Acrocephalus 28 (133): 51-55, 2007 Rast mladi~ev repalj{~ice Saxicola rubetra na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) Growth of young Whinchats Saxicola rubetra on Ljubljansko barje (central Slovenia) Davorin Tome Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: davorin.tome@nib.si Na Ljubljanskem barju sem ugotavljal parametre rasti mase in peruti pri mladi~ih repalj{~ice Saxicola rubetra. Ob izvalitvi so imeli maso med 1.5 in 2.0 g, perut je merila med 6 in 7 mm. Najve~ji prirastki mase, v povpre~ju 2.5 g na dan, so bili petega dne, najve~ji prirastki peruti, v povpre~ju 7 mm na dan, so bili sedmega dne. Polovico kon~ne mase so dosegli v starosti 4.5 dni, polovi~no dol`ino peruti v starosti 10.2 dni. Klju~ne besede: repalj{~ica, Saxicola rubetra, rast, Ljubljansko barje Key words: Whinchat, Saxicola rubetra, growth, Ljubljansko barje 1. Uvod Repalj{~ica Saxicola rubetra je v gnezditvenem obdobju zna~ilna vrsta ekstenzivnih travnikov (Glutz von Blotzheim & Bauer 1988, Bastian & Bastian 1996). Danes jo pestijo {tevilne te`ave, ki izhajajo iz ~lovekovih posegov v naravo; od spreminjanja travnikov v njive ali pa{nike, spreminjanja ekstenzivnih travnikov / pa{nikov v intenzivne, do zgodnje ko{nje (Labhardt 1988, Pfeifer & Brandl 1991, Baldi et al. 2005, Müller et al. 2005, Britschgi et al. 2006). [tevil~nost repalj{~ice se je v zadnjih 30 letih zmanj{ala v 19 od 35 evropskih dr`av (Bastian & Bastian 1994, Hagemeijer & Blair 1997, Urquhart 2002), v nekaterih je postala ogro`ena (BirdLife International 2004). V Sloveniji njena populacija upada (Denac & Tome v tisku). Vrsto najdemo na rde~em seznamu ogro`enih gnezdilk (Uradni list 2002). Repalj{~ica gnezdi na tleh sredi odprtih travnikov (Glutz von Blotzheim & Bauer 1988) in je precej ob~utljiva za ko{njo. Zgodnej{a ko{nja pomeni manj pre`ivelih gnezd (Müller et al. 2005). Prestavljanje ko{nje na kasnej{i datum, z namenom npr. varovanja gnezd travni{kih gnezdilk, pa po drugi strani zmanj{uje hranilno vrednost poko{ene trave (Tome 2000), kar je neugodno z vidika sovzdr`evalcev kulturne krajine - kmetov. Ena izmed mo`nih re{itev konfikta med naravo in kmetovanjem je subvencija pozne ko{nje, s katero kmetom nadomestimo izpad dohodka zaradi slab{e kakovosti pozno ko{ene trave. Zato je zelo pomembno dolo~iti natan~en datum, kdaj ko{nja, gledano dolgoro~no, ne ogro`a ve~ travni{kih gnezdilk. Eden izmed klju~nih podatkov za to je datum speljave mladi~ev. Prera~unavanje je uveljavljena metoda ugotavljanja dneva speljave mladi~ev. Ti vsak dan `ivljenja v gnezdu pove~ujejo telesno maso in dol`ino svojih okon~in. ^e poznamo ~asovni potek pove~evanja, lahko ocenimo njihovo starost iz mase ali dol`ine, kadarkoli jih najdemo, in s tem podatkom prera~unamo dan za~etka in / ali konca gnezdenja, kar je podatek, ki nas v tem primeru zanima. Namen dela je bil izdelati ~asovno tabelo, ki bo opisovala rast mladi~ev repalj{~ice na podlagi meritev mase in dol`ine peruti, s katero bo mogo~e natan~no ugotoviti starost mladi~ev v gnezdu. 2. Material in metode Raziskava je potekala na Ljubljanskem barju. Za raziskovalno obmo~je sem izbral travnike med Bevkami in Ljubljanico, ki so eni zadnjih optimalnih gnezditvenih povr{in za repalj{~ico (Tome et al. 2005). JI D. Tome: Rast mladi~ev repalj{~ice Saxicola rubetra na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) 18 ta C3 S —B— perut /wing —A- masa / mass «^v^^ A D D D LT) ID Ol o CSI Starostni interval (dan) /Age interval (day) Slika 1: Prirastki mase in peruti mladièev repaljšèice Sax/co/a rubefra na dan kot odstotek konène vrednosti. Veè kakor 5% poveèanje na dan jemljem za hitro rast. Figure 1: Mass and wing length gains in young Whinchats Sax/co/a rubefra per day as a percent of their fnal measurement. Over 5% gain per day is considered as rapid growth. V letu 2002 sem vsak drugi dan (v primeru slabega vremena tudi z dalj{im intervalom) meril dol`ino peruti in maso mladih repalj{~ic. Celotno delo ob posameznem gnezdu je trajalo 15 do 20 minut. Z meritvami na gnezdu sem prenehal, ko je prvi mladi~ zaradi prisotnosti ~loveka gnezdo sku{al zapustiti. To se je zgodilo v starosti okoli 10 dni. Po izku{njah se pobegli mladi~i v tej starosti kasneje ve~inoma vrnejo nazaj v gnezdo. Dol`ino sem meril na mm natan~no z merilom, prirejenim za merjenje peruti, maso z vzmetno tehtnico Pesola z natan~nostjo skale 0.5 g. Mladi~e sem vsaki~ meril v pozno popoldanskem ~asu. Ob prvem obisku sem mladi~e individualno ozna~il s papirnatimi obro~ki, ki pa sem jih kasneje zamenjal s standardnimi aluminijastimi. V letu 2007 sem mladi~e v starosti okoli 10 dni opremil z radijskimi oddajniki, tako da sem njihovo telesno rast nadzoroval tudi tedaj, ko so gnezdo zapustili, vse do prvih poletov. Meril sem le dol`ino peruti. V tem delu sem za povpre~no maso doraslih osebkov vzel vrednost 16 g, za povpre~no dol`ino peruti vrednost 76 mm, kar so zaokro`ene vrednosti meritev, narejenih na odraslih osebkih v gnezditvenem obdobju (neobj.). Za obdobje hitre rasti mase in peruti jemljem dni, v katerih so mladi~i pridobili ve~ kot 5% kon~ne vrednosti. Iz povpre~nih vrednosti meritev mase in dol`ine peruti sem izra~unal tri parametre logisti~ne krivulje, ki opisuje rast organizmov (Ricklefs 1967). Parametri se navadno uporabljajo za primerjavo rasti med organizmi: (1) polovi~ni ~as rasti (to~ka prevoja na sigmoidni krivulji, ozna~ena s simbolom T50); (2) ~as, ki ga organizem potrebuje, da zraste od 10 do 90% kon~ne vrednosti (osrednjih 80% krivulje, ozna~enih s simbolom T10-90); (3) indeks hitrosti rasti (naklon rastne krivulje v to~ki prevoja, ozna~en s simbolom K). 3. Rezultati in diskusija V letu 2002 sem meril mladi~e iz {estih gnezd, ki so vsa imela po {est mladi~ev. Mladi~i so se uspe{no speljali iz vseh gnezd. V dveh gnezdih sem z meritvami za~el prvi dan njihovega `ivljenja, v preostalih drugi ali tretji dan. V letu 2007 sem meril mladi~e iz dveh gnezd. V enem jih je bilo {est, v drugem pet. Zaradi slabo name{~enih oddajnikov ali zaradi napake v delovanju oddajnikov {tirih mladi~ev nisem meril v celotnem raziskovalnem obdobju. Mladi~i repalj{~ice so goli~i. Ob izvalitvi so imeli maso med 1.5 in 2.0 g, perut je merila med 6 in 7 mm (tabela 1). Prvih osem dni `ivljenja so hitro pridobivali na masi, najve~ji prirastki so bili petega dne, ko so v 52 Acrocephalus 28 (133): JI-JJ, 2OO7 povpre~ju pridobili v enem dnevu 2.5 g. Hitra rast peruti je bila med petim in trinajstim dnem `ivljenja, najve~ji prirastek sem zabele`il sedmega dne, ko se je v povpre~ju perut podalj{ala za skoraj 7 mm na dan (slika 1). ^as, ki so ga mladi~i potrebovali, da so pridobili polovico kon~ne mase (T50), je bil 4.5 dneva, za osrednjih 80% rasti (T10-90) so potrebovali 6.6 dneva, indeks hitrosti rasti mase (K) je bil 0.66. ^as, ki so ga mladi~i potrebovali, da jim je perut zrasla do polovice kon~ne dol`ine (T50), je bil 10.2 dneva, za osrednjih 80% rasti (T10-90) 16.7 dneva, indeks hitrosti rasti peruti (K) je bil 0.26 (slika 2). Do podobnih ugotovitev sta pri{la tudi Bastian & Bastian (1993 & 1996), ki sta merila telesno maso in dol`ino peruti mladi~ev v Nem~iji. Do starosti osmih dni so bili najte`ji mladi~i vedno la`ji (ali vsaj enako te`ki) od najla`jih dan starej{ih mladi~ev (tabela 1). Zato ocenjujem napako pri ocenjevanju starosti na podlagi mase do osem dni starih mladi~ev na najve~ 1 dan, pri starej{ih pa na najve~ 2 dni. Po enajstem dnevu starosti, ko se te`a mladi~ev prakti~no ne pove~uje ve~, ocenjevanje starosti ni ve~ zanesljivo. Najve~ja dol`ina peruti mladi~ev dolo~enega dne je bila le izjemoma dalj{a od najmanj{e dol`ine peruti dan starej{ih mladi~ev. Zato ocenjujem napako pri ocenjevanju starosti na podlagi dol`ine peruti do 14 dni starih mladi~ev na najve~ 1 dan. Na starej{ih mladi~ih je bilo napravljenih premalo meritev za oceno napake. Na podlagi izku{enj na terenu ocenjujem, da je optimalna starost mladi~ev repalj{~ice za obro~kanje med {estim in devetim dnem starosti. Po devetem dnevu se pove~a verjetnost, da mladi~i gnezdo zapustijo pred~asno, pred {estim dnem je noga mladi~ev {e slabo razvita, manj{i osebki lahko obro~ek izgubijo. [e tako dobro sprejeti naravovarstveni ukrepi pozne ko{nje pri upravljalcih travnikov se lahko izka`ejo za neu~inkovite ali po nepotrebnem potratne, ~e ne Tabela 1: Rast mase in dol`ine peruti pri mladi~ih repalj{~ice Saxicola rubetra na Ljubljanskem barju. Podatki so iz 8 gnezd, 6 v letu 2002 in 2 v letu 2007. SD ozna~uje standardno deviacijo. Table 1: Mass and wing length growth in young Whinchats Saxicola rubetra at Ljubljansko barje. The data are from 8 nests, 6 from 2002, 2 from 2007. SD denotes standard deviation. Starost / (dan / d Age ay) Masa / Mass (g) Perut / Wing (mm) Povp./ Avg. 1.8 SD 0.25 Min. Max. N 9 Povp./ Avg. 6.5 SD Min. Max. N I 1.5 2 0.50 6 7 7 2 2.6 0.32 2 3 15 7.1 0.30 7 8 11 3 4.5 0.49 3.5 5 24 8.7 0.54 8 9.5 21 4 5.9 0.72 5 7 29 10.6 0.77 9 12.5 27 5 8.2 0.41 8 9 6 14.4 1.51 13 17 7 6 10.7 0.89 9 12 21 19.6 1.60 17 22 20 7 12.5 0.50 12 13 7 23.6 2.15 21 27 7 8 14.3 0.53 13.5 15 8 30.7 1.87 28 33 9 9 15.2 0.80 14 16.5 13 35.4 2.02 32 38 12 10 15.6 0.77 14.5 17 12 40.5 0.82 39 41 11 n 16 - - - 1 44 - - - 1 12 15.8 1.10 14 18 15 47.3 1.51 45 49 6 13 16.3 0.35 16 16.5 2 51.3 1.11 49 53 13 14 16.2 0.29 16 16.5 3 54 - - - 1 15 57.7 1.53 56 59 3 16 60.7 0.58 60 61 3 17 - - - - 0 18 66 - - - 1 19 - - - - 0 20 - - - - 0 21 72 - - - 1 22 - - - - 0 23 74 - - - 1 53 D. Tome: Rast mladi~ev repalj{~ice Saxicola rubetra na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) 80 70 60 S 50 M M IB * 40 ts ni g 30 20 10 ^A-^rAA-A-A- flDDDDDD / A / dolžina peruti /wing length Ar —A- masa/mass o + 1 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 E E 0) M I I Starost (dan) / Age (day) Slika 2: Logisti~ni krivulji rasti mase in peruti mladi~ev repalj{~ice Saxicola rubetra na Ljubljanskem barju Figure 2: Logistic growth curves of mass and wing in young Whinchats Saxicola rubetra at Ljubljansko barje temeljijo na konkretnih ugotovitvah s terena. Zato menim, da je orodje, ki ga predstavljam v tem delu in s katerim je mogo~e natan~no dolo~iti dan za~etka gnezdenja ali speljave mladi~ev, pomemben prispevek k varstvu repalj{~ice. Enako velja tudi za druge travni{ke gnezdilce, za katere je podobne tabele treba {e izdelati. Poseben problem, ki se ga ta prispevek ne dotika, a prav tako bistveno vpliva na gnezditveni uspeh travni{kih ptic, je datum, kdaj so se mladi~i sposobni umakniti pred koso. Nekatera opazovanja, ki smo jih zabele`ili na Nacionalnem in{titutu za biologijo, ka`ejo, da je pri repalj{~ici to bistveno kasneje od dneva speljave mladi~ev. V kateri starosti so se mladi~i sposobni izogniti prihajajo~i kosi, lahko dokaj natan~no ocenimo s pomo~jo podatkov iz raziskav, narejenih v drugih delih Evrope (~eprav jih je zelo malo), medtem ko nam natan~no gnezditveno fenologijo pri nas gnezde~ih ptic opi{ejo le doma~i podatki. Zahvala: Sodelavcema Damijanu Denacu in Ur{i Koce se zahvaljujem za kriti~ne pripombe. 4. Summary I investigated body mass and wing length growth in young Whinchats Saxicola rubetra at Ljubljansko barje (central Slovenia). At hatching time, their weight oscillated between 1.5 and 2.0 g, wing length between 6 and 7 mm. The greatest weight (2.5 g per day on average) and length gains (7 mm per day on average) were reached at the age of fve and seven days, respectively. At the age of 4.5 days, they acquired half of their fnal weight. At the age of 10.2 days, they had half of their fnal wing length. 5. Literatura Baldi, A., Batary, P. & Erdos, S. (2005): Effect of grazing intensity on bird assemblages and populations of Hungarian grasslands. - Agriculture Ecosystems & Environment 108: 251-263. Bastian, A. & Bastian, H.V. (1994): Bestände und Bestandstrends des Braunkehlchens Saxicola rubetra. -Limicola 8: 242-270. Bastian, A. & Bastian, H.V. (1996): Das Braunkehlchen. -Aula Verlag, Wiesbaden. Bastian, H.V. & Bastian, A. (1993): Entwicklung der Koerpermasse nestjunger Braunkehlchen (Saxicola rubetra). - J. Orn. 134 (1): 85-92. BirdLife International (2004): Birds in the European Union: a status assessment. - BirdLife International, Wageningen. Britschgi, A., Spaar, R. & Arlettaz, R. (2006): Impact of grassland farming intensifcation on the breeding ecology of an indicator insectivorous passerine, the Whinchat Saxicola rubetra: Lessons for overall Alpine meadowland management. - Biological Conservation 130: 193-205. Denac, D. & Tome, D.: Individualno barvno obro~kanje kot metoda v varstveni biologiji - preliminarni rezultati {tudije repalj{~ice (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju. - Scopolia. (v tisku) 54 Acrocephalus 28 (133): 51-55, 2007 Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1988): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 11/I. Passeriformec (2. Teil). - AULA-Verlag, Wiesbaden. Hagemeijer, E.J.M. & Blair, M.J. (ur.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding birds. - T & AD Poyser. Labhardt, A. (1988): Zum Bruterfolg des Braunkehlchens (Saxicola rubetra) in Abhängigkeit von der Grünlandbewirtschaftung in den Westschweizer Voralpen. - Beihefte zu den Veröffentlichungen für Naturschutz und Landschaftspfege in BadenWürttemberg 51: 159-178. Müller, M., Spaar, R., Schifferli, L. & Jenni, L. (2005): Effects of changes in farming of subalpine meadow on a grassland bird, the Whinchat (Saxicola rubetra). - Journal für Ornithologie 146: 14-23. Pfeifer, R. & Brandl, R. (1991): Der Einfuß des Wiesemahdtermins auf die Vogelwelt. - Orn. Anz. 30: 159-171. Ricklefs, R.E. (1967): A graphical method of ftting equations to growth curves. - Ecology 48 (6): 978-983. Tome, D. (2000): Pogoji naravovarstveno in / ali ekonomsko sprejemljive ko{nje travnikov na Ljubljanskem barju. Kon~no poro~ilo za Mesto ob~ino Ljubljana. Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografja DOPPS [t. 3. -DOPPS, Ljubljana. Uradni List RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst v rde~i seznam (no. 82/02). Urquhart, E. (2002): Stonechats. A Guide to the genus Saxicola. - Helm. Prispelo / Arrived: 22.8.2007 Sprejeto / Acceped: 10.12.2007