čebel, marljivih mravelj gneča, tako na složno delo vsi, da blagor naroda se zveča, družimo v delo svoje vse moči. Ne vzdihovanje, ne obljub beseda, le delo nam prežene mrak, — da zgineta iz domov glad in beda, na trudapolno delo hiti vsak! _________ T i h o z o r. Karma. Gros L. N. Tolstoj. Pandu, bogat draguljar iz kaste bra- manske, se je napotil v spremstvu svojega sluge v Benares. Medpotoma sreča meniha častitljive zunajnosti, ki je potoval na isto stran, ter ga poprosi, naj prisede. „Hvala za vašo dobrotljivost", reče menih, „ker sem zelo truden. Ker pa jaz ničesar nimam tor Vain nemorem z nicemur poplačati ali povrniti, zato Vara podam nekaj dusevnih zakladov, katere sem si pridobil na ta način, da sem se ravnal po naukih Sakya-Muni, vzvišenega Bude, velikega uči- telja človeštva!" Potovala sta torej skupaj, in Pandu je dragevolje poslušal modre be- sede Naradosove, tako se je imenoval namreč menih. Čez eno uro prideta do mesta, kjer je bila pot na obeh straneh preplavljena, ter zagledata kmečki voz, kateremu se je zlo- railo kolo, da je ležal nagnjen na stran ter zapiral pot. Devala, lastnik vozn, je hotel v Benares, prodat tam svoj riž, ter se mu je mudilo, da bi prišel tja pred zoro. Če bi bil prišel za en dan prepozno, bi se kupci preskrbeli že drugje in bi mogoče sploh že odšli. Ko opazi draguljar, da ne more naprej, če bi se zapreke ne spravilo s pota, se raz- jezi ter ukaže svojemu sužnju Madagati, naj potisne voz na stran. Kmet se temu upre, ker je ležal voz tako tik jarka, da bi se bil gotovo zvrnil doli, če bi se ga le dotaknilo. Toda bramin si ni dal nič dopovedati, teraveč zapove Madagati, naj izvrši njegov ukaz. Ta je bil močan kot Herkul ter vesel. kadar je mogel nagajati slabim, zato vrže voz v jarek, še predno je imel menih čas, vtakniti se vmes. Ko Pandu pripelje mimo, hoteč nadalje- vati pot, skoči menih urno z voza rekoč: „Oprostite gospod, da Vas zapuščam; hvala Vam, da ste bili tako prijazni in mi pustili, da sem se eno uro peljal z Vašim vozom. Bil sem zelo utrujen, toda sedaj sera se pa vsled Vaše dobrotljivosti odpočil. Sploh sem pa v temle kmetu Bpoznal vtele- šenje enega izmed Vaših prednikov ter se Vam za VaSo dobroto ne morem boljše od- meniti, kot da mu pomorem v nesreči". Bramin pogleda meniha začudeno. Stran 22. BELOKRAN.TEC Letnik I. žlahtni vinski pridelki, ki slovijo nele v naši državi ampak tudi po drugih državah. Žalibog pa so dohodki. katere dobivajo vinogradniki zelo neznatni in ostajajo daleč za dohodki vinogradnikov drugih dcžel in ne odgovarjajo nikakor stroškom in dolu, ki je dandanes tako potrebno. Vinoreja zahteva dandanes veliko več trnda, kakor prejšnje case; trtna uš je uničila večino naših vinogradnikov, z ogroranimi denarnirai žrtvami so se naši vinogradi na novo nasadili, oziroma se še nasajajo. Nastopile so številne bolezni, zlasti peronospera, katere se morajo pokončati, kar stane obilo truda in denarja. Delavske inoci so od due do due dražje, ranogokrat jih vobče ni mogoče dobiti; razven tega so pa dobra vinska leta zelo rodka in ni se čuditi, če vinogradnik, ki ima vedno večje stroške za obdelovanje vinograda, izgubi veselje do vinoreje. Zelo oškodovali pa so vinarstvo razni nepošteni vinski trr. ni. naš rojak Jak. Pint, ]>osestnik v Klostrn. Šo vedno krepkemu možu kličenio „So miKtga Ida". Belokranjske občine, pozor! Nlovenski časopisi so žo mnogokrat pozivali slovenske župane, naj odpravijo v svojih občinah dvojczične napise; mnogo vasi in trgov je žo sledilo temu pozivu in marsika- teri vaški napis so blišči v samo slovcnskili besedali, kar vsak Slovenec gotovo z ve- seljem pozdravi. Belokranjci sedaj tudi vi na noge! V vsaki vasi, v vsakera mestu v Belokrajini naj bode napis samo slo- ven ski. V eeli Belokrajini ni niti jednega nemškega raesta, niti jedne nemške vasi in sramota bi bila za nas vse, ako bi še dalje gledali te dvojezične vaške napise. Proč z njimi povsod, Belokrajina bodi samoslovenska. Kakor iniajo Nemci v svojih vaseh in mestih samo nemške napise, tako naj bodejo (udi pri nas samo slovenski, posebno pa še zaradi tega, ker so Nemci nekatera slovenska imena naših vasij naravnost nesramno prestavili, tako da mora biti vsakega poštenega Slo- venca sram, ko vidi, kako se delajo Nemci norce iz naših lepih slovenskih imen. Belo- kranjske občine, v vašili rokah je ta zadeva, pokažite, da ste res slovenske. Nemške na- pise proč! Vinska kriza vlada v Istri. Belo vino je skoro že vse razprodano, ali črno leži še vedno v polnih sodih. Ljudje ne le da ne morejo prodati vina, da dobe potrcben denar, ampak so tudi v nepriliki, kam bodo z novin vinom, ako starega ne prodado. Jubllejni sprevod. Kranjski odsek za to prireditev razpošilja na belokranjske občine poziv za prispevke. Oe je že katora naša občina v tako dobrera gmotnem stanju, naj pošlje tisti denar rajše po cesarjevi želji Društvu za varstvo in la dine v Met- liki in Ornomlju. S tem dejanjem bo mnogo bolj ustreženo cesarjevi želji, kot pa da bi se nekateri gospodje za te krvavo zaslužene, kmečke groše po Dunaju zabavali. Razne vesti. Ne v Ameriko! Ladjarska družba „Neptun Line" je vstavilo vožnjo tovorov med mestom Fall River in New York. Za vzrok navaja, da zaradi denarne in obrtne krize ni dosti tovorov za vožnjo. „National flach Register Company" v Daytonu je pre- nehala z delom za nedoločen čas. 3000 de- lavcev je s torn prišlo ob kruh. Kot sporofiajo uradniki železniceMissouri, je bilo odpuščenih iz službe okrog 10.000 uslužbencev pri pro- motii, v uradih in po delavnicali, ker se je zmanjšal prevoz in dohodek železnic v tej državi. Državna železniška komisija sporoča, da je bilo v petih dneh v Missouri odpuš- čenih naj man j 8000 žolozniških uslužbencev. Železnica Ccicago & Alton je odslovila na osebnih vlakih vse kolektorje. Železnica Gotton Belt je oznanila svojim nslužbonccm, da bodo vsak mesec po vrsti odpuščeni po pet dni, za katere ne dobe nič place. Železnice Louisville & Nashville, Mobile & Ohio, Sou- thern in mnogo drugih katerih proge drže iz .St. Louisa, Mo., na jug, so znižale vsem uslužbencem, ki niso v unijah, place za 10 %. Žoloznica Wai;h je odpustila zopet nekaj 100 uslužbencev ler za]»rla delavnice za po- prave. Vrednostna tarila za klanje prašičev, ki so bili vsled uradnega ukaza zaklaiii in zdravi spoznani. Deželua vlada na Kranjskem razglaša: Na podstavi zakona z'dne 7. septembni 1905, diž. zak. št. 1G3, 0 odvračanju in zatiranju svinjske knge, oziroma v izvršitev tega zakona izdanega ministrskega ukaza z dne 6. novembra 1905, dr. zak. St. 164, se v sporazumljenju 8 c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko za II. četrtletje 1Ü08 razglaša nastopna vrednostna tariia, po kateri se določuje odškodnina, ki jo je plačevati po določilih navedenega zakona iz državnega zaklada za prašiče za rejo in ple- menske prašiče, zaklane vsled uradnega ukaza. Za prašiče za rejo, ki so bili vsled uradnega ukaza zaklani in zdravi spoznani, in sicer: A. Pri prašičih za rejo deželnega plemena: 1. prašički do 3 mesecev K 1*30, 2. prašiči do 1 leta K 103, 3. prašiči nad 1 leto K 102 za kilogram žive teže. B. Pri prašicih za rejo iz križanja z anglesko pasmo: 1. prašički do 3 mesecev K 1'46, 2. prašički do 1 leta K 124, 3. prašiči nad 1 leto K 104 za ki- logram žive leže. C. Pri prašičih za rejo či- stega (angleškega) plemena, izportirani ali domače reje: l.prašički do 3 mesecev K 1"7G, 2. prašiči do 1 leta K 152, 3. prašiči nad 1 leto K 116 za kilogram žive teže. Pri plemenskih prašičih, ki so bili vsled uradnega ukaza zaklani in zdravi spoznani, pristopi k odškodninam, dogüanim po gori navedenih vrednostnih postavkih, še 25% dodatek. Za one prašiče za rejo in plemenske prašiče, ki se po uradnem ukazu zakoljejo, po zakolu pana kugi bolni spoznajo, se s pridržkom določil §§ 8, 9, 10 in 14 navedenega zakona, iz državnega zaklada povrne le polovica one odškodnine, ki bi se dolocala v slučaju, da bi bili prašiči po zakonu zdravi spoznani. Naši ljudje v Ameriko—lta- lijanskl delavci pa k nam! Vsako leto, ko prilete v naše kraje tako željno pričakovane lastovke, prikažejo se tudi leto na leto mnogobrojneje Italijani v nase kraje. Nekateri kot zidarji, drugi kot cig- ljarji, tretji zopet kot oglarji v pragozdovih kneza Auersperga na „Rogovih". Mislečerau človeku se nehote usiljuje vprašanje: Ali bi ne mogli naši ljudje sami opravljati teh del, in še posebej, ali res ne umejo našinci „kuhati" lesnega oglja in ali morajo ta posel oskrbovati tuji nam priseljenci, ki pridejo semkaj kar s svojirai ženami in otroki? Naši ubogi, nie ne znajoči težaki pa se morajo liki krt potikati po ameri- kanskih rudokopih in si služiti preskromni denar zase in za svojee! — Koliko naših pridnih ljudi bi našlo doma izdatnega za- služka, ako bi imeli priliko, se kaj boljsega naučiti! Upajmo, da bode obrtnostrokovna sola ugodno vplivala na naše potomce! S. N. Vseh Slovanov je na svetu okoli 148 in '/g milijona. Slovencev je 1,475.000, V avstro-ogrski monarhiji je Slovanov okrog 23 milijonov. Slovani so večinoma kmetje. Zato bodo Slovani šele tedaj kaj veljali, ko se organizira slovanski kmet na zadružni podlagi. Listnica urednlštva. Dopisniki! l'isife dopisc samo po cni strani lista. Vsled pomanjkanja prostora «mo niorali dopise krajšati in mnogo poslano<;;i g'adiva odlo/.ili. I'oi'aBi prido vse na vrslo! — (i. U - Č, J'raga. l'rjosimo iu Vaä naslov. Stran 24. BELOKRANJEC Letnik I. MALI OGLASI za tri8tonno petit-vrsto 15 v, za plačujočc naročnike lista 10 vin. Oglas i* Za vsebino oglasov urednistuo ne preuzema nihahe odgouornosti. MALI OGLASI za trlstopno pctlt-vrsto 15 v, rm plačujočc naročnlkc lista 10 vin. Dr. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), Je uredll ter doblvajo «e prl njem In prl vseh knjlgotriclh naslednje pravne knjlge i = 1. Clvllnopravdnl zakonl (IV. zv. Pravnikovc zbirke) z obšmiim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, ob- se^njoa XII. in 9()«J strani. 1006. V platno vcz. knjiga K 8-— 2. Odvetnlika tarlffa; določila o rabi hrvatskega in slo- venskc^a jczika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabcl). 19(0. Broširano......K 1-80 3. Zakonl o Javnlh knjlgah, zemljiSkih itd. (V. zv. Prav- nikove zbirke) z vsemi prcdpisi, ki so 7. njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskcm in slovcnskcm jcziku, z vzorci kniiinih prosenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 dclih, skup 618 strani. Mchko vczana knjiga........K 560 popolno v platno vczana..........K 6*— Ponatisi iz knii^c pod točko 3.: 4. Vzgledl predlogov, sklepov In vpltov za zem- ljiško kiijiLMj; dotiaia krilkovnina in vpisnina . BroS. 1 K 6. Kolkovnlna In vpisnina pri zemljiški knjiKi. Tabela na mociieni papirju, obcsck za na stcno.....60 li. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Prawnik"i Zvezek I. Zakon o dovoljevanju potl za silo, s pojasnili in vzorccin piošnju. l'.H)7. Mchko vczano K —'40 Zvczck II. in III. PredpUI o železnliklh in rudnliklh knjlgah. K«)8. Ccna mchko vczani knjižici . . K —-80 I Zvczck IV. in V. Prlstojblnske olajiave ob konver- zljl terjatev. HMW. Knji^a pntrcbna posclino posojilnicam ! in ilcTianiini z;iv(idmn sploh. Mchko vczana knji^a K '80 Zvczck VI. X. Predplsl o razdelbl In uredbl ter o zlOŽbl zemljlsč. llXIK. Mchko vc/.ano . . . . K 2" Pripravlja se: Zvczck XI. in XII. Preplsl O poljskl okvarl. 19()8. Mehko vczano............K -80 Ako ni doRovorjeno dru^ače, sc poSiljajo knji^e s poSto proti poštncinu povzctiu, tako, da sc k navedenim ccnain priračunijo ie rcsnični in postni izdatki; pri naročilih do 2 K jc najcencic, ako sc pošlje naprej kupnina in 10 vin., poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Prima braVnšVajgske klobase kila i K 40 v. in vse najfinejše dunajske vrste klobas in salam pošiljapopošt- T ^p M^TTPP^npPstPP DunajXVHI/1 nempovzetju CIULL 1 lQUtl opui 5gL.l währingerstr. 77. ! ! Pozop I ! Ker se preselim tekom dveh mescev s svojo trgovino = ter prodajam zaradi prevelike zaloge vse blago = po tovarniških cenah, opozarjam slavno občinstvo kakor tudi trgovce na ta ugodni nakup. Peter Šterk, lfinica. \ wwä iOMGis ii 1 mica sprejme mizap na Vinici. Fee se worn nihdap ne podere če jo kupite v moji zalogi. FRflti PILETlt, Gradac. Izdelovanje in zaloga peči vseh veli- kosti in slogov kmeCke in visoke, secesljon itd. Kolarskega učenca iščo Fran Sober kolar v Kloširu pri Gradacu. Učenec mora biti star 14 let, precej krepke rasti in poštenih staršev. Qkrajnega zastopnika za Belo Krajino 8 sedežem v Gradaou išče zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi tarifi (ceniki). Ponudbe pod: „Plača in prowixija" na administracijo „Belokranjca" . Rudolf mikulič mizar na Viiiici mizar | izdeluje vsa mizarska dela po nizkl cenl ¦ in prlporoča svojo veliko zalogo suhe robe. Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mo jo stroko spadajoča dela, katera se izvrsujejo dobro in trpežno po primerno nizki ceni. mizar JOSIP JUDNIČ mizar Stranska vas — Semič. Mizopshego pomočniha, učenca sprejme Josip JudniČ, mlzarskl mojster Stranska vas pri Semiču. Kmetska hranilnica in posojilnica v Gradcu, Bela Krajina. Hranilne vloge obrestuje po 4 72 %. Posojila na poroštvo po 5 V2 %. Hranilne vloge sprejema od vsakogar. Posojila daje le svojim članom; člani morejo biti le prebivalci občin Qradac, Griblje, Podzemelj in Vinji dol. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskera. Tisk J. Blasnika nasl.