O RAZVOJNIH MOŽNOSTIH GOZDARSTVA V OBČINI
Gozdovi so dobrina splošnega pomena
V zakonu o gozdovih so gozdovi zaradi splošno koristnih funkti) dobrina splošnega pomena in so zaradi tega pod posebnim varstvom. Ustavna določila narekujejo, da je potrebno vsak gozd izkorišcati skladno z določenimi osnovnimi pogoji, kateri zagotavljajo trajnost gozdov ter krepitev njihovih funkcij, tako lesno proizvodnih, varoval-nih, hidroloških, klimatoloških kot higiensko zdravstvenih, estetskih, turistično rekreativnih in obrarabnih.
Skupaj pokriva našo občino 8212 hektarov gozdov. Ožji zeleni pas, tj. območje Golovca. Urha, Zajčje do-brave, Novega Polja, Štepanje vasi, Slap, Zadobrove, Bizovika in dela Dobrunj, meri 302 hektarja; od teh jih je 250 v zasebni lasti. Upravlja jih 200 zasebnikov, od katerih je le 34 kmetov. V skladu zdoločili ustave se gospodari z njimi skupno v temeljnih organizacijah združenega dela ozi-rotna v temeljnih organizacijah koo-perantov. Delavci in združeni kmetje so po temeljnih organizacijah pove-zani in združeni v eni gozdnogospo-darski delovni organizaciji GG Ljub-Ijana, in sicer vsi iz IV. Ijubljanskega gozdarskega območja, ki seže od Kamniških planin do Velikih Lašč in od Logatca do Zasavskega hribovja.
Zakon o gozdovih dopušča izjemo, da lahko gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini tudi delavci v orga-nizacijah združenega dela, ki niso v sestavi ene gozdnogospodarske de-lovne organizacije. Tako na ljubljan-skem gozdnogospodarskem ob-močju gospodarijo z gozdovi še Ljubljanske mlekarne, Emona, KZ Logatec, KZ Žiri in tudi Komunalno podjetje Ljubljana — tozd Rast, ki lahko, kar se tiče družbenih gozdov, gospodari z njimi, glede zasebnih gozdov pa nima pravno zagotovljene podlage. Pogoj za tak način gospo-darjenja z družbenimi gozdovi je, da so upravljali te gozdove delavci teh organizacij od 25. marca 1965 dalje. Občinska skupščina edina Iahko pre-nese te gozdove na gozdnogospodar-sko organizacijo, če ugotovi, da se s prenosom zagotavljajo možnosti za smotmejše in intenzivnejše gospo-darjenje z gozdovi.
Iz opredelitve, da so gozdovi do-brina splošnega pomena, izhajajo tudi druge oblike in vplivi organov družbenopolitičnih skupnosti na po-dročju gozdarstva, kot npr. določa-nje območij gozda, ki so opredeljena s prostorskimi plani občin, desetletni gozdnogospodarski načrt, letni načrti in drugo.
Zaradi posebnega družbenega in-teresa za ohranitev in gojitev gozdov je v območju oblikovana samou-pravna interesna skupnost, V njej delujejo delavci in kmetje, ki oprav-ljajo gozdarsko dejavnost in delovni Ijudje organizirani v organizacijah združenega dela določenih dejavno-sti, ki so neposredno vezane na goz-darstvo, ter občani v krajevnih in drugih skupnostih. Samoupravna skupnost za gozdarstvo zagotavlja ohranitev in gojenje gozdov, skrbi za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajuje interese med gozdarstvom, predelavo lesa, kmetij-stvom, lovstvom in turizmom.
Gozdovi upravne občine Ljub-Ijana Moste-Polje so urejeni po gozdnogospodarskih enotah Polje, Grosuplje, — KO Lipoglav, zeleni pas, Nadgorica — Senožeti del.
Z gozdovi družbeneea sektorjago-spodari v okvim GG Ljubljana tozd Gozdni obrat Litija na 788 ha goz-
dov, in sicei v vseh treh gozdnogo-spodarskih enotah: Polje, širši zeleni pas in Nadgorica.
Letni etat za vse enote skupaj je 333 kub.m iglavcev, 1568 kub.m li-stavcev oziroma vsega 2001 kub.m. Z realizacijo etata smo v zaostanku, posledica česar bo v prihodnjem pet-letnem obdobju posek nad pov-prečno dinamiko.
V letu 1985 je bil predviden posek 640 kub.m iglavcev in 3540 kub.m listavcev, oziroma skupaj 4180 kub.m. Tudi ta posek ne bo v celoti realiziran, ker je bila gozdna cesta do glavnega sečišča (Slapnica) po neurju popolnoma uničena.
Na področju gozdno gojitvenih del bo letos izvršeno redčenje letvenjaka na površini 19 ha.
Za leto 1986 se predvideva posek 980 kub.m iglavcev in 3350 kub.m listavcev oziroma skupaj 4330 kub.m. lzvršeni bosta priprava tal in sadnja na površini 1,5 ha ter nega gošče na površini 3,80 ha. Gostota gozdnih cest znaša na območju ob-cine trenutno komaj 11 miia gozoa, kar je skoraj polovica manj, kot znaša predvidena optimalna gostota. Zaradi velike razdrobljenosti druž-benih gozdov in kompleksa zaseb-nega sektorja je nujno skladno in so-časno planiranje poti s TOZD in TOK gozdarstva.
Nad 80 % blagovne proizvodnje v TO je prodane na osnovi letnih po-eodb lesni in celulozni industriji y Ljubljanski regiji. Glavni odjemalci so Slovenijales, SCT in Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova ter dnigi, tudi Papirnica Vevče. Le manjši del bla-govne proizvodnje odpade na po-trošnjo prebivalstva, predvsem drva in tehnični les manjšim podjetjem in obrtnikom. Od blagovne proizvod-nje 30.700 kubičnih metrov manjši del,,to je 500—700 kubičnih metrov, letno izvozimo, to v glavnem tiste lesne asortimente, ki na domačem trgu ne dosegajo višje cene, oziroma za katere doma ni povpraševanja.
Ko je naš izvršni svet obnvnaval problematiko o razvojnih možaostUt gozdarstva v občini, je ugolovil, da je gospodaijenje z gozdovi v obiiti skbdno z gospodarskimi načrti enot in območmm načrtom, ki ga je potr-dil repubKški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vendar H kazalo preučiti možnosti smotrneiie in radonalnejše oiganuifanosli drnžbenega in zasebnega sektoija v občini. To nalogo naj opravi GG Ljubljana in spredlogi seznani IS. Pri vlaganjih v gozdne komunikadje j« potrebno doseči tesnejse sodelovanjc vseh zainteresiranih v tem prostora, tj. kmetijsko zemljiško skapooat, krajevne skupnosti in upofabnike lesne surovine. Gospodarjenje z za-sebniioi gozdovi v ožjem zeleaeai pasu pa je po mnenju IS treba ptavno rešiti in sc zaradi posebne ftmkdje primestnih gozdov organizirmao lotiti spremembe lastnin^e stmktare z odkupom. zamenjavo in aveljavl^a-njem doiodl zakooa o kmet^sida zempmb. Prav tako je izviM svet zahtevaL da velja podatke o zarašia-nju kmetijskih povrSn kookretiarati in natančno ugotoviti, koiko teh zemjjišč bi bilo še primeraik za kme-tijsrvo oziroma gozdantvo.
Piav tako n dovoij aaUnčnih po-datkov o umiraniD gozdov in omin-nju najbolj podvrženein kostanjn. Se posebej pa je izvrini svet opozoril or-ganizacije zdniženega dela gozdar-slva na vidik protipožame varnosti v gozdovih in na nujnost uAladitvc protipožarnih načrtov z gašlskimj dcuštvi in krajevnimi sknpnostmi. Predlog ozdov gozdarstva, da banke tudi gozdarstvo obravnavajo kol prednostno dejavnost in mu dodelju-jejo kredite pod eoAkimi pogoji, kot veljajo za kmetijstvo, je iz\ršta svet polno podpri.
Po gradivu v 10. št.
Delegatske tribune
S. G.